TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrlfo In obrt.
*WoCnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vi leta 90 Din, za l/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Dm. — Piaca in to2l se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnlStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-68
Leto XVI.	V	Ljubljani,	v	soboto,	dne	9.	septembra	1933.	štev.	102.
Hciza
V	zadnjem času se pri nas mnogo govori o težki krizi, v katero je zašla naša *nlada inteligenca, ki ne more dobiti kruha, da čaka na stotine mladih šolanih ljudi zaman na službe. Nad vse hvalevredno je, da so se mladi intelektualci sami lotili dela, da najdejo izhod iz krize, kajti kakor povsod! drugod, tako je tudi tu samopomoč še vedno najboljše zdravilo. Kakor pa je pokazal kongres mladih intelektualcev in zlasti njegove resolucije, pa nekateri še ne dojemajo v vsej celoti problema inteligence, kakor ga je postavila Moderna doba. Je sicer ta problem nad vSe dobro osvetlil književnik Grahor v svojem fes izvrstnem referatu, ki zasluži vso pozornost javnosti, a v resolucijah kongresa se mnogo premalo kaže vpliv 'ega referata. Ker pa je kriza naših mladih šolanih ljudi tudi važen gospodarski Problem, smatramo za potrebno, da tudi toru mestu podamo nekaj ugotovitev. Kakor je že g. Grahor v svojem refera-povdaril, se pri nas pri presoji socialne krize inteligence premalo upošteva splošen napredek izobrazbe. Naobrazba, ki je nekoč pomenila višek znanja in diajala Pravico do vodilne vloge v narodu, ta naobrazba je danes samo še znak splošne naobraženosti, ki zato tudi ne daje pravice do nobenih privilegijev. Samo en Primer: Pri nas je dosti podjetij, ko je bil ustanovitelj podjetja le absolvent nižje strokovne šole, njegov sin je bil že absolvent srednje šole, a njegov vnuk pa že absolvent visoke šole. A podjetje je ostalo primeroma enako veliko in vnuk zaradi visoke šole ni prenehal biti podjetnik. Kar Je bilo pred tremi generacijami redkost, kar je bilo pred dlvema generacijama že Uspeh, to je danes običajna pot, ki jo prehodi vsak mlad človek, ki ima priliko, da vstopi v srednjo šolo. Včasih je že skoraj srednja šola dajala pravico do vodilnega fiesta, danes je že visoka šola samo dokaz splošne naobrazbe. Samo splošna naobrazba pa ne daje še pravice do kruha, ker se danes zahteva za namestitev obvladanje ene stroke, k čemur pa je splošna naobrazba le velik pripomoček.
. je jasno še iz drugega primera. Kdo1' 1® v šestdesetih letih absolviral svoje štu-'\e> je moral znati neprimerno manj, ko ki jih je absolviral šestdeset let kes-neJe. Pred šestdesetimi leti še ni bilo onega velikanskega napredka v tehniki, °i bilo vseh onih velikih duhovnih preobratov, ki so jih rodila socialna vprašanja, ni bil svet še tako majhen, kakor je danes. Pred šestdesetimi leti je zato šolan človek še obvladal vse probleme njegove dobe, danes jih ne obvlada več nihče. Naloge, ki bi jih moral obvladati človek, so rastle neprestano, a človeški možgani so °stajali isti. Le redki posamezniki so še nekako dohajali za razvojem časa, in samo *i hi še kar na podlagi študij imeli pra-vico do vodstva v narodu. Teh pa je sila jnalo, za vse druge šolane ljudi pa obstoja •e trda zapoved, da si morajo svoje mesto 'l življenju šele priboriti. Absolvirana ^°la je prenehala biti privilegij, bila je le ^e pripomoček za lažjo pot v življenje, ^mo naravna posledica vsega tega ražnja je, da ljudje na eni strani kličejo po v°ditelju, na drugi strani pa se zatekajo v kolektivizem.
Pri tej resnični krizi intelekta pa je navala še hiperprodukcija šolanih ljudi, če 8e smatra, da mora vsak absolvent srednje ®li visoke šole že tudi dobiti službo. Ali zahteva je postala čisto nemogoča, ker •1 na svetu tako bogatega naroda, da bi ~?gel zbrati sredstva za toliko službenih fest, kolikor jih zahteva izvedba te zadeve. Treba samo malo nazaj pogledati razvoj inteligence.
Včasih je po en fant iz vse fare prišel srednjo šolo. Iz mest je prišlo v srednje ^ le pri nas le primeroma zelo malo ljudi. _ srednji šoli je bila zopet stroga izbira °iencev in. silno je bilo reducirano šte-
vilo onih, ki so srednjo šolo res dovršili. Absolvent sredlnje šole je ustanovil novo rodbino, vsi njegovi sinovi že zopet študirajo in v tej generaciji je imela še vsaka rodbina po več sinov. Sinovi teh so seveda zopet študirali in tako smo prišli v četrto generacijo, ko za sinove tretje generacije ni več služb. In ne more jih biti dovolj, ker med tem so mesta dala vedno več absolventov, srednja šola je postala splošno dostopna in pritisnile so še žene.
Služb ni in teh uradniških služb v starem pomenu besede tudi biti ne more, ker ima tudi birokratizacija uprave svoje meje. In pri nas jih je že dosegla.
Kaj torej ni za mladega šolanega človeka rešitve? Nikakor nel Samo potrebno je, dla se tudi mladi inteligent preorientira v smislu novih zahtev dobe. Včasih je bilo
Vse prej ko razveseljiv je pogled nazaj na bolgarsko-jugoslovanske odnošaje. še pred 1. 1910. tako mnogo obetajoči odno-šaji, so bili kmalu nato rezko pretrgani po dveh vojnah, da je v resnici najbolje, če čez te dogodke pustimo rasti travo, kakor je dejal v svojem pozdravnem govoru na banketu v čast gospodarskih ljudi predsednik Zbornice Ivan Jelačin. Zato pa se moramo s tem večjim optimizmom lotiti dela, da ustvarimo vsaj prve stike in da pričnemo z uresničenjem onega ideala, ki je ideal tako našega, ko bolgarskega naroda, da preneha biti Balkan kolonija za velike sile, da si v resnici sain ustvarja svojo bodočnost.
In ta optimizem, na katerega je tudi apeliral v svojem govoru zbornični predsednik Jelačin, je tem bolj potreben, ker so prvi stiki tudi že navezani. Trdno smo prepričani, da je ta uspeh prvi obisk bolgarskih gospodarstvenikov dosegel. Kakor vedno, je bila največja ovira za vsako obnovo stikov medsebojno nezaupanje, ki je rastlo in se večalo, čim dalje smo bili ločeni drug od drugega. To nezaupanje je bila ona bariera, ki je onemogočala tudi najmanjši sporazum in ta bariera je s po-setoin bolgarskih gospodarstvenikov porušena vsaj na enem mestu. Kajti res prisrčni sprejem, ki so ga bili deležni bolgarski gospodarstveniki v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani, jim je moral odpreti oči, da bratska čustva obeh najbližjih slovanskih narodov vendar še niso zamrla, temveč da je še dosti žive žerjavice, da je mogoče zanetiti ogenj. Tn videli so tudi to, da je naš narod iskreno vdan slovanski misli in zato tudi vedno za zbližanje med slovanskimi narodi. Seveda pa ne more priti do tega zbližanja kar čez noč, temveč je treba ustvariti še potrebne pogoje in odpraviti nekatere ovire, kajti niso še za-bledele vse sence preteklosti in njih vpliv je še vedno močan. Bolje‘je to imeti pred očmi, ko si delati praznih iluzij in zato je bilo nad! vse dobro, ko je zbornični podpredsednik Rebek povdaril naše stališče, od katerega ne moremo odstopiti.
