Božja beseda Leto 2015 Letnik 66 Okt/Nov/Dec The Word of God Božja beseda Slovenian Religious quarterly October-November-December Trimesečnik izdajajo Slovenski misijonarji (Lazaristi) v Torontu Uredništvo in uprava: 739 Brown's Line Toronto, Ont. Canada M8W 3V7 Tel.: (416) 255-2721 Glavni urednik in upravnik: Toni Burja CM e-mail: antonioburja@rogers.com Tiska: Golla Graphics Inc. Etobicoke, Ontario, Canada Tel.: (416) 621-5945 Poverjeniki: Montreal: Rev. Franc Letonja CM 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 VSEBINA Iz koledarja Božično voščilo..........97 Logotip jubileja .........98 Misli papeža Frančiška . . . .99 Obvestilo o škofu Uranu . .101 Molitev za sveto leto . . . . 102 Spoznanje več..........103 Sinoda o družini........106 Vzkliki B. usmiljenju . . . . 108 Svetovni drobiž .........110 Od Atlantika do Pacifika Iz župnij Brezmadežne in Marije Pomagaj......114 Iz Montreala ...........118 Iz Hamiltona...........119 Zahvale.................123 Voščila .................126 Za dobro voljo ..........136 Letna naročnina: $28.00 Posamezna številka: $7.00 ZDA $35.00 kan. dol. * EU in DRUGOD $43.00 kan dol. * * Menjavo denarja preračunajte sami Naslovna stran: 'Logo' jubileja in Sv. Družina, p. Marko I. Rupnik DJ • 28. maj 2016: Procesija sv. Rešnjega Telesa na Slov. letovišču • 27. avgust 2016: Romanje v Midland • 10. in 11. september 2016: Baragovi dnevi v Marquette, Michigan Opomba: Božično-novoletna revija 'Božja beseda' ima 8 strani več kot običajno. Tako je bilo tudi lani. BOŽIČNO VOŠČILO »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba« (Iz 9,1). Ta stavek starozaveznega preroka Izaija je preprost. Toda v sebi nosi osrednje sporočilo skrivnosti božičnega praznika: »Bog je kot otrok po svojem Sinu stopil v naš svet in nas je po njem obsijala Božja slava« (prim. Lk 2,9). Smo v jubilejnem svetem letu usmiljenja, ki želi na poseben način poglobiti v nas Božje usmiljenje, ki se kaže predvsem v sklanjanju Boga k nam. Ljudje nikoli ne bi našli Boga, če ne bi On naredil prvega koraka in bi ne prišel med nas. Naj Luč, ki sije po Božjem Detetu, trajno sije! Božje Dete nam pomaga preseči nas same, da smo sposobni živeti v ljubezni do vseh ljudi. V novem letu 2016 naj bodo vaši dnevi zaznamovani z mirom, dobroto, ljubeznijo, medsebojnim razumevanjem ... Tako bo z naših obrazov odseval dobrohotni Božji pogled. (Prirejeno božično voščilo slovenskih škofov) Logotip jubilejnega leta usmiljenja Logotip za izredno sveto leto usmiljenja je izdelal -ć^L Slovenec, jezuitski pater Marko Ivan Rupnik. Logotip je narejen kot stilizacija vstalega Kristusa, , ki se mogočno spušča v predpekel, v kraljestvo smrti, da bi našel izgubljenega Adama in Evo. Podoba je teološko večplastna in se navdihuje ob f^ r številnih patrističnih besedilih, predvsem pri poe- £ ziji sv. Efrema Sirskega. fc Gre za eno najbolj razširjenih velikonočnih podob 1 prvega tisočletja, ki jo najdemo, med drugim, na grobu sv. Cirila v Rimu. Na njej se v velikonočni skrivnosti razodeva izpolnitev učlovečenja, ki za ^ človeka pomeni odrešenje. Kristus vzame nase vso človeško naravo in zato ne vstane od mrtvih sam, temveč z vsem človeštvom, z Adamom. Preko svojega izpraznjenja (kenoze), trpljenja in smrti se Božji Sin poistoveti z mrtvim Adamom, da bi lahko vstopil v njegov grob. Kot vstali Gospod prebije zapahe vhoda v kraljestvo smrti in jih zmagovalno pohodi. Hudič se je namreč posluževal strahu pred smrtjo, da bi človeka obdržal v suženjstvu greha, Kristus pa te zapahe prevrne, tako da se za nas razodenejo kot pot v življenje. Prizor se ujema s podobo Dobrega pastirja, ki gre iskat izgubljeno ovco in si jo naloži na ramena z vso očetovsko ljubeznijo. Ta izgubljena ovca je Adam, ki se je zaradi greha skril pred Bogom in se zatekel v grob. Kristus pa se kot Dobri pastir napoti za to ovco, se pravi za mrtvim človekom, najde ga v grobu, ga obudi in vzame na ramena, da ga povede k Očetu. Oče je namreč tako vzljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi našel upornega, izgubljenega, mrtvega človeka. Usmiljeni Oče želi, da se Sin dotakne mrtvega človeškega mesa z Očetovo ljubeznijo, ki more prav tega človeka obuditi in preobraziti v Božjega otroka. Ko se človeka dotakne Božje usmiljenje, se njegovo življenje spremeni. Tako pride do srečanja med Adamom in novim Adamom, Kristusom. Bližina obličij želi izraziti prav usmiljenje Boga Očeta, ki pošlje svojega Sina, da bi bil kot človek solidaren z vsakim človekom, da bi ga odrešil in prenovil. Zato se tudi njuna pogleda srečata oziroma postaneta eno samo oko. Bog se v svojem Sinu privadi gledati tudi z Adamovim očesom in Adam se zaradi prejetega usmiljenja nauči gledati sebe, druge in svet z Božjimi očmi. Adam odkrije svojo podobnost z novim Adamom, z Gospodom. Stari Adam je odrešen, ker v novem Adamu odkrije Očetovo usmiljenje. Vsak človek tako v Kristusu odkrije svojo človeškost, svojo poklicanost, saj v Njegovem pogledu zre Očetovo ljubezen. Ta prizor je obdan z modrim svetlobnim sijem, ki se v koncentričnih krogih razvije v vse temnejšo modrino. S tem je na eni strani poudarjena temina oblasti smrti, se pravi noč greha, ki jo Kristusova luč razkroji. Po drugi strani pa je prav zaradi simbolne polkrožne oblike izpostavljena tudi skrivnost neprodorne Božje ljubezni, ki se je razodela v Kristusovi božje-človeškosti. Ta ljubezen nam je blizu kot Očetovo usmiljenje, obenem pa se skriva v nedoumljivih globinah Svete Trojice. Na levi strani logotipa je napis: "Usmiljeni kakor Oče". Pripravila Nataša Govekar, Centro Aletti, Rim (Vir: Spletna stran Ljubljanske nadškofije) p. Marko Ivan Rupnik DJ Misli papeža Frančiška pri jutranjih mašah (5. nov. 2015) Papež Frančišek: »Kristjan vključuje, nikomur ne zapira vrat, četudi to vzbudi odpor. Kdor izključuje, ker ima samega sebe za boljšega, povzroča konflikte in razdeljenost. Za to bo nekega dne dal račun pred Božjim sodiščem... V življenju sta dve poti: pot izključevanja oseb iz naše skupnosti in pot vključevanja. Prva pot se morda zdi neznatna, pa vendar je korenina vseh vojn. Vse nesreče se začnejo z izključitvijo. Izključuje se tako iz mednarodne skupnosti, kot iz družine ali iz kroga prijateljev. Jezus nam kaže in nas uči drugačne, nasprotne poti - poti vključevanja... Bog nas je vse vključil v zveličanje, vse! Mi pa imamo z našimi slabostmi, grehi, zavistjo in ljubosumnostjo vedno raje držo izključevanja, ki pa se lahko konča v vojni... Prosimo za milost, da bi bili moški in ženske, ki vedno, vedno vključujejo! V skladu z zdravo previdnostjo, toda vedno. Nikomur ne zapirajmo vrat, vedno imejmo odprto srce. Lahko mi je všeč ali pa ne, toda srce naj ostane odprto. Naj nam Gospod podeli to milost.