Z'
MALE USTAVE
delovnih organizacij
Občinski'
GLASILO SZDL OBČINE LJUBDANA - ŠIŠKA
UTRJEVANJE IN KREPITEV GOSPODARSKE MOCl (str. 3)
SKUPNE SEJE
Priprave, razprave in naposled oblikovanje statutov delovnih organizacij sodijo oziroma zaključujejo obdobje intenzivnih priprav na formuliranje naše temeljne zakonodaje, ustavnih dokumentov. Prav ta ustavnopravni značaj tega dokumenta je dovolj pomemben argument za temeljito delo pri sestavi teh internih temeljnih zakonikov delovnih organizacij.
V pripravah na sprejem novih statutov in ostalih samoupravnih predpisov je treba najprej oceniti sedanjo interno zakonodajo; predvsem smo dolžni zavedati se nekaterih njenih slabosti. Pogosto zaostaja za vsakodnevno prakso delovnih organizacij, kar povzroča nasprotja v kolektivih in je tako hkrati bolj na repu namesto, da bi bila organizator in mobilizator življenja v kolektivu. Prav tako pogosto pa ti interni predpisi niso bili povsem sinhronizirani in sta si bila dva določila iz dveh različnih pravilnikov celo v nasprotju. Tretja pomembna
slabost iz dosedanje prakse pa je bilo podcenjevanje teh internih pravilnikov. Če bi se že ti, sicer pomanjkljivi predpisi, bolje upoštevali, bi odpadel marsikak delovni spor pred sodiščem. Najbrž pa je bila najpogosteja in najbolj temeljna slabost neprilagojenost splošnih zakonskih predpisov v konkretnem položaju posamezne gospodarske organizacije.
Pri sestavljanju statutov naj bi se gospodarske organizacije odločile za tak »vozni red«. Vsaka delovna organizacija izvoli posebno komisijo za statut, ki uvodoma izdela predvsem kompleksno analizo celotne interne zakonodaje. Prav ta analiza naj bi bila gradivo za izdelavo načel novega statuta. Seveda pa naj bi kolektiv že v tem uvodnem obdobju skupno razpravljal o načelih interne zakonodaje in o temeljnih zahtevah te interne zakonodaje. In šele potem je moč sprejeta načela izoblikovati v posamezna določila osnutka statuta. Predlog statuta v tej
obliki pa mora seveda spet pred delovni kolektiv, ki ga naposled tudi sprejme.
Med vprašanji, ki naj bi nanje odgovoril statut delovne organizacije, je predvsem pomembna odgovornost samoupravnih organov. Predosnutek nove ustave namreč navaja, da so samoupravni organi odgovorni tako delovnemu kolektivu kot družbeni skupnosti. Statuti delovnih organizacij pa so »dolžni« jasno konkretizirati te odgovornosti. Statut naj bi vseboval med drugim tudi takšna določila, ki bi preprečevala formalizem. Uzakoni naj tak sistem dela, da delavski svet, ter ob tem tudi posamezni član sveta, ne bo formalno sprejemal sklepov, s katerimi poprej ni bil dovolj popolno seznanjen.
Drugo pomembno vprašanje pa je javnost in demokratičnost dela samoupravnih organov. Statut naj namreč uzakoni takšne oblike dela, ki bodo omogočili tvorno sodelovanje kolektiva pri sprejemanju posameznih sklepov.
Ob koncu januarja je bila prva skupna seja občinskih komitejev občine Ljubija-na-Šiška in Medvode. Na tej seji so izvolili nov začasni komite občine Ljub-Ijana-Šiška. Za sekretarja je bil izvoljen sekretar občinskega komiteja Ljublja-na-Šiška Lojze Novak, za
organizacijskega sekretarja pa Jože Dimnik.
Prvega februarja pa je bil skupni plenum SZDL obeh občin. Na seji je bil izvoljen začasni skupni odbor, ki bo pripravil prvo skupno konferenco SZDL, ki bo sredi tega meseca.
OCENA GOSPODARJENJA V LETU 1962
VELIK SKOK V IZVOZU
SISENSKI HRIB SE JE SPREMENIL V SOLO MLADIH SMUČARJEV. OKROG MOSTECA JE NAJBOLJ 2IVO. SNEGA LETOS PAC NE BO ZMANJKALO
V zadnji številki našega časnika smo na kratko informirali o realizaciji plana, predvsem o izpolnitvi planskih obveznosti v industriji in posameznih gospodarskih organizacijah v tej panogi. Danes pa nekaj več podrobnosti o realizaciji družbenega plana, o proračunski potrošnji in drugih značilnostih gospodarskega življenja v minulem letu, kot je to moč oceniti zdaj, ko razpolagamo predvsem z ocenami.
Izvozne naloge niso bile Posebej poudarjene v družbenem planu. Kljub temu ni odveč, če uvodoma omenimo izvozne uspehe v minulem letu, saj je bilo prav v tem obdobju bolj kot kdaj Prej jasno, da je čim večji izvoz eden izmed temeljnih vzgonov našega gospodarskega življenja. Takšne ugotovitve, pa tudi konkretna prizadevanja, so že lani rodile uspeh. Izvoz se je namreč minulo leto v Primerjavi z letom 1961 povečal za 34 %; naše gospodarstvo je izvozilo v letu 1961 za 210 milijonov deviz-(Nadaljevanje na 4. strani)
ZBOR PROIZVAJALCEV O DELITVI ČISTEGA DOHODKA
VEČJI OSEBNI DOHODKI IN ZMANJŠANI SKLADI
® Na zadnji seji zbora proizvajalcev ljudskega • odbora so odborniki razpravljali o gibanju do-9 hodka v naših gospodarskih organizacijah ter 9 o njegovi delitvi na sklade in osebne prejemke. 9 o tem je izdala občinska komisija za izvajanje ® predpisov o delitvi čistega in osebnega do-9 hodka podrobnejšo analizo, upoštevajoč ta 9 razmerja in gibanja dohodka v naših gospo-9 darskih organizacijah v letu 1962. Namen ana-© liže je bil ugotoviti premike v delitvi gospo-© darskih panog ter posameznih gospodarskih ® organizacija, ugotoviti, ali so razmerja med 9 skladi in osebnimi dohodki v skladu s spreje-9 timi pravilniki o delitvi čistega dohodka ter 9 opozoriti gospodarske organizacije na nekatere © pojave prevelikih odstopanj od sprejetih pra-9 vilnikov. Na osnovi teh analiz lahko trdimo, 9 ne upoštevajoč razlik, ki bodo nastale zaradi 9 prehoda na obračunavanje dohodka po vnov-9 čeni realizaciji, da gospodarska organizacija v 9 občini zmanjšujejo sklade, da se je akumula-© tivnost poslabšala, na drugi strani pa da so 9 se povečali osebni dohodki.
Odborniki so na osnovi predložene analize občinske komisije za izvajanje predpisov za delitev čistega in osebnega dohodka, po temeljiti razpravi ter v skladu s predpisi o izvajanju načel ter splošnih meril za delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah sprejeli nekatere sklepe, ki so obvezni za vse gospodarske organizacije v občini. Gospodarske organizacije morajo pri izdelavi in predložitvi zaključnih računov za leto 1962 sestaviti tudi predpisano dokumentacijo o
raznih zunanjih vplivov, isto velja tudi, če je bil dosežen manjši dohodek zaradi zunanjih vplivov in ne po krivdi delovnega kolektiva. Šele tako korigiran čisti dohodek lahko predstavlja stvarno osnovo za izračun mase osebnih dohodkov, ki jo lahko zaradi zvišanja življenjskih stroškov nato povečamo za 5 "/o.
Organi delavskega samoupravljanja morajo v prihodnje še bolj izpopolniti način delitve dohodka. Uvajati morajo take osnove in merila za delitev dohodka, ki bodo največ prispevala k povečanju proizvodnje in zviševanju produktivnosti.
Opustiti je treba vse elemente, ki v bistvu predstavljajo linearno poviševanje ali zniževanje osebnih dohodkov ter zbujajo v zavesti delavcev občutek, da gre še vedno za plače. Zato naj začetne osnove osebnih dohodkov predstavljajo le sredstvo za določen j e razmerij pri delitvi osebnega dohodka z ozirom na različna delovna mesta in vrednost opravljenega dela. To naj bo le izhodišče, osebni dohodki delavcev pa naj se oblikujejo v popolni odvisnosti od doseženega uspeha na delovnem mestu, v ekonomski enoti ter v podjetju kot celoti.
ustvarjenih razmerjih pri delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade podjetja in sicer po fakturirani realizaciji.
V tej dokumentaciji mora biti čisti dohodek prečiščen tako, da ne upošteva tistega dela dohodka, ki je bil pridobljen brez zaslug delovnega kolektiva na račun
OPOZORILO BRALCEM
Prihodnja številka našega časnika »Občinski razgledi« bo že izšla na osmih straneh s pestrejšo vsebino in več informacijami o življenju v naši občini. S povečanjem obsega lista so zares ustvarjeni pogoji za temeljitejše obveščanje o vsem, kar zanima naše občane. Zato je želja uredništva, da bi se občani oglašali s svojimi prispevki, vprašanji in predlogi. Naslov: Občinski odbor SZDL — »Občinski razgledi«.
SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HlS NAPOVEDUJE
GRADNJA 1033 STANOVANJ
Po predračunu sklada za zidanje stanovanjskih hiš naj bi se v minulem letu steklo v blagajno sklada 1,572.057.000 dinarjev. Koncem minulega leta pa je bila naslednja realizacija: izvirni priliv — 852 milijonov ali za 114 °/o več od predvidenega, dodatni priliv pa 1,184.128.070 ali za 44 °/o nad predvidenim.
Od zbranih sredstev so porabili 1.077,204.665 za vlaganje v gradnje po programu 1961 — 66,512 milijonov za posojila raznim graditeljem, saldo denarnih sredstev na banki pa je 338 milijonov dinarjev.
Vrednost gradenj sklada v minule mletu je čez 3 milijarde dinarjev, v gradnji pa je bilo 727 stanovanjskih enot.
Osnutek predloga proračuna dohodkov sklada za leto 1963 predvideva skupni priliv 2,7 milijardi. Od te vsote bodo 1,9 milijarde porabili za gradnjo stanovanjskih in poslovnih objektov po programu za leto 1963. Program lastnih gradenj predvideva, da bo do konca leta v gradnji 1033 stanovanj.
NOVOLETNA JELKA
Manj nesreč toda še preveč
Naše gospodarstvo je v industriji utrpelo zaradi nesreč pri delu in boleznin v letu 19G2 skoraj dve milijardi dinarjev izgube. V ostalih dejavnostih pa skoraj četrt milijarde dinarjev. Smelo lahko trdimo, da so tako velike izgube nastale samo zato, ker imajo posamezni odgovorni ljudje v proizvodnji še vedno slab odnos do varnostnih tehnikov in varnostne službe.
Sicer pa so bile nesreče pri delu v lanskem letu napram letu 1961 v upadanju. Samo v tekstilni industriji in transportu je zabeležen rahel porast, medtem ko v ostalih panogah beležimo manj nesreč. V lanskem letu je bilo 288 nesreč manj kot v letu 1961. Brez dvoma ima pri tem delne zasluge poostrena politika inšpekcijskih organov in dobro aktivno delo občinske HTV komisije. Tani je družbeno skupnost v povprečju stala vsaka nesreča pri delu 415.315 dinarjev. Cc torej upoštevamo, da je bilo lani 288 nesreč manj kot leta 1961 in to pomnožimo z izgubo, ki jo je terjala vsaka nesreča, potem ugotovimo, da smo lansko leto izgubili 119 milijonov dinarjev manj kot leta 1961.
Čeprav na prvi pogled izgleda rezultat prizadevanj za zmanjšanje nesreč ugoden, pa z rezultati ne moremo biti povsem zadovoljni. Občinska HTV komisija opozarja predvsem vodstva in družbene organe T/. I.ito-stroja (27,59 •/• na 100 zaposlenih) kolektiv tovarne kovanega orodja Tacen (27 •/• na 100 zaposlenih), kolektiv Unltasa <32,9 •/« na 100 zaposlenih), kolektiv TIKI-Ja in Plutala (17 '/• na 100 zaposlenih) ter kolektiv Ljub-Ijana-Transport (15,1 •/• na 100 zaposlenih), da so ti odstotki z ozirom na povprečno praktično normo previsoki ali na vrhu te norme.
Zaradi nesreč pri delu je bilo v lanskem letu izgubljenih v industriji 14.652 delovnih dni ali 117.216 delovnih ur, v ostali dejavnosti pa 5760 delovnih dni ali 46.180 delovnih ur. Ugotavljamo, da je v letu 1961 zahtevala vsaka nesreča v industriji 16,2 dela nezmožnih ur, lani pa vsaka nesreča 10,5 dela nezmožnih dni..
Občinska zveza prijateljev mladine je lani že drugič v so_ glasju z Občinskim odborom SZDL, občinskim komitejem LMS in Občinskim sindikalnim svetom zbirala od gospodarskih organizacij, ustanov in društev sredstva za kolektivna darila ob novoletni jelki.
Odziv gospodarskih organizacij v letu 1962 je bil slabši kot leta 1961. Nekatera podjetja so se izgovarjala, da sredstev za te namene nimajo, nekatera pa so sama organizirala prihod Dedka mraza in razdeljevala individualna darila.
To nam dokazuje, da mnogi še niso pravilno ocenili vrednosti kolektivnih daril, s katerimi zaposlimo otroke v njihovem prostem času vse leto in zaradi ozkega gledanja vztrajajo pri individualnih obdaritvah.
V letu 1962 so prispevali za kolektivna darila:
Gospodarske organizacije:
Litostroj	150.000
Unitas	30.000
KOT Tacen	10.000
SKIP Vižmarje	40.000
Turbolnštltut	10.000
Podj. za obn. tir. mat.	10.000
Tov. dek. tkanin	40.000
Bombažna tkalnica	10.000
Dežnik	20.000
Lek	10.000
Plutal	10.000
Pivovarna UNION	50.000
Alko	15.000
Stavbenik	30.000
Podj. za avt. prog	20.000
Avtotehna	20.000
Cosmos	10.000
Galis	15.090
Drogerija	10.000
Agrostroj	20.000
Dekor	5.000
Embalirka	lo.ooo
Komunala Vodice	30.000
Skupaj 565.000 Društva in ustanove:
ObLO	80.000
Ob. odb. SZDL	80.000
ObSS	20.000
Sola Šmartno	12.000
DPM Milan Majcen	6.017
Sola Zg. Šiška	16.000
Občinska zveza DPM	274.650
Skupaj 488.667 Gospodarske org.	565.000
Ustanove in društva	488.667
Skupaj 1,043.667
MINIATURNA
LADJEDELNICA
Dedek mraz je s svojim spremstvom obiskal vse šole, vzgojno varstvene ustanove in krožke pri društvih prijateljev mladine ter jim ob tej priliki izročil kolektivna darila. Upajmo, da bo letošnja tovrstna akcija imela več uspeha, da bomo lahko zbrali več sredstev in večali materialno osnovo za razvijanje svobodnih aktivnosti otrok.
Najbrž malokdo ve, da imamo na območju očine v Levičnikovi ulici v Dravljah »miniaturno« ladjedelnico. Nekdanji mornar Oskar Selan, ki je kot telegrafist na potniških in trgovskih ladjah plul skoraj že po vseh svetovnih morjih, zdaj pa je zaposlen v Ljubljani ,ima za nas kon-tlnentalce svojevrstnega konjička. Namenil se Je namreč, da sl bo v prostem času sam zgradil jadrnico, katere prve obrise lahko vidite tudi na naši sliki. Načrte za Jadrnico Je izdelal sam, prav tako je sam nabavil tudi les, ga sam krivi, pri sestavljanju ogrodja pa mu pogamata sin in nečak. Jadrnico, ki je dolga 10 m in široka 3 m Je začel graditi že lani, dokončati pa jo namerava v petih letih. Takrat bo tudi že nastopil zasluženi pokoj, tako da se b olahko po mili volji prepuščal valovom sinjega Jadrana.
PRED ZDRUŽITVIJO OBČIN SISKA IN MEDVODE
Utrjevanje in krepitev
Na svoji skupni seji 25. januarja so odborniki obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Medvode po izredno živahni in pretehtani seji sklenili, da predlagajo prek Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana Ljudski skupščini LR Slovenije, naj v smislu zakona |o spremembah in dopolnitvah zakona o območjih okrajev in občin v LR Sloveniji ukine občino Medvode, ki naj se združi z občino Ljubljana-Šiška, z izjemo katastrske občine Moše-Dragojča-na, ki naj se združi z občino Kranj.
Pred tem so o tem od 10. do 15. januarja razpravljali zbori volivcev dvajsetih volilnih enot občine Medvode, ki so se izrazili za ukinitev občine Medvode in združitev z občino Ljublja-na-Šiška. Le v volilni enoti na območju katastrske občine Moše-Dragočajna so se volivci opredelili za združitev z občino Kranj.
Združitev občine Medvode z občino Šiška bo, mimo tega da se bo povečal teritorialni obseg na 156 km2 in povečalo število prebivalcev na okoli 47.000, ugodno vplivala na nadaljnji gospodarski razvoj obeh področij.
Predvidevajo, da se bo gospodarska moč družbenega sektorja povečala od 751.217 dinarjev po osebi na 775.000 dinarjev. Delež dohodka, ki ga ustvarja industrija, se bo povečal od 67,2 °/o na 69 °/o. Proračunski dohodki se bodo predvidoma zvišali za okoli 210 milijonov dinarjev, medtem ko se bodo proračunski dohodki na prebivalca znižali od 40 na 38.000 dinarjev.
Vendar pa je poglavitni pomen združevanja utrjevanje in krepitev gospodarske moči bodoče občine. Pri nekaterih skladih, zlasti pa pri občinskem investicijskem skladu, velja že nekaj časa splošno načelo 50 %> minimalne lastne udeležbe kot pogoj za pridobivanje sredstev iz drugih virov. Občina Medvode spričo svojih razmeroma majhnih skladov bržkone ne bi mogla voditi skladno in dina-mičnejšo politiko investiranja in kreditiranja na področju gospodarskih in negospodarskih investicij. Vsa medvoška industrija lahko zbere namreč le nekaj nad 500 milijonov dinarjev lastnih skladov. Zato je razumljivo, da medvoška industrija ne bi bila sposobna učinkoviteje vlagati sredstva v različne rekonstrukcije in novogradnje, ker
gospodarske moči
ODBORNIKI OBEH OBČIN SO 2E PREDLAGALI ZDRUŽITEV, KI JO MORA POTRDITI ŠE LJUDSKA SKUPŠČINA LRS
ne bi mogla zagotoviti niti potrebne 50 °/o minimalne lastne udeležbe.
Podobno je z občinskim investicijskim skladom, ki bi lahko, po predvidevanjih, kreditiral medvoško gospodarstvo letos le z zneskom 40,5 milijona dinarjev, kar je kajpak odločno premalo za kakršenkoli izdatnejši in rentabilnejši poseg v medvoško gospodarstvo.
Ker pa je splošna potrošnja odvisna predvsem od ugodnih gospodarskih rezultatov v proizvodnji, ki pa jih brez smotrnih in pretehtanih vlaganj (in ob ustreznem povečanju storilnosti dela) kajpak ni moč realizirati le s tako minimalnimi skladi kot jih je imelo medvoško gospodarstvo doslej, lahko pričakujemo od združitve nadaljnji hitrejši razvoj proizvodnje na območju ne samo med-voške, ampak tudi dosedanje šišenske komune.
Opozoriti velja, da se bodo z uknitivijo občine Medvode znižali tudi stroški dr-
žavne uprave, saj se bo število delovnih mest povečalo samo za 7 uslužbencev na sedežu bodoče združene komune, medtem ko bodo seveda odpadla številna delovna mesta na 'sedanjem sedežu medvoške komune.
Občini sta imeli že doslej nekatere skupne medobčinske službe:	zavarovalno
službo, skupno sodišče, zavod za prosvetno-pedagoško službo, zdravstveni center, socialno zavarovanje itd. Razen tega se je doslej dnevno vozilo v službo iz Medvod v Ljubljano 927 oseb ali 28 %> od 1557 delavcev in uslužbencev, ki niso bili zaposleni v občini Medvode.
Medvoška kotlina in njena neposredna okolica predstavljata zanimivo rekreacijsko območje za mesto Ljubljana, še posebej za občino Šiška, ki doslej pravega turističnega zaledja ni imela. Nadaljnji razvoj na tem področju utegne biti izredno zanimiv za turistično dejavnost bodoče občine Šiška.	jč
VČERAJ IN DANES
Drugič po naših gostiščih
Naj višja	ocena za ,
Tudi v tem mesecu smo obiskali nekaj gostišč v naši občini ter si ogledali njihove prostore, hkrati pa s stališča gosta ocenjevali postrežbo. V vseh štirih gostiščih, ki smo jih obiskali, smo našli mize pogrnjene s prti, pa čeprav so bile posamezne sobe popolnoma prazne in so še čakale na goste. Tako pripravljena gostinska soba, zlasti še če opaziš na mizah tudi cvetlice, nedvomno zelo ugodno učinkujejo na gosta in prav bi bilo, da bi se tega zavedali vsi naši gostinski kolektivi. Izgovor, ki ga naši gostinci čestokrat radi uporabljajo, češ, da je škoda imeti prtov na mizah, ker jih je treba prepogosto prati, kar predstavlja seveda strošek, najbrž bolj škoduje kot koristi našim gostincem. Presenetilo pa nas to pot, da v nekaterih gostilnah dopuščajo igranje kart za denar. To smo lahko videli n. pr. v gostišču TRIGLAV na Vodnikovi cesti. Prav gotovo nima nihče nič proti, če si družbica v gostinskem prostoru, ne da bi s tem vzbujala preveliko pozornost, krajša čas z igranjem kart, za zabavo in ne z željo po denarnem uspehu. Sicer pa smo na tem našem obhodu lahko opazili, da ima kartanje v naši občini precej širok krog pristašev. Od vseh štirih gostiln, ki smo jih obiskali, niso kartali le pri »Majolki« na Celovški cesti. In kakšna so to pot naše ocene:
Točilnica v gostilni »Triglav«, mislimo namreč na prostor, učinkuje na obiskovalca vse prej kot ugodno, čeprav je sosednja gostinska soba v primerjavi s točilnico mnogo boljša, pa celotnemu prostoru nismo mogli prisoditi višje ocene kot 3 točke. Stranišče je razmeroma slabo ter smo v to rubriko zapisali le 2 točki. Postreženi smo sicer bili vljudno, toda predno so nas povprašali po naših željah, je preteklo vsaj 8 minut. V opravičilo le toliko, da je bila v času, ko smo obiskali lokal, zaposlena le ena točajka za točilno mizo in za strežbo pri mizah. Nikakor pa nismo mogli biti zadovoljni, da so nam naročeno pijačo prinesli v okrušenem kozarcu, ocena 3 točke, skupno torej 8 točk.
,Slepega Janeza“
V Dravljah pri »Gusteljnu« je prijetno domače, prostori so čeprav opremljeni s starinskim pohištvom, snažni ter smo jim dali oceno i. Tudi s strežbo smo bili zadovoljni, čeprav ji nismo mogli dati najvišje ocene, temveč le 4 točke. Stranišče pa je tu najslabši del te sicer prijazne gostilne. Pri najboljši volji bi bila najbrž vsaka višja ocena od 1 točke previsoka. Razveselilo pa nas je, na kar pozabljajo celo v boljših gostinskih lokalih, da je na hodniku gostišča ob vodovodu pripravljena v stranišču sveža brisača. Skupna ocena znaša torej 9 točk.
Pri »Majoliki« na Celovški cesti smo bili razočarani predvsem zaradi prostora, ki v resnici vzbuja v obiskovalcu kaj žalosten vtis. V opravičilo lahko najbrž naštejemo le to, da je stavba predvidena za rušenje in zato najbrž v resnici ne kaže v njo vlagati kakšnih večjih sredstev. Prostor smo ocenili z 2 točkama, enako oceno pa je dobilo tudi stranišče. Ugodno pa nas je presenetila postrežba, saj smo bili postreženi hitro in vljudno ter tudi strokovno pravilno, čeprav ni naš namen ocenjevati strokovno stran postrežbe. Zato smo ji prisodili 5 točk. Skupna ocena torej 9 točk.
Najvišjo oceno s tega našega obiska gostišča pa je dobilo gostišče pri »Slepem Janezu« na Celovški cesti. Predvsem nas je razveselila izredna vljudnost pri sprejemanju gosta, hitra in strokovna postrežba ter pozornost do gosta, ko zapušča lokal. Zato smo z lahkim srcem zapisali najvišjo oceno 5 točk. Prostor Je sicer okusno urejen, celoten vtis kazi le soba, v kateri Je točilnica. Odločili smo se, da ga ocenimo s 4 točkami, z enakim številom točk pa smo ocenili tudi stranišče, čeprav je njegova ureditev zelo dobra, pa bi včasih le priporočali, da si kdo izmed zaposlenih vzame čas in pogleda, če je stranišče tudi snažno. No, za čas našega obiska tega ne bi mogli trditi. Skupna ocena torej: 13 točk.
VELIK SKOK
(Nadaljevanje s 1. strani)
nih dinarjev, v minulem letu pa za 841 tisoč deviznih dinarjev. Uvoz surovin in reprodukcijskega materiala se je v tem obdobju povečal za 9 u/o.
Struktura uvoza surovin in reprodukcijskega materiala po področjih se je malenkostno spremenila, vendar pa je še v največji meri navezan na države s trdo valuto.
Plan je predvidcval-pri 20,5 °/o povečanju družbenega bruto proizvoda povečanje delovne sile za 11,1 %>, dejansko pa se je po oceni povečala za , 2,5 »/o. Torej lahko govorimo o porastu produktivnosti dela, predvsem v industriji, kjer so predvidevali 14,6 "/o, uresničili pa 1,6 °/o povečanje delovne sile.
ZNATNA SREDSTVA
ZA PREVENTIVNO ZDRAVSTVO
Socialno varstvo je soudeleženo v proračunski potrošnji z. 8,2 %>, kar predstavlja 91,369.000 dinarjev. Med temi izdatki so na prvem mestu plačila v domovih počitka za odrasle (85 oseb vil domovih počitka — 14 milijonov) in oskrbnina v mladinskih domovih (54 otrok v 20 zavodih — 18,800.000 dinarjev. Mimo tega je bilo potrošenih za družbeno pomoč starim in onemoglim 10,300.000 dinarjev, za rejnino 53 otrok v 37 družinah 4,1 milijona ter prispevek za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok — 1566 otrok — 5 milijonov dinarjev. Stroški zavoda za socialno delo pa so znašali 8 milijonov dinarjev.
Osemnajst milijonov pa je bilo porabljenih za gradnjo in ureditev mladinskih okrevališč na Pagu, v Poreču in na Dobravi. Adaptacija trinadstropne zgradbe na Pagu bo predvidemo zaključena koncem maja letos, tako da bo že leitos lahko sprejela po 100 otrok v eni izmeni. Seveda bo treba kmalu misliti na sodobnejšo opremo prostorov.
Za zdravstveno varstvo je bilo porabljenih 41,692.000 dinarjev, medtem ko je proračun predvideval za malenkost večjo potrošnjo. Od tega je bilo
VSA VEČJA PODJETJA V OBČINI IZDAJAJO TUDI SVOJA TOVARNIŠKA GLASILA
V IZVOZU
potrošenih za preventivno službo v obeh zdravstvenih domovih 22,720.000 dinarjev. Večji izdatki pa so bili namenjeni še brezplačnemu zdravljenju (736 ljudi) in zdravljenje nalezljivih boleznih (195 ljudi).
SKORAJ POL MILIJARDE ZA ŠOLSTVO
Za redno obratovanje šol in nekaterih zavodov (zavod za glasbeno vzgojo, zavod za prosvetno-pedagoško službo in za spomeniško varstvo) je bilo porabljenih 346 milijonov sredstev sklada za šolstvo. Mimo tega so bila v minulem letu večja investicijska in adaptacijska dela. V tem času je bil izdelan glavni načrt za osnovno šolo na Jami (4,756.097); za gradbena, obrtniška dela in opremo za osnovno šolo
v Vodicah pa je bilo potrošenih 56 milijonov din. Zgrajena je bila tudi telovadnica v šoli Hinka Smrekarja z vsemi stranskimi prostori in delavnicami v kleti (35 milijonov). Manjše adaptacije pa so bile v osnovnih šolah »Valentina Vodnika«, »Zvonka Run-ka«, Franca-Staneta, Alojza Kebeta in drugih v skupni vrednosti približno 23 milijonov.
BILANCA KOMUNALNIH DEL
V letu 1962 so bile uresničene naslednje komunalne investicije: rekon-
strukcija Šišenske ceste (nizka temperatura je močno vplivala na kakovost odseka, ki je protiprašno obdelan, ureditev in asfaltiranje zvezne zbiralne ceste (575 m), začetek asfaltiranja Aljaževe ulice, ki se bo nadaljevalo v letošnjem letu, obnova cestišča v Černetovi ulici, ki je bilo zaradi obvoza zelo prizadeto, kolesarska steza Gunc-Ije—Medno — motel, urejevanje pločnikov v Šentvidu pa je bilo prekinjeno zaradi slabih vremenskih prilik takoj ob pričetku.
PRESEŽEN PLAN PRORAČUNSKIH DOHODKOV
V minulem letu je bil za 2.9 °/o presežen plan proračunskih dohodkov občine in sicer so znašali dohodki 1,201.669 dinarjev. K temu samo nekaj dodatnih zanimivih informacij, ki kažejo na strukturo teh dohodkov in različno stopnjo realizacije pri posameznih dohodkih.
Občinski prometni davek od maloprodaje v trgovini na drobno (do 3 %>) je bil presežen za 13,4 °/o. Občinski prometni davek na alkoholne pijače je žbral 58% več sredstev kot je bilo predvideno, samo pri naravnem vinu pa je za 29 % pod planom. Medtem ko se je osnovna dohodnina zmanjšala v minulem obdobju za 35 %, občinska doklada pa se je zvišala za 100 "/o. Vzrok za povečanje sredstev iz doklade je zvišanje občinske doklade v letu 1962 ter posledica 92 % izterjatve vseh dohodkov od prebivalstva.
2,500.000,—
OBRAČUN
DOHODKOV IN IZDATKOV ZA IZHAJANJE NAŠEGA LISTA OBČINSKI RAZGLEDI V LETU 1962 I. DOHODKI:
1. Dotacije občinskega LO II. IZDATKI:
1. Izdatki za tiskanje 70.000 izvodov v ČZP Ljudska pravica
Dotacije in ustanovni prispevek za Občana 3. Stroški za zbiranje gradiva, za tehnično urejanje, klišeje in honorarje Proračunski in drugi prispevki na honorarje Potni stroški
4.
5.
Izdatki skupaj Saldo v banki 18. I. 63
Skupaj Uredniški odbor pri ObO SZDL Ljubljana- Šiška
1,846.000.-
150.000.-
392.415.-
29.820.-
45.000.-
2,463.235.-
36.765.-
2,500.000-
¥f HilUfri itmn
m i
nisz
DO KRAJEVNEGA URADA NE BO DALEČ
Občane z območja nekdanje občine Medvode, ki se je sedaj združila z občino Šiška, bo najbrž zanimalo, katere svoje opravke, ki so vezani na poslovanje občinske uprave, bodo lahko v prihodnje opravili na krajevnih uradih in katere na sedežu združene občine v Šiški.
Predvidoma bosta poslovala na območju nekdanje občine Medvode dva krajevna urada: na dosedanjem sedežu občine v Medvodah ter v Smledniku. Na sedežu teh dveh uradov bodo lahko občani opravili vse posle, ki sodijo v pristojnost krajevnih uradov: sprejemali bodo njihove vloge, izdajali predpisana potrdila, živinske potne liste, overovljali bodo razne podpise in prepise uradnih aktov, vodili evidenco prebivalstva, prijavno in odjavno službo, volilni imenik ter matično knjigo, podaljševali bodo osebne izkaznice in sprejemali prijave za potna dovoljenja.
KOTIČEK
ZA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
DO 15. MARCA NOVE VOLITVE
Po veljavnih predpisih so dolžni stanovalci vseh hiš v družbenem upravljanju na začetku koledarskega leta izvoliti hišne svete. Letos naj bi stanovalci izvolili svoje hišne svete do 1. marca 1963. Zato nekaj navodil, ki jih je treba upoštevati pri volitvah teh stanovanjskih organov.
Hišne svete sestavlja 3 do 7 članov, po sklepu stanovalcev pa lahko tudi več. V hišni svet morejo biti izvoljeni samo polnoletni stanovalci. Če kakšen zavod, državni organ ali gospodarska organizacija prispevajo k vzdrževanju hiše, lahko določijo v hišni svet svojega predstavnika, ki ima vse pravice člana hišnega sveta.
Hišni sveti naj do 15. marca pošljejo stanovanjski skupnosti izpolnjen obrazec zaključnega računa za leto 1962, predračun dohodkov in izdatkov za leto 1962 ter zapisnik občnega zbora stanovalcev.
*
Na zadnjem sestanku predsednikov in tajnikov hišnih svetov so med drugim razpravljali o nagrajevanju v servisih stanovanjskih skupnosti. Sprejeto je bilo enotno stališče, naj bi tudi v teh servisih začeli uvajati spodbudnejše oblike nagrajevanja, ki bi upoštevale večjo ali manjšo storilnost.
*
Narodna banka predlaga, naj bi blagajniki hišnih svetov ne hodili v banko od 1. do 5. v mesecu, ko je banka obremenjena z vsemi drugimi posli. V kasnejših dneh si bodo blagajniki olajšali tudi nepotrebno čakanje.
*
Stanovanjske skupnosti bodo v bližnji prihodnosti sklicale konference vseh hišnih svetov, na katerih bodo tolmačili sestavljanje zaključnih računov in ostala vprašanja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskim fondom.