KUREflT
Izhaja 1. in 16. vsakega meseca.
Naročnina znaša do konca tekočega leta 10 K ter se pošilja na upravništvo „Ku renta", Stari trg 19. — Rokopise sprejema uredništvo „Kurenta" v Križevniški ulici št. 9.
Posamezna številka velja 1 krono.
Leto I.	V Ljubljani, dne 1. novembra 1918.	Št. 7.
Zadnja ofenziva.
Risal Maksim Gaspari.
Hindenburg (vojnim poročevalcem): »Nemška armada je zmagovala, zmaguje in bo zmagovala. Incijativa je v naših rokah. Prodiramo neprestano. Nekaj časa proti Parizu, zadnji čas pa proti — Berlinu."
Rado Mtirnik:
Don Juan de la Barca.
„Zdaj, ko že ves svet nori, tudi jaz ne smem za-ostati!" je dejal vročega majniskega dne juris utriusque doktor Ivan Krtačar, krepak mladenič, nadarjen krokar, petkrat cepljen proti kozam, dvakrat pa: proti koleri in legarju. „Lomiti ga moram, kar se bo dalo!" je sklenil takoj prvi dan, ko je prišel kot enoletni prostovoljec z italijanske fronte domov na dopust.
Kaj ga je gnalo k takemu sklepu?
Mladi doktor Ivan Krtačar je sedem let gonil jako zvesto ljubezen z gospodično Kolombino Kolovratovo, ki jo je kraje imenoval Kolo ali Kolu, genetiv Kolesa. Sedem kratkih let ji je pravil ustno in pismeno, kako jo ima rad, ji stiskal roko in jo včasih, ob nedeljah in praznikih, celo poljubil. Veselo in bujno je poganjala njegova ljubezen kakor poetični junijski beluš ali špargelj na prozaičnem gnoju, Vedno je nosil v žepu Kolombinino fotografijo, ki je bila pod steklom v okroglem okvirju, hodil je počasi in previdno, da je ne bi zdrobil.
Prekrasni gospodični Kolombini Kolovratovi pa se je jela zdeti ta sedemletna špaga nekoliko predolga in po pravici se je bala, da bo gonil Krtačar kolovrat še sedem let, preden jo spremi pred oltar. Pridobila si je ognjevitejšega kavalirja, ki jo je poljubljal tudi ob delavnikih in se hodil z njo izprehajat na Rožnik ali pa v Štepanjo vas. Hotela se je odkrižati Krtačarja in mu nekega dne kratkomalo stavila ultimatum : „Ako mi pri-sežeš, da boš tri leta neprenehoma trezen, ostanem še tvoja, če ne, pa ne! Tvoji poljubi diše preveč po vinu."
Ubogi Krtačar se je tako prestrašil, kakor bi bil s češplje padel.
„Tri leta?" je zastokal, bled kakor pobeljen jugoslovanski dnevnik. „Tri leta trezen? Kaj pa misliš? Ne bodi no taka! Tri dni, če hočeš. No?"
„Nič."
„No, recimo tri tedne!" je barantal, toda neusmiljeno Kolu je energično Odmajalo z lepo glavico.
„Tri leta, pa nobene minute manj!"
„Draga moja, zahtevaj kaj drugega! Vse ti storim! Zahtevaj na primer, da se dam obriti samo na eni strani, kakor vitezi v starih časih."
„Prismoda! Nobenega ponosa nimaš!"
„Prismoda mi tudi praviš? To je pa preveč. In da nimam ponosa! Demokrat sem. Demokrat ne sme biti ponosen."
Dražestno Kolu ni hotelo nič več poslušati. Odhitelo je iz sobe.	«
Tako žalostno je ugasnila žveplenka njiju ljubezni, ki je brlela komaj sedem let. Že drugo jutro je prisopihal Krtačar s težkim nahrbtnikom h Kolombini ter ji vrnil vsa njena pisma in fotografijo, prejel svoje zbrane
zaljubljene rokopise, jih z bridkimi občutki pobasal v oprtnik, ga zadel na ramo in šel. Kam? Pit!
Krtačar je bil original, kakor vsak „morostar". Nihče mu ni mogel očitati, da preveč sedi v gostilnici, zakaj mož je venomer hodil po sobi gori in doli ali pa je stal pri svoji mizi in pripovedoval mične povesti iz življenja zaljubljenih grešnikov. S svojo bisago, polno vročih poljubov in pogr*etih priseg, je romal od krčme do krčme. Najprvo ga je po navadi zaneslo v ugledni vinski hram „Pri Zori". Držal se je modro in razlagal strmečemu občinstvu, da nobena ženska na tem svetu ni nič vredna, še toliko ne, kakor stara karta za mast. Poslušalci so po pravici občudovali temeljito modrost Krtačarjevo, zakaj dolgo že niso slišali nič takega. Grdo je klobasal, Bog se usmili, obenem je pa pridno pil, da je bil že po kosilu matevžast in vlačil sicer skromni, vendar pa že precej natovorjeni morostarski čoln za sabo. Potem se je preselil okoli vogala v nič manj priljubljeno gostilnico „Pri uljnjaku", kjer roje vinski bratci ves dan kakor pridne čebelice skozi gostoljubno odprta vrata. Ondukaj je predaval svojim najzvestejšim sokrokarjem na drobno in na debelo vedno iznova o svoji nesrečni ljubezni. Prijatelji pa so celo odobravali ravnanje dražestnega Kolesa in izjavili soglasno, da še nikdar niso videli tako pametne punce. Krtačar se je čutil sedaj še bolj nesrečnega in je pridno zalival svoje grenke občutke. Skromni čolniček se mu je polagoma povečal v torpedovko.
Od „Uljnjaka" je poromal žalostni Krtačar s prijatelji, z bisago in pismi in s podmorskim čolnom v slovečo gostilnico „Pri tolarju". Tam je nanovo opeval, oziroma objokoval svojo nesrečno ljubezen do trdo-srčnega Kolesa in pil tako marljivo, da se je izpremenil njegov ponižni čoln v lepo in že dokaj težko trgovsko ladijo s tremi jambori in dvema baterijama. Navzlic glasnim pomenkom svojih prijateljev je zadremal in spal tako sladko kakor bi bil v pisarni.
Zvesti sokrokarji so ga zbudili o pravem času. Dobro okrepčan je vlekel svojo barko nazaj v gostilnico „Pri Zori". Tam je, stalen gost, dobil večerjo, svinjsko pečenko s kislim zeljem in krompirjem ali kaj podobnega. Navzlic svoji nesrečni ljubezni je imel Krtačar izboren, pravi morostarski apetit. Jedel je hitreje nego vsak drugi, ako tudi so mu kapale kisle solze nesrečne ljubezni na krompir in na pečenko. Ob tem seveda ni pozabil piti. Nalival se je z jugoslovanskim cvičkom in njegova barka se je počasi razvila v prelestno fregato velikega tipa.
„Ubil se bom!"- je stokal in s solznimi očmi žvečil pečenko.
„No, se pa!" je zabasiral doktor Krmilar,-ki Krta-čarju nikoli ni dosti verjel.
SLAVIJ
»Ustrelil se bom! Boste že videli! Ne maram več živeti."
„Čemu se ti pa potem tako mudi jesti?" ga je dražil Krmilar.
Krtačar pa je porinil prazne krožnike od sebe in zopet malo zaspal. Ko se je odpočil, je zgrabil svoj oprtnik in odjadral s svojo fregato v Babjo dolino. V domači občini je nepristransko obiskal vsako gostilnico, naj je stala na levi ali na desni, in njegova barka je zrasla v veličasten dreadnought, v vojno ladijo največjega kroja.
Tak dreadnought je kajpada silno težka barka. Krtačar, dasi krepak korenjak, jo je po hudih ovinkih od jarka do jarka komaj vlekel proti domu. Medpotoma ' je pel z občutkom:
Marička je štimana, za norca me ima in misli, da je sama obraza lepega.
Ko je dospel na domači vrt, mu je spodletelo in zaneslo ga je med gredice. Po vseh štirih je zapeljal
svojo velebarko najprvo v bujni grah, potem pa jo je vlekel po peteršilju, po salati, česnu in čebuli, ter povsodi puščal široko sled za sabo. Naposled je prilezel v špinačo. Pred nosom je zagledal krtino,*ki se je pa njemu zdela telefon. Zadovoljno se je zasmejal in telefoniral v krtino: „Tukaj doktorrr Krrrtačarrr! Aha! Servus, Kolu! Oh, koliko sva zapravila časa, znamk, papirja in občutkov! To je pa res kaj žalostno. Ali ni to žalostno?
Po grahu barka plava, nezvesta, bodi zdrava!
Vidiš, dekle, tako sem te imel rad, ti si pa taka! Sedem let sem te nosil v srcu, zdaj pa me pokoncu v uho piši, če nisi že komu drugemu obljubila." Kolu ni odgovorilo nobene besede, in ko se je naveličal te- ^ lefonirati, je zadremal. '
Zbudilo ga je petelinje petje' in jutranji hlad. V glavi mu je brenčalo, kakor bi čmrlji v njej imeli prepovedan shod. Vendar se je v svežem zraku pod milim nebom iztreznil vsaj toliko, da je mogel vstati in hoditi po dveh. Topo se je nasmehnil, ko je vicfel, koliko
Risal Henrik Smrekar.
Alpski Nemec: „Mili bratje Jugoslovani! Dovolite, da privežem svojo krepko ladjo na vaš novi brod, da boste laže vozili!!
Jugoslovan: »Kakor si tesal, tako pa vozi!"
graha, peteršiljčka in žlahtne špinače je pomandrala njegova velebarka.
Po cerkvah je zvonilo dan. Osnažil seje za silo in se podvizal v svojo sobo. Ko je že ležal v postelj', so prišli njegova mati.
„Janez, tvoji čevlji so še gorki," so rekli in ga , sumljivo pogledali.
„Nočno službo sem imel, veste, mati!"
„Janez! Ti si pa tak kakor škof!"
„Zakaj kakor škof, mati?"
„Kadar prihaja škof ali pa ti, vselej pojo zvonovi!"
Zadovoljen, da ima doma toliko ugleda, je zaspal z nasmehom okoli krtačastih brk. Toda že ob sedmih je bil zopet pokoncu. Spravil je svoja dragocena pisma v veliko omaro in si izmislil nov program. V oprtnik si je natlačil domačih klobas, gnjati, kuhanih jajec, sira in kruha. Sklenil je, da se ne bo ustrelil, marveč da bo izkušal vtopiti svojo nesrečno ljubezen v morju jugoslovanskega cvička, metličana, bizeljca in vipavca.
Jedel je po desetkrat na dan, nekoliko doma, nekoliko« pa po gostilnicah in kavarnah. V kavarno je nosil s sabo tudi sladkor, zakaj gosti so dobivali tiste lepe čase le belo lečo goljufivega saharina, ki ima želodec in čreva za norca.
Krepka volja in vino mu je pomagalo, da je kolikor toliko pozabil nerodno ljubezen. Vsako jutro je ob slovesnem zvonenju ranih zvonov pripeljal svojo težko barko' domov. Kar je doma zamudil spanja, ga je nadomestil v gostilnicah, veličastno smrčeč na stolu.
Izmislil si je pa še eno.
Jezilo ga je namreč, da je sedem let zapravil za ljubezen, ki se je naposled tako žalostno skisala. Zato je prisegel strašno prisego, da se bo maščeval nad ubogim nežnim spolom.
Izbral si je po raznih ljubljanskih okrajih šest ljubic, eno pa v Šiški, da jih je bilo vseh skupaj sedem. Vsak dan je gonil kolovrat ljubezni drugje, to se pravi, naslajal je svoje pomilovanja vredne žrtve s sladkimi frazami, s kakoršnimi je moril prej svojo Kolombino. Zato so prekrstili zvesti sokrokarji Krtačarja in ga poča-
Med slikarji.
„Ali si kaj poslal na septembersko razstavo? —- „Ničesar; slikal sem grofa B. z njegovim Cezarjem, toda psa nisem dokončal o pravem času!"
*
„Naše ministre je lehko naslikati!" „ Zakaj?"
„Ker se pri vsaki stvari takoj čutijo pri-zadete."
Nasprotje.
Vojni minister: Splošni mir pričakujemo še pred letošnjim božičem: zato vpokličemo v januarju letnik 1901.
stili z imenitnim priimkom: Don Juan de la Barca. Tako lepo so ga imenovali nekaj po slovečem babjeku Don Juanu nekaj pa po velikem španskem dramatiku, ki se je pisal Don Pedro Calderon de la Barca Henao y Riano.
Toda Alah je velik in vsega je enkrat konec na tem neumnem svetu, najprej pa vojaškega, dopusta.
Don Juan de la Barca je dobil nujno vabilo, naj zopet sodeluje proti sovražnikom domovine. Preden se je odpeljal, je povabil vseh svojih sedem krasotic pred Trubarjev spomenik na sestanek.
Točno ob sedmih zvečer je stalo ali se izpreha-jalo ob belem spomeniku vseh sedem dražestnih ljubic in željno čakalo ljubečega Krtačarja. Pač so se dekleta gledala malo začudeno in vsaka si je mislila na tihem: • „Ali bodo nocoj vsi sestanki ravno pred Trubarjem?"
Ali zastonj so čakale ljubeznivega mladeniča. Njega ni bilo od nikoder, pač pa se je priguncal postaren postrešček. Dobro poučen in plačan po Krtačarju se je oglasil: »Kateri gospodični naj sporočim prisrčne pozdrave gospoda doktorja Krtačarja?"
„Meni!" se je odzvalo sedem dražestnih sopranov.
Sedem lepih obrazkov je obledelo in štirinajst rok se je prijelo za sedem nežnih src. Postrešček pa je onegavil: „Gospod Krtačar vas vse skupaj najlepše pozdravlja; davi se je moral neutegoma odpeljati na fronto pomagat."
Sedem bridkih solnčnikov se je dvignilo kvišku in vse je kazalo, da se bo tam blizu krivovernega Trubarja pričela besna ofenziva. Toda o pravem času je zmagala prava pamet. Ljubica iz Šiške je zaklicala: „Mir! Solnčniki bodo kmalu po dvesto kron! Ne pre-tepavajmo se, združimo se rajše proti Krtačarju in razpraskajmo ga z združenimi nohtovi, kadar se vrne v Ljubljano!" — Vse so bile zadovoljne s tem predlogom.
Don Juan de la Barca pa se veseli svoje osvete, ker se čuti čisto varnega na fronti. Le to mu je jako žal, da ne more več voziti barke.
Blaznik.
Pred nekaj dnevi je zagledal neki mož v izložbenem oknu avstro-ogrske banke par srebrnih kron. Ta pogled je porodil v moževih možganih fiksno idejo o kronski veljavi in ideja je zrastla v tolikšno obširnost, da so morali reveža prepeljati na opazovalnico. Ker tu venomer kriči: „Živela avstrijska kronska veljava!" so ga zaradi neozdravljive blaznosti izročili blaznici.
Iskra.
Ako kakšna stranka izgubi pozicijo, stopi v opozicijo.
Manica:
„Deutschland iiber Alles!"
„Deutschland iiber alles!" vpil je nemški šmok in pijan veselja plesal na poskok. „Deutschland iiber alles!" vpil je slednji dan v trdni veri, da ne bode goljufan.
A namah zasuče sreče se kolo, in namah so nade nemške pod vodo.. Oj, ti nemški Mihel, tebi zdaj gorjč! S čim si boš ohladil ranjeno srce?
Misli, misli Mihel, jeze ves zelen, slednji up je zanj za vedno izgubljen. „Deutschland iiber alles!" — o, izrek krasan škoda, da na veke zdaj boš pokopan.
Oglasi se Wilson, pravi mu tako: „Mihel, nič ne jokaj, saj po tvojem bo. Naj beseda „iiber" dalje obstoji, sprednja pa in zadnja vse le zameni: ,,Alles iiber Deutschland!«
Ant.C-t:
Esperanto.
Jurij Gregor je bil vdovec. Bog mu je bil podaril edino hčerko, ki so jo krstili na ime sv. Eme. Po poklicu je bil Jurij Gregor nižji uradnik in njegovi dohodki se niso mogli imenovati baš sijajni. Tisto svoje opravilo, ki je bilo neposrednji vzrok, da je imel vsakdanji kruh, je imenoval službico. Večkrat si je očital, zakaj ima tako čudno ime. Saj ljudje niti ne vedo, kako so ga krstili: ali za Jurija, af! za Gregorja — oba sta svetnika. Ali pa če bi bila vmes vsaj kratka besedica „pl.". To bi mu morda pomagalo od službice do službe. Njegove, zasluge za javni blagor — pa bodisi v tem ali onem oziru — so res nevenljive, toda glas o njih najbrže ne bo nikoli dospel na ono visoko mesto, kjer se milostno in z izpregledom takse dele taki blagozveneči in koristni prilastki, kakor so „pl.u, „grof", „baron" in tako naprej. — „0, na grofa in barona še misliti ne smem; zakaj potem bi moral imeti tudi graj-ščino, jaz pa imam komaj le službico." Vedno si je želel le eno: če že ne sme misliti na hišo, da bi imel vsaj lastno hišico, v kateri bi užival svobodno življenje in bi ne % bil odvisen od svojega črnogledega gospodarja. Gospodarji — pa vsi od prvega do zadnjega so si v tej lastnosti podobni kakor groš grošu — so za delojemalca, kakor je to povedano prav v visoki novosloven-ščini, pravcata mora. Človek bi jim moral delati in garati od ranega jutra do poznega mraka, pa mu ne privoščijo ne draginjske, ne vojne do-	Roke proč od naše svete zemlje!!
klade, kvečjemu če mu vržejo na leto enkratni nabavni prispevek, a še to z največjo jezo in srditostjo in ne-voščljivostjo, tako da nikjer nič ne zaleže, kamor obrne.
Kakor je Jurij Gregor premišljeval in prekladal svojo pamet, nikakor ni nič kazalo, da bi kdaj v svojem življenju prišel do hišice. — Nekoč je že čital v nekem nemškem časopisu, da se je osnovalo „Društvo esperan-tistov", ki hoče ustanoviti posebno kolonijo, v kateri dobi vsak prijatelj esperantskega jezika, ki ga mora biti pa tudi popolnoma vešč v govoru in besedi, pod zelo ugodnimi pogoji svojo lastno hišo. — Ko je Jurij Gregor čital to novico, mu je zasijalo na obrazu rajsko
Risal Maksim Gaspari.
veselje, a ko je prečital tudi stavljene pogoje, je ma lodušno zopet odložil časnik in vse njegovo upanje je šlo po vodi. »Prijatelj esperantskega jezika bi še bil," je pomislil, „a da bi se ga tudi naučil, o tem niti govora ni. Kako neki, jaz stari cepec! To je kvečjemu za mlade ljudi, ki imajo še svežega duha. Meni pa so možgani na tej poti življenja in v pisarniškem prahu že precej odreveneli." —
Nekega dne pa najde Jurij Gregor v miznici pismo. Sam večni Bog vedi, čegava neprevidnost ga je bila tja noter položila. — Naslovljeno je bilo:
Dražestni gospici
EMI JURIJ GREGOR
loco.
Sicer Jurij Gregor ni hotel nikdar ofenzivno prodirati v hčerine tajnosti, to pot pa ga je gnala vendar radovednost. Bile so krepke poteze, že na prvi pogled jasno, da so moške. „Ta ljubi človek," je zamrmral, „pa naj si bo kdorkoli, tudi ne ve, katero naj bi bilo moje rodbinsko ime: ali Jurij, ali Gregor. Da se izogne zmoti, je napisal kar obe. — In pri vsej stvari je udeležen neki moški, česar jaz, skrbni oče svoje hčere, nikakor ne smem prezreti." Toda Jurij Gregor se je pri svojih možganih, ki so bili po njegovih nazorih že precej odreveneli, temeljito zmotil, če je mislil, da bo prišel stvari na čisto. Odprl je pismo in čital:
Gzrmrz Cga!
Pkrztsz bfkrz algarz kopkrz schmar--
Dalje ni mogel čitati; zakaj že do tu bi si bil kmalu jezik zlomil.
»Saprament," je vzrojil Jurij Gregor, »kakšen jezik je pa zopet to! Vrag me vzemi, če ga razumem."
Stopil je k oknu, da bi bolje videl. Izkušal je še enkrat čitati, a jezik, dasi drugače uren, se mu ni hotel pokoriti.
„Mrz, krz, grz," je ponavljal le končne zloge. »Francosko to ni! Angleško tudi ne! Teh dveh jezikov sem se učil v šoli. Mrz, krz, grz," — kaj je to, za vraga! Navsezadnje bo najbrž turško. Mrz, krz, grz — seveda, seveda je turško. O, pomagaj mi ti, ljubi Bog!" je vzkliknil s tako pretresljivim glasom, da bi zbudil usmiljenje in sočutje v najtrdovratnejšem srcu. »Torej ta otrok, ki sem mu jaz, Jurij Gregor, krvni oče, moja , lastna hči se hoče spečati s Turkom, ki ni niti naše vere, ki smo mu bili mi kristjani vedno le psi, s Turkom, ki ga jaz niti ne pogledam in s katerim se človek, ki ima v sebi le še troho poštenja, niti na solnce ne gre gret. O, Bog, to bo moja smrt, tega ne preživim . .." in ves izmučen je omahnil na divan.
Čez par trenutkov pa je Jurija Gregorja zopet ojunačila očetovska skrb in jeza; na račun odsotne
hčere se je vlila ploha psovk, med katerimi je bila »vlačuga" še najmilejša.
„^o, no, mene ne boš preslepila. Jaz sem tvoj oče in izbil ti bom vse muhe iz glave — in še prav korenito." In nervozno je tekel parkrat po sobi gori in doli ter si vil roke.
„Ema!" je zaklical z ukazovalnim glasom. In kmalu se je prikazala na pragu njegova hči Ema, prav čedno in prikupljivo dekle, ki bi ga — po zunanjosti sodeč — uvrstil med srednje meščanske sloje.
Zdaj se je pričel vihar, ki bi lomil drevje, podiral
hiše in prevračal kozolce.---
„Ti od Boga in ljudi zavrženi otrok, ničvrednica,
ali veš, kaj zaslužiš---ali poznaš to cunjo —
--« jn je potegnil pismo iz žepa, oči pa so mu
žarele, kot bi bog starih Grkov pošiljal blisk na zemljo. »Torej malopridnemu Turku prodajaš svoje poštenje, svojo dekliško čast — ---."
Toda v stiski je človek zelo iznajdljiv in moder. Tako tudi Ema. Prvi hip je bila v silni zadregi; zlasti neprijetno ji je bilo, da je prišla vsa stvar tako zgodaj na dan. In ojunačila se je:
»Toda, papa!"---
In že jo je spet prekinil v svoji sveti jezi: »Mar je to tvoj odgovor! Seveda, zagovarjati se ima vsak pravico, a mene ne boš ukanila. Ali si morda že pozabila svoj Tnaterinski jezik, da si začela pisariti v tem divjem jeziku! O, saj boš kmalu »milostiva gospa" — le prepričana bodi--—."
»Toda, papa, daj mi vsaj govoriti--- —."
»Kajpak, še ugovarjati mi zdaj hočeš, namesto
da bi prosila odpuščanja —---."
»Toda, papa, to je vendar esperanto —--."
»Vraga je to esperanto! Turško je!" „Jaz in moja prijateljica se učiva esperanto, ki postane svetovni jezik in ki ima že na stotisoče prijateljev. Saj vendar poznaš, papa, da je esperanto in da ni turško. Ali ne poznaš?"
„Ker je bila tako čudna pisava, sem pač mislil, da je turško," je odvrnil Jurij Gregor nekoliko v zadregi. »Toda zdaj sem prišel na to, da je res esperanto." s	■''■<■■
Ob besedi esperanto je postal Jurij Gregor ves mehak in sladak; prejšnja sveta jeza ga je popolnoma • minula; zakaj pred očmi mu je zaplesala lična hišica v prijetni koloniji esperantistov. Veselo je tlesknil z dlanjo ob dlan ter pristopil k Emi, rekoč: »Spomnil sem se še na nekaj. Res je to esperanto, imaš čisto prav, in nisem mislil, da si tako pametno dekle. Daj mi poljubček," pri čemer jo je objel in poljubil. Nato si je oblekel suknjič ter nadaljeval:
»Hiteti moram v pisarno, skrajni čas je že; večerje pa mi ni treba pripravljati. Moram namreč nekoga obiskati in ne vem, kdaj pridem domov. A zvečer,
priloga Kurenta.
Leto I.
V Ljubljani, dne 1. novembra 1918.
Štev. 7.
Kurentov Album.
V založbi »Kurenta" je izšel, kot nekak predhodnik lista samega, humoristični almanah „Kurentov album" s sledečo vsebino:
Uvodna beseda. — Fran Milčinski: Ali bi ali ne . . .? — F. Golar: Veselje. — Ivan Cankar: Resignacija. — Rado Murnik : Vojn* ljubezen. — Junij Brut: Kurja historija. — Ferdo Plemič: O Klanja-cijevi sreči. — - ba: Vesela elegija aH dohtar Šušteršičeve glorije konec. — Damir Feigel: Na krivih potih.
»Kurentov album" je bogato ilustriran ter prinaša sledeče risbe naših najboljših satiričnih in humorističnih risarjev: Maksim Gaspari: Lepšega para na svetu ni ... — Po sklepu miru z Rusijo. — Ubogi tobakarji. — Pogled v prihodnost.
France Podrekar: Mir? — Novo božanstvo 1.1918. — V dobi pomanjkanja mesa. — Ropar. — Načrt za novo skupino na pročelju ljubljanskega gledišča.
Hinko Smrekar: Kurent. — Srečna Avstrija. — Vsenemški most do Adrije se maje. — Pametna misel. — Zgodnja dunajska birma. — Razvoj človeka ali nazaj k prirodi. — Vse zaman! — Cmok-svet in Vsenemec-aneksijonist. — Vasovavci sedanjega časa.
Poleg tega ima „Kurentov album" še celo obilico krajših humoresk in dovtipov, ki jih tu ne moremo posamezno navajati. »Kurentov album" je prva slovenska edicija te vrste ter smelo trdimo, da še nobeno izdanje pri nas ni vzbudilo toliko zabave in smeha kot ravno ta album. Kdor hoče za nekoliko trenutkov pozabiti moreče skrbi sedanjosti, kdor rabi razvedrila ter se želi zopet enkrat od srca nasmejati, naj ga naroči. Stane 4 krone 20 vinarjev.
Naročnina se pošilja na upravništvo »Kurenta" v Ljubljani, Stari trg št. 19. (Zvezna tiskarna.)
<4
I
1 d
■■i
Tiskovine vseh vrst
kakor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, sporede,- tabele, račune, kuverte kakor tudi pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice,
računske zaključke
in vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje okusno in ceno
Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg 19.
V zalogi ima tiskarna tudi vse po najnovejših predpisih izvršene obrazce za slav. občinske urade, aproviz. in cestne odbore, zadruge, gg. trgovce, odvetnike, notarje, gostilničarje itd.
m
m
s®
Kako bi bilo prišlo, če bi se ne bilo preokrenilo.
Zagovornik: Prosim, da vpoštevate olajševalne okoliščine. Obtoženca je lakota prisilila, da je —
Prvi senatni sodnik: Jalov izgovor!
Zagovornik: Prosim gospode sodnike, naj me nikar ne prekinjajo!
Drugi sodnik: Vrzite ga vun, Žida nesramnega! (Zagovornika vržejo skoz vrata.)
Prvi sodnik: Tako! Zagovornika ne trebamo. Torej obtoženec je kriv, da je ukral eno kumaro. Kajne? (Enoglasen „da" senata.) Pravi, da ga je zapeljala lakota. Izgovor kakopa. Takšne nevarne ptičke moramo iztrebiti, zato--
Državni pravdnik: Predlagam seveda najstrožjo kazen!
Prvi sodnik: Pa ga obesimo. (Splošni hura-klici! — Sodniki takoj obesijo obtoženca v dvorani na okenskem omrežju.)
nnr upn trgovska, špedicijska in QIILl\II11 komisijska delu. družba
Podružnica v Ljubljani. — Akcijska glavnica K 1,500.000,
Špedicija vsakega blaga. — Vskladiščenje. — Za-carinanja. — Reekspedicija. — Prevažanje pohištva.
Lastnica I. ljubljanskega skladišča
KRISPER & TOMAŽIČ
Direktna zveza s progo južne železnice. - Tel. št. 100.
potočni^
v
Jclenbtirgcua til. 6, I. nadstr.
}/[odni atelje 3a dame in gospode.
Jstotam se obračajo in modernizirajo obleke jff dame in gospode po najnovejši modi.
Gospodarska zveza
centrala za skupni nakup in prodajo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Stalna zaloga poljedelskih strojev:
motorjev, mlatilnic, viteljev, slamo- in repo-reznic, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov itd.
Prodaja:
umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga:
travnih in deteljnih semen, pese, korenja, repe.
Zaloga:
pristnega domačega in gorskega vina, žganja itd.
Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. — Lastna zeljarna.

Priporočamo edino slovensko tvrdko
Jos. Peteline v Ljubljani
Sv. Petra nasip štev. 7.
za vodo 3. hiša levo, za šivalne stroje in njih posamezne dele, olje in igle. — Potrebščine za šivilje, krojače in črevljarje, kakor tudi druzega galanterijskega blaga v veliki izberi ter po solidni ceni vedno v zalogi. — Šivalni stroji vseh sistemov in
oprem za rodbinsko in obrtno rabo vedno v zalogi. Večletfio jamstvo!	Ceniki na razpolago !
Vizitke
elegantne in po ceni natisne
Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg 19
m. UlihElič, Ljubljana Selenburgova ulica.
Trgovina s ščetinarskimi izdelki, galanterijo in parfimerijo.
I
I I
I
I I i
UMETNIŠKE RAZGLEDNICE =PISEMSKI PAPIR= e ŠOLSKE POTREBŠČINE E MARIJA TIČAR, LJUBLJANA

■
i I
I

U
ssn
•s
suhe sobe in druge pridelke kupuje trgovina s semeni SEVER & KOMP., preje PeterLassnik, Ljubljana = Marijin trg. =====
3
qdrqn$l{q ban^g
podružnica Ljubljana.
Delniška glavnica: K 20,000.000 -Rezerve: okrog K 4,000.000—,
CENTRALA: Trst.
PODRUŽNICE: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader.
SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4%.
Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije.
ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: Na blago, ležeče v javnih skladiščih.
PREVZEMA: Borznanaročilain jihizvršujenajkulantneje.
Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon štev. 257.
Za Miklavžd
in za Božič
-ii ) „< S. II	- ' li I ,'.'V.SSli (J >■(>•'
najlepše darilo je lepo ilustrirana knjiga
„DORE"
povest slovenskega dečka iz sedanje vojne. Spisal dr. I. Lah, ilustriral M. Gaspari, tiskala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. „Dore" je zanimiva povest slovenskega dečka, katerega oče je moral na vojno. Ker nima matere, gre Dore za očetom v mesto, a ga neinajde več. Ko ponesreči, ga pripeljejo v bolnico, kjer je bil delj časa. Pisatelj krasno opisuje usodo ubogega zapuščenega dečka, ki postane končno žrtev sovražne bombe. 12 slik krasi povest. — Mladina bo rada čitala to knjigo ter jo priporočamo najtopleje.
Cena vezani knjigi 3*50 K. Dobiva se po knjigarnah in v Zvezni tiskarni v Ljubljani.
Problemi malega naroda.
Spisal Abditus. Priznan slovenski sociolog nam odkriva v tej brošuri važna pereča vprašanja slovenskega naroda. Ker smo dosegli lastno suvereno državo, je tem bolj potrebno, da se ori-jentiramo o naših nalogah, o naših problemih. Brošura je potrebna vsem, kmetom, delavcem, uslužbencem in meščanom, kajti za vsacega je zanimiva. Kratka vsebina je:
I.	O slovenskem narodnem programu: 1. Poljedelci, meščani, delavci; 2. O pomenu kulturnega delavca; 3. Bistvo narodne politike; 4. Naši idejni temelji.
II.	Pod pritiskom ekonomskih sil: 1. Domača obrt med Slovenci hira; 2. Veliki narodi bogate, mi pa ubožamo; 3. „0, kakor da delam ves božji dan grehi"; 4. Slovenec se seli na tuje; 5. O kolovratu in drugem; 6. Zemlje imamo premalo; 7. O narodnih renegatih in narodnih mučenikih.
III.	Nakovalo finančnega velekapi-tala: 1. Nastop delniških družeb; 2. V boju za cene: — karteli; 3. Zvesta roka: — trust; 4. O pomenu bank.
IV.	Slovenska demokracija: 1. Na prozoru; 2. O politični samostojnosti; 3. Občine in javna uprava; 4. O našem skupnem narodnem premoženju; 5. Narodna industrija; 6. Bližnje naloge in skrbi; 7. Ljudski pedagog; 8. Zakopana kultura, pozabljena umetnost.
Naš Mozes.
Brošura stane 2 K in se dobiva po knjigarnah in pri Zvezni tiskarni v Ljubljani.

MLEKARSKAZVEZA
kupi po najvišji dovoljeni ceni vsako množino mleka pod najugodnejšimi dobavnimi pogoji. Na željo preskrbi dobaviteljem mleka različno drugo v gospodinjstvu in gospodarstvu potrebno blago in ga za mleko tudi zamenja.
Dalje ima Mlekarska Zveza v zalogi vse mlekarske potrebščine, kakor tudi različne inozemske izdelke, zlasti razne vrste sira po primerni ceni.

ČAS JE ŽE SEDAJ da si nabavite pravočasno kot najbolj primerno
še pravo izvrstno dišeče toaletno milo vseh vrst pri firmi Milan Hočevar, Sv. Petra cesta štev. 28
Izdaja konsorcij. — Urejuje Branimir Kozinc. — Tiska Zvezna tiskarna.
Vojni dobičkar.
Risal France Podrekar.
„Hvala Bogu, da*je konec vojske, drugače bi počil od samih dobrot!"
Emica, ti bom pa nekaj povedal, da se boš kar čudila. Bog te živi, in pridno se uči esperanto!"
In odšel je. —
V pisarni je bil Jurij Gregor silno nemiren. Komaj je čakal pete ure, da bi odšel; zakaj prepričan je bil, da se t>p želja vsega njegovega življenja vendar enkrat uresničila. In ko je korakal po cesti, je bil take volje, da bi bil od samega veselja najrajši zavriskal kot kmečki fant, kadar gre vasovat. Toda kot dostojen in spodoben meščan se tako daleč ni spozabil.
Potrkal je na duri, kjer je imelo „Društvo espe-rantistov" svojo pisarno.
„Prosto!" se je čul glas iz sobe in Jurij Gregor je vstopil:
„KIanjam se, gospoda moja! Mrz,'krz, grz!"
„Kaj želite?" ga je vprašal gospod, ki je sedel pri pisalni mizi.
Jurij Gregor pa: „Prihajam pač radi hiše. Potreboval bi tako-le tri do štiri izbe s pritiklinami in pa kopalno sobo seveda tudi zraven. Mrz, krz, grz!"
,,Pri nas ni posredovalnica za stanovanja," mu je odvrnil uradnik, „Najbrže ste se zmotili v naslovu."
»Nobenega dvoma, da bi se bil zmotil. Mrz, krz, grz, — ali me ne razumete?"
„Odkrito povedano, da ne popolnoma--- —"
„Jaz pa sem bil čisto prepričan, da je to esperanto. Morda ne naglašam prav."
Uradnik se je smehljal: „To ne bo esperanto. Kakor pa vidim, se zanimate za novi svetovni jezik, in to me prav veseli. Dam vam prospekte, če se hočete učiti esperanto."
„0, jaz ne! Kaj pa mislite, gospod, v mojih etih! A moja hči Ema, ta se je učila esperanto, in zdaj sem prišel pozvedet, kdaj bi se že lehko naselil v hiši."
„Gospod moj dragi, to pa ne gre tako hiti o. Pred vsem bi morali dokazati, da je kdo iz vaše rodbine član našega društva in da se je temeljito posvetil študiju našega svetovnega jezika."
„Če nič drugega ne potrebujete, to vam lehko dokažem. Tu se prepričajte, da je res že napredovala v
učenju," in Jurij Gregor je ponudil uradniku najdeno pismo, ki je povzročilo toliko viharja.
Uradnik je smehljaje čital pismo, nato pa dejal:
„Neznačajno bi bilo, če bi prodiral v tajnosti tega pisma. Toliko pa vam lehko rečem, da to ni esperanto."
„Torej je vendar le turško!"
„Niti misliti na to, da bi bilo turško! Marveč to je skrivna pisava — zamenjane so črke — in razume jo le oni, ki jo je sestavil."
„In kaj je zdaj s hišo?"
»Obžalujem, dragi gospod! Priporočam vam, da proučite naše prospekte."
„Vrag vzemi še vaše prospekte!" se je razljutil Jurij Gregor. „Vse skupaj je goljufija!" Prijela ga je zopet stara jeza in niti vedel ni, kako in kdaj je prišel zopet na cesto.
„0, blamaža, blamaža!" je jadikoval. „Jaz tega ne prenesem, kako se mi bodo posmehovali v pisarni. Še danes se dam vpokojiti ali pa skočim v vodo. Toda čakaj, vlačuga, zdaj šele pošteno obračunam s teboj." Pod takimi mučnimi vtisi je prišel domov še pred šesto uro.
„Ema!" je zaklical sredi sobe, a ton mu je bil tak, kot da je saturn treščil na zemljo. Vsa bleda in preplašena je stopila iz sosednje sobe Ema, za njo pa — mlad gospod.
Jurij Gregor je omahnil na divan.
,,Ljubi papa, oprosti, da ti nisem povedala resnice," je ihtela Ema, a mladi gospod je prekinil:
„Dragi gospod, visoko spoštovani gospod, nad vse čislani gospod Jurij Gregor! Moja dolžnost je
bila, da bi bil stopil pred vas, prespoštovani gospod Gregor Jurij, in vam odkrito povedal, da sem vzljubil vašo ljubeznivo hčerko, ki mi je tudi naklonjena. Ni bilo lepo, da sva imela ljubezensko razmerje brez vaše vednosti in tudi ni bilo lepo, da vam vaša ljuba hčerka ni povedala resnice glede pisma, ki ste ga
našli--—"
Jurij Gregor je prišel k sapi: „Ko bi me le vsaj ne bila tako nesramno nalagala s svojim prokletim esperantom. Jaz stari osel pa^grem na led, pa grem v „Društvo esperantistov", pa tam povprašam za hišo, pa me tam zasmehujejo, pa me končno še vun vržejo, pa me — — — O, te blamaže jaz ne prenesem za ves svet — — "
»Predragi moj tast," je nadaljeval mladi gospod, „dovolite, da vas že danes tako imenujem. Stopil sem pfed vas in vas prosim odpuščanja, odpuščanja v imenu vaše ljube hčerke. Prosim vas pa tudi za njeno roko, katere mi ne smete odreči. Lastnik sem dokaj lepe hiše, v katero naj smem popeljati vašo hčerko kot svojo ženo, z njo vred pa tudi vas, svojega tasta. Svoja stara leta boste preživeli med nama, od svojega otroka in od naju obeh se ne boste nikdar ločili. Ali mi zaupate svojo hčerko? Pritrdite, in jaz bom
najsrečnejši človek na svetu---"
Še je padlo par ostrih besed na račun Eme in njenega ljubljenca, končno pa se je Jurij Gregor popolnoma udal prijetnim mislim, kako udobno in brezskrbno življenje se pričenja zanj. Vsa jeza mu je zopet prešla in flegmatično je zamahnil z roko, rekoč: „Naj bo v božjem imenu, otroka, pa se imejta rada! Mrz, krz, grz--—!"
Nekje
zopet pričakujemo amnestije: Vsi politični zločinci katerih kazen znaša manj ko tri leta, bodo pomiloščeni na desetletno ječo.
Zelo zmešane novice.
1 a) Ob otvoritvi parlamenta smo zapazili številne črede starih pujskov.
1	b) Na včerajšnjem živinskem sejmu v Solno-gradu so se pojavili skoraj vsi vse nemški poslanci.
2	a) Kot sredstvo zoper blamažo predlagamo gotovim ljudem, naj dotično žival samo zase za-p r o v hlev.
2	b) Zoper rdečico pri prašičih je najboljše sredstvo še enkrat preštudirati zakone.
3	a) Barona Rotšilda so našli do kosti sestra d a n e g a v z at o h 1 i podstrešni izbi.
3 b) Brezposelnega krojaškega pomočnika Šivanko so odpeljali včeraj štirje vranci na njegovo obširno lovišče v Karpatih.
Listnica uredništva.
3. in 5. šteyilka Kurenta sta razprodani ter ne moremo novim naročnikom z njima postreči. Ker je vsaka številka »Kurenta" zvezek za se, nove naročnike sprejemamo z vsako številko. Ako vpošljejo naročnine več kakor za letos, se jim vpiše v dobro za prihodnje leto.
Razširjajte »Kurenta", pridobivajte novih naročnikov!
Parte za Avstrijo je izdalo dne 31. X. t. 1-
uredništvo Kurenta. Prodajali so ga dijaki po Ljubljani ter tako nabrali 8.209'04 K za Narodni Svet, kateri znesek se je izročil manifestacijskemu odboru v Ljubljani.
Zamuda. Ker je bil poštni promet za zavoje zaprt, se je ta številka zakasnela in prosimo opro-ščenja.
Klišeje za to številko so nam iz prijaznosti pripeljali z avtomobilom iz Zagreba. Če bo poštni promet reden odslej, bode Kurent redno izhajal. Agiti-rajte za Kurenta!
Nekrasov:
Goreč Jugoslovan.
Ali poznate narodno svetišče? — To je naše gledališče.
Dejali so, da v njem so akrobatje nevarni in njih bratje čarodejci škratje, ki premotili bodo vso Ljubljano !
Zaprli Talijo so — kurtizano, na vrata njene ječe paragraf nabili so — o kinematograf!
Očistila se Talija je naša,
razbila duri, vstala prenovljena,
in v naših zdaj očeh je — sveta žena!
A kam zablodil kino je „Central"
še brat se ga sramuje
, Ideal"!
Bahun:
Vinska.
Vince je teklo in nam je reklo: ' Pijte me, pijte, mladi junaki —
Ferdo Plemič;
mene bo žemljica večno rodila —
0
vas pa bo kmalu vse v grob
zagrnila
Iduš, vun s švabskimi izdelki!
O čudoviti skrinjici.
Nekoč je Bog pozabil na deveto deželo in tedaj sta zagrnila boj in poboj to lepo pokrajino. No, in kako je to, kadar je vojska, to menda veste; oziroma nekateri niti ne veste, kako je tedaj, kadar vojske ni. Zato vam ne bom pravil o stiskah in nadlogah, ki so preplavile deveto deželo, ko je Bog pozabil nanjo.
Sovražnik je pritiskal ob meje in domačini so se morali često umikati in premikati, dokler niso domače čete zapodile pritepencev.
Živel je takrat v deveti deželi ne daleč meje Kolencij, ki je bil predstojnik državnega podjetja za sušenje fig in že poprej znan kot sila natančen in vzoren uradnik. Vsaj tako se bere v starem dnevniku, kjer je Kolencij to priznanje sam sebi napisal. Ko se je torej vojna vihra bližala deveti deželi, je ta mislil na svojo ženo in otročiče, oni na bolehne starše, tretji na svojo rejeno mošnjo cekinov, četrti na svojo živino. A vzorni predstojnik tovarne za suhe fige, vestni gospod Kolencij, ni' imel sličnih egoističnih misli.
Njegov duh je plaval više, on je v tej sili mislil le na ono, kar je vzljubil, kakor je sam dejal. Njemu je bil pri srcu le urad, ki mu je bil predstojnik. Pri podjetju za sušenje devetodeželskih fig je bila namreč posebna registratura, kjer se je na čeden papir dan za dnem popisovalo, koliko svežih fig je prišlo v tovarno, koliko se jih je tam pokvarilo, koliko suhih fig je podjetje dalo od sebe in kje so konec vzele itd. Kakor vidite, same velevažne stvari, ki jih je res treba zapisati, ker jih namreč nihče ne bere. Takim popisanim polam, tudi če ne govore ravno o suhih figah, se reče navadno uradni akti. In ti uradni akti so bili gospodu Kolenciju ravno tako pri srcu kakor drugim mati, ali žena, ali otroci, ali ljubica, ali cekini, ali krave in prašiči. In to je povsem naravno, saj je te akte gospod Kolencij sam napisal v dolgi dobi let in jih tudi sam večkrat prebral, kolikorkrat jih drugi bratje niso marali.
Ko tedaj poči v deveti deželi vojna, si zagledal
naenkrat sredi sobe, kjer je uradoval gospod Kolencij, povsem novo štirivoglato skrinjico z napisom:
„Najvažnejši uradni aKti devetodeželskega državnega zavoda za posuševanje fig."
Kaj je hotel gospod Kolencij s to skrinjico? Kaj? To ni bila nikaka tajnost, in da ne ostane tajnost, je gospod Kolencij sam pojasnil zadevo vsakemu, ki ga je obiskal v uradu in se je ob skrinjici spoteknil, ker postavljena je bila res malce nerodno sredi sobe. In dejal je tako: „Tu notri so najvažnejši akti zavoda za posuševanje fig. V slučaju, da prodre sovražnik do
To je bila samozavestna beseda starega vojnika, a moška je bila. Bolj zlobna je bila opazka gospoda Nosarija. Dejal je Nosarij, ki je bil predstojnik zavoda za pečenje rakov, takole: „Kaj temu Kolenciju na um pride! Skrinjica za reševanje najvažnejših aktov? Jeli to uradno zaukazano? Ni! Ergo jaz kaj takega ne delam. To so bedastoče. Sicer pa sem radoveden, jeli bo tovariš Kolencij v danem slučaju res ono skrinjico zadel na lastne rame in jo rešil."
To je bila beseda nekoliko zavistnega tovariša in jo moramo presojevati s tega vidika.
Prostovoljna dražba fantov v svrho ženitve.
Risal Henrik Smrekar.
„60.000 K k prvemu, k drugemu ... 70.000 ..
nas in bi morali bežati, zadenem to skrinjo na lastne rame in tako rešim velevažne spise."
Glas o skrinjici in njenem namenu je kmalu krožil med Kolencijevimi tovariši. In sodbe o tem početju so bile različne.
„Kaj bo to!" je menil vpokojeni stražmojster Trebuhoncij. „Akti o zavodu suhih fig so z vojniškega vidika eno [figo vredni, in niti toliko ne. Kaj bo sovražnik z njimi ? Kvečjemu, da si z njimi obriše repo. Mi pa vojne tudi ne izgubimo, če sovražnik zapleni vse akte vseh zavodov za vse suhe fige."
Drugače pa so sodili Kolencijevi višji predstojniki. Glas o skrinjici je segel namreč tudi v višje kroge. In Kolencijevi direktni načelniki so se na lastne oči prepričali o istinosti velevažne skrinjice. In tedaj se je iz višjih krogov čul le en sam glas o tej zadevi in ta je bil: „Kolencij je vzoren uradnik, sila vesten in do lastne škode požrtvovalen. Treba mu to priznati." In rodile so se iz te sodbe sledeče- posledice:
Prvič: predstojnika Kolencija so pomeknili takoj v višji plačilni razred.
Drugič: naročili so predstojnikom drugih uradov, naj si ravnanje Kolencija vzamejo v lep zgled.
To naročilo pa ni imelo zaželjenega uspeha, kakor se je videlo takoj, ko je sovražnik res udaril preko meje in so ljudje pred njim bežali. Drugi predstojniki so v tej sili mislili pač na ženo in otroke itd. in povsem pozabili na akte. Le Kolencij je ponosno primahal s svojo znamenito skrinjico na rami v glavno mesto.
Zato je sprejel Kolencij posebno odlikovanje in je bil pomaknjen takoj za tri činovne razrede više.
Zal pa, da ni tega veselja dolgo užival, ker čez
leto dni je umrl. Dolgo so mu izbirali dostojnega naslednika. No, slednjič so ga vendarle našli v osebi gospoda Poklonika. Ta je prevzel Kolencijeve posle in v prvi vrsti zapuščeno skrinjico. Ko pa je nalašč za to postavljena komisija v prisotnosti Poklonika odprla skrivnostno skrinjico, ni našla v nji drugega nego — — stare ovratnike in nogavice.
„Ampak," je dejal Nosarij, kq je zvedel o tej čudni zgodbi, „ampak Kolencij, ta vam je bil ptič! On je že vedel, čemu taka skrinjica pravzaprav služi."
Sajast Don Juan.
„Ampak, da se more kaj takega pripetiti ravno meni!" je pravil finančni kontrolor Krasoljub Jereb, ki ima ravno 5 križev na hrbtu in je mimogrede rečeno še nadebuden samec.
„Sedim na vrtu gostilne pri „Zelenem repu" in pijem svojo čašo piva. Ni bilo mnogo ljudi na vrtu, a samo izbrano, deloma tudi izvoljeno ljudstvo. Nasproti mi sedita dami — pa kakšni dami!" (Jereb je dvignil oči do nebes, t. j. pri četrtem metru višine se je ob gostilniškem stropu ustavil njegov zamaknjeni pogled.) „No, in izbral sem si v občudovanje mlajšo damo. Krasna dama, vam rečem, pa res! Ampak oči ko vran, polt ko sneg. Nedrije pa — nu, kaj bom pravil. Ali kar je glavno, pogleda me enkrat, dvakrat, trikrat, ostro, premotrujoče. Popravim nanosnik, zaviham si brke, pijem. Pogledam spet tja. Šment, zopet me ogleduje, vedno z daljšimi, globljimi pogledi! Hm, si mislim, no ja, ti Jereb, ti pa ti! No ja, saj veste, da so babe kar nore name, posebno od julija naprej. Pa pustimo to. Gledam jo — ona mene, nervozna postaja. In zdaj vstane, vstane vam pravim, in pride do moje mize. Kaj ni mogoče? Res je, do moje mize, saj vam pravim* Ona, kar tako k meni! Nasmehnem se ji dvorljivo. Nu, in zdaj stoji pred mano in mi
reče: »Oprostite stari gospod, da vas opozorim; na nosu imate namreč veliko črno liso."	F. Pl.
V dobi nadomestkov.
„Mama!" — „Kaj je Tonček?" — „Le potrpi, pojdeš v nedeljo z menoj v kino!"
Vprašanja in odgovori.
Bolnik. — Kako se zdravi španska bolezen? Poslušajte! Najprej prevedite špansko bolezen na naš jezik. Ko jo imate takorekoč v ljubljanskem dijalektu, stopite, če niste slučajno med prevodom že umrli, k slovenskemu zdravniku. Najbolje je, da si izberete takega, o katerem veste, da rad zapiše svojim pacijentom en kurnik piščancev. V tem slučaju lotite se najprej kurnika in potem piščancev, da bodo imeli piščanci, ko pridejo v vaš želodec, že pripravljen kvartir.
Petrina. — Kako se ohranijo paradižniki sveži in zdravi za eno celo leto? — Posejte seme komaj drugo leto.
Dol in ar. — Vi ste pa zelo radovedni! Razmerje med „Kurentom" in našim cenzorjem je zelo prijateljsko. Mi cenzorju ničesar ne zaplenimo, on nam pa tudi nikdar ne pošlje nobenega prispevka. Roka roko umije.
Fran Albrecht;
Svatje.-
Tri skrinje pisane, tri postelje bale, da bi za srečo in za mladi rod vse tri prostora dale!
Na zdravje, ženin! Pij, • da ti ob misli na krst tembolj nevesta zagori!
Bismarkov duh.
(Bismark [umrl 1898] je nekoč dejal, da bi rad 20 let po svojifsmrti vstal iz groba, da vidi, č^ se je Neftfčija častno postavila pred«svetom.)
Risal Henrik Smrek; r.
Bismark: „Blazni gobezdači, zapravili ste bogato dediščino, katero sem vam zapustil!!!"
„„Sam si nas vzgojil!""