Z veseljem pa je treba reči, da je obisk bolgarskih gosjrodarstvenikov dokazal, da si praznih iluzij sploh nihče ne dela. Tako bolgarski gostje ko slovenski gospodarstveniki so v vseh svojih govorih in izjavah dokazali, da presojajo trezno položaj, /ato so bili tudi vsi iznešeni predlogi z obeh strani realni, ki se morejo uresničiti ze po obnovi prvih stikov. Tako so Bol-gai i predlagali po svojem vaditelju Pejevu n s lanov i t e v jugoslovansko-bolgarskega društva za zbližanje gospodarskih odno-sajev obeh narodov, tajnik beograjske zbornice dr. Marodic pa sklenitev bolgarsko-jugoslovanske trgovinske pogodbe. — Prvi stiki so torej dali ta rezultat, da so podali realen program in že v tem ie
višek, če je znal človek pisati in takrat je bila zlata doba za uradnike in tudi navadne pisarje. Danes zna pisati vsak in zato je tudi konec zlate uradniške dobe. Danes se zahteva na vseh poljih le specialistov in za te je vedno dovolj kruha, še v današnjih časih, ker se še dandanes take službe visoko plačujejo.
Velikanski napredek tehnike, vpliv socialnih naukov, razvoj človeštva, vse to zahteva danes strokovnjakov na vseh poljih in ti imajo danes pravico do privilegiranega položaja. Življenje se je spremenilo, zato je treba tudi spremeniti vrednotenje služb in znanja. Le v tem je izhod iz krize, ki je zadela naše mlade šolane ljudi in katere niso sami niti naj-manje krivi. Toda življenje ne sprašuje po krivcih, temveč gre samo naprej po svojih potih.
uspeh, ki mora razveseliti vsakega Slovana.
Nič manj pomemben pa je drugi uspeh, ki ga je dalo bivanje bolgarskih gospodarstvenikov v Ljubljani. Videli so naše gospodarske in kulturne institucije, videli so našo prekrasno Narodno galerijo, naš bogati muzej, naš pestri velesejem in videli so naš ponosni Trgovski dom in se divili notranji umetniški lepoti zborničnega poslopja. Spoznali so, da so resnične besede predsednika Narodne galerije dr. Windischcrja, ko je govoril o kulturnem napredku, ki ga je dosegel naš narod v boju z močnejšim sovražnikom. Ta kultura pa ni v nobenem nasprotju s kulturo bolgarskega naroda, kar je tako lepo povdaril v svojem nad vse posrečenem, jedrnatem in tako prisrčno izgovorjenem pozdravnem govoru v muzeju direktor Zupanič. Govore o Balkanu kot o deželi nekulturnosti. Toda kamni govore, da je ona kultura, na kateri sloni vsa sedanja kultura, izšla iz Balkana in čeprav iz krajev malo južnejših od naših. Toda že Orfej je bil pevec iz Trakije.
Velesejem in vse drugo, kar so videli olgarski gostje, pa je potrdilo besede podžupana Jarca, ki je omenil v svojem pozdravnem govoru, kako ogromno je napredovala Ljubljana od osvobojenja dalja.
Nad vse pa je omogočila uspešnost prvih stikov lepota naše Slovenije in prisrčnost, s katero so bili sprejeti v slovenski pre-stolici bolgarski gostje. Bili so vidno ginjeni, ko so videli ta prisrčni sprejem in ko so spoznali, da ni med nami nobenih špekulacij ne na to in ne ono stran, temveč da sprejemamo Bolgare z vso iskrenostjo že samo zato, ker so Slovani. Viden izraz tega spoznanja je dial industrijalec Kovarov, ko je z balkona hotela >Uniona« v zahvali za ovacije poživljal zlasti mladino, da se vedno bori za ideale slovanstva.
Prvi stiki z bolgarskim narodom so obnovljeni in to na tako prisrčen način, da morajo roditi uspeh, to tem bolj, ker niso bile postavljene previsoke zahteve, temveč le realen in izvedljiv program. Te prve stike bo treba obnoviti in to je bila želja vseh Jugoslovanov, Bolgarov, Srbov m Slovencev, ki so se zbrali ob prvem prihodu bolgarskih privrednikov v Jugoslavijo. Zato je vse z velikanskim navdušenjem pozdravilo besede predsednika Jelačina, da morajo sedaj jugoslovanski gospodarstveniki vrniti svojim bolgarskim tovarišem obisk. Bolgari so kar hoteli, da bi se to zgodilo že prihodnji mesec, tako silno radi bi pokazali, da bodo enako iskreno sprejeli v svoji sredi svoje jugoslovanske brate. A tako hitro ni mogoče organizirati tega protiobiska in zato je bil odložen za prihodnjo pomlad. Tedaj pa se zgodi za gotovo.
¥
Prve stike so obnovili kakor skoraj vedno, tako tudi sedaj naši gospodarski ljudje. Vidimo v tem posebno doiber znak, ker gospodarski ljudje razsojajo trezno in ne podleže vplivu razmih gesel v tej meri, ko drugi ljudje. Razna gesla, zlasti politična, pa so ona naj večja ovira za zbližanje narodov. Tako z bolgarske strani, ko z jugoslovanske pa so pri obnovi teh prvih stikov scdedovali najodličnejši 'reprezentanti gospodarstva obeh narodov. V bolgarski delegaciji! so bile zastopane vse bolgarske zbornice po svojih vodilnih članih, bile so zastopane uvozne 'bolgarske zadruge, bili so v delegaciji zastopniki vseh drugih gospodarskih Slanov. Skratka: bolgarska delegacija je bela sestavljena tako, da je re9 repreizemtirala bolgarsko gospodarstvo.
Naravno, da je bila udeležlbai z naše strani še močnejša. Zlasti pa so se s slovenske strani udeležili sprejema bolgarskih gostov in bi-ld z njimi v trajnem stiku zastopniki vseh naših go&pcdarsikili panog. Zopet enkrat se je tu videlo, kako naše gospodarske kroge ne preveva le nacionalno čustvo, temveč kako globoko so vdani tudi slovanski misli. In v tem ozr.ru vlada med njimi popolna enedušnost in tudi v tem pogledu so slovenski gospodarski stanovi solidarni.
*
Ves obisk bolgarskih gospodarstvenikov je sijajno organizirala naša Zbornica za TOI. Predsednik zbornice Ivan Jelačin se je z vso vnemo potrudil, da je šlo vse po določenem programu in da je imel obisk popoten uspeh v vsakem pogledu. Ne dopušča nani prostor, da bi tudi v podrobnostih opisali ves potek bivanja bolgarskih gospodarstvenikov med nami, zato smo zabeležila le one vtise, ki so ostali kot trajen uspeh obiska. To smo mogli storiti tem lažje, ker so o poteku vsega bivanja bolgarskih gospodarstvenikov itak obširno poročali naši dnevniki.