« (6. nov. 2015) Papež o služabniku, ki služi, in služabniku, ki se drugih poslužuje. »Radikalnost evangelija in klic Jezusa Kristusa je v služenju, biti v službi nečesa, se ne ustaviti, iti vedno onstran, pozabiti sami nase. Udobnost določenega statusa pa je v nasprotju s tem: dosežem določen položaj in živim v udobju, brez poštenosti, kakor farizeji, o katerih Jezus govori, da so se sprehajali po trgih in se kazali ljudem. In koliko duhovnikov in škofov smo tako videli. Je žalostno reči, kajne?« S prošnjo je papež Frančišek sklenil - »da bi šli vedno naprej, da bi se večkrat odpovedali lastnim udobnostim. In naj nas reši teh skušnjav, ki so v svojem bistvu skušnjave dvojnega življenja: kalem se kot služabnik, kot tisti, ki služi, a v resnici se sam drugih poslužujem.« (13. nov. 2015) Papež Frančišek je opozoril na dve nevarnosti, ki zalezujeta vernike: »Skušnjava, da bi pobožanstvili zemeljske stvari ter malikovanje navad, kot da bo vse trajalo za vedno. A edino večna lepota je lepota Boga.« Papež je nadaljeval, da je vse navada. »Tako živimo, ne da bi mislili na zaton tega načina življenja. To je idolatrija: biti navezani na navade, ne da bi pomislili, da se bo tudi to končalo. Tudi navade lahko postanejo bogovi... Cerkev pa nas usmerja, da gledamo na konec teh stvari: kakor bo lepota končala v neki drugi lepoti, tako bo naša navada končala v večnosti, v neki drugi navadi, v zrenju Božje slave.« (16. nov. 2015) Papež o krščanski identiteti: »Prosimo Gospoda za Cerkev, naj jo Gospod varuje pred vsako obliko posvetnosti. Da bi Cerkev vedno imela identiteto, ki jo je postavil Jezus Kristus. Da bi vsi mi imeli identiteto, ki smo jo prejeli s krstom, in da te identitete ne bi zavrgli zato, ker bi hoteli biti kakor drugi, zaradi 'normalnosti'. Naj nam Gospod da milost, da bomo ohranili in varovali svojo krščansko identiteto pred posvetnim duhom, ki vedno raste, upravičuje in okuži.« (17. nov. 2015) Papež ponovno o krščanski identiteti: Varovati se dvojnega življenja. »To je posvetnost. V začetku jo je težko prepoznati, saj je kot molj, ki počasi uničuje blago, dokler to ne postane neuporabno. Človek pa, ki pusti, da ga vodi posvetnost, izgubi krščansko identiteto. Molj posvetnosti je uničil njegovo krščansko identiteto... Na primer, nekdo pravi, da je dober katoličan, ker vsako nedeljo gre k maši. Potem pa gre v službo ter tam jemlje in daje podkupnine. To ni verodostojno življenje, je posvetnost. Posvetnost te vodi v dvojno življenje, v navidezno in v resnično. Oddaljuje te od Boga in uničuje tvojo krščansko identiteto... Naša opora predposvetnostjo je Gospod.« (19. nov. 2015) Papež med jutranjo homilijo: »Svet je v vojni... Tudi danes Jezus joče. Ker smo izbrali pot vojne, pot sovraštva. Ko je ves svet v vojni, tako kot danes, je to svetovna vojna po koščkih ... za to ni opravičila. In Bog joče. Jezus joče.« (20. nov. 2015) Papež med jutranjo mašo: »Tempelj je podoba Cerkve. Cerkev bo vedno - vedno! - doživljala skušnjavo posvetnosti in skušnjavo po moči. To pa ni moč, ki jo zanjo želi Jezus Kristus!... V Cerkvi je vedno skušnjava pokvarjenosti. In ta je takrat, ko je navezana na denar in moč, namesto da bi bila navezana na zvestobo Gospodu Jezusu, Gospodu miru, veselja, rešitve... Jezusova moč je bila njegova beseda, njegovo pričevanje, njegova ljubezen. Kjer je Jezus, tam ni prostora za posvetnost, ni prostora za pokvarjenost!« Ob koncu homilije je Frančišek pozval k molitvi za Cerkev: »Pomislimo na mnoge današnje mučence, ki trpijo in umirajo, da ne bi vstopili v ta duh posvetnosti, enoumja, odpadništva. Mislimo nanje, dobro nam bo delo misliti nanje. Prav tako prosimo za milost, da ne bi vstopili v ta tok propadanja, ki pelje v posvetnost in ki vodi v navezanost na denar in moč.« T.. „ . , , _ T. Vir: Spletna stran Radia Vatikan Obvestilo o položaju upokojenega nadškofa msgr. Alojza Urana Vir: Spletna stran ljubljanske nadškofije Apostolska nunciatura je Nad-škofijo Ljubljana obvestila o novem položaju upokojenega nadškofa msgr. Alojza Urana. V njem je apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz sporočil, da je nadškof Uran od Svetega sedeža prejel dovoljenje, da se po bivanju v tujini lahko vrne v Slovenijo. Glede na svoje zdravstveno stanje bo, v dogovoru z ljubljanskim nadškofom, oprav-¥°t°: Primož Weng(Slovenske novice) ljal različne pastoralne dejavnosti ter pomagal pri življenju naše lokalne Cerkve. Njegove vrnitve smo v naši nadškofiji iskreno veseli in mu želimo čimprejšnjega okrevanja in Božjega blagoslova. msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit Kakor se veselimo vrnitve v javno delovanje v Slovenijo nadškofov dr. Antona Stresa in dr. Marjana Turnška, tako se veselimo tudi vrnitve msgr. Alojza Urana. Iskreno vsem trem čestitamo in želimo blagoslovljeno življenje in delovanje! Uredništvo BB Molitev papeža Frančiška za jubilejno leto Gospod Jezus Kristus, učil si nas, naj bomo usmiljeni, kakor je neb in rekel si nam, da kdor vidi tebe, vidi N Pokaži nam svoje obličje in bomo rešeni. Tvoj ljubezni poln pogled je osvobodil Zaheja in Mateja zasužnjenosti z denarjem, prešuštnico in Magdaleno iskanja sreče v ustvarjenih stvareh. Ganil je Petra, da je po izdaji jokal, in je zagotovil raj skesanemu razbojniku. Stori, da bo vsak od nas prisluhnil, kakor da je njemu namenjena beseda, ki