237. številka. Ljubljana, nedeljo 17. oktobra. VIII. letu, 1875. SLOVENSKI Izhaja 'a»k daa, yn—jH uuuetieljk« in dneve jju p »aaaklh, w>r v«wj» p« poMi prejeaaaa, za avatro-ogerske dežela ta celo leto 16 gold sa du. - h II d. aa četit eta 4 .jjld. — Za LJubljano brea pošiljanja aa dom za celo leto 13 fcold., za oetrt leta 3 /rold. 30 kr., za en mesec I gold 10 kr Za n je kljubu temu bavarska manjšina š!a demonstrativno iz zbornice in še le potem 7, p< vrnili se v n,o, koje. predsednik Schellsa k redu opominjal, in ako je tudi ministerski predsednik djal, da akbpram mi-nisterstvo ne more z levic« vred sobe zapustiti, bi jo vendar svojem čutu rado, ker mu je Sehells rudečioo jeze na lice prouzručil, — je vse to le izgovor in nič kot figovo pero. Miustestvo in liberalna bavarska stranka se boje pred ljudstvom, ki je separatističnega mišljenja in Prusiji sovražno, svoje namene naravnott povedati, ker potem bi še bolj propali. Ta je samo strankarsko hinavstvo, kakor gu vidimo tudi na primer pri naših neniškutarjib, kateri se tudi „jezneu delajo, Se jim (»čitaš germanizatorne namene, ki so aže za slepca vidni. Ostra bavarska adresa, ki od kralja zahteva, naj to ministerstvo odpnsti, je bila sprejeta z 79 proti 76 glasom. Kaj bode kralj storil ? Iz Berlina mu na uho šepetajo naj zbornico razpusti in pri novih volitvah še bolj pritiskati daj?, — parlamentarna šega iu poštenje pa od njega terja, da se veČini uda, naj mu bode ljuba ali ne. Angleška sodba o Magjarih in Slovanih. Angleški čannik „Observeru piše: „Augleška je poprej Ogerskej več ko jeden brat pomagala iz zadrege, in sicer iz različnih nzrokov, prvič iz dobičkoželjaosti, drugič iz simpat ije zaradi osode 1. 1848 in 1849, in slednjič pa n;J/eč, ker so je Mag j arom posrečilo, pred s veto 01 prezen tirati se kot „gentlemeni." Ali Angleška se je jako varala. Magjarov, kukor jih Evropa na vid dobi, je le malo. V resnici pa je to tak narod, ki obstaja iz male fevdalne ari stokracije, katera svoje graščine, ki so večji del zadolžene, t-ć svojimi h tari ui i privilegi jami, če le mogoče, svojim družinam ohraniti skuša, ter se tudi zuradi tega trudi na Magjirskem ohraniti gospodstvo samo te družinske koterije. Ta mala aristokracija je mej vsemi Magjuri jedina vsaj na videz ne koliko omikana. Poleg materijalnih interesov JeJ Je prva skrb vpijoča unifoima, katera blisketa v zlatu, kakor na primer obleka vitezov srednjega veka. Poleg teh izvoljeu h pak stoji še velika matia magjarskk kontov, neko slabostno plem-e, katero je kot nekaj posebnega v oiodoruem Življenji, ostanek, iz sredujrga veka. In ta čudni, komaj G milijonov močni narod, hoče gospodariti nad d n imi 10 milijonov močnimi slovanskimi narodi, kateri neuuajo nobene aristokracije, za to pa d elati znajo. Ti, magjarskemn elementu podjarmljeni Slovani so bolj plemenitoga rodu, nego njih niugjarski gospodje. "V takih okoliščinah je tedaj samo jedno mogoče, du teh šestuajst milijonov Slovanov, katerim jo do sedaj umetno jezik zavezan, vendar uže po naravucm teku stvarij pride na vrhunec nad teli šest milijonov Magjarov, iu tu bode konec magjarskega gospodstva". Jugoslovansko bojišče. Od Strmice nu datmat nsko-krvatdto-bosniškej meji piše 7. oktobra dunajskemu „Tagbi." (večerni list od 14. oktobra) znani njegov dopisnik, bivši avstrijski oficir Lukeš, daljši dopis, v katerem razklada, da je bil srbski minister Marinovič proti vstaji. Ko je vendar bnknila v Hercegovini, nij dobila iz Srbije dolgo nič podpore. Osem dnij pred nastopom Rističevim je pa prikazal se stari vstaški vodja Golub Babic na meji dalmatinsko-hrvatsko-bosenskej. Spravil je 200 ljudij vkup. Počasi