Bol'soj frazeologičeskij slovar' russkogo jazyka
Otv. red . V. N . Telija . Moskva: AST-PRESS KNIGA,
2006, 784 str.
Jurij Emanuel Rojs
IZVLEČEK: Avtor na kratko predstavlja obsežen frazeološki slovar ruskega jezika, ki ga je poleg odgovorne urednice sestavljalo še sedem profesorjev - frazeologov. V njem naj bi bila pri pojasnjevanju frazemov prvič podana skrajšana oblika opisa situacije, v kateri je uporabljen frazem, kar omogoča pravilno izbiro frazema v ustnem in pisnem sporočanju. Slovar ima sistem stilnoplastnih kvalifikatorjev, ki odražajo stanje sodobnega ruskega jezika v različnih jezikovnih ravninah in tudi v internetu. Posebnost slovarja je opis smiselnih gnezd frazemov v enem slovarskem članku. V njem so opisani frazemi kot znaki jezika, kulture, naveden je kulturološki komentar k opisanim jezikovnim enotam, zato je to pojasnjevalno-kulturološki slovar.
Bol'shoi frazeologicheskii slovar' russkogo iazyka (Large Russian Dictionary of Idioms) Editor-in-chief Veronika N. Teliya. Moscow: AST-PRESS KNIGA, 2006, 784pp.
ABSTRACT: The author briefly presents this extensive Russian dictionary of idioms, compiled by seven idiom specialists in addition to its editor-in-chief. In its explanation of idioms it claims to be the first to provide a concise description of the situation in which an idiom is used, enabling correct idiom choice in oral and written communication. The dictionary has a system of stylistic labels that express the situation ofcontemporary Russian at various linguistic levels and also on the Internet. A special feature of the dictionary is its description of logical sets of idioms within a single dictionary entry. These describe idioms as symbols of language and culture, and culturological commentary is citedfor the linguistic units described. Consequently, this is an explanatory culturological dictionary.
se
■t
FN
To je obsežen frazeološki slovar ruskega jezika, ki ga je poleg odgovorne urednice sestavljalo še sedem profesorjev - frazeologov. Z deli doktorice Veronike N . Telije sem se srečal prvič l . 1966. Tedaj sem vzel v roke njeno knjižico Čto takoe frazeologija (M. , 1966) . Proti koncu 20 . st. sta izšli njeni knjigi: Russkaja frazeologija. Semantičeskij, pragmatičeskij i lingvokulturologičeskij aspekty (M . , 1996) in Frazeologija v kontekste kultury (M . , 1999) . Leta 2006 nas je presenetila z obsežnim
163
Jurij Rojs: Bolšoj frazeologičeskij slovar' russkogo jazyka
8-1 frazeološkim slovarjem (1500 UBZ) . Na 4 . strani piše: »Slovar, ki je pred bralcem, w nima analogije v svetovni leksikografski praksi . V njem je pri pojasnjevanju fraze-N    mov prvič podana skrajšana oblika opisa situacije, v kateri je uporabljen frazem,
kar omogoča pravilno izbiro frazema v ustnem in pisnem sporočanju« . R Slovar ima sistem stilnoplastnih kvalifikatorjev, ki pojasnjujejo hkrati s pere-
0 strojko Gorbačova demokratizacijo sodobnega ruskega jezika v različnih jezikovnih S ravninah in tudi v internetu . Posebnost slovarja je opis smiselnih gnezd frazemov L    v enem slovarskem članku .
q Prvič so v slovarju opisani frazemi kot znaki jezika, kulture . V slovarju je na-
v veden kulturološki komentar k opisanim jezikovnim enotam . Na ta način podaja n slovar stanje sodobne in pretekle kulture . Zato je obravnavani slovar pojasnjevali no-kulturološki . Po kratkem uvodu sledijo navodila o uporabi, seznam kratic, npr. : angl . (angleško), ofic . (uradno), ustar. (zastarelo), prost . (ljudsko), cerk .-slov. (cerkve -N noslovansko) idr. Sledijo kratice poimenovanj biblijskih knjig, kratice poimenovanj A virov citatov, kazalo različnih vidsko-časovnih pomenov frazema, besedna gnezda p    frazemov (25-737), abecedno kazalo obravnavanih frazemov, struktura slovarskega
1 članka, oblika tiska v njem in cilj ter naloga frazeološkega slovarja novega tipa . S Oglejmo si slovarski članek: VES' [ BELYJ ] SVET
Pn Ves svet . V mislih imamo zemljo z vsem bivajočim na njej ali vse ljudi, ki na-
1 seljujejo zemljo . Standardnost ves beli svet ve. To je tako imenovano območje raz-1    lage vokabule .
• Gramatično območje vokabule: v skladnji je lahko osebek ali predmet . Besedni 0    red jedrne besede in komponente je fiksiran.