*
Led je prebit in prvi stiki so obnovljeni. So sicer to le še skromni stiki, ki nimajo nobenih prevelikih pretenzij. Menica je še le izstavljena, kakor je dejal dir. Maro-dič in naša naloga je, da skrbimo, da ne bo protestirana. In protestirana ne bo, Se se ravnamo po besedah predsednika Jelačina, da gremo z zdraviim optim&zmoimi na delo, da se ne v strašimo nobenih zaprek. In ta optimizem bo za nas tem lažji, ker ni še minila ena generacija in uresničen je bil tudi »neizvedljiv« ideal — naše osvo-bojenje in zedinjenje.
Toda posebnost idealov je pač ta, da iz-gledajo neizvedljivi.
Bolgarsko-jugoslovansko zbližanje postaja realnost in to je dokazal obisk ! ibarskih gospodarstvenikov. Tn za ta uspeh našo zahvalo bolgarskim gostem, pa tudi vsem slovenskim gospodarskim ljudem, .'<i so tudi v tem primeru dokazali, da itore vedno svojo narodno in slovansko dolžnost.
TRGOVINA Z MAMILI
Iz poročila Centralnega odbora za opij
je razvidno, da so se središča nezakonite trgovine z mamili premaknila na daljni vzhod. Že mnogo let je bil nezakonit: uvoz narkotikov v Kitajsko ogromen. Ko pa se je nadzorstvo nad izdelovalnimi središči in izvoznimi lukami na zapadu poostrilo vsled mednarodne akcije, ki jo vodi Ženeva, so društva, ki oskrbujejo nezakonito trgovino z mamili, polagoma prenesla svoje delovanje v Kitajsko samo. Odbor poroča, da so bile odkrite tovarne v raznih tujih koncesijah, naselbinah in najetih teritorijih. Množina razpoložljive sirovme in nemoč nankinške vlade v velikem delu Kitajske ugodno vplivata na domačo izdelavo mamil. Le kokain, ki se izdeluje iz rastline, ki v Kitajski ne uspeva, se še vedno izdeluje zunaj in uvaža po morju. Produkcija tega mamila je padla v Nemčiji in Rusiji, narastla pa v Vel. Britaniji, Nizozemski in Švici. Produkcija morfija je padla v vseh producirajočih deželah, razen v Švici in U. S. A.
2a botqcwlM-iu$o*twaMUb oMiZan-fe
Prisrčen sprejem bolgarskih gospodarstvenikov v Ljubljani. — Pomembne izjave bolgarskih in naših gospodarskih ljudi.
Ud&z& tiuMfonsUtU tvcdU
Kakor druga leta, tako je tudi letos priredilo Društvo izložbenih aranžerjev nagradno tekmovanje ljubljanskih izložb. Tekmovanja pa se letos ni udeležilo tako veliko število tvrdk ko druga leta in tudi izložbe niso bile na tej višini ko druga leta. Med tekmujočimi tvrdkami ni bilo nekaterih tvrdk, ki naravnost slove po svojih krasno urejenih izložbah. Treba bi bilo gledati na to, da bi se tvrdke zopet . pritegnile k nagradnemu tekmovanju, ker bo šele v tem primeru uspeh nagradnih 'tekmovanj popoln.
Letošnjega nagradnega tekmovanja se je udeležilo 26 ljubljanskih tvrdk. Komisijo, ki je presojala izložbe po učinkovitosti, ‘umetniškem okusu in izgradbi ter barvah, so tvorili: od umetnikov: akad. slikar Vavpotič, ki je bil tudi predsednik komisije, akad. slikarja Saša Šantcl in Niko Pirnat ter arhitekt Mesar, za Društvo aranžerjev gg. Brumati, Krušič in Marinko ter zastopniki tiska. Komisija je v sre-dto ves popoldne pregledovala izložbe tekmujočih tvrdk in skoraj soglasno določila kot eno najlepših izložb izložbo tvrdke Kanc v Zidovski ulici, ki je ustrezala vsem pogojem lepe izložbe tako glede učinko-
vitosti, ko glede estetskih zahtev. Sicer pa je ocenila komisija izložbe posameznih tekmujočih tvrdk tako-le: vrtnarstvo: I. Ilerzmanski I. nagrada (za originalno izložbo na Starem trgu), čevlji: A. Šinkovec priznanje; drogerije: A. Kanc sinova, Židovska ulica, I. nagrada, v nebotičniku III. nagrada; čipke: Widmayer II. nagrada; J. Gagel priznanje; damska moda: I. Žargi I. nagrada, moška moda III. nagrada; konfekcija: Drago Schwab in A. Paulin priznanje; manufaktura: profesionalni aranžerji: Souvan I. nagrada, F. Urbanc II. nagrada, »Rekord« priznanje; amaterski aranžerji: I. C. Mayer I. nagrada, VI. Teokarovič III. nagrada; rokavice: Perko II. nagrada; oprema: »Oprema« I. nagrada; papir: Nova Založba I. nagrada, M. Tičar II. nagrada; špecerija: A. Legat II. nagrada, Petričck III. nagrada, B. Motoch, Šober priznanje; krznarstvo: E. Eber II. nagrada; elektrotehnika: Mestna elektrarna II. nagrada, »Lustra« priznanje; porcelan: B. Žilič I. nagrada; Jeklo II. nagrada; železnina: B. Žilič I. nagrada, »Jeklo« priznanje. I. nagrada je bila prisojena še tvrdki I. Jax.
v
Sicša sefa, <zdtuvx*tfa.	v
V	torek, dne 5. t. m. j© bila pod vodstvom predsednika Franja Sirca širša seja Združenja trgovcev za srez Krainj. Seje so .se člani udeležili v častnem številu.
Predsednik je podrobno poročal o sedanjih davčnih bremenih ter kenštatdral, da se je v tem letu zgradarina vkljub padcu najemnin, oziroma najemne vrednosti stanovanj In. lokalov zvišala čezmerno za 100 in več % od lanskega leta.
Združenje je razpravljalo nadalje o težkem položaju trgovskih gremijalnih sol, katerih vzdrževanje vsled nezadostne podpore od strani banovine in Zbornice preobremenjuje blagajno zdiruženja. Da se učencem da vsaj najpotrebnejša izobrazba, ■®e je sklenilo, da kljub denarnim težavam .ostanejo še nadalje vse tri gremijalne šole t. j. v Kranju, Škofji Loki in Tržiču neokrnjene. Ker pa ni našla uprava drugega izhoda je bila primorana, da se za vsaj dehio kritje stroškov zviša učnima od 100 na 200 Din letno na učenca.
Na seji se je nadalje obravnavalo o sedanjem pogrešnem načinu prodaje inono-polskih šolskih zvezkov, ker se naročujejo An prodajajo direktno po šolskih vodstvih, .oziroma učiteljstvu. Združenje bo storilo vse, da se način te prodaje odpravi, ker nikakor ne gre, da se trgovcem nalagajo <samo bremena, a se jiim na drugi strani jemlje možnost zaslužka. Poleg nedostat-kov v prodaji se je tudi konstatiralo, da so zvezki po monopolizaciji slabše kvalitete, a pri tem dražji, kakor so bili pred uveljavljenjem monopola v privatni izdaji.
Razpravljalo se je tudi o resoluciji, katero je predložilo Združenje trgovcev iz ■Novega Sada, da treba čim prej izdati ostre ukrepe proti kartelom, ki danes samo izkoriščajo težak položaj konsumentov, kiise nahajajo v nepo voljnih gospodarskih prilikah. Uprava je sklenila, da v tej zadevi predloži vsem odločujočim mestom enako resolucijo i zahtevo, da se čim preje reši to vprašanje in to brez ozira na ev. interese posameznikov, temveč »e vpoštevajo le interesi našega narodnega gospodarstva in vsega ljudstva.
Ostra debata je nastala vsled sedanje ne-prikladne uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih lokalov v Kranju, ker ne odgovarja potrebam kraja. Trgovski lokali morajo biti po tej maredbi v zimskem času po večini že ob 18. uri zaprti, t. j. v času, ko bi moglo biti glavno nakupovanje. Posebno so prikrajšani trgovci po teji uredbi ob sobotah, ko se izplačujejo v tuk. industrijskih podjetjih mezde. Trgovci v Kranju zahtevajo, da banska uprava že vendar enkrat izda v smislu obrtnega zakona novo uredbo o odpiranju in zapiranju lokalov, ki naj se za mesto Kranj popravi v smislu, kakor je predlagalo združenje že lansko leto, da so namreč zvečer lokali odprti vsaj do 19. ure, kakor velja to po drugih mestih.
Posebno ostro se je razpravljalo o kro-šnjarski nadlogi, ki se kljub vsem ostrim naredibam in kLjub temu, da je v kranjskem, kot obmejnem srezu krošnjairjenje prepovedano, vedno bolj širi in to posebno v Škofjeloškem okraju, kjer trgovci prodajajo samo še podlogo. Ugotovili so se tudi že mnogi primeri, da prodajajo
razne zadruge tudi nečlanom. Od trgovcev se neizprosno izterjujejo davki in to v vedno višjem iznosu, dasi promet irapidno pada, a na njegov račun pa se na drugi strani okrepljajo privilegirani konsumi in zadruge, in dopušča krošnjarsitvo, ki gospodarstvu ne donaša nikakih koristi.
Istega dne je bila tudi
seja odbora lesne sekcije,
ki je razpravljala o predlogu Osrednje lesne sekcije v Ljubljani, da se ustanovi denarni zavod, ki bi se bavil izključno s kreditiranjem lesnega izvoza. Potreba po ustanovitvi enakega zavoda je nujna, ker je danes povsem prenehalo kreditiranje lesne trgovine. Izdajajo se v obliki privilegijev milijonske subvencije raznim nabavljalnim zadrugam, a na drugi strani pa ni cenenih 'kreditov za izvoz lesa. Narodna 'banka mnogo premalo pomaga s krediti solidnii trgovini. Lesna trgovina je torej navezana na samopomoč, katero vidi v ustanovitvi denarnega zavoda za izvoz lesa. Zato je odbor lesne sekcije soglasno odobril namero Osrednje lesne sekcijo v Ljubljani in bo z vso silo deloval na to, da se pospeši ustanovitev te banke, ki bi lesni trgovini btrez-dvomno veliko koristila.
Posebno ostro so se kritizirale previsoke lesne postavke v cenovniku za kritje uverenj. Tako n. pr. posnemamo, da je za čas od 1. do 16. septembra pod postavico 140 določena višina za mehki rezan les z Din 400’—, medtem ko se tega blaga proda komaj 20 % po tej ceni, a ostalih 80 % doseže komaj povprečno ceno Din 275'—. Postavka 141 za kritje tramov je vnesena z zneskom Din 240’—, a se prodajajo danes trami s povprečno ceno komaj po Din 160-—. Za borov tesan les se zahteva kritje Din 300-—, a faktično se doseže cena komaj 130 do 150 Din, hrast v rezanem stanju ima kritje Din 1600-—, a se doseže komaj cena Din 900'— do 1000-—. Orehi v okroglem stanju so kriti z Din 2000'—, a se faktično doseže komaj cena Din 750’— itd. Nujna zahteva lesnih trgovoev je, da se cene za kritje uverenj znižajo na današnje tržne cene, ker lesni trgovci imajo vsled teh neprilik velike težave in tudi že precejšnje vsote nekritih uverenj. Z odobravanjem se je vzelo na znanje, da se pri Osrednji sekciji uvede informacijski odsek, ki bo dajal informacije o tržnih cenah na najvažnejših inozemskih lesnih trgih. Prav tako pozdravlja sekcija, da se ustanovi upravni odsek, ki se bo zavzemal za zaščito lesne trgovine v tarifnem, prometnem', davčnem in zakonodajnem pogledu. Za kritje stroškov za omenjeno reorganizacijo Osrednje sekcije pristaja odbor, da se uvede posebni prispevek v višini dinarjev 21'05, ki naj bi ga plačal vsak član sekcije.
CARINJENJE ZAKLANE ŽIVINE PRI IZVOZU V AVSTRIJO
Živina, ki se izvaža v Avstrijo, se od 31. avgusta dalje carini po dogovorjeni carinski postavki le proti priloženemu iz-kazilu, ki ga izdaja Urad za nadzorstvo nad izvozom živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
I/aditeifan sjlio-hčMntoefra dcušb/a Stai/ejtifa"
Iz dobro poučene strani iz Maribora smo kot nekakšno dopolnilo k zadnjemu našemu iz mariborske »Borbe« posnetemu poročilu o usodi največjega konzuma prejeli še te podatke:
Podružnici Konsumnega društva za Slovenijo na Teznem in Ruški cesti (v Mariboru) sta — umrli. In sicer prav žaloslno umrii. Prav za prav gre tu za dva tragična samomora. Tragična namreč za prizadete člane; a še bolj za — nečlane. In usoda le-teli slednjih nam še posebno vsiljuje pero v roke. Nismo hoteli biti prvi, ki naj vrže prst na odprti grob dveh znanih mrličev. Odvezala pa nas je zdaj nadaljnjih obzirov »Borba« in to tem bolj, ker je ista tudi sama, odnosno po svojem ozadju, v tesni zvezi s slično konkurenco.
Stoječ ob tem grobu in imajoč pred očmi, kot rečeno, v prvi vrsti usodo nečlanov omenjenih podružnic, se nam čudno zdi predvsem to-le:
Konsumno društvo za Slovenijo s centralo v Ljubljani je velika mogočna zadruga s približno 40 podružnicami, ki so kot trdnjave razpostavljene po za trgovino najbolj kočljivih točkah Slovenije. (Podružnici Tezno in Ruška cesta sta bili tudi v narodnem oziru dve važni socialdemokratski postojanki.) Pri znanem ustroju zadružne organizacije bi bilo v normalnih razmerah sploh nemogoče, da bi doživela le ena in razmeroma najmočnejša podružnica sploh kakšen polom, najmanj pa tako žalostnega, kakor se je zgodil najprej s podružnico na Teznu. Saj je vendar vsaka podružnica le en člen v sklenjeni verigi celotne zadruge. Sicer se lahko zgodi, da pride do poboma pri podružnici tudi v navadni trgovini. Toda ali ste že videli trgovca, ki bi se potem delal, kakor da tak polom njega, oziroma glavne trgovine prav nič ne briga.
Kakor bomo pozneje na konkretnem primeru videli, je isto stališče zaslopala tudi centrala tega konsuma še pred meseci. In vendar, odnosno ravno zato, ima tudi naravnost ne prizadeta javnost pravico zahtevati pojasnila na ta vprašanja:
1. Zakaj je centrala tega konsuma v Ljubljani pustila pasti najprej podružnico na Teznem in kmalu nato še ono močnejšo (in starejšo) na Ruški cesti?
2. Kdo je danes pravi gospodar velike hiše (Ljudskega ali delavskega doma) na Ruški cesti?
3. V kakšnem razmerju napram celi zadrugi »Konsumno društvo za Slovenijo« stoji ob polomu omenjenih podružnic na Videz novoustanovljeni Konsum »Delavski dom« (v svoji hiši kot sosed starega kon-sunia na Ruški cesti)?
4. Kako misli Pokojninski zavod priti do kritja svojega posojila, vknjiženega na bivšem konsumu na Teznu, z ozirom na
lo,	da je nanj vknjižena tudi Zadružna banka še z večjim posojilom in da je danes to posestvo morda manj vredno kakor znašata obe posojili in ostale terjatve?
Bo le v interesu prizadetih merodajnih činiteljev, če se ta vprašanja čimprej in točno pojasnijo.
Kupujte domače prouvo
glef
Vanilin sladkor
in-
Prašek
za
pecivo:
DiMfl
naj »e kupujejo naši domati proizvodi'
rraSek za pecivo, vanilin - sladkor/1 -___
rumenilo in pudinft praiki mamke -ADRIA.
TRGOVCI, forsirajte naše domače proizvode, mi jamčimo za najboljšo kakovost isiih.
Sbiveki
Z velikimi slovesnostmi je ves jugoslo-vanski narod praznoval rojstni dan pr«' stolonaslcdnika Petra. Posebno svečana pa je bila proslava v Beogradu, kjer je bila združena z' mogočno parado vojska ki je v vzornem redu defilirala pred kraljem in kraljevsko rodbino. Na tribuni so bili tuji diplomati zastopani polnoštevilno in na vse je napravila revija čet nepozaben vtis.
Za novega nemškega poslanika v Beogradu je imenovan min. svetnik von Hee-ren. — Novi ameriški poslanik v Beogradu Wilson je že nastopil svoje mesto.
Občinske volitve v Dravski banovini so razpisane za nedeljo dne 15. oktobra.
Lord Grey, bivši zunanji minister- Velike Britanije ob izbruhu svetovne vojnei je umrl na svojem posestvu Falladoa na Northumberlandskem.
Iraški kralj Fejzal je umrl, zadet od kapi v Bernu, kamor se je prišel zdravit
»Dokler zapadne države ne bodo prepričane, da smo se čisto odpovedali politiki iz 1. 1913 in 1915, tako dolgo bomo zaman čakali na kakšno podporo iz Francije, Anglije in celo Italije.« Tako piše v »Miru« bolgarski politik Madžarov.
Za polkovnika sovjetske armade je ime-nova'1 sovj. vojni minister Vorošilov Hcr-riota in mu obenem izročil znake in uni" formo polkovnika.
Velika letalska nesreča se je pripetila v Rusiji. Letalo, v katerem je bilo osefl' potnikov, med njimi skoraj sami vodilo' možje sovjetske aviacije, je padlo na tla in se razbilo. Vsi potniki so bili ubiti.
Španska vlada je demisijonirala.
»Dollfuss se bliža svojemu Waterloo-u*> napoveduje »Daily Express«. List pravi nadalje, da bi prejeli narodni socialisti, če bi bile razpisane avstrijske volitve, najmanj polovico vseh glasov.
Avstrijski trgovci so se izjavili v smislu predloga avstr, trgovinskega ministra, da se s preferenčnimi carinami pospešuje trgovina skozi Trst in ne skozi Hamburg-
Avstrijski socialni demokrati so zbrali
1,216.000	podpisov za prošnjo na predsednika republike, da skliče zopet parlament.
Preventivne aretacije namerava s posebno uredbo uvesti avstrijska vlada. Ta uredba bo izdana zaradi bližnjega katoliškega kongresa na Dunaju, za katerega se vlada boji, da bi ga hitlerjevci motili. Preventivne aretacije naj to preprečijo.
Vojni minister general Blomberg je ob priliki Hitlerjeve prisotnosti na manevrih nemške vojske v svojem pozdravnem go-voru izjavil, da slavi nemška vojska Hitlerja kot svojega rešitelja in da vidi v Hitlerju danes svojega voditelja, kakor nekoč v cesarju Viljemu, kateremu je bila ^lep° pokorna. Ta izjava vojnega ministra je bila odgovor na vesti o nesoglasjih me^ Hitlerjem in Goringom.
Ker so nemška gledališča vedno slabše obiskana, je napovedal predsednik narod-no-socialističnega uradništva v Bambergu, da bodo morali postati vsi uradniki, ki imajo več ko 300 mark mesečne plače, gledališki abonenti.
Nemška protestantska cerkev je sprejela tako imenovani arijski paragraf, po katerem ne more biti protestantski duhovnik nihče, ki ni čistega arijskega plemena, ali ki je poročen z nearijsko ženo.
Sedanja kubanska revolucija je zlasti naperjena proti ameriškim finančnikom, ki popolnoma obvladajo kubansko gospodarstvo, zlasti sladkorni trg. Revolucionarji hočejo ta vpliv uničiti. Deloma pa se pojavljajo med njimi tudi komunistične tendence.
Roosevelt je povabil k sebi zastopnik® latinskih ameriških držav in jim sporočil, da bodo mora'le Združene države Severne Amerike intervenirati v Kubi, če ne dobi Kuba trdne vlade, ki bo mogla zajamčit1 popolno varnost imetja tujim državljanom-
Ameriški gospodarski diktator Johnson je od Forda ultimativno zahteval, da sprejme Rooseveltov obnovitveni načrt ali Pa plača vsak dan 500 dolanjev globe.
Njujorške banke so odklonile njujorŠki občini vsako novo posojilo, vsled česar občina ne bo mogla plačati svojih nameščencev.
Kartel železne industrije v Italiji je
zopet obnovljen. V kartelu je združeni!* 150 italijanskih tvrdk.
Poljska je izvozila lesa v prvih sedmih mesecih t. 1. 920.000 ton, to je za 61 odstotkov več ko v istem času lani. Najvec poljskega lesa je kupila Anglija.
denazsh/6-
prošnje narodni banki za kompenzacije
Narodna banka je izdala ta navodila za gaganje kompenzacijskih prošenj. V pro-snji za kompenzacije je treba navesti te Podatke: 1. ime domačega izvoznika in Uvoznika; 2. vrsto, količino in vrednost iz-voza ter uvoza, ki prihaja v poštev za napaseno kompenzacijo; 3. imena držav, na katere se nanašata izvoz in uvoz; 4. ime Pooblaščenega denarnega zavoda, ki je izdal potrdilo o zavarovanju valute; 5. ev. datum in številko izvozniškega dovoljenja. Za vsako državo in za vsak primer je treba vložiti posebno prošnjo. Če gre za drža-vo, ki je z nami v klirinški pogodbi, se Utorata izvoz in uvoz nanašati na to državo. Prošenj za generalne kompenzacije ni Vlagati, temveč le za konkretne primere, za katere pa je treba navesti vse preje omenjene podatke, ker rešuje Narodna Panka samo takšne prošnje. Izdana dovoljenja veljajo samo za dva meseca. Prošnji Ui treba priložiti nobenih dokumentov.
NOVO POLJSKO NOTRANJE POSOJILO
Z ozirom na nameravano poljsko notra-nje posojilo je izjavil min. predsednik dendrzejevicz, da je Poljska izpolnjevala vue svoje mednarodne denarne obveze, Pe da bi omejevala devizni promet. Inve-sticije je pokrila Poljska z zunanjim posojilom, dočim hoče tekoče potrebe kriti ‘o z domačimi sredlstvi. Zato bo razpisala Poljska notranje posojilo. Finančni minister Zawacki pa je izjavil, da je notranje tajilo potrebno, ker bo v drugi polovici teJcogega proračunskega leta najbrže predalo dohodkov, vsled česar je potrebno not ran j e posojilo. Kljub krizi ni Poljska v zadnjih treh letili najela nobenega podojila, v tem času pa plačala za 261 milijonov zlotov tujih posojil. Ker bo novo no-*raiije posojilo razpisano pod zelo ugod-nimi pogoji, je uspeh posojila popolnoma Ugotovljen.
PODRŽAVLJENJE BANK V NEMČIJI Nemška vlada hoče v smislu narodno socialističnega izenačenja izvesti tudi obsežno reformo nemškega denarništva. Po teh načrtih bi se vse banke, ki dovoljujejo kredite na nepremičnine, podržavile. Zasebnim bankam bi ostali le zasebni krediti. Debetno obrestno mero bi morale ^nižati tudi banke, da se s tem pomaga industriji.
*
Švedski denarni zavodi so znižali obrestno mero na vezane vloge od 3%> na 2-5°/o, na vloge, odpovedljive na 2 tedna od l-5°/o n® 1%, na takoj odpovedljive pa na pol °dstotka. Debetno obrestno mero so enako Mižali in znaša sedaj le 3-5 do 4’5°/o.
Ameriški bankirji so se na letni skupščini zveze bank v Chicagu izjavili proti ^ooseveltovi finančni politiki in zlasti pro-,J. njegovemu pritisku na banke, da dovo-Jo Vegje kredite. Govor zastopnika Roo-Sevelta5 ki je zagovarjal predsednikov obnovitveni načrt, so bankirji poslušali z 'edenim molkom.
Javni dolg U. S. A. je znašal dne 31. avgusta t. 1. 23.089 milijonov dolarjev proti 22.609 milijonom dne 31. julija.
QdAia,ptaM,j6 6o%&/
IRSKA ZUNANJA TRGOVINA
Politični dogodki zadnjih časov ne vplivajo ugodno na lirsko trgovino. Po poroča-z dne 29. avgusta 1933 je znašat uvoz ^prvih sedmih mesecih 1963. leta skupaj
177.471 funtov, kar pomeni nasproti *®temu času lani zmanjšanje za 7,791.824 jbntov. Izvoz pa je znašal istočasno 10 mi-
1'ionov 539.089 funtov (6,467.208 funtov Ikfin(j kakor lani).
Uvoz iz Velike Britanije je bil julija 1. 1,716.995 funtov (nasproti 2,452.910 rUuDtov lani v istem času). Uvoz iz Severne lpske pa je znašal v tem času 182.334 fun-!°v (lani 324.900) in iz drugih držav 680.179 (840.320 funtov).
. Izvoz v Veliko Britanijo je znašal 1 mili-l0®1 146.059 funtov (lani 927.631 funtov), !Zv,cz v Severno Irsko 186.185 (lani 303.712)
111 v druge dežele 75.633 funtov (85.722 'Untov).
Vrednost irskega izvoza goveje živine je *^Ia od 5,402.027 v prvih sedmih mesecih Rte '	H3, 2,955.162 funtov, v istem času
i.	Medtem' ko je bila vrednost izvoza j žive živine v tem času leto® 3,756.150 funtov, jo bila lani 7,886.039.
Vedno večji obisk na velesej
Velesejmska uprava je z znižanjem vstopnine na velesejem zopet zadela v črno. Sicer ne slab obisk se je v zadnjih treh dneh, ko je veljala na polovico znižana vstopnina, silno dvignil. Posebno v četrtek je bilo na sejmišču nad vse živahno in to tudi še v poznih večernih urah.
Rekorden pa je bil obisk velesejma na praznik. Pred blagajnami je vladala velikanska gneča in ljudje so se komaj prerili do blagajn. Samo popoldne je bilo na velesejmu okoli 15.000 ljudi. Kakor ob najboljših velesejmskih dneh v času konjunkture, tako je bilo na praznik na velesejmu.
Posebno velik je obisk veterinarske razstave. Samo v četrtek je obiskalo to razstavo 3000 ljudi. V neddljo in na praznik pa je bilo toliko ljudi na razstavi, da je vladala prava gneča. Posebno podeželski ljudje, katerim je razstava v prvi vrsti namenjena, obiskujejo veterinarsko razstavo v velikem številu ter se živo zanimajo za vse oddelke razstave. Nobenega dvoma ni, da bo imela razstava trajen uspeh in da bo že po enkratnem obisku razstave vsak živinorejec izkoristil vsaj glavne nauke razstave.
Zelo velik je tudi obisk na razstavi cerkvene umetnosti in na misijonski razstavi. Posebno zadnje dneve, ko je misijonar Kerec sam razlagal razstavljene predmete, je bil naval občinstva velik.
Od kmetijskih razstav imata posebno velik obisk mlekarska in vinarska razstava. Pohištvena razstava zlasti imponira tujcem in med njimi je tudi dosti kupcev. Gospodinje seveda zlasti pridno obiskujejo gospodinjsko razstavo. Tu je zlasti omeniti presenetljiv napredek našega žen-stva na polju vezenja preprog. Vse kaže, da se bo ta panoga ženskega ročnega dela tudi pri nas udomačila in dala mnogim pridnim ženskim rokam še lepe zaslužke.
Popoldne in zvečer pa je vedno nabito poln variete, ki nudi v resnici prvovrsten spored, kakor se ga vidi le v velikih me-
nili. Izkoristite še zadnje dni!
slih. Gledalcev je vedno vse polno in so skoraj vedno vsi sedeži razprodani. Zastonjkarjev pa je najmanj vedno še trikrat toliko. Nad dve uri trajajoča zabavna, napeta in res zanimiva predstava je res vredna 5 Din, kolikor velja naj višja in najnižja vstopnina. Kdor pa noče plačati teh 5 Din, pa tudi lahko vse vidi.
Tekma harmonikarjev je seveda tudi privabila množico ljudi. Izbirnih tekem se je v vsem udeležilo 40 tekmovalcev. Prireditev je prenašala tudi radijska postaja. Tudi tekma harmonikarjev je bila popoln uspeh.
Po sedanjih velesejmskih dnevih se more že reči, da je tudi letošnja »Ljubljana v jeseni« dosegla popoln uspeh in da je zopet enkrat ovržena ona neslana fraza, da se je velesejem preživel. Da ne postane ta fraza resnica, skrbi že vele-sejmska uprava, ki vsako leto iznenadi z raznimi posebnostmi. Letos pomeni takšno presenečenje veterinarska razstava in razstava cerkvene umetnosti, na veseličnem prostoru pa variete in nova razsvetljava.
Pa tudi sicer se vidi vedno kaj novega, kar ni »na programu«. Tako je v četrtek popoldne velikanska gneča blizu paviljona Rogaške Slatine oznanjala neko posebnost. In res so prišli ljudje na svoj račun, ki jih je privabila radovednost. Zastopnik češkoslovaške tvornice za gasilne aparate »Fo-kostop« je demonstriral, kako je mogoče s temi aparati takoj pogasiti tudi velik ogenj. Velik kup lesa in oblanja so polili z bencinom, ki so ga nato zažgali. Velik plamen se je dvignil, a en strel iz aparata in ogenj je bil udušen.
Druga takšna nepričakovana posebnost je bila predstava g. Ebla. Z zobmi je potegnil tovorni avtomobil, na katerem je bilo polno ljudi in peljal avto daleč po velesejmu. Ljudje so strmeli in občudovali to izredno moč.
Pa kaj bi pisali in poročali, ker vse to, kar nudi velesejem, je treba sam videti.
Zato izkoristite zadnje dni in obiščite velesejem.
'M&T!	prvovrstno	trgovsko	izvežban,	sposoben
tudi kot delovodja, elektrik in kletar, išče kakršnekoli zaposlitve. / Cen), dopise na upravo Trgovskega lista, Ljubljana
Ih&vtt <zaScittHa	stdd ihdustdia
Na kongresu trgovskih združenj v Beogradu se je tudi mnogo govorilo o preveliki carinski zaščiti nekaterih industr. podjetij, zlasti onih, ki so samo navidezno domača podjetja, v resnici pa popolnoma v rokah tujcev. Ta prevelika carinska zaščita, ki jo uživajo tuja podjetja, je za naše gospodarstvo in za državno blagajno le v škodo. Na eni strani mora naš konzument plačevati vse izdelke zaščitene industrije dražje, kakor pa bi jih plačeval, če bi se uvažali iz tujine, na drugi strani je država ob carinske dohodke, da mora njih iz-padek zopet kriti davkoplačevalec. Ker pa čisti dobiček te tuje industrije ne ostaja doma, temveč gre v tujino se s tem slabša še naša plačilna bilanca. Izguba je torej trojna in zelo občutna.
Med tujimi industrijami na naših tleh, ki so preveč zaščitene, je tudi steklarska industrija. Ker je bila pri nas gradbena delavnost zelo velika, se je uvažalo zelo mnogo šip za okna, vrata in poslovne lokale iz Češkoslovaške in Nemčije. Država je prejemala lepe dohodke od carin na uvoženo steklo, poslovni svet pa je dobival steklo ceneje ko danes iz steklarne v Pančevu. Ta steklarna itak ni naše podjetje, temveč je v rokah združenih čsl. steklarn »Vitrea« in nekih francoskih tvornic, ki pa so vse kartelirane.
Ko še ni bilo steklenega kartela smo plačevali za steklo, uvoženo iz Češkoslovaške, za kv. meter 10 Kč, kar je znašalo takrat Din 17 in 8 Din za carino, torej skupno 25 Din. Vagon stekla, v katerega gre 1.800 kub. metrov stekla, jo veljal torej 45.000 Din.
Za isto steklo pa plačujemo danes tvor-nici v Pančevu za kv. meter 31 Din ali za vagon 55.800 Din. Plačamo torej več 10.800 Din, država pa izgubi poleg tega še pri vagonu 14.400 Din carinskih dohodkov.
Za izdelavo stekla imamo doma skoraj vse potrebne sirovine in le nekaj kemikalij bi bilo treba uvoziti. Ker so torej tu vsi pogoji za razvoj steklarske industrije,
so nekateri domačini zgradili steklarno v Zaječarju, ki je pa le nekaj časa delala, nato pa je bila kupljena od zastopnikov steklarskega kartela, ki je nato delo v za-ječarski steklarni ustavil.
Ne samo, da tuji podjetniki zaslužijo ogromne zneske pri nas, v zahvalo za ta zaslužek še preprečujejo razvoj domače industrije. Nujno potrebno je, da se delo nekaterih tujih podjetij že enkrat nekoliko pregleda, da vsaj ne bodo škodovala razvoju domačega gospodarstva.
Že v 24 urah 52S2\5£;
klobuke itd. Bkrob!
In avetlolik« irujee, ovratnike in manlete.
Pere, Bali, monga in lika domala perila
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Seleburgova uL 8.
Telefon It »-71.
Direkcija državnega rudnika Velenje
'Sprejema do 15. septembra t 1. ponudbe o dobavi 3000 kg svinjsko masti, 720 kg sirove kavo, 4000 kg koruznega zdroba, 2000 kg bučnega olja, 4000 kg riža; 400 kg papirnatih vrečic in 1000 kg terpentinove-ga mila; do 20. septembra t. 1. o dobavi žičnikov, smirkovega platna, železa, jekla, vijakov, imaitic, žebljev itd. ter o dobavi 1000 kg bencina.
Direkcija državne železarne Vareš »prejema do 20. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 750 m jeklenih vrvi.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 21. septembra t. 1. ponudbe za dobavo električnega materijala in telefonskih naprav.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 500 litožel.
¥
CIKORIJA
Haš pravi domači izcfleSeic
kabelskih muf, kretniškega materijala in 1000 kg ploščatega železa.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe glede dobave materijala za ločitev električnega omrežja.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 13. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 500 kg kristalne sode, 2000 kg strojnega olja, 1000 leg cilindenskega olja, 300 plošč pocinkane pločevine in 10.000 ,g črne železne pločevine.
Direkcija državnih železnic v Subotici r"prejema do 15. septembra t. 1. ponudbe o dobavi ključavnic.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobava »mučarskih čevljev. Dne 18. septembra t. 1. bo pri Upravi III. oddelka Zavoda za iznadu vojno odeče v Zagrebu licitacija za dobavo 7000 parov plantimisiko-srnučairskih čevljev. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornico za TOI v Ljubljani, pogoji in vzorci pa pni istii upravi.)
Mletje državne pšenice se odda potom ustmene direktne pogodbe dne 11. septembra t. 1. pri Komandi IV. armiijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoj i pa pri isti komandi.)
Zakup buffeta na postaji Bos. Brod se bo oddal potom ofertne licitacije dne 28. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Direkcija državnega rudnika Kreka
sprejema do 21. septembra t. 1. ponudbe o dobavi električnih strujcimerov, telefonskega materijala in Bosch-sveč.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 25. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 48 plošč pločevine, 600 kilogramov železa, 4000 zakovic in 40 kg vijakov.
Direkcija pomorskega prometa v Splitu
sprejema do 25. septembra t. 1. ponudbe o dobavi kovinskega materijala.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 29. septembra t. 1 ponudbe o dobavi verig.
Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 2. oktobra t 1. ponudbe o dobavi jeklenih steklenic.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 21. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 1000 kg plinskega olja.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Mednarodni borzni indeks
Skoraj na vseh velikih borzah so v preteklem tednu tečaji papirjev napredovali, z izjemo Berlina, kjer padajo tečaji še nadalje. Na lahko so nazadovali tečaji tudi v New Yorku. Gibanje tečajev kaže ta tabela:
Koncem	5.8.	19.8.	26.8.	2.9.
1927 = 100%		1933		
London	68-6	68-6	67-5	70-1
Pariz	66-7	66-3	66-0	66-5
Berlin	30-4	29-1	27-9	27-4
New York	561	591	636	62-8
Bruselj	33-3	32-5	32-5	33-2
Praga	56-0	57-1	57-8	58-6
Amsterdam	34-7	34-4	34-0	34-6
Stockholm	11-3	11-2	11-1	11-2
Dunaj	32-6	32-2	32-4	32-8
Curih	47-5	47-8	48-9	49-6
Mednarodlni	borzni indeks se			je v pri-
meri s tečaji v 1- 1927. dvignil od 44‘2 na 44-7%.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Celje.
Besedilo: Stermecki in drug.
Izstopil je družabnik: Hojkar Izidor, poslovodja v Celju, Zrinjskega ulica št. 13.
Vstopil je kot nov družabnik: Somer Hinko, poslovodja v Celju, Zrinjskega št. 13.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 24. avgusta 1933.
Rg A III 95—10.
*
Sedež: Ormož.
Besedilo: Kuharič Ludvik.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Obratni predmet odslej: Trgovina z mešanim blagom in trgovina s sadjem na debelo in eksport sadja.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 24. avgusta 1933.
A I 241/3.
Sedež: Braslovče.
Besedilo: Josip Pauer, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
1. Izbniiše se dosedanji lastnik Pauer Josip,
2. vipiše pa se novi lastnik Maršič Rok, trg. v Braslovčah.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. avgusta 1933.
Rg Pos II 143/4.
Sedež: Kranj.
Besedilo: Logar & Kalan.
Obratni predmet: trgovina z manu-fakturnim blagom.
Izbriše se dosedanja lastnica tvrdke
Logar Ivanka in prokuristinja Logar Iva.
Vpiše se sedanji lastnik tvrdke Vidmar Srečko, trgovec v Kranju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. avgusta 1933.
Fi 389/33. — Rg A I 34/6.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Ljubljanska gradbena družba z o. z.
Izbriše se ing. Likarju Boleslavu podeljena prokura.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. avgusta 1933. 391/33. — Rg C II 35/20.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Splošna maložclezn. družba d. d.
Vpiše se član upravnega sveta Mencinger Anton, banski svetnik v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
dne 12. avgusta 1933.
Fi 407/33. — Rg B III 40/6.
VEČJI GOSPODARSKI STIKI S POLJSKO
V	zadnjem času so se zelo povečali trgovinski stiki med Poljsko in Jugoslavijo. Na podlagi kompenzacij je izvršila Jugoslavija na Poljskem velika naročila. Tako je naše prometno ministrstvo naročilo v poljskih livarnah železniškega materiala za 3 milijone zlotov, elektrotehničnih izdelkov pa za 360 tisoč zlotov. Nadalje je naročila Jugoslavija na Poljskem telefonskih aparatov za 950.000 zlotov ter soli za
1,350.000	zlotov. Poljska pa je kupila v Jugoslaviji tobak.
no, ker ste bile združene carinska komisija in uprava Nire. Zato tudi ni pričakovati znižanje carin na pivo in alkoholne
pijače.
CENA NAŠEGA SADJA NA PRAŠKEM IN DUNAJSKEM TRGU
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine navaja o stanju na tujih sadnih trgih dne 5. t. m. te podatke:
Dunaj: Prodanih je bilo 16 vagonov naših češpelj po povprečni ceni 28 grošev za kg. Manj zrelo blago je bilo po 25,
madjarske češplje pa po 24 grošev. Zanimanje za češplje bolj živahno.
Praga: Cena naše češplje na praškem trgu znaša 155 Kč za 100 kg. Grozdje se plačuje po 540 Kč za 100 kg, jabolka p& po 180 Kč.
LJUBLJANSKI ŽIVINSKI SEJEM
Na tf£ z dne 6. t. m. je bilo prignanih 220 konj, 66 volov, 48 krav, 25 telet in 205 pujskov. Prodanih je bilo: 40 konj, 49 valov, 30 krav, 18 telet in 105 pujskov. Cene so bile te: voli I. vrste od 4-— do 4-50,
II.	po 3*— do 4-—, III. po 2-50 do 3-50; krave debele po 3-— do 4-—, klobasaric« po 1-50 do 2-50, teleta po 5-— do 6-— Dio za kg žive teže. Prešički za rejo so bil* po 160-— do 250-— Din.
U. S. A. BODO ZVIŠALE CARINE
Ameriške industrije zahtevajo povišanje carin, ker so narasli vsled višjih plač in krajšega delovnega časa produkcijski stroški. Tej zahtevi bo skoraj gotovo ustreže-
&
V
"KUHARICI"
p z s e lake:
Vzemi n<z 2 Hlev vede 3 žlice Kulhveinev Knefpp©ve sludne kave in 1 žlice Ihtavega ,JFvanckcvega** dodatka v hladni vedi, 3 minul kukati 1
o*
* v* ,
o«>e
'•“V
i »
-O v '	-	dv
K#*
* *o * O
o<*
KLIŠE j E
i
^Brzojavi: ŽKrispercotoniate £jubl/ana — ‘Gelefon št. 2263
Ani. Krisper Coloniale
Haslnik: Josip Vevlič
Veletrgovina koloni-jalne robe. Velepražarna kave.
Veleprai Mlini za dišave.
“Sočna postrežba.
Ejuhlfana
3)unajska cesta 33
“Ustanovljeno leta 1840
Zaloga špirita,
raznega zganja in ko ‘
konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolago
vseh vrsL por fjkrgrafijafu ali risbah, iz vr i uje
najsorlidn 9/ie
ki a r*na
ST-D EU
HUB LIANA
DALMATIN0VA13
,KUVERTH‘
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Volarski pot 1
TVORNICA KUVERT EN KONFEKCIJA PAPIRJA
Hadelic	i
\ lesovina s foOfuefe#H na velika
J^Miana
Aleksandrova cesta 9, pritličje levo
Glavno zastopstvo za Dravsko banovino: Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, Sladkogorske tovarne papirja in lepenke dr. z o. z., Sladki vrh in konfekcijske tovarne „Kuverta“ d. z o. z. v Ljubljani.
Pleskarsko in sobo-slikarsko delo izvršuje po najugodnejših pogojih
1
Ivan Genussi
Telefon 22-67
Ljubljana
Igriška ulica štev. 10
J. HLEBS, LJUBLJANA
druZba z o. z.
CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19
Sobo-črkoslikarstifo In pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno In pod garancijo. — Telefon 30-70.
Oglašajte \ »Trgovskem listu«!
Motvoz Grosuplje
domač slovenski i/delek # Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.