jih je oborožil in tako je 9. septembra vzel kulo Dolnji Ti-skovac, 17. septembra Turke pretepel pri Osredici in 1. oktobra zmagal jih pri Gorenjem Tiskovcu, ter jim velikanske izgube prouzročil. Za to je centralno vodstvo vstanka skrbelo za orožje, ter poslalo Goluba še za vodja II u b majorju in Petroviča. Precej po prihodu Uh dveh pak se je pokazalo, da pri Golubu srbska ideja prevaguje, morda ker je na Ki' tira upa?. Golub nij hotel komande onima dvema dati, niti svoje taktike regularizirati, za to sta se rečena dva vrnila v Hercegovino." Grški rodoljubi na otoku Kreta, kateri se je pred malo leti v dveletnem vstankn tako hrabro pred Turki branil, izdali so proglas na hercegovinske in bosen-ske vstajnike, v katerem jim svoje sočutje izrezujejo, ter obetajo, da bodo kmalu tudi oni za o rož j a zgrabili in nad Turka šli. — pTiuiesM poročajo, da obstoji uže revolucijski odbor. Turške oblasti so zasačile neko ladijo, ki je strelivo vozila na otok. Iz 11110.sk a v Dalmaciji se brzo javlja „"W. T.tt 14. oktobra: S početkom deževnega vremena bode vstaja začela povsod Turke uapadati. 11. t. m. so bili Turki blizu Knina tepeni. — V Unistah organizuje Črnogorec Spiro Spandja vstajo. — Vzhodno od Sinja je vBtaŠka četa, ki hoče Livno napasti. . . Hudi boji bodo nastali ob celej dal mati u-skej meji. Iz Gline se „Obzoru" brzojavlja: 13. 6kt 80 avstrijski konjiki vstaško četo od Bojne deloma razpršili, deloma v glinsko ječo zaprli. (Ali Avstrija vojskuje zoper uboge kristijane in za Turka? vpraša „Obz.") — Istemu listu se iz Dubice piše: Vstaši v Kozari pri Pilani se počakali 20 Turkov, 15 jih ubili, a 5 jih jim je uteklo. — Dno 12. pak je 25 vstašev počakalo 100 Turkov od Slabinja, IG Turkov je bilo ustreljenih, vstašev nobeden. Vladna in gotovo ne slovanska nPol. Corr." poroča o turškem barbarstvn sledeče: „ Imeniten Italijan je občeval s turškimi vojaki v fortu Karina (blizu Dubrovnika). Ta Italijan, katerega so turški vojaki prej pogostili, je bil kmalu potem na strašen način nsmrten in mu je bila potem še glava odsekana. Več dopisnikov vnanjih listov je to dejanje strahovitega barbarstva na mesta konstatiralo." — In glejte, organ avstrijsko - n e m I k ih liberalcev, „Neue Freie Presne," zagovarja tudi ta turški čin, Češ, najbrž je bil ogleduh in Turki so imeli prav, da so ga usmrtili." Pa tako? Politični razgled. Motrssnje đefceln V Ljubljani 16. oktobia. Dunaj *Ua trgovinska zbornica ima poslanca za državni zbor voliti. Kot kandi dat se je oglasil znani fabrikant, nže bivši bmski poslanec Afred S k e n e. V svojem kandidatnem govora je rekel, da bode pri aovej nagodbi z Ogersko zoper vse nove koncesije od strani Cislejtanije, tudi zoper novo ogersko banko, dokler se valuta ne uredi. O gospodarstveni krizi govoreč pravi govornik, da se ne sme vse obabožanje le „krahu" pripisovati, nego mnogo nesrečnej trgovi nskej politiki, dalje slučaja, da je trgovina z žitom vsa druga od nas sedaj, kar Rusija in Amerika z nami konkurira; dalje uvažanje tujega blaga, ki denar iz dežele spravlja. Za to je on za eolno brambo domače obrtnije. Vilfani J« države. Srbskega, ministerstva predsednik Kaljevič je komaj 31 let star, vsestransko izobražen. Tudi Janko viri hvalijo. — Knez svatuje menda denes v nedeljo. — V na-rodnej skupščini je Adam Bogoslavljević z 19 tovariši interpeliral, zakaj je skupščina prestavljena iz Kragnjevca v Belgrad, ne-vprašana, kakor kak činovnik. Iz Hukarešta se piše v nN. Fr. Pr.u dolg dopis, v katerem nečemu nemškemu jndu nij po volji, da se vse romansko novinarstvo z močnim sočutjem ozira na vstajnike, da se kliče tudi Rumnnija na boj, da na