8 Območje ilustracij vokabule: Kot vsa dekleta na svetu, ko se jih zbere dve ali
• več, so govorila, ne da bi poslušala ena drugo, tako glasno <...>, kot <.. .> je bilo potrebno, da bi to vedel in slišal ves' belyj svet. A . Fadejev, Mlada garda . - Kakšna je tu cesta . - je odvrnil kočijaž s hripavim glasom, - za nas je zdaj - cesta ves' belyj svet. Počenega groša ni vredno... Štiri ure se peljemo, a kam.. .M. Bulgakov, Zapiski mladega zdravnika. Z vseh strani je zaropotalo, zagrmelo, kot da je kdo s hreščanjem pulil na dva enaka dela ves belyj svet. B . Akunin, Državni svetnik. Ko so ga prišli aretirat, je moški skočil z balkona Ali se je bal kazni ali pa ni hotel, da bi resnica o njem postala znana vsemu svetu . D . Doncova, Nasmeh 45. kalibra.
Podvokabula I
Na ves' belyj svet serdit'sja, obižat'sja, zlit'sja ipd Podobmočje pojasnjevanja podvokabule I
Zelo močno, na ves svet, na vse in vseh. Upoštevamo največjo stopnjo občutenja osebe (X) kot pravilo negativnih zaznav (razdraženost, zloba, užaljenost idr.) . * X jezi se na ves' svet.
Gramatično območje podvokabule I
Neskl
Pogosteje z glagolom dov vida V vlogi predmeta ali prisl določila Podobmočje ilustracij podvokabule I
Jaz sem vsaj v primerjavi z njim [ot Šurfa] šibkejši, zato sem se strašno razjezil na ves' belyj svet - potem ko nas je poskusil ubiti <...>M.Fraj, Brbljajoči mrtvec.
164
Jurij Rojs: Bolšoj frazeologičeskij slovar' russkogo jazyka
Jurij Emanuel Rojs Goriška 1/a, 2000 Maribor Jurij Rojs@triera. net
Občina je propadla, Glečikov se je čutil užaljenega na ves' belyj svet in, ko so usta- 7 navljali kolhoz, se je veselil ob neuspehih in z ničimer ni soglašal . S. Antonov, Do- x godki v pen 'kovu. A veter je šumel in zdaj je gugal v vrtiču pred hišo veje španskega % bezga! Toda Genka se ni veselil vetra . On je sedel in zlival jezo na ves' belyj svet . 7 <.. .> Jezilo ga je vse: šuštenje vetra, loputanje okenca, žvenketajoča glasba radia .    j
Sledijo primeri podvokabule 2, podobmočje pojasnjevanja podvokabule 2, njeno gramatično podobmočje in podobmočje ilustracij 2
Nazadnje je v slovarskem članku prikazano območje kulturološkega komentarja vokabule s podvokabulami, ki jih uvaja krožec z vrisano zvezdo, kar kaže preneseni pomen
NA [BELUM, E'TOM] SVETE. Po tem sledi napotilo: gl . str. 393-394.
Jedrna beseda označujejo razsežnost prostora in odnos človeka do te členitve, a tudi z religiozno - duhovno kodo kulture, tj . s celoto religiozno-nravstvenega stališča in predstav (v navedenem primeru s predstavo o tem svetu kot o časovnem zemeljskem življenju)
Prenos UBZ temelji na prostorsko-časovni metafori, v kateri je viden zemeljski svet z vsem obstajajočem na njem v fizično naravnanem pojavu; prenos je ustvar-    q jen tudi z metonimijo, z istovetnim bivanjskem predelom sveta ljudi, v katerem se nahajajo frazemi Orisani frazem izraža stereotipno predstavo o svetu kot celoti Pri tem jedrna beseda svet nastopa v vlogi simbola življenja
Tik pred začetkom podajanja frazemov je podan Spisek osnovnih virov (slovarji, enciklopedije, priročniki), npr. : Aristova T. S . , Kovšova M. L . , Ryseva E . A. , Telija V. N. , Čerkasova I. N. : Slovar' obraznyh vyraženij russkogo jazyka /Pod red . V. N. Telija, Moskva, 1995; Birih A . K . , Mokienko V. M . , Stepanova L . I . : Slovar' russkoj frazeologii: Istoriko-e'timologičeskij spravočnik /Pod red V M Mokien-ko, SPb, 1998; 2001; Frazeologičeskij slovar' russkogo jazyka /Pod red . A . I . Mo-lotkova, Moskva, 1978. Jarancev R . I . : Russkaja frazeologija: Slovar' spravočnik, Moskva, 1997 idr.
Obravnavani slovar Veronike N Telije v frazeologijo ne vključuje pregovorov in rekov, kalamburov...
Slovar ni namenjen samo rusistom, ampak tudi vsem tistim, ki jih zanima, kako medsebojno vplivajo kultura in jezik ter njegova frazeologija
165