si jo rekel Samarijanki: "Če bi poznala Božji dar!" Ti si vidno obličje nevidnega Očeta, Boga, ki izraža svojo vsemogočnost predvsem z odpuščanjem in usmiljenjem. Stori, da bo Cerkev v svetu vidno obličje Tebe, njenega vstalega in v slavi bivajočega Gospoda. Hotel si, naj bodo tvoji služabniki oblečeni v slabost, da bodo imeli pravo sočutje do tistih, ki so v nevednosti in zmoti. Stori, da se bo vsak, h kateremu se bo približal kdorkoli od njih, čutil pričakovanega, ljubljenega in da mu je od Boga odpuščeno. Pošlji svojega Duha ter z njegovim maziljenjem vse posveti, da bo jubilej Usmiljenja leto Gospodove milosti in bo lahko tvoja Cerkev s prenovljenim navdušenjem revežem prinašala veselo sporočilo, razglašala zapornikom ter zatiranim svobodo in slepim vračala vid. Po priprošnji Marije, Matere Usmiljenja to prosimo tebe, ki živiš in kraljuješ z Očetom in Svetim Duhom na veke vekov. Amen. >eški Oče, jega. JUBILEJ SVETEGA LETA USMILJENJA 2015 - 2016 Spoznanje več, predsodek manj Dr. Štuhec o islamizmu in terorizmu V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se z dr. Ivanom Štuhecem osredotočili na napade, ki so se pred tednom dni zgodili v Parizu. Uvodoma je najprej pozdravil takojšen odziv islamske skupnosti v Sloveniji, ki je napade obsodila, v nadaljevanju pa razmišljal še o drugih razsežnostih tega dogodka. »To, kar se je v Parizu zgodilo, je eden od simptomov globalne bolezni. Problem je kompleksen in ni od včeraj. Če bi te stvari bolj poznali, dr. Ivan Štuhec bi take dogodke pričakovali in bi bili tudi preventivni ukrepi drugačni.« Na zgodbo o migrantih in Islamski državi lahko po besedah Štuheca pogledamo povsem na novo. Zdaj ni trenutek, da se odigra na čustveno noto, ampak je trenutek za zdravo pamet, je prepričan sogovornik. Hkrati opaža, da zdrave pameti tudi v Evropi ni bilo dovolj, kar je povzročilo, da je postala odprta za ljudi brez dokumentov, da pritoka migrantov ni nadzirala. V Sloveniji se je pokazal tudi naš problem, da smo 25 let skrbeli za to, da se države ne izobrazi na področju poznavanja religij. Zdaj namreč prihaja do tega, da islam obsojamo vsepovprek. »Poučenost o religiji je pot do tega, da se razlikuje med tistim, kar sodi v religijo, in med tistim, kar tja ne sodi.« A Islamska država ves čas ponavlja, da ta boj vodi v imenu boga. »Seveda to nima z Bogom nobene zveze. Tu smo pred dilemo, ki jo mora vsaka religija domisliti znotraj svojega razmišljanja o stvari. Ko gledamo na vprašanje vmešavanja Boga v konkretne zgodovinske dogodke, bi tudi Judje in kristjani lahko rekli kdaj v zgodovini, da je bil Bog z njimi, ko so se vojskovali. Ne smemo pozabiti, da so nemški vojaki na pasu nosili stavek God mit uns oziroma Bog z nami. Zato je zdaj pravi trenutek, da razmislimo o tem, kakšna ločitev mora nastopiti med vero in državo v takih situacijah v normalni družbi, da ne pride do zlorabe religije. Papež je prav povedal, da gre za blasfemijo, saj Bog s tem nima nič. Tudi znotraj islamizma imamo različne struje.« Po mnenju Štuheca ta situacija postavlja tudi muslimane pred preizkušnjo, da bodo morali doktrinalne zadeve na novo premislit, če hočejo v Evropi sobivati. Takoimenovani džihad, ki pomeni boj, napor, prizadevanje, ima dve interpretaciji. Ena je, da gre za boj s človekovimi slabostmi. V tem smislu džihad ne pomeni nič slabega, gre za duhovni boj, ki ga nekdo bije s svojimi lastnimi slabostmi. »V tem smislu sta si s krščanstvom blizu«, pravi Štuhec. V drugi interpretaciji pa se je džihad skozi zgodovino uporabljal za boj z nasprotniki. »Tudi tu gre za dve varianti. V enem primeru, da ko je obstajala Islamska država, če je bila ogrožena, je razumela džihad kot obrambno vojno. Na to se naslanjajo džihadisti, ker izhajajo iz predpostavke, da so v istem položaju, kot je bil Mohamed, ko je bil v Medini. Od kod je islamska skupnost danes ogrožena? Od Zahoda, od zahodnih nevrednot, od tistega Zahoda, ki izkorišča marsikatero državo, kjer so muslimani na oblasti. Izkorišča nafto in druge stvari. Gre za konflikt, ki je politično gledano realen. V njem Zahod, zlasti ZDA, praktično vse svetovne velesile, niso odigrale pozitivne vloge, dajejo tudi netivo za džihadiste, ki lahko vedno kažejo s prstom. Fundamentalizem se lahko iz tega napaja. Seveda to ni način, na katerega se rešujejo stvari.« V zvezi z migrantskim valom iz Turčije in Sirije je dr. Štuhec skeptičen. »Pri tem imamo opravka s špekulativno politiko Turčije, ki se je borila proti kurdom, namesto da bi se borila proti Islamski državi. Mislim, da sploh ni jasno, na kateri strani Turčija je. Je eden ključnih akterjev. Tudi to, kar Putin dela v Siriji, je zgodba zase.« Kaj je Islamska država? (Razlaga) Skupina Islamska država je džihadistična vojaška skupina. Skrajna sunit-ska skupina, ki je bila sprva znana kot Islamska država v Iraku in Siriji ali Islamska država v Iraku in Levantu, je ustanovila kalifat, državo pod vodstvom političnega in verskega voditelja, v kateri velja strogo šeriatsko pravo. Ta t. i. Islamska država je za zdaj omejena na Sirijo in Irak, vendar je zagrozila, da bo prestopila tudi meje Jordanije, Libanona in "svobodne" Palestine. Skupina je razglasila versko avtoriteto nad vsemi muslimani sveta, v svoj kalifat pa hočejo poleg že omenjenih držav vključiti tudi Izrael, Ciper in del južne Turčije. V svoje vrste je pritegnila muslimane z vsega sveta, ki morajo vsi obljubiti zvestobo vodji skupine, Ibrahimu Avadu Ibrahimu Aliju al Badriju al Samaraju, bolj znanemu pod vzdevkom Abu Bakr al Bagdadi. Ta ima dva namestnika, enega v Iraku in drugega v Siriji. V Iraku je njegov namestnik Abu Muslim al Turkmani, v Siriji pa Abu Ali al Anbari. Obema so podrejeni guvernerji, v Iraku sedem in pet v Siriji. Poleg tega ima IS še devet svetov, poleg vodstvenega sveta še posvetovalni svet, pravni svet, varnostni svet, svet za pomoč borcem, vojaški svet, obveščevalni svet, svet za medije in finančni svet, pisanje Wall Street Journala povzema Deutsche Welle. Začetki Islamske države segajo v leto 2002, ko