pr. „Allegatorul Liber" in „Ro-manul" Rusijo pred Nemci svarita in jej svetujeta, v Carigrada zastavo razviti. „Politika naših strank je neutraliteta, a za posebne slučaje so posebne skrite misli" — končuje dopisnik. O Turčiji končuje „Wiener Tagbl." svoj članek od 15. tako-le: Evropska diplomacija naj si le prizadeva Turčijo ohraniti; Turčija bode vendar le poginila, ker nema notranjega oslonila, ker jej manjka glavne podpore, evropskega kredita. Ali se deljenje Turčije z avstro-ogerakiro dualizmom strinja ali ne, osoda turške države se bode vendar izpolnila. Turčija je zrela za smrt. Rusija igra v Carigrada sedaj tisto dobrohotno rolo kot nekdaj v Varšavi, ko se je pripravljalo -deljenje Poljske. Angleiki princ iz Walesa, naslednik na prestolac, potuje v Indijo. „Times" se boju, da ne bi kak domačin v podjarmljenoj in teptanej deželi napal naslednika, ter pišejo : „Dobro je, ne pozabiti, da je večina v deželi Indiji nezadovoljna in fanatična, in treba je, da se proti mogočim atentatom vse oskrbi." Dopisi. Iz Gorice 14. okt. [Izv. dop.] Učitelji, ki so uže drugo leto po 2 meseca obiskovali tukajšnjo kmetijsko šolo, končali so denes, kakor smo se osvedočili iz ispriče-val, kmetijski tečaj z najboljšim vspehom. Ker je bila 12 t. m. učiteljska razstava in došlo je mnogo učiteljev iz dežele, napravili so učitelji kmetijskega tečaja za odhodnico komers pri „ zlatem levu" in povabili učitelje in goriške rodoljube. Sešla se je velika množica nčiteljev, mej temi tudi nekateri Italijani, in drnzih rodoljubov. D osel je tudi g. K lodi č dež. šolski nadzornik in gg. pro-profesorji kmetijske šole. Napitnice vršile so se zaporedoma v slovenskem in ita-Ijanskem jezika, napivalo se je g. Klodiču kot prijatelju šolavta, profesorjem kmetijstva in napredku slovenskega in italjanskega naroda in kmetijstva. Posebno jedrnata ni pitnica je bila g, Povšetova pa nrednika „Soče" in bili ste sprejeti z bornim „živio" in „eviva" — klici! Gospod Klodič zahvalil se je za napravljeno mu napitoico najprvo v italjanskem potem še le v svojem slovenskem jezika. Petje pod vodstvom g. Avg. Lebana bilo je ta večer izredao lepo, posebno pa „U boj" se je moral ponavljati. — Maogo krasnih večerov smo doživeli mej vr luni učitelji kajti, pripoznati se jim mora, da so v resuici izurjeni pevci. Žalibože, da se ne budemo v prihodnjem letu več nesli, za to pa vam kličemo naš prisrčni z bogom; z nado, da ostanemo i v bodoče, ne samo prijatelji, nego bratje kot bili smo v Gorici i da se bodemo Še kedaj združeni radovali i združeno se za naš mili narod potegovali. 12. t. m. se je odprla z nagovorom g. Klodiča de želenega šolskega nadzornika učiteljska razstava. Razstava je v resnici lepa in kar se tiče razstavljenih učnih primopočkov, so se naj bolj odlikovali gg. Stegnar, vodniški učitelj v Ljubljani, Lapajne nadučitelj v Ljutomeru, Tomšič, vadniški učitelj v Ljubljani, Poniž, učitelj v Rihenberga in P, k, nadučitelj v Ronki. Sploh se nij vedelo, da je razstava splošna, nego mislili smo, da je le za Primorsko in zbog tega so bde slovensko štajerske in kranjske šole malo zastopane. — O učiteljski konferenci za Primorsko je do-sedaj bila le tajna seja in konstituiranje, odseka, ki obstoji iz 4 Slovencev in 3 Lahov. 15. t. m. pa začne javna konferenca, koje se lehko sleherni učitelj kot poslušalec udeleži. Učiteljskih poslancev je 12, mej njimi tudi 3 okrajni šolski nadzorniki. Iz ZnKl*e1»f» 15. oktobra [Izvirni dopis.] Te dni je bil slovenski prostovoljec in vstaški vodja Mrlak v Zagrebu. Prišel je nakapovat strelivo. Pripovedoval je, da komandira četo 120 mož, večjidel Bošnjakov, ki bo zelo ubogljivi in po njem uže precej vojniški izvežbani in disciplinirani. Turkov, je rekel, pade zato tolikanj več v bojih, nego vstašev, ker gredo v gostih hrpah v ogenj, tako, da skoro vsaka vstaška krogla katerega tega njih zadene. Vstaši so pa okolo raztreseni, in vsak si najde kakšen takšen zaklon. K temu pride še to, da imajo domači baši-bozuki, katerih je največ, starinsko, jako slabo orožje, vstajniki pa najboljše zadanke. Najbolje se Turki bojč boja v gozda, in zato so vstajniki v gozdu pril ično sigurni turških napadov. Nij ga dno, da ne bi novi prostovoljci prihajali. Zadnji Bal je prišlo posebno mnogo Cehov borcev. Živeža in denarja je dosta v vstaškem taboru, pomanjkuje pa še zmirom orožja in streliva, in sedaj na zimo tudi tople obleke. Vstaja sega uže blizu do Banjeloke in Bi-haČa, ter se še vedno dalje Širi. Vodje so večjidel ali Srbi ali Slovenci. Hrvatov je malo. Slovensko ime je v Bosni nže precej popularno postalo. Bošnjaki bo zelo utrjeni ljudje. Njim je malo mar, aH so na suhem, ali na mokrem, ali na toplem, ali mrzlem. Turški Boldati Azijati pa uže sedaj zime trepečejo. Njih uniforme so letne in še te so prnjave, zimskih pa bog ve, če bodo ke- daj dobili. Črez zimo bodo vstaši samo toliko manevrirali, da svet ne bo na nje pozabil in mislil, da vstaje nij več! Glavna akcija bo pa spomladi. — To je Mrlak pripovedoval. Jaz pa rečem, slava slovenskim fantom v tabora, ki delajo roda glas! Naš sabor se bode, kakor znano, 17. t. m. sestal. Najglavnejši vladni predlog bode proračun za prihodnje leto. Kakor se čaje, iznaša potreba za 1876 kakih 150.000 goldinarjev več, nego za tekoče leto. Ta večji strošek prouzročen je posebno izvedbom novega šolskega zakona. Mažuraničeva vlada ima za povzdigo našega Šolstva veliko zaslug, in naš sabor njej bo gotovo brez prigovora večji strošek dozvolit. Ker pa pokritje našega avtonomnega stroška ne odvisi od nas, nego od ^veličine 45% davkov, je dozvola večjega stroška od strane našega sabora nekako izulorna. Naš proračun je samo polovičen: potrebo moremo ustanoviti, pokritja pa ne, kar je veliki ne-dotitatek v našem političnem stanji. Radovedni smo tudi, kako bodo naši zastopniki, prišedši iz skupnega državnega zbora v Bu-dim-Pešti, in iz delegacij o svojem dejanji in nehanji račun polagali, Če ga bodo. Domače stvari. — (Koncert Krežma ix Zagreba.) Kakor je sedaj gotovo določeno, se bode vršil uže dolgo zaželeni koncet umetniške dvojice brata in sestre K režm a v ponedeljek 18 t. m. na zvečer ob sedmih v tukajšnjej redutnej dvorani (deželnej zbornici). Naše bralce bode zanimalo zvedeti, ker nam piše prijatelj našega lista iz Zagreba o omenjenih umetnikih. Franjo Krežma se je rodil v Oseku v Slavoniji leta 1862, in je nže leta 1871 vstopil v konservatorij na Dunaji, kjer je v štirih letih svojega učenja v igranji na goslih užil raznotera odlikovanja, ter prejel končavši leta 1874/75 svoje študije diplom umetniške zrelosti. Mladi umetnik je stopil sedaj komaj trinast let star pred svet, ter vnema, koderkoli izvirajo iz njegovih gosli čarobni glasovi srca poslušalcev. V mero-dajnih dunajskih muzikalnih krogih je prejel mladi hrvatski virtuoz najlepša in naj-čestilnejša priznanja, katera opravičujejo upanje, kojo stavlja občinstvo v ženijalnega mladega umetnika. Posebno pak mora nas Slovence veseliti, da je sin bratovskega nam rodu, kojemu veljajo vse omenjene česti. Opozorujemo torej slovensko ljubljansko občinstvo, da jutri v ponedeljek na večer ne zamudi lepe priložnosti čuti gospoda Krežma. Gospodičina Ana Krežma spremljaje svojega brata pri koncertih 'na klaviru, in kaže v tej stroki isto tako lep talent, kakor njo brat v igri na goslih. Program jutrajšnjega večera je sledeči: 1. Vienxtcmps: Grand Concert E-dur, I. stavek igra F. Krežma, 2. Beethoven: Concert Rondo B-dur, A. Krežma. 3. Vieuxtemps : Grand Concert, E-dur, II. in III. stavek, F. Krežma. 4. Miška Hau-ser: Caprice „Voglein am Baume". P. Krežma. 5. Moudelssohn : Capriccio, 11 -moli, Ana Krežma. 6. Ernst: Fantaisie brillante d'Otello, F. Krežma. — (Po voden j v Trstu.) 14. okt. zjutraj je morje v Trstu zalilo glavne prostore mesta.. Veliki borzni trg, gledališče in Ponte ros80 so bili črevelj visoko v vodi. Ob poludne se je začel zopet odliv. — (V Maribora) so jo začelo agitirati (kakor se v „D. Z.u piše) naj se napravi za spodnji Stajor posebna trgovinska zbornica, ker se graika nič ne briga za vinstvo in drnge interese spodnjega Štajerja. Ta agitacija zašlaži od našo strani vse podpore. — (Milodari za p r i b e g 1 e i z II e r < ■ e govine in Bosne*.) [X. izkaz.] Pri sv. Jarneju nabral č. g. žapaik J. Vovk 20 gl. — IzVišnjegore 15 gl. V kapi-teljskej cerkvi Novomeške j pri darovanji nabranih 33 gl. — V Boršicih na Moravskom 6 gl. — Iz Ptujske gore 17 gl. — Iz Idriji 54 gl. 40 kr. — Iz Žirov 23 gl. — 6. g. kanonik Vole 5 gl. — Štefan Jenko iz Jelšan 1 gl. 40 kr. 6. g. župnik v Toplicah nabral 6 gl. 30 kr. Avguštin Kuko-vec v Kozjem 3 gl. č. g. Miha Koželj iz Š kočij an a 16 gl. J. A. v Ljubljani 2 gl. neimenovani 2 gl. — Iz Vrhnike 32 gl. 10 kr. č. g. Širnen Kosmač 10 gl. č. g. Jos. Marinko 2 gl. č. g. žnpnik Lisjak v Kostajnici 20 gl. 36 kr. Iz Z irsko fare 2 gl. in 2 suknji. — Iz Vrzenice je bilo premalo izkazano za 50 kr. — Od sv. Petra pri Celji -37 gl. Antonija Kadine 1 gl. Marija Merhar iz Zatičine nekaj obleke. Nabral g. France Kadilnik 21 gl. 90 kr. g. Franjo Potočnik 20 g), g. Josip AmbroŽič 4 gl. Ljubljanski bogoslovci 13 gl. 50 kr. Matej Jereb 10 gl. Iz Sežane poslal gosp. Jos. Živic nabranih 113 gl. 70 kr. Prejšnji izkazi 1902 gl. 78 kr. skupaj 2393 gl. 14 kr. Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo i prosi še milodarov. Podpiralni odbor: J. N. Horak, Dr. Kari Bleivveis, predsednik. denarničar. *) Da nam izkazi milodarov preveč prostora no jemljo, hočemo navadno lo svoto posamoznib krajev, dežel itd. donašati, a ne imen posameznib d arov a-toljev. Izjemno naredimo le na izrecno žoljo. Uredn. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 15. oktobra. (Pobožna tatica.) Denes je bila pred porotniki 64 let stara vdova Urša Plahnt rojena Legat iz Predtrga na Gorenjskem, do sedaj še nekaznovana, — zatožeua, da je 1. meseca aprila 1872 vzela iz zapuščine 24. aprila 1872 umrle Helene Rozman v neke; Skrinji hranjeno hranilnično knjigo z vloženo glavnico 220 gold. in 19. maja 1875 Jeri Cuk iz Predtrga, pri katerej je stanovala, iz zaklenene skrinje hranilnično knjigo z vlogo 40 gld. in več druzih reči j, vsega skupaj vrednosti 87 gld. 81 kr. Na splošna vprašanja predsednika dež. sodnije svetovalca g. dr. Leitmaierja pove zatožena, da je bila ušla svojemu ranjcemu možu, ter potovala v Ameriko, kjer je bila dve leti in 8 mesecev. Brati zna nemški in slovenski, ,.fu stare in ta nove pukštobe". Ravno denes je izpolnila 64 loto, denes je njeni rojstni in dan njene sodbe. Končno pristavi: Naj se zgodi z menoj kar se bočo če mi prav eno pošteno nalože, vsaj sedaj se tako teško k v ar tir dobi! (Veselost! !) Zaradi prve tatvine se izgovarja sledeče : Ranjca Helena Rozman mi je rekla dan pred svojo smrtjo, ko sve bile sami, da ima v svojej skrinji hranilno knjigo za 220 gld., katero mi bodo izročila, da naj po njenoj smrti denar razdelim mej stare, uboge duhovne za sv. maše. Se tistega dne mi je rekla v navzočnosti nže umrle Lize Dolžan in še živeče stare Fajfarice: „Urla vsaj me ne boš zapustila in vse tako opravila, kakor sem ti naročila?" Ko pridem potem po polu dne od li tanij domov, je bila Helena Rozman uže mrtva. Jaz torej vzamem hranilno knjigo in grem ž njo v Ljubljano, kjer sem dobila v hranilnici 220 gld. Tu sem razdelila okolo 100 gold. v frančiškanske) cerkvi sedmim starim duhovnom, frančiškanom pa nijsem hotela nič dati, ker imajo nže tako dosta. O binkoštih ravno istega leta sem bila na misijonu v Smartnem pri Kranji, kjer sem ponudila misijonarju je-zuvitarju Valjavca 48 gld. za sv. maše, a ker je rekel, da za maše nič ne vzame, rekla sem mu: nnaj pa vzamejo za brate in za njih potrebe". Na to mije on odgovoril: nza to pa uže vzamem". Dalje sem dala za sv. mašo Ferličevem gospodu v Gorjah 8 gl., fajmoštra v Koroškej Beli, ki jih jo letos strela abila 26 gld., g. Valentina Lahu, ki je nekje pri Trapistih na Turškem 3 gld. Potem sem dala enkrat v Kranji staremu misijonarju Staretu, ker sem slišala, da nemaju „štumfov" 8 parov „štumpov" 14 belih in 5 plavih platnenih robcev. Jaz sem samo toliko za-se obdržala, da sem si eno ., kva-ftro drv kupiva in pa kar sem za vožnjo potrosiva", zdaj naj pa z menoj store kar hočejo „gospodje". Ko jo predsednik opomni, zakaj o vsem tem v preiskavi nij ničesar povedala, odgovori; nGlih tako sem povedala tistemu adjunktu v Radovljici, pa nijso doli poslali, pa naj še nče" gor' pišejo; nijsem tako lakomna na denar ne, vse sem oddala". Kar se tiče druge tatvino v škodo Jere Cuk, se izgovarja obtožena, da jej je bil njeni mož „Vorenc" okolo 50 gld. dolžan, katerih pa nij hotel plačati in pravi, da je vprašala dva spovednika, ali si sme sama izplačati in da sta jej poslednja rekla: toliko nže smeš vzeti, več pa ne. Predsednik: G. spovednika vam gotovo nijsta rekla krasti? Zatožena: Ne, tega ne, pa dovolili so mi se sama odškodovati. P red s.: Zakaj ste pa ženo okrali, ako vam je bil mož dolžan? ZatoŽ.: „Kaj nij desc pa baba vse glih?" Dalje pravi zatožena, da je vso ukradeno obleko sežgala, ker je bila jezna, ker so se dekleta v cerkvi s6 svojo „ofrtjo" ba-hale in .,intcrf.tr' kazale. Hranilnično knjižico z vlogo 40 gld. je prodala neznanemu možu na božjem pota pri devici Mariji v Podbrezji za 39 gld. P red s.: Ste li tistemu možu po resnici povedali, kdo in od kod ste? Zato ž.: Ne gospod tega pa ne, temu sem se zlagala. Pred s.: Ali vam nij znan pregovor: Kdor laže, tndi krade ? Zato ž. : To imajo pa prav ! Sedaj sem pa svojo reč povedala, pa naj storč z menoj, kar hočejo, samo da me v tak kraj dado, da bom šla lehko vsak dan k sveti maši, potem je vse dobro. (Smeh !) Ispričevalo srenjskega predstojnika pravi, da je zatožena tujemu blagu zelo nevarna osoba, da je tudi v zakonskem stanu prav /.anketno živela, svojemu možu v Ameriko pobegnila, da se govori, da je v Ameriki „veliko hudodelstvo" dopriuesla, ter zato domov pribežala, in da se je nže tudi letos pajda*ila -»'■ znanim romarjem (reete pote-puhou ) in tatom Fortunom itd. Zatolena pravi, da v Ameriki nij ničesar hudega »torila in da je samo zato nazaj prišla, ker nij mogla tam nikoli k maši iti. P red s.: Zakaj ste pa svojega moža zapustdi ? Z a to ž.: Ker je bil pijanec, sem ga pa pustila, kakor marsikatera stori. Pred s.: Kaj je pa Fortuna delal pri vas ? Zato ž.: Jaz nič slabega ne vem o njemu, imela sem ga za svetnika. (Splošnja veselost!) Porotniki nijso hoteli verjeti izgovarjanju pobožne zatoženca, ampak so jo obeh tatvin jednoglasno krivo spoznali. Sodnija jo je obsodila vslcd tega na dve leti teške ječe, poostrene vsak mesec z jednim postom. Lepo darilo za rojstveui dan ! Obtožena je zadovoljna m' sodbo, ker bode imela sedaj zastonj stanovanje v Begunjah iu lepo priložnost, se vsak dan pri sveti maši vaditi v pohožnosti. DimtAjSau borsa 16 oktobra. (Izvirno telegranono porodilo.) Enotni dri. dol* v bankovcih . 70 gld. 05 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 74 „ lo , 1860 drž. poBojilo .... 111 . 70 . Akcije narodno banko . . 927 „ — a Kreditno akcijo .... 207 „ 70 , London .......112 a 45 s Napol. .......8 „ 997, . C. k. cekini ....... 5 „ 33'/» » Srnbro i PIJ 15 Prišel sem v Ljubljano in kimu hotel kupiti kotel za žganje kuhati, ali žalibože po celej Ljubljani ga nij dobiti! Ali nij to žalosten .-lan našo obrtnije. Živila trgovinska in obrtnijska zbornica!? Peter Serčar, (358) iz Zunr. Zdravnik za zobe m dr. Tanzer, docent zobozdravništva na vseučilišču vGradei ordinira v IJublJuni (v Hotelu pri Slonu v sobi -I. »O —37) zoboz«lruviiišfvo i zoboteh- nik<>. VhI p. n. bolniki opominjajo so, javiti se takoj od začetka, da se more začeti ozdravljenjo brez bolečin, in ogniti so proti koncu gnječe. Njegovi c. kr. priv. zonni aparati: Aiitiseptikon-ustna voda, zobni prah, zolmo paste dobijo so pri njemu, kakor rudi v Ljubljani pri gosp. Mahru in lekarju Biraič-u, v Loki pri gosp. Fabjan-u in Marinsek-u, v lekarnah v Kranji in Kamniku, in v Trstu v lekarni pri gosp. Sandrini-u. tftttim' tli vtfiinf fta l.tun ti aMttltfti. Umrli v IJultljiiitl od 12. do 14. okt.: Franjo Porič, bivSi trgovec, 30 L, na vnetji možgan. — Janez Trost, dote branjevca, 2 1., na vnetici grla. —Jera Šolan, vdova, 74 ]., vsled oslab-Ijenja. — Karel Alvijan, 21 L, na pljučnici. — Marija Lesjak, deto stražnika v delalnici, 4 1., na vnetici grla. — Janez Loskovec, postregoek, fi5 1., za vročino. — Antona Bogataja deto, 5 minut Btaro. — Alojzija Klobus, 50 l„ na vnetji v Če vik. — Filip MatoliČ, 84 L, VBled starosti. Podtrebušne in kilove bolezni zdravi popolnem neškodljiva mast za kilove ali pretrgane od Itogoin. Stur-zcneKKcr-Ju v IleriHitu (Švica). Mnoga isprieevala in zahvalna pisma so prilagajo navodu, kako se ima ona mast rabiti. Razpošilja se v piskeičkih po 3 gld. 20 kr. a. v. po II. Nturzciienuer-Ju samemu, ali pa po Jan. WoI««u, lekarna pri Zamorci, Wien, Tuchlaubeu Nr. 27 in SJgiiiiimhi Jlitllbacliu, lekarju v Zagrebu. (869— 1) Nek gospod potrebuje za 1. dan novembra lO. |iili «lr>. tudi rezane in sekane, in tro-Utt\ 2j-.2-.oya preiiioi;.!. Preselitev. Usnj.nm se p. n. občinstvu naznanjati, da od 1. t. in. lončari m v svojej liisi si. 17, v Trnovskem predmestji. Priporočam so uljudno Marija Legat, ($29—8) lončarjeva ulova. I Otvorjenje kupčije. \C Usojani se s tem velecenjenemu p. n. občinstvu naznanjati, da sem otvoril 0 v nekdanjoj II<»rnl»acli«»r-ovej liiai v M|>italskcJ ulici g štacuno galanterijskega i druzega drobnega blaga Q pod firmo 1 Leopold Pirker. Q Cisto nova in vsakovrstno sortirana zaloga po prav niski ceni, daje mi £5 up, zahtevam velecenjenega p. n. občinstva popolnem zadostiti v vsakem oziru. 7\ Prilično zahvaljujem se za dokazano zaupanje pod firmo I*ciričlć «fc X 1'iilicr. 7x Z odličnim spoštovanjem ft (348-3) Leopold Pirker. Piva. > • r—I Priporočilo. Podpisani priporo&B Hvojo novo krčmo na Bregu v Cojzovej hiši št. 187 na vofjrli. Točil bode Kozlcr-jevo Miirzen pivo po 10 kr. vrček ravno tako bode Imel vedno pripravljen izvrsten zaju-terk in sploh bode vztrezal p. n. ohčiiiBtvu z izvrstnimi jedili in pijačo, poleg pa tudi z jako nisko ceno. (.'t! 1-3) Martin Petrič. < po Piva. Wa\ saisono! Vedno velika in bogata zaloga volnatoga blaga za obleke, liips, Lustre, Diagonal- in blago za plaide, stanovitno barve Kosmanoser-berkal, moderna barhenta za oblačila, vrvičasti in piket-barbent. Knikor boker in tartif nopć. 27 b Žametasti in svilnati traki, široko preproge (tepihe), 4/4in 7« lir. laneno, prejno in usnjalo platno, ro i 11 M u »civilno l»lMg;o, vse doma izdelano. ■■fiS iy i Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga J\ *lSililV* prve združene gorske tkalske ttonnorcijo fabrikantovy xiwk3ivt • punmi* Martahftfmr+tramse 729 1*0*11«> vrfie. Ne l>rzo proti postnemu povzetju. Izgledi zuMtouJ in dani. inuii. (301- -8) Pri podpisanem prodajajo se po niski ceni sledeči ii 1 — 1 1-i: ;ii < ■ 11 ( i : Violončelo I.oki . . . titre .... Klarineti . . ltu*fliigelliorii ali II oni u m od L9 dO ^0 gld. „ 60 kr. do 5 „ „ 10 do f)0 „ . 5 . 18 „ 20 34 <.<»sii . . . liilitre . . 1lavte . . Troinpete Itom bariton II armoiiike od {i-o«Il>i*ni 2 do 25 gld. 4 , 20 „ 2 „ 20 „ 12 „ 22 „ 86 „ 40 „ l „ 85 - Mnogovrstne ustne orgelee, Ntruue, in vso drugo priprave, katero so za godbo potrebujejo. — Vsi instrumenti, kateri so pri podpisanem kupljeni, so po niski eeni v popravilo vzamejo. (353-2) Jožef Ribič. stari trg, hiš. št. 152 v Tijnbljani. Za Kranjsko jedino in X samo pravi pri podpisa- x nemil : Poleg orlgluuluili Howe-strojev ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ so nahajajo pri meni skoro 4, vsi znani o šivalni siroji! inozemski, po zelo znižanih 0» conah in v veliki izbiri. T in .se daje j 11;» o!>r. . ,* Vse je reelno urancija. Ljubljana, judovska ulica, št. 228.* S odličnim spoštovanjem 2 ♦ : *» Po dim sprejema moj potuvalec, g. J. Ciloboinik uljndnb X V88 naročila, ter ob jenu. ni podajo potrebni poduk 4 Franc Detier.t ST7-a.rilc_ : Zaradi od drugih strank dohajajočih ponudob jednako im eno vanih strojev naj 0e nikdo no da motiti, ker vsak kdor mojo mnogovrstno X zalogo obišče, so prepričati moro, dajo resnično, kar jo zgoraj povedano. ♦ Izdatoij in urednik Josip J n r č i Ć. Dunajska največa Zaloga solidno in znano zanesljivo firmo Bernhard Pollak-a Kamtnerstrasse 14, (vis-a-vis VVeihburggasso), prodaja jedina z vestno garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vedno JVaJnovc/šc za vsako Naisoiio, ov5je-Yolnate oblačilne snove. Kavno t.-.ko tudi vse si mislečo vrste, platnenega, modernega, kurentnoga in pletenega blaga, svilnato in žametaste trike, ravno tako tudi guipir-čipko VSake bale, po eg še tisoč drugih stvarij. Izgledki i zaznamek blaga zaslon J i n frituli o. Naročila, tudi najmanjša brzo po poštnem povzetku. (32j—5) NepristujoČe jemlje se nazaj brez zadržka. Samo v Pollak-ovej naj stare j še j in slavnejše j univerzalnoj zalogi blaga na I) ima ji, Maiialiilferslimse 1, prodaja se kakor jc u/.e občo znano z najavestfjio garancijo najboljšo kakovosti in pravosti blaga vedno najnovejše blag » na debelo Id na drobno. Oveje-volEiutie oblačilno inove* najfinejše in modernejše, za vsako saisono v vsakej barvi, gladko, progaste, jednojno in Mota ko karirano in Bicer: liister, r-p*. plai«l-»novi, »Ii:•.-«»-iisiL, U-.i,4'Ueviot (suknjeue oblačila) in poleg šo maogo d Ugib stvarij. IMaliia. vsake vrsto pila uit mize iz evillia in duiiiaHlti, ^riktll, bel in barvast, pregrinjalu, ehifS'ou il4t ceio sunki; perknl, turški kretou poleg tisoč družili reči j. Popolna zaleg-1 pletenega lilagn. zavra t ni Uo v za gofipodtt in gospe. Največ i zaloga f»viliiatik in iu-iiietaNtih trakov v vsakej barvi in širokosti. Ov«~-je-mluute in kloiid-či]»ke tudi oba.ro /. bisuri, kakor tudi sploh vso v to stroko spadajoče stvari in to vse po Razpošiijatvo proti poštnem povzetku tajok. Izgledki in zaznamek blaga za-_sto*o; in i ran ko. (3^