ANTROPOMORFNI OBESKI IZ LJUBLJANE IVAN PUŠ M estn i m u ze j, L ju b lja n a V širše m lju b lja n s k e m p ro s to ru sm o se do n ed a v n a p o n a š a li le z b o g atim i n a jd b a m i s k o lišč z L ju b lja n sk e g a b a r ja , k a te re u v ršča m o m e d n a js ta re jš e k u l­ tu r n o gradivo s te g a p o d ro č ja . Ž iv ljen je se je n a k o liščih p rič e lo n e k je ob k o n cu m la jše k am en e d o b e , n a z a č e tk u 2. tis o č le tja p r. n. š., tr a ja lo p a je globoko v b ro n a s to dobo. N e k a te ri zn ak i k ažejo celo, d a so k o lišča n a s e lje n a še v s ta re jš i železni d o b i.1 M la jših a rh e o lo šk ih o sta lin p a, ra z e n s k ro m n e jših slu č a jn ih n a jd b , n ism o p o z n a li vse do o d k r itja žg an eg a g ro b išča k u ltu re ž a rn ih g ro b išč (K Ž G ) le ta 1948 n a d v o rišč u S lovenske a k a d e m ije zn a n o sti in u m e tn o s ti (SA ZU ) v L ju b lja n i. B o g ato g ro b išče s 323 žg an im i grobovi, je o stalo dolgo sk rito , če p rav leži v c e n tru m e sta , n a p ro s to ru , k je r so v dolgem časo v n em o b d o b ju od a n tik e p a do d an es, sk o ra j v sa k d a n k o p a h , p la n ira li in g radili. L ju b lja n a je s p r a ­ zg o d o v in sk im g rad iv o m , o d k ritim n a d v o rišč u SAZU in n je g o v i okolici veliko p rid o b ila , saj se je m a n jk a jo č a k o n tin u ite ta ž iv lje n ja n a n je n e m o žjem p o d ­ ro č ju m e d k u ltu ro L ju b lja n sk e g a b a r ja in a n tičn o E m o n o sk o ra j v ce lo ti za­ p o ln ila. Ž arn o g ro b išč e z d v o rišča SAZU je n a m re č dalo o b ilico arh e o lo šk eg a g rad iv a, k i n as p o p e lje o d k o n c a b ro n a s te d obe iz k o n ca 2. tis o č le tja p r. n. š. p re k s ta re jš e in m la jš e železne d o b e v se do p rih o d a R im lja n o v v n a še k ra je . M ed obilico n a jd e n e g a p ra z g o d o v in sk eg a g rad iv a z d v o rišč a SAZU, k a te re g a d o b rše n d el je že o b ja v lje n ,2 z b u ja p o se b n o p o z o rn o st n e n a v a d n a b ro n a s ta ve­ riž ic a z a n tro p o m o rfn im i o b esk i in več o h ra n je n im i n a sta v k i, k i kažejo, d a je b ilo ta k ih a h p o d o b n ih o b esk o v še več, b ili p a so s p re k o p o m g ro b a u n ič en i (slika 1,2). V erižica z n je n im i členi je ležala v p re m e ta n ih p la ste h m e d rim sk im k u l­ tu rn im g rad iv o m . S p rije ta je b ila v v e č jo g ru d o , v k a te ri je b ilo poleg sežganih človeških k o sti n a n jo sp rije te g a še d o sti p e s k a in zem lje. P o o s ta n k ih človeških k o sti u g o ta v lja m o , d a p re d s ta v lja v eriž ica s sv o jim i se sta v n im i d eli p ra v gotovo del in v e n ta rja u n ič e n e g a žganega g ro b a. Z ah v a lju jo č s k rb n i ro k i k o n se rv a to rje v je verižica d o b ila, v saj p rib liž n o , svojo n e k d a n jo o b lik o in d im e n zije, če p rav je gotovo, d a so b ili p o sa m ez n i členi v erig e, k o t n je n i se sta v n i d eli ob vsaj d v a­ k ra tn e m p re k o p a v a n ju m o čno p riz a d e ti, ta k o d a p rav eg a izg led a teg a ed in stv e­ n eg a p re d m e ta n e b o m ogoče n ik o li v c e lo ti p re d o č iti. 46 A rheološki vestnik 29 (1978) V erižico s e s ta v lja se d e m in trid e s e t o k ro g lih o b ro č k o v v d e tih ed e n v d ru g eg a v o b lik i v erig e. O b ro č k i so o k ro g le g a p re č n e g a p re s e k a d e b e lin e 2 do 3 m m s p re m e ro m d o 17 m m . O b ro čk o v je b ilo še z n a tn o več, k a r slu tim o po šte v iln ih o h ra n je n ih fra g m e n tih , k i p rič a jo , d a je b ila v eriž ica več k o t 40 cm dolga. K n je j sp a d ajo š e : d v a o k ro g la o b ro č k a z o s ta n k o m n a s ta v k a za o b esek , dv a p lo šč a ta o b ro čk a p o lk ro ž n e g a p re č n e g a p re se k a , k i p re d s ta v lja ta v e rje tn o del u n ič e n e g a 1 B ronasta verižica z antropom orf­ nim i obeski z dvorišča SAZU v Ljub­ ljani. — S m a ll bro n ze chain w ith a n th ro p o m o rp h ic p en d a n ts fr o m th e SA ZU co u r ty a rd (S lo ven e A ca d em y) in L ju b lja n a a n tro p o m o rfn e g a o b e sk a te r zvit fra g m e n t b ro n a s te žice, k i im a tu d i n astav e k za obesek. N a jb o lj zan im iv a s ta v se k a k o r dv a povsem o h ra n je n a a n tro p o m o rfn a o b esk a, k i sta v d e ta v isti člen verige. O b esk a sta p o p o ln o m a e n a k a in sta b ila gotovo v lita v e n k a lu p ( slika 1 ). O beska, ki p re d s ta v lja ta stiliz ira n o žen sk o fig u ro , s e s ta v lja : okrogel o b ro ­ ček, ki je b il v d e t v člen verige, p re d s ta v lja glavo lika. Iz te g a o b ro č k a p o lk ro ž­ n eg a p reč n eg a p re se k a , p rib liž n o e n a k e v elik o sti k o t člen v erige, izh aja ta n e k in k ra te k n a sta v e k , p o n a z a rja p a v r a t fig u re . V ra t se p o d p ra v im a k o to m a ra z ­ širi v m o čn o p o u d a rje n i ra m e n i, ti b lä g o p re h a ja ta v d o k aj s tis n je n p asn i del, k i se p r o ti sv o je m u k o n cu h itr o ra z širi v k ra tk o k rilo in je p o v elik o sti o b esk a so d eč segalo do k o len . H rb tn a s tra n , k je r se o b esk a s tik a ta , je rav n a, tre b u š n a p a je ra h lo d v ig n je n a ta k o , d a že e n sa m o b esek d a je p la s tič n i vtis. Če se p a o b esk a stik a ta , k a r je b il tu d i n a m e n izdelovalca, d o b ita lik a k o t celo ta še bo lj p la stič e n videz. T re tji a n tro p o m o rfn i o b esek , ki je o d n e ž la h tn e p a tin e m o čn o p o šk o d o v a n in d e lo m a u n ičen , je b il v e rje tn o en a k e o b lik e in v elik o sti k o t že o p isa n a o b esk a. V elik o st obesk o v — p re m e ri: glavice 1,5 cm , v ra tu 0,5 cm , ra m e n 1,95 cm , b o k o v 1 cm , k rila 2,4 cm , d eb e lin a do 0,15 cm , v išin a 4,1 cm (slika 2). 2 A ntropom orfna obeska na verižici z dvorišča SAZU v L jubljani — A n th ro ­ p o m o rp h ic p e n d a n ts on th e chain fo u n d in th e SA ZU co u rtya rd in L ju b ­ lja n a (1:1) K u ltu rn a o p re d e lite v n a še b ro n a s te verižice in n je n ih se sta v n ih delov ni p ro b le m a tič n a ; p o n a jd išč n ih p o d a tk ih in o sta lih e le m e n tih u g o ta v lja m o , da p rip a d a ča su g ro b išč a n a d v o rišču SAZU, to je k u ltu ri ž a rn ih gro b išč. P oznano p a je , d a im a K ŽG n a ožjem lju b lja n s k e m p r o s to r u iz re d n o m o čn e in dolgo­ tr a jn e tra d ic ije ta k o v iz d elo v a n ju p ra k tič n o u p o ra b n ih in o k ra s n ih p red m e to v , k o t in p re d v se m v p o g re b n e m ritu a lu . T ra d ic ije so b ile ta k o trd n e , d a so novi, p ra v i h a lš ta ts k i e le m e n ti le p o ča si in s težav o p ro d ira li v ra z m e ro m a k o n se rv a­ tiv n o sre d in o ta k ra tn ih p reb iv a lce v L ju b lja n e .3 V erižica je b ila n a jd e n a v pre- m e ta n ih p la ste h tj. v s e k u n d a rn i legi, in n im a m o n a jd b (k e ra m ik e ali d ru g ih k o v in sk ih p re d m e to v ), s k a te rim i b i m ogli n a ta n č n e je d o lo č iti tu d i n je n n a ­ sta n e k in u p o ra b o . Z ato b o m o v te m p r im e ru p risilje n i n a s lo n iti se n a tip o lo šk o u g o ta v lja n je te r n a osnovi ta k ih ali p o d o b n ih n a jd b iz b liž n je in d a ljn je so se­ ščin e sk u ša li n a jti tu d i n a še m u k o su p rim e rn o časo v n o m e sto . Iz o b sto je č e lite r a tu r e je ra z v id n o , d a verižice, ta k e k o t je n aša, n a ju g o ­ vzhodnem p re d a lp s k e m p r o s to r u v o k v iru H a B časo v n eg a h o riz o n ta sk o ra j ni n a jti. P o u d a riti p a m o ra m o , d a so o b ro č k i, tu d i ta k ih v e lik o sti, k o t so členi n aše v erižice, k o t se sta v n i d eli k a k rš n ih k o li o k ra s n ih p re d m e to v p ris o tn i sk o ­ ra j p o v so d in za ta čas n e p r e d s ta v lja jo p o se b n o sti. V erižice n a jra z lič n e jš ih oblik in v e lik o sti p a zelo p o g o sto z a sle d im o v m a te ria ln i k u ltu r i H a C in H a D o b d o b ja ta k o n a slo v e n sk em p r o s to r u k o t tu d i d ru g o d , z a to je ta e le m e n t p r e ­ več n e tip ič e n , d a b i n a n jeg o v i o sn o v i m o g li k a rk o li z a k lju č iti. Če b i h o te li p o is k a ti n a jb o ljš o p r im e rja v o a n tro p o m o rfn im a o b esk o m a iz L ju b lja n e , b i se m o ra li z a d rž a ti že n a ž g a n em g ro b išč u K ŽG v D obovi, k je r so bili n a š im a o b e s k o m a n a jd e n i n a jb o lj so ro d n i k o si.4 F. S ta rò n a o snovi k e ra ­ m ik e in k o v in sk ih p rid a tk o v p o s ta v lja tu d i o b esek , k i g a o b ja v lja v sv o je m p o ro čilu , v č a s, k o so živele n a s e lb in e K Ž G v M a rib o ru , Z g o rn ji H a jd in i, S p o d ­ n je m R a d v a n ju , P o b re ž ju , d elo m a tu d i v L ju b lja n i in n a B led u , to je v p r e ­ h o d n i čas m e d b ro n a s to in železno d o b o , to re j m e d p rič e te k 9. in k o n ec 8. sto ­ le tja p r. n. š.6 K. V in sk i-G asp arin i p a u v rš č a o b e sk e iz g ro b a 289 iz D obove, k a ­ te re F. S ta rò n i p o d ro b n o časo v n o o p re d e lil, n a p o d la g i n e k a te rih zn a č iln ih p red m e to v , n a jd e n ih v te m g ro b u , celò v H a A 1, to je n a k o n e c 13. o ziro m a n a za če te k 12. s to le tja p r. n. š.6 T u d i S. P a h ič , k i o b ja v lja več a n tro p o m o rfn ih , lju b ­ lja n sk im s k o ra j id e n tič n ih o b esk o v iz P o d ra v ja , u v ršč a n a p o d la g i sp re m n e g a g rad iv a tu d i o b e s k e v o k v ir H a B č a so v n e g a h o riz o n ta .7 H . M ü lle r-K a rp e ju p a p re d s ta v lja o b e s e k stiliz ira n e č lo v ešk e fig u re , k i je b il n a jd e n v R u š a h celò tip iče n kos za n a ta n č n e jš o , H a B 2 č a so v n o o p re d e lite v .8 K o sm o že b ež n o p re g le d a li n a jb o lj tip ič n e p rim e rk e a n tro p o m o rfn ih o b e ­ skov iz slo v e n sk e g a o ze m lja, n aj p o v em o , d a so ta k e p re d m e te o k ra sn e g a in seveda tu d i m a g ičn e g a z n a č a ja u p o r a b lja li v o k v iru H a A, H a B in tu d i H a C časovnega o k v ira tu d i izven n a š ih m e ja ta k o n a se v eru , k o t n a vzhodu, ju g u in zah o d u . T u n a j o m e n im o le še tis te , k i jih o b d e lu je K . V in sk i-G asp a rin i iz B ro d sk e V a ro ši, P rič c a in B ingula-D ivoša, k i so p re c e j slič n i n a š im a o b esk o m a. V se n a v e d e n e k o se b re z iz je m e u v rš č a v sv o jo d ru g o fazo, to je v H a A 1, k a r a b s o lu tn o p o m e n i, d a jih p o s ta v lja v čas n e k a k o m e d le ta 1200 in 1100 pr. n. š.9 I z je m a je le o b esek iz V u k o v ara-L ijev a b a ra , ki g a a v to ric a po g ra d iv u , n a jd e n e m s k u p a j z o b e sk o m o p re d e lju je v H a C.1 0 Iz o b sto je č e lite r a tu r e je to re j raz v id n o , d a so b ili a n tro p o m o rfn i o b esk i n a jra z lič n e jš ih o b lik in velik o ­ sti v u p o ra b i vse od H a A 1 do v k lju č n o H a C k u ltu rn e g a h o riz o n ta . N a sto p a li so s a m o sto jn o , sk o ra j v ed n o p a so p re d s ta v lja li se sta v n i del n ek e g a o k ra sn e g a p re d m e ta — v erig e — ali p a k o t o b e s e k n a n e k e m d ru g e m , m ogoče tu d i p r a k ­ tič n o u p o ra b n e m p re d m e tu . P o zn eje, p re d v se m v o k v iru H a C in H a D o b d o b ja p a a n tro p o m o rfn e lik e o p az im o o rg a n s k o zvezane z n e k a te rim i p ra k tič n o u p o ­ ra b n im i in o b e n e m o k ra s n im i p r e d m e ti ali p a jih za sle d im o do s k ra jn o s ti s ti­ liz iran e k o t o b e sk e n a v eriž ica h ali k a k o d ru g ač e. Že F. S ta rò je v sv o je m d e lu » E tr u š č a n i in ju g o v z h o d n i p r e d a lp s k i p r o s to r « o p o zo ril n a a tro p o m o rfn o fo rm o noge n e k a te rih v a ria n t lo č n ih fib u l H a C k u ltu rn e g a h o riz o n ta .1 1 T u je m islil n a vaško v o zlasto fib u lo , k je r je a n tro p o m o rfn a o b lik a noge fib u le zelo iz ra z ita (sl. 3 ,4 ). P ere so v in a p r i nogi p re d s ta v lja glavo lika, c e lo tn a n o g a p a je sk o ra j p o p o l­ n o m a e n a k a n a š im a p a tu d i n e k a te rim d ru g im a n tro p o m o rfn im o b e sk o m H a B o b d o b ja , le d a je p r i nogi fib u le s p o d n ji ro b za v ih a n n av z g o r te r služi k o t ležišče igle. T ake noge fib u l im e n u je S tarò »noge fib u l v o b lik i b e o tsk e g a ščita«, S. Ga­ b ro v ec p a »noge fib u l v o b lik i ram e n « . Z di se m i, d a je G abrovčev izraz s tro ­ kovno p o p o ln e jši in bo lj sp re je m ljiv , sa j že sam izraz d a je slu titi, d a im am o p ri ta k i o b lik i n o g e fib u le o p ra v k a s sic e r stiliz ira n o , v e n d a r človeku p o d o b n o obliko. A n tro p o m o rfn o o bliko noge fib u le zasled im o tu d i p r i n e k a te rih d ru- 3,4 Vozlasti fibuli z antropom orfno nogo iz Podzem lja in dvorišča SAZU v Ljubljani. — K n o tte d fib u la e w ith a n th ro p o m o rp h ic ca tch p la te fr o m P o d zem e lj and the SA ZU co u rtya rd in L ju b lja n a gih v a ria n ta h fib u l H a C in H a D k u ltu rn e g a o b d o b ja ta k o n p r. p r i d v o zan k asti ločni fib u li z v iso k o p ra v o k o tn o no g o s p o lk ro ž n im i izrezi (sl. 5, 6 ), od k a te rih im a jo n e k a te re celò v rez an o k ra s, k i n a j b i p o n a z a rja l o b lačilo . M očno stiliz i­ ra n o človeško fig u ro b i m ogoče la h k o v id e li celò n a d v o z a n k a stih lo čn ih fib u la h z n ižjo p ra v o k o tn o nogo. Če g rem o v s k ra jn o s t, b i la h k o celò v erjeli, d a im a jo vse d v o za n k aste fib u le a n tro p o m o rfn o nogo, tu d i one s trik o tn o . Z an k a p ri nogi sa m a po se b i n im a k ak šn eg a iz ra ziteg a p ra k tič n e g a p o m e n a, p ač p a je 5 6 5, 6 Ločni fibuli z antropom orfno nogo iz Glasinca. — A rc fib u la e w ith a n th ro p o ­ m o rp h ic ca tch p la te fr o m G lasinac bolj sim e trič e n o k r a s ; po d ru g i s tr a n i p a n a j b i p o n a z a rja la glavo človeškega lika. Z arad i s ta n j s a n ja lo k a v p e re so v in o p r i nogi je fib u la sic e r n ek o lik o p ri­ d o b ila n a p ro ž n o s ti, veliko p a je iz g u b ila n a sv o ji trd n o s ti, sa j je b ila s te m iz p o sta v ljen a h itr e jš im p o šk o d b a m in lo m ljiv o sti. P o g o sto n a m re č n a jd e m o ta k e fib u le, k i so b ile z lo m lje n e in n a to p o p ra v lje n e p ra v p r i p e re s ju noge (slika 6). Z a to z v eč jo g o to v o stjo p r ih a ja m o do p re p rič a n ja , d a so z a n k e p r i nogi b o lj n je n se sta v n i del k o t p a fu k c io n a le n člen sa m eg a p re d m e ta . P ra v e a n tro p o m o rfn e o b esk e, k i so b ili z d ru ž e n i z n e k im d ru g im p re d m e ­ tom (v e rig o ) in p re d s ta v lja jo k u ltn i in o k ra s n i p re d m e t, n a jd e m o to re j p re d ­ vsem v H a A in H a B ča so v n e m h o riz o n tu in p re d s ta v lja jo p r ilju b lje n in v e n ta r k u ltu re ž a rn ih g ro b išč, č lo v e šk e lik e z d ru ž en e v o rg a n sk o celo to s fib u la m i p a v H a C in H a D o b d o b ju , k o t re te n c ijo KŽG. V te m o b d o b ju se u p o ra b a do s k ra jn o s ti s tiliz ira n ih a n tro p o m o rfn ih likov, k i jih p re d s ta v lja jo u lite ali iz b ro n a s te p lo č ev in e izrezan e tr ik o tn e p lo ščice, p o n o v n o s p ro s ti. V vsej s ta re jš i in tu d i m la jši železn i d o b i m o re m o n a jti n e š te to ta k ih o b esk o v , k i so b ili z o b ro č k i p rip e ti n a n a jra z lič n e jše d ele ra z lič n ih o k ra sn ih in p ra k tič n o u p o ra b ­ n ih p re d m e to v .1 2 Če se v rn e m o k a n tro p o m o fn im o b esk o m , n a jd e n im n a d v o rišču SAZU v L ju b lja n i, in sk u ša m o n a jti o ziro m a u g o to v iti n jih o v o č a so v n o m esto , se m o ­ ra m o p o slu ž iti še in v e n ta rja n e o b ja v lje n e g a g ro b a 319, iz k o p an e g a le ta 1974 n a d v o rišč u SAZU v L ju b lja n i. G rob v s e b u je : sko d elo z u v ih a n im u s tje m , ki je o k ra še n a z d v e m a v o d o rav n im a v r s ta m a o k ro g lih b ro n a s tih ploščic, vloženih z o s trim i ro b o v i v še n e p o v se m su h o ra m e sk o d ele, k a te re d n o no si k o t o k ra s več k o n c e n trič n ih žlebov, d v o jn o k riž n o p a sn o spono, o s ta n k e fib u le o ča la rk e , ste k le n o ja g o d o in m o čn o p o šk o d o v a n o , o d p a tin e sk o ra j p o p o ln o m a u n ič en o b ro n a s to v erižico z o sta n k i a n tro p o m o rfn ih o b eskov ( slika 7 ). K lju b p o šk o d o v a n o sti o b esk o v in verižice, n a k a te ri so viseli, iz g ro b a 319 la h k o u g o to v im o , d a se po o b lik i sic e r m o čn o ra z lik u je jo o d o p isa n ih iz pre- m e ta n ih p la sti, v e n d a r n am b o ta g ro b služil k o t p o d la g a za časovno o p re d e ­ litev a n tro p o m o rfn ih obeskov, o k a te r ih govorim o. G rob 319 la h k o n a osnovi n jeg o v ih p o d a tk o v p o sta v im o v H a B k u ltu r n i h o rizo n t, še n a ta n č n e je v k o n ec H a B 2 a li L ju b lja n a I b po S. G ab ro v cu , to je n e k a m v k o n e c 9. sto le tja p r. n. š. G rob 319 u v ršč a m o v čas, ko ž iv lje n je v p razg o d o v in sk i L ju b lja n i doživlja h ite r vzpon in že p r ih a ja v svoj višek. D o b ro o h ra n je n a o b e sk a iz p re m e ta n ih p la sti se m o č n o ra z lik u je ta o d o m e n je n ih iz g ro b a 319. P o p r im e rja n ju ta k ih ali po­ d o b n ih o b esk o v iz so se d n jih p o k ra jin sk le p am o , d a sta n a š a o b e sk a in s te m tu d i verižica, n a k a te r i v isita, z n a tn o s ta re jš a o d tis tih iz g ro b a 319. Zdi se, d a ne b o m o p o g rešili, če jih p o sta v im o n a sa m z a če te k p o se litv e KŽG ožjega lju b ­ lja n sk e g a p ro s to r a to je v H a B 1 ali L ju b lja n a I, k a r p o m en i, d a jih p o sta v lja m o v 10. sto le tje p r. n . š. T ak a a b s o lu tn a ča so v n a o p re d e lite v je seveda la h k o le začasna. N ova o d k r itja v n e v c e lo ti o d k rite m g ro b išč u in m o re b itn o o d k ritje g ro b išč u p r ip a d a jo č e n aselb in e, n a m b o d o v e rje tn o m a rs ik a j d o p o ln ila in sp re ­ m en ila. D olga in ra z m e ro m a m o č n a b r o n a s ta veriga, v k a te ro so bili, k o t n je n se­ sta v n i del, v d e ti a n tro p o m o rfn i o b e s k i kaže, d a so jih n o sili ob ešen e ok ro g v r a tu z o b esk i n a p rsih . M ogoče so jo p rip e n ja li n a o b lačilo tu d i k ak o d ru g ače, v e n d a r gotovo n a o p rsje , n e n iž je o d p a sn e g a d ela o b lačila. V eriga k o t ta k a p re d s ta v lja p o m e m b e n del o k ra s a ta k ra tn e g a im e tn ik a . T u d i o b esk i so im eli o k ra sn i zn a č a j, č e p ra v m o ra m o u g o to v iti, d a jih n iso iz d ela li izk lju čn o v ta n am en . U g o ta v lja n je n a m e m b n o s ti ta k ih p re d m e to v v n o š n ji ta k ra tn ih lju d i p a je zvezano tu d i z v ersk im i p re d sta v a m i. Z ato je in te r p re ta c ija ta k ih ali p o ­ d o b n ih p re d m e to v v ed n o p ro b le m a tič n a . V ta k ih p rim e rih se sk o ra j v edno n a s la n ja m o n a n a je n o sta v n e jšo re š ite v in jim p rip iše m o k u ltn i zn a ča j. To p a je v k o n č n i fazi tu d i ed in o p ra v iln o , sa j je gotovo, da ta k i o b esk i vsaj v svoji p rv o tn i ob lik i, to je , ko n a s to p a jo s a m o s to jn o k o t p riv e sk i n a v erig ah ali tu d i k o t se sta v n i d e li d ru g ih u p o ra b n ih p re d m e to v , n iso bili n a re je n i iz k lju č n o v o k ra sn e n am en e . T rd im o la h k o , d a im a jo g loblji, k u ltn i p o m e n . O blika obeskov d a je p re d sta v o že n sk e fig u re, k a r n a j b i p re d sta v lja lo ta k o p o tre b n o in n u jn o p riro je n o p o tr e b o po o h ra n itv i v rs te in s te m zvezano p lo d n o s tjo . R azu m ljiv o pa je tu d i, d a n e m o re m o iz k lju č iti m isli, d a o b esk i p o n a z a rja jo u te le š e n o člo­ veško o b lik o k a k e g a b o ž a n stv a , ki je zvezano z v e rsk im i p re d s ta v a m i no silcev KŽG. V ero v a n ja , o b ič a ji in v e rsk i te r p o g re b n i o b re d i sta ro s e lc e v p a so še ta k o slabo ra z is k a n i in za v iti v te m o , d a so m o ž n o sti za re š e v a n je ta k ih p ro b le m o v res m in im aln e. 1 J. Korošec, O ris predzgodovine L jub­ ljane, Z g o d o vin a L ju b lja n e 1 (1955) 268. 2 F. Starò, Ilir s k e n a jd b e železn e d o b e v L ju b lja n i, D ela SAZU 9 (1954). V. Starò, V a rstvo s p o m e n ik o v 8 (1960-61) 272, 273. I. Puš, Ž a rn o g ro b iščn a n ek ro p o la na d v o ­ rišču SA ZU v L ju b lja n i, R azprave 1. razr. SAZU 7/1 (1971); idem , Nove latenoidne najdbe v L jubljani, A rh eo lo ški v e s tn ik 17 (1966) 413—416. F. Leben, Časovno m esto bronaste verižice z dvorišča SAZU, A r­ h eo lo ški v e s tn ik 19 (1968) 303—305. 3 I. Puš, P om en ljubljanskega p ro sto ­ ra v starejši železni dobi, A rh eo lo ški v e s t­ n ik 24 (1973) 394, 395. 4 F. Starò, D obova, Posavski m uzej Brežice, knjiga 2 (1975) T. 40: 11—13. F. Starò, Ilirsko grobišče p ri Dobovi, A r­ h eo lo ški v e s tn ik 2 (1951) 65, risb a 6. 5 L. c., 68. 8 K. V inski-G asparini, Fibule u obliku violinskog gudala u Jugoslaviji. V je sn ik A rh eo lo ško g m u z e ja u Z agrebu, ser. 3, 8 (1974) 12. 7 S. Pahič, N ekaj n ajd b iz žganega grobišča n a P obrežju p ri M ariboru, A r­ h eo lo ški v e s tn ik 5 (1954) 262, op. 112—117, T. 8: 35. Idem , P o d b rezje, K atalogi in m onografije 6 (1972) T. 27: 8. 8 H. M üller-K arpe, B eiträ g e zu r C hro­ nologie d er U rn en feld er ze it n ö rd lich u n d sü d lich d er A lpen, Röm.-Germ. Forsch. 22 (1959) 214, Abb. 51: 6. 9 K. V inski-G asparini, K u lu ra p o lja sa ža ra m a u sje v e r n o j H r v a ts k o j (Zadar 1973) T. 56: 37, 38, T. 71: 2, 4, T. 86: 14. > » L. c., T. 125: 10. 1 1 F. Starò, E tru šč a n i in ju g o v zh o d n i p re d a lp sk i p ro sto r, R azprave 1. razr. SAZU 9/3 (1975) 20 (208). 1 2 Ib id em . ANTHROPOMORPHIC PENDANTS FROM LJUBLJANA S u m m a r y L jubljana is fam ous in archeological literatu re for th e pile dw elling culture from the L jubljansko b a rje (m arshland), w hich dates fro m the late Stone and Bronze Ages of the 2nd m illennium B. C., b u t during th e last decades it has gained fu rth e r in rep u tatio n by the discovery of a necropolis of the urn-field culture. F rom 1948 to the p resent day 323 u rn graves, of w hich a considerale p a rt have already been p u b ­ lished,2 have been found in th e co u rty ard of the Slovene A cadem y of Arts and Sci­ ences (SAZU). The graves, as w ell as p reh isto ric m aterial fro m d isturbed layers, are dated over a long period of tim e, fro m th e end of H a A to th e final H a D horizon. We also found objects proving the presence of the La Tène cu ltu re in this relatively sm all area. In 1964, in th e d isturbed layers in th e SAZU courtyard, w e found a sm all, bronze chain w ith tw o w ell preserved, identical, anthropom orphic p en d an ts w hich m u st cer­ tainly have been cast in the sam e m ould. The pendants are th read ed on to a single link of the chain, their straig h t reverse sides touching so th a t from th e ir outer, lightly convex sides they ap p e ar 3-dimensional. On individual links of the chain th ere are several hooks for pendants so w e m ay conclude th a t th e re w ere m ore such, o r sim ilar, p en d an ts b u t they w ere destroyed w hen ground w as — a t least tw ice — dug over (picture 1, 2). The pen d an ts an d chain w ere found in a secondary position w ith crem ated hum an bones sticking to them . From this w e conclude th a t th e object as a whole represents the inventory of an u rn grave w hich w as destroyed so w e have no accom panying m aterial. M any sim ilar anthropom orphic pendants have been found in the su rro u n d ­ ings of L ju b ljan a and these have b een d ated w ithin the H a A, H a B and som e even in the H a C cu ltu ral horizon.3 — 1 0 Grave 319 from the SAZU courtyard, w hich has not yet been published b u t w hich contains a bronze chain and anthropom orphic pen­ dants, different from the ones already described (pic. 7), should aid the dating of our pendants. On the basis of its contents we place grave 319 in the H a B 2 horizon. The chain w ith tw o anthropom orphic pendants is certainly older than grave 319, so we have classified it w ith the oldest finds of the urnfield cem etery in Ljubljana, i. e. to H a B 1 — L jubljana I. a, o r the 10th century B. C. Besides pendants in anthropom orphic form our attention is draw n by several fibulas w ith double spring, especially the knotted Vače type,1 1 . 1 2 and those w ith rectangular catchplate and tw o sem icircular cutouts (pictures 3—6). The catchplates of these fibulae are alm ost identical to the anthropom orphic pendants, so there is alm ost no doubt th a t they are of the sam e type, only th at the decorative and cultic n atu re of the pendants is tran sferred to a u tilitarian decorative object — a fibula. If such double-spring fibulas have an anthropom orchic form , th en it is not im possible th a t all fibulae of th is type are anthropom orphic is shape, except th a t in fibulae w ith a low rectangular o r triangular cathplate hum an figures are extrem ely stylised. The chain w ith pendants w as probably w orn round the neck o r otherw ise fastened across the b reast an d thus w as of ornam ental as well as of cultic significance. The beliefs, custom s an d religious and b u rial rites of the indigenous inhabitant of the area, the representatives of the urnfield culture, have been so little investigated that a t the present th e re are only very lim ited possibilities for a m ore precise interpre­ tatio n of the pendants.