je Jordanec Abu Musab al Zarkavi ustanovil skupino Tavhid va al Džihad. Leto dni po ameriški invaziji na Irak je Zarkavi sklenil zavezništvo z Osamo bin Ladnom in ustanovil Al Kaido v Iraku, ki je postala pomembna sila v uporu proti ameriški okupaciji. Po njegovi smrti leta 2006 je Al Kaida v Iraku ustanovila krovno organizacijo Islamska država v Iraku. Ta je oslabela, ko so ZDA v Irak poslale dodatne enote, sunitski plemenski voditelji pa so začeli ustanavljati svoje oborožene sile, ki so se postavile po robu skrajnežem. Ko je leta 2010 vodenje Islamske države v Iraku prevzel Bagdadi, je ob- novil njene zmogljivosti. Leta 2014 se je skupina preimenovala v Islamsko državo. Istega leta je teroristična mreža Al Kaida prekinila vse stike z IS, ker da je IS pretirano okruten in neobvladljiv. Po nekaterih ocenah IS in njegovi zavezniki nadzorujejo okoli 40.000 kvadratnih kilometrov ozemlja v Iraku in Siriji, kar je za približno dve Sloveniji veliko ozemlje. Nekateri trdijo, da je v njihovih rokah celo do 90.000 kvadratnih kilometrov, kolikor je na primer velika Jordanija. Pod delnim in popolnim nadzorom IS naj bi živelo osem milijonov ljudi, ki se morajo držati stroge razlage šeriatskega prava. Ženske si morajo zakrivati obraze, nemuslimani morajo plačati davek ali se spreobrniti, uvedli so strogo kaznovanje, kot so bičanje in usmrtitve. Po ameriških ocenah se v vrstah IS bojuje do 31.000 borcev. Pri tem naj bi se jih tretjina pridružila iz prepričanja, preostali pa iz strahu ali pod prisilo. Precej borcev prihaja iz tujine, po nekaterih ocenah naj bi jih bilo več kot 12.000 iz najmanj 81 držav, od tega 2500 iz zahodnih držav. Peščica menda tudi iz Slovenije. Ti radikalizirani mladeniči z izkušnjami iz bojev se tudi vračajo domov, kar povzroča sive lase varnostnim organom zahodnih držav. Borci IS imajo na razpolago širok nabor orožja, od lahkega orožja do topništva, med drugim strojnice, raketomete, protiletalske topove in prenosne raketne sisteme zemlja-zrak. Poleg tega so zasegli tanke in oklepna vozila sirske in iraške vojske. V njihovem voznem parku so tudi humveeji in vojaški tovornjaki, ki jih je ameriška vojska podarila kot vojaško pomoč iraškim silam ali pa upornikom proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada. Zahodni mediji za IS trdijo, da je najbogatejša skrajna skupina na svetu, saj naj bi imela dve milijardi dolarjev v gotovini in drugih sredstvih. Sprva je večji del finančnih sredstev prihajal od posameznikov iz zalivskih držav, danes pa se IS v glavnem financira sama. Milijone dolarjev na mesec zasluži z ilegalno prodajo nafte in plina s polj pod njenim nadzorom, kot tudi iz pobranih davščin in prispevkov, tihotapljenja, izsiljevanja in ugrabitev. Pripadniki IS se držijo ekstremne razlage sunitskega islama in se imajo za edine prave vernike. Verjamejo, da preostali svet sestavljajo neverniki, ki hočejo uničiti islam, s čimer opravičujejo napade na druge muslimane in ne-muslimane. Svoje sovražnike terorizirajo z obglavljanji, križanji in množičnimi ustrelitvami. Ta grozodejstva opravičujejo s citati iz korana, ki govorijo o sekanju glav nevernikov, vendar zmerni muslimani to zavračajo. ZDA so za boj proti IS oblikovale široko mednarodno koalicijo okoli 60 držav, v katero je vključena tudi Slovenija. V zračnih napadih je bilo ubitih že več kot 1000 džihadistov, a za zdaj niso uspeli ustaviti napredovanja skrajnežev. Boj proti džihadistom ne poteka le vojaško, ampak tudi na ravni boja proti njihovemu financiranju, proti novačenju njihovih borcev in tudi proti njihovi ideologiji. Slovenija sodeluje zgolj pri teh dejavnostih, v bojnih operacijah pa ne. Vir: Spletna stran Radia Ognjišče Objavljen sklepni dokument sinode o družini Sklepno poročilo sinode, za katerega je papež Frančišek določil, da se javno objavi, obsega 94 členov, o katerih so sinodalni očetje glasovali popoldne. Vsi členi so dobili večino glasov. Omenjeno poročilo družino označi kot luč v temnem svetu, vendar pa dokument obravnava tudi težave, s katerimi se družina danes sooča ter hkrati izpostavi njeno izjemno sposobnost, da se nanje odzove. Členi, ki so dobili najmanj glasov, zadevajo težke okoliščine ter pastoralni pristop do ranjenih družin in do družin, ki ne živijo v skladu s cerkveno disciplino. »Med temi so izven zakonske skupnosti, civilno sklenjeni zakoni, ločeni v novih zvezah ter iskanje pastoralnega načina, kako bi se jim približali. Vendar pa je bila tudi pri teh členih dosežena dvotretjinska večina«, je povedal tiskovni predstavnik Svetega sedeža p. Federico Lombardi. Po njegovih besedah gre za dokument, ki je za razliko od delovnega gradiva bolj sprejemajoč in usmerjen na pozitivno. Po njegovih besedah je namreč sklepni sinodalni dokument izjemno bogat, dobro uravnotežen in organiziran. P. Lombardi pa je spomnil tudi na papeževo pismo motu pro-prio o poenostavitvi postopkov za ugotavljanje ničnosti zakonske zveze. Omenjeno pismo je namreč dal pomemben prispevek sinodi. Znova poudarjen nauk o neločljivosti zakonske zveze V sklepnem poročilu sinodalni očetje znova poudarijo nauk o neločljivosti zakramentalno sklenjene zakonske zveze, ki pa ni breme, ampak Božji dar, resnica utemeljena na Kristusu in na njegovi povezanosti s Cerkvijo. Hkrati pa poudarjajo, da sta resnica in usmiljenje usmerjeni h Kristusu. Iz tega izhaja povabilo, da bi ranjene družine najprej sprejeli. Dokument sicer ne govori izrecno o zakramentu evharistije za ločene v novih civilnih zvezah, poudarja pa, da takšni pari niso izobčeni iz Cerkve in pastirje poziva k razločevanju analize zapletenih družinskih okoliščin. Omenjeno razločevanje naj bi potekalo po nauku Cerkve, hkrati pa ne bi smeli nikomur odtegniti Božjega usmiljenja. Kar se tiče izven zakonskih skupnosti dokument poudarja, da je treba najti načine za pot njihovega spreobrnjenja do tiste polnosti, ki jo bodo v luči evangelija dosegli v zakonski zvezi in družini. Odločen 'ne' istospolnim zvezam Nadalje sklepni sinodalni dokument poudarja, da ljudi z istospolnimi nagnjenji sicer ne smemo diskriminirati, vendar pa Cerkev odločno nasprotuje homoseksualnim zvezam. Posebni členi so namenjeni tudi migrantom, beguncem in preganjanim, katerih družine so zaradi teh okoliščin razdeljene in lahko postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Vse ljudi zato pozivajo k sprejetosti in odprtosti do njih. Spoštovanje ženske, zaščita otrok in ostarelih Spet druga poglavja so namenjena vlogi ženske, moškega in otrok v družini. Dokument jih vabi, naj varujejo in cenijo svoje vloge. Dokument ne pozabi niti vdov, prizadetih, ostarelih in starih staršev, ki omogočajo prenos vere v družini in katere je treba zaščititi pred kulturo, ki zavrže vse, ki jih ne potrebuje več. Zaradi svojega prispevka v Cerkvi in družbi so omenjeni tudi neporočeni. Kaj družino ogroža? Med sencami sodobne družbe, ki se pogosto zgrinjajo nad družino, sinoda omenja politično verski fanatizem, ki je sovražen do krščanstva; naraščajoči individualizem, teorijo spola, konflikte, preganjanja, revščino, nezaposlenost, korupcijo, ekonomske pritiske, ki družino izključijo iz vzgoje in kulture, globalizacijo brezbrižnosti, ki v središče družbe postavi denar in ne človeka, pornografijo in demografski upad. Izboljšati pripravo na zakon Zato sklepni sinodalni dokument predlaga načine, kako utrditi pripravo na zakon, predvsem za mlade, ki se poroke pogosto bojijo. Zanje si želijo primerne vzgoje za čustvenost v luči kreposti čistosti in darovanja samega sebe. V tej luči so sinodalni očetje poudarili povezanost med spolnim in roditvenim dejanjem med zakoncema, katerega najbolj dragocen sad so otroci. V sebi namreč nosijo spomin in upanje tega dejanja ljubezni. Znova so izpostavili tudi pomen odgovornega starševstva v luči okrožnice papeža Pavla VI. Humanae vitae ter primarno vlogo staršev pri vzgoji svojih otrok v veri. Zaščita življenja od spočetja do naravne smrti Sinodalni očetje razne ustanove spodbujajo, naj spodbujajo družinske politike, katoličane, ki so dejavni v politiki, k varovanju družine in življenja. Družba, ki ju ne spoštuje, je namreč izgubila svojo odprtost za prihodnost. Sinoda znova izpostavi svetost življenja od spočetja do naravne smrti ter opozori pred grožnjami družini, med katerimi sta splav in evtanazija. Družina je varen pristan najglobljih človeških čustev Sicer pa sklepni dokument tudi poudarja, da bi Cerkev morala uporabljati bolj pomenljiv jezik, da bi oznanjevanje evangelija družine zares odgovorilo na najbolj globoka človeška hrepenenja. Ne gre torej le za predstavitev določil, ampak za oznanjevanje milosti, ki nam omogoči živeti v družini. Ne nazadnje pa sklepni dokument poudarja lepoto družine kot domače Cerkve, ki temelji na zakonski zvezi med možem in ženo; na družini, ki je temeljna celica družbe ter prispeva k njenemu razvoju; na družini, kot varnem pristanu najglobljih čustev ter edini točki, ki v tem razdeljenem svetu povezuje ljudi. Zato jo morajo podpirati in zaščiti tudi oblasti. Ob sklepu pa sinodalni očetje papeža še spodbujajo, da bi na temelju sinodalnega sklepnega poročila napisal dokument o družini. Vir: Spletna stran Radia Ognjišče VZKLIKI BOŽJEMU USMILJENJU To niso litanije, temveč vzkliki Božjemu usmiljenju. Jezus je razodel sr. Faustini veliko moč teh vzklikov. „Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!" Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate! Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, Božje usmiljenje, ki si se razodelo v stvarjenju nebeških duhov, Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni, Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, B. usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, B. usm., ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, B. usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkvi, ki obsega vesoljni svet, B. usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, B. usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične, Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, Božje usmiljenje, mir umirajočim, Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah, Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev. Voditelj: Bog je usmiljen in poln svetosti, počasen z jezo, poln dobrote. Odgovor: Zato bom vekomaj klical Božje usmiljenje. Molimo. O Bog, tvoje usmiljenje je neskončno, tvoja milost neizčrpna. Milostno poglej na nas, pomnoži v nas delo svojega usmiljenja, da ne bomo obupali tudi v največjih preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v Božjo voljo, ljubezen in usmiljenje. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja, ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen. Pariz • Francoska škofovska konferenca je obsodila zažig mošeje v Auchu pri Toulousu. Poudarila je, da ima vsak Francoz pravico do svobodne izbire vere in verskih dejanj ter da se krajev izpovedovanja vere ne sme napadati. Vatikan • Papež Frančišek se je v pismu ukrajinskemu predsedniku Petru Porošenku ob narodnem prazniku zavzel za edinost Ukrajincev, mirno reševanje težav in vnovično združitev države. Erbil • Duhovnik Douglas J. Š. Al-Bazi, ki duhovno oskrbuje dvoje taborišč za pobegle kristjane v Ankawi, je za italijansko katoliško agencijo SIR povedal, da je v Iraku pravi 'pomor' kristjanov. Najhuje je, da ti nimajo več upanja za obstanek v tej državi. Trier • Predsednik komisije Pravičnost in mir pri Nemški škof. konferenci, škof Stephan Ackermann, je obsodil izraelsko gradnjo zidu v 'krščanskem trikotniku' Betlehem-Beit—Jala-Beit—Sahur. Dejal je, da je to krivično, ker »58 krščanskih družin ne bo več moglo do svoje zemlje, ki je za njih sredstvo za preživljanje«. Ženeva • Generalni tajnik Svetovnega sveta cerkva Olav Fykse Tveit je svetovno skupnost, potem ko so teroristi Islamske države razdejali sirski katoliški samostan Mar Elian v Qaryatainu, pozval, naj končno že podpre "resnični mirovni Vir: Revija 'Ave Marija', Lemont proces" v Siriji, da se ne bodo več dogajale takšne tragedije. Köln (Nemčija) • Kolpingova dobrodelna ustanova je 150. obletnico smrti svojega ustanovitelja Adolfa Kolpinga (1813-1865) praznovala z veliko dobrodelno prireditvijo od 18. do 20. septembra v Kölnu. Prireditelj je pred njo povabil meščane tega mesta, naj zanjo darujejo 15.000 čevljev. Z izkupičkom od prireditve nameravajo podpreti izgradnjo zavetišča za otroke in mlade vseh kultur in ver. Zaslužni papež Benedikt XVI. je za akcijo namenil svoje rdeče usnjene papeške čevlje. Bad Ischl • Jeruzalemski latinski patriarh Fouad Twal je o razmerah na Bližnjem vzhodu dejal, da je v Siriji "arabska zima v najbolj zastrašujoči obliki". Prebivalci Sirije in Iraka na območjih, ki jih nadzorujejo teroristične skupine Islamske države (ID), trpijo zaradi islamskega funda-mentalizma, ki je postal "morilska pošast". Radikalni islam kaže "svoj resnično mračni obraz, kajti tukaj je na delu satan". Havana • Na Kubi se politična otoplitev kaže tudi v izjavi vlade, da je angleščina 'neobhodno potrebno orodje' za univerzitetne študente, ki se ga morajo naučiti, četudi po stopnjah. Študentje, ki ne bodo obvladali angleščine, ne bodo mogli diplomirati. Bern • Švicarska škofovska konferenca bo poskrbela za to, da bo v vsaki škofiji posebej usposobljena oseba pomagala preprečevati nadaljnje spolne napade na otroke in mladostnike. V nekaterih škofijah so že strokovni izvedenci, na katere se lahko obrnejo žrtve tovrstnih napadov. Lizbona • Rektor fatimskega romarskega svetišča p. Carlos Cabecin-has je za radio Renascenca izjavil, da kip fatimske Marije romarice ne bo obiskal Damaska, ker so se v sirskem glavnem mestu zelo poslabšale varnostne razmere. Bejing • Kitajski katoličani so ob pomilostitvi več tisoč ostarelih zapornikov (odobril jo je predsednik Xi Jinping) kitajsko vlado prosili, naj izpusti tudi 83-letnega papežu zvestega škofa Suja Šimina. Zaprli so ga leta 1997, kraj, kjer naj bi prestajal zaporno kazen, ni znan, prav tako ne vedo, ali je sploh še živ. Linz • Nemška religijska filozofinja Hanna-Barbara Gerl-Falkovitz je v predavanju na poletni teološki akademiji v Aignu pri Linzu opozorila, da je edini pravi odgovor kristjanov in judov na okrepljeni, deloma celo fanatični islam, poživitev lastne vere, njeno dobro poznavanje in spoštovanje. Port-au-Prince/Vatikan • Haitski zgodovinar Christophe Wargny je v pogovoru za Radio Vatikan povedal, da več deset tisoč Haitijcev dela na plantažah sladkornega trsa v Santo Domingu v razmerah, podobnih suženjstvu. Nimajo dokumentov, dobijo pa le izkaznice, za kupovanje živeža. Buenos Aires • Papež Frančišek je argentinskim škofom sporočil, da bi med obiskom prihodnje leto rad za svetnika razglasil duhovnika Joseja Gabriela Brochera (1840— 1914), ki je bil leta 2013 prištet med blažene. Veliko je pomagal revežem. Cordoba (Španij) • Neznanci so umorili 73-letnega župnika župnije Alta Gracia Luisa Cortesa, nato pa, da bi prikrili umor, zažgali njegovo stanovanje. Cordobski nadškof Carlos Nanez je to zločinsko dejanje obsodil z besedami: »Takšne kulture smrti, v kateri človeško življenje nič ne pomeni, ne moremo sprejemati.« Mosul • Iz tega iraškega mesta poročajo, da teroristi Islamske države načrtno rušijo hiše pobeglih kristjanov, prizanesli pa niso tudi eni izmed mošej. Z dveh krščanskih cerkva so odstranili zgodovinske napise. V novem šolskem letu so izdali nove obvezne učne načrte, v katerih so kristjane ožigosali za 'nevernike' in 'križarje'. Bagdad • Novoustanovljeni vladni odbor ugotavlja, da v iraški prestolnici in drugih mestih s ponarejenimi dokumenti kristjanom odvzemajo nepremičnine. Pravi lastniki jih potem skoraj ne morejo več dobiti nazaj. Vatikan • Papež Frančišek se je v nedeljo, 13. sept., po opoldanski molitvi spomnil novega blaženega mučenca. Isti dan so v Južnoafriški republiki k blaženim prišteli družinskega očeta — Samuela Benedicta Daswe Bakalija, ubitega leta 1990 zaradi zvestobe evangeliju. Novi blaženi, prvi v državi, je vedno vztrajno in pogumno izražal svoje krščansko prepričanje ter odklanjal poganske običaje. Njegovo pričevanje naj pomaga družinam, da bodo širile resnico o Kristusu in njegovo ljubezen. Jeruzalem • Times of Israel je objavil, da nemški samostan v Tabghi ob Genezareškem jezeru, ki so ga sredi junija zažgali nestrpneži, ne bo dobil odškodnine, ker je bil zažig versko motiviran in tako ne ustreza pogojem za plačilo odškodnine za teroristična dejanja in vojno škodo. Bratislava/Kijev • V nedeljo, 20. septembra, je bil po ulicah glavnega mesta Slovaške drugi 'pohod za življenje', ki se ga je udeležilo 85.000 ljudi. Pohod za življenje je bil tudi v Kijevu v Ukrajini v nedeljo, 27. sept. Moskva • V torek, 23. sept., so v Moskvi odprli največjo mošejo v Evropi. Nova mošeja Juma daje prostor 10.000 vernikom in meri 19.000 kvadratnih metrov ter je dvajsetkrat večja od predhodnice iz leta 1904. Gradnja je stala 170 milijonov dolarjev, omogočili so jo različni darovalci. Abuja (Nigerija) • Nadškof kardinal John Onaiyekan je povedal: »Ce bi država podelila imuniteto tem, ki zapustijo Boko Haram, bi večina vojakov odložila orožje.« Vsaj 80 odstotkov vseh pripadnikov te fundamen-talistične skupine namreč ne soglaša z njeno ideologijo, saj so bili nasilno mobilizirani in bi z lahkoto zapustili islamsko sekto. Poleg tega je Boko Haram v zadnjih mesecih po uspehih nigerijske vojske v velikih težavah. Admont • V gimnazijske klopi tega znanega avstrijskega samostana je sedlo tudi 29 mladoletnih beguncev brez spremstva iz Iraka in Sirije. Pridružili so se dijakom mednarodnega pripravljalnega razreda. V glavnem se učijo nemščino, z dijaki rednih razredov pa so skupaj tam, kjer ni nujno potrebno znanje tega jezika (pri telovadbi, risanju). Samostan jih želi na ta način čim prej vključiti v avstrijsko družbo. Monte Casino • Nadopat tega italijanskega benediktinskega samostana p. Donato Ogliari je priseljevanje muslimanskih priseljencev in beguncev v Evropo ocenil kot "velikanski izziv" za krščansko istovetnost stare celine. Dialog z muslimani bo uspel le tedaj, če bo evropska družba zavestno branila lastne vrednote. Te so pa krščanske. Sacramento • Kalifornijski guverner Jerry Brown, sicer katoličan in demokrat, je 5. oktobra podpisal zakon, s katerim je Kalifornija kot peta ameriškega zvezna država uzakonila evtanazijo. Ob tem je dejal, da se je "dolgo boril z odločitvijo", da bi zakon preprečil z vetom. Ameriški katoliški škofje, posebej kalifornijski, so močno nasprotovali tej uzakonitvi v Kaliforniji. Erbil • V tem severnoiraškem mestu sta se prvič srečala sirski pravoslavni patriarh Ignatius Aphrem II. in asirski patriarh Gewargis III. (prvi je prevzel službo lani, drugi letos). Dogovorila sta se za tesnejše sodelovanje in poglobitev odnosov med obema Cerkvama, ki že stoletja kot manjšini delujeta v težkem in pogosto sovražnem okolju. Vatikan • Vatikanska založba se je na 69. frankfurtskem knjižnem sejmu predstavila s kar 400 knjižnimi nas- lovi. Poudarek je bil na knjigah o družini ter o nauku papeža Frančiška. Vrhunec je bila predstavitev knjige o obnovi Sikstinske kapele skupaj z Vatikanskimi muzeji. Havana • Kubanska komisija za človekove pravice in narodno spravo (CCDHRN) je objavila, da so kubanske oblasti med obiskom papeža Frančiška od 19. do 22. septembra zaprle 353 političnih oporečnikov. To dejanje je komisija ocenila kot 'previdnostno prijetje'. Kubanski politični režim se je bal, da bi se oporečniki udeležili srečanj s papežem. Vatikan • Direktor vatikanske zvezdarne jezuit Guy Consolmagno je odkritje tekoče in zamrznjene vode na Marsu (NASA konec septembra) in s tem možnost življenja na rdečem planetu v pogovoru za angleško oddajo Radia Vatikan ovrednotil kot možnost za razširitev in poglobitev vedenja o Bogu. Jeruzalem • Rektor avstrijskega hospica v Jeruzalemu Markus Bugnyar upa, da se bodo napete razmere v Sveti deželi umirile. Izgredi so se pomnožili, politiki pa jih skušajo ustaviti. Islamabad • Pakistansko sodišče je po plačilu kavcije izpustilo iz preiskovalnega zapora 40-letnega kristjana Pervaiza Masiha, ki so ga oblasti prijele septembra v mestu Kasur. To so naredile, ker ga je poslovni partner obtožil, da je žalil preroka Mohameda. Njegov odvetnik Tahir Gull ga je branil, ker za to ni nobenega dokaza. Ciudad de Mexico • Katoliška Cerkev v Mehiki je objavila prve po- drobnosti o obisku papeža Frančiška prihodnjo pomlad. Voditelj katoliške Cerkve bo romal v Marijino baziliko v Guadalupe, srečal se bo s preseljenci ter predstavniki drugih socialno ogroženih skupin, ob prihodu v državo ga bo sprejel kardinal Norberto Rivera Carrera. Tunis • Nobelovo nagrado za mir so skupaj, in vsekakor ne vsaka posebej, kot je poudarila predsednica, dobile štiri civilnodružbene organizacije: Tunizijski delavski sindikat (UGTT), Tunizijska zveza industrije, trgovine in obrtništva (UTICA), Tunizijska odvetniška zbornica in Tunizijska liga za človekove pravice (LTDH). Nadškof Ilario Antoniazzi je po podelitvi Nobelove nagrade za mir t. i. (tako imenovanemu) tunizij-skemu 'narodnemu kvartetu za dialog', ustanovljenem poleti 2013 — za Radio Vatikan izjavil, da »so vsemu svetu pokazali, da lahko celo zapriseženi sovražniki sodelujejo, kadar gre za to, da se naredi kaj pozitivnega za lastni narod.« Vatikan • Sirski katoliški patriarh Ignace Youssif III. Younan je za nemško katoliško agencijo KNA povedal, da upa, da bodo islamisti po izpustitvi francoskega katoliškega duhovnika Jacquesa Mourada izpustili tudi 190 kristjanov, za katere zahtevajo t. i. davek na glavo. Koebenhaven • Skandinavski katoliški škofje so prebivalce skandinavskih držav v pastirskem pismu pozvali, naj ne bodo sovražni do tujcev. Opozorili so jih, da so kristjani dolžni upreti se vsaki obliki zapostavljanja ljudi. IZ ŽUPNIJE BREMADEŽNE, Toronto PRI MARIJI POMAGAJ v Torontu Veliko je skupnega dogajanja za obe župniji oz. vse Slovence. Kar se posebej dogaja pri Mariji Pomagaj, je tudi posebej omenjeno, da je bilo tam. V ned., 6. sept. je Lovsko društvo iz Allistona pripravilo Oktoberfest. Ansambel Pustotnik iz Slovenije in pevka Brigita Šuler so ustvarjali prijetno in veselo vzdušje. Tudi plesni skupini Mladi Glas in Planika so nastopili. V sredo. 7. sept. so pričeli z vajami plesna skupina Nageljčki. Starejši plesalci skupine 'Nagelj' nadalje pridruženi skupini Mladi Glas. V torek, 8. sept. sta zakonca Vilma in Dani Siter iz Slovenije vodila krasno predavanje o zakonu in družini. Navdušili smo se, pa tudi zamislili ob marsičem slišanem. Tudi o njunem delu z gibanjem 'Družina in življenje'. Nadaljevala sta svojo pot v Philadelfijo, ZDA na svetovno srečanje družin s papežem Frančiškom. Slovensko romanje v Midland je bilo v soboto, 12. sept. Škof Metod Pirih je spregovoril najprej med komemoracijo pri križu, nato pa vodil somaševanje v cerkvi Kanadskih mučencev. Povsod nas je navdušeno spodubjal. Ker je bil v Torontu dež, se mnogi niso upali na pot, toda v Midlandu je bilo vreme sončno in prijetno. Cerkveni pevski zbor (okoli 20 članov), ki poje pri drugi nedeljski sv. maši, je pričel z vajami v sredo, 14. okt. Sedaj pevci/ke redno vadijo na koru in se, hvala Bogu, zelo ujemajo z organistinjo Joan Šibenik. Zelo so veseli za vsak dodatni 'glas' in članstvo. Nekoliko prej pa so pričeli z vajami zbor Naša Pesem (40 članov), ki dvakrat na mesec poje pri angleških svetih mašah ter še pri nekaterih priložnostih. V torek, 15. sept. so pričeli plesne vaje plesni skupini Mladi Glas in Planika (98 članov). Otroci od šestega leta starosti so najmlajši, ki se učijo. V soboto, 19. sept. je okoli 80-tim otrokom znova odprla vrata Slovenska šola. Upamo, da se bodo ob dobrih učiteljih in starših veliko Slovenskega naučili in odkrili. Izmed njih pa je lepa skupina, ki še vadi petje po šolskem pouku. To je mladinski zborček Brezmadežne (18 članov). V nedeljo, 20. sept. je bila Vinska trgatev pri društvu Simon Gregorčič. Krasno vreme je privabilo veliko obiskovalcev. m V poned., 28. sept. so pričeli srečanja Toronto-Slovenski Explorers (bivša skavtska organizacija). Kjub zelo zmanjšanemu številu (17 otrok), bodo ustvarili in doživeli mnogo lepega. Prav posebej so sodelovali pri angleški sv. maši v nedeljo, 22. nov. V nedeljo, 27. sept. je bila Vinska trgatev na letovišču Holiday Gardens. Nekateri so se najprej pobožno in veselo zbrali pri daritvi svete maše. Priprave na prvo sv. obhajilo (10 otrok) in sv. birmo (25 otrok) so se pričele na isto nedeljo, 4. okt. Bir-manci so se predstavili župnijskemu občestvu pri angleški sv. maši v nedeljo, 8. nov. V poned., 5. okt. je bil prvi sestanek Župnijskega pastoralnega sveta. Poleg pregleda prihodnjih dogodkov, premislimo še o marsikaterem dogajanju na župniji, škofiji in cerkve nasploh. Vedno znova smo potrebni dar Sv. Duha. V nedeljo, 11. okt. je bila zadnja sv. maša na Slov. letovišču in praznovanje Zahvalnega dne z Vinsko trgatvijo v dvorani. Ob krasnem vremenu je bilo praznovanje izjemno lepo, kakor bi si ga človek želel in ne upal prositi. V nedeljo, 14. okt. popoldan je bil posebni koncert v dobro Doma Lipa. Nastopili so štirje zbori, po tem vrstnem redu: Župnijski mešani zbor Naša Pesem, ženski zbor Plamen (ki praznuje 25 let delovanja), hrvaški mešani zbor Croarte Chorale in hrvaški moški zbor Klapa Maestral. Še boljši kot obisk, je zelo dobro izpadlo medsebojno srečevanje in sodelovanje vseh nastopajočih, vernih Slovencev in Hrvatov. Otroški kotiček je začel zbirati predšolske otroke od tretjega leta starosti v poned., 19. okt. Vedno prisluhnejo poučni zgodbi, nato pa ustvarijo neko ročno delo v povezavi z zgodbo. V nedeljo, 22. okt. je bil Talent Show. Znova je ta prireditev dokazala dobro voljo naših ljudi za pomoč bližnjim. Obenem smo ponovno doživeli velik praznik talentov, s katerimi mladi in manj mladi presenečajo oz. navdušujejo vsakega udeleženca. Zbralo se je $9,200 dol. "Naše upanje za boljši jutri je v dobrem, ki ga danes storimo." V nedeljo, 25. okt. je pri Mariji Pomagaj bil prvi sestanek Župnijskega pastoralnega sveta. Pripravili smo okvirni spored 'pripravnikov kave s pecivom' po nedeljskih svetih mašah. Določili pa smo tudi prireditve, ki naj se ohranijo in pripravijo, da bo župnijska skupnost povabljena v večjem številu k udeležbi. To so dogodki, ki jih pripravljajo in vodijo Kat. Ženska Liga, Misijonski krožek in Župnijski past. svet. Isto nedeljo je bila 23. misijonska tombola. Bila je lepo obiskana, darovanih dobitkov in darov je bilo veliko. Težave so pa pri zbiranju sodelavcev, saj jih je za tako prireditev potrebno veliko. Želimo si še kakšnega novega člana pri misij. krožku, saj nas je samo pet članov, ki si moramo vse porazdeliti. Zbrali smo 5,120 dolarjev, dodatnih darov za Slov. misijonarje pa je bilo ob tem še 12,935 dol. Posebej hvaležna sta g. Tomaž Mavrič CM in g. Nikolaj Dobra, ki bosta s svojimi projekti mnogim lahko pomagala. V nedeljo, 1. nov. pop. so bile molitve na pokopališčih. Ker je bilo lepo vreme, je bil še lepši obisk (le malo je takih, ki so zmožni in pripravljeni iti v vsakem vremenu). G. župnik Valentin Batič je vodil molitve na Mount Hope in na Holy Cross pokopališčih. G. kaplan Toni B. pa je vodil molitve na Mount Peace in na Assumption pokopališčih. V ned., 8. nov. je bilo kosilo za Dom Lipa. Vstopnice so bile zgodaj razprodane, bilo je zelo živahno in prijetno. Isto nedeljo je potekala vinska trgatev pri letovišču Simona Gregorčiča. V petek, 6. nov. je bil prvi filmski večer (Movie Night), naslednji pa v petek, 11. dec. Vedno več mladih družin in vseh starosti posameznikov obišče prireditev, ki daje določena pozitivna sporočila in spoznanja ter družabo povezuje tiste, ki se dogodka udeležijo. Častiti g. Tone Zrnec je 9. nov. praznoval 68-letnico duhovniškega posvečenja. Po letu dni (resničnega darovanja svoje nemoči Bogu) pod domačo in državno oskrbo doma, se je preselil v torek, 1. dec. v Dom Lipa, kjer smo takoj občudovali dodatno in boljšo oskrbo zanj v danih razmerah. Naj mu Bog stoji ob strani, ga krepi in tolaži še naprej! V ned., 15. nov. smo pri Mariji Pomagaj po sv. maši in 'kavi' gledali dokumentarni film o častitljivem božjem služabniku Janezu Frančišku Gnidovcu (33 min). Odlično so zbrana pričevanja o njegovi svetosti in mnogih čudežih. Katoliška Ženska Liga (KŽL-CWL) je praznovala 55-letnico. V soboto, 21. nov. so članice molile pri sv. maši, nato pa še ob zajtrku v restavraciji praznovale in ses-tankovale. V soboto, 21. nov. je Lovsko društvo iz Allistona v naši župnijski dvorani pripravili Moose banket. Seveda, polega 'moosa' je bilo še veliko drugih dobrot in še več dobre volje. V sredo, 25. nov. je bila pri krajevni župniji St. Ambrose skupna sv. maša okoliških župnij. Pobudo zanjo v spo- min na rajne, ki so zadnje leto umrli, daje Ridley Funeral Home. Po maši oni tudi poskrbijo za družabni 'prigrizek'. V petek, 27. nov. je bil praznik Brezmadežne Dev. Marije s čudodelno svetinjo, zavetnico naše župnije in cerkve. Na nedeljo zatem smo v dvorani po vseh mašah praznovali ob 'free coffee' in pecivu. Zaključni dan volitev za ali proti združenju bank je bilo v sob., 28. nov. in ned., 29 nov. Mnogo je že prej potekalo srečanj in razgovorov, da bi pretehtali in odgovorno sklenili ter izvedli predlagane načrte. Združitev se je zgodila in upamo na več pozitivnih posledic nadaljnega delovanja. V nedeljo, 5. dec. je društvo Slovenski Dom pripravilo božični banket, ki je bil lepo pripravljen, obiskan in doživet. V nedeljo, 6. decembra, je v cerkvi Brezmadežne imel koncert 'Toronto Welsh Male voice Choir' ob 2h pop. S solo petjem je sodelovala Alena Ferkul, vnukinja (po mamini strani) dolgoletnega člana zbora. V ned., 6. dec. je bil pri Mariji Pomagaj misijonsko zajtrk/kosilo v podporo Slovenskim misijonarjem. Lep obisk je rodil tudi lep uspeh. Zbralo se je $2,950 dol. in še dodatnih 2,000 za Slov. mis. Molitvena skupina sv. Ane se skozi celo leto zbira k molitvi. Drugi torek v mesecu v cerkvi, ostale torke pa na domu, pri družini Lojzeta in Joži Lovšin (621 Kozel Crt, Missi-ssauga). Želimo si nove člane, ki bi v skupini radi molili z nami. Ob prvih petkih v obeh župnijah kar dosti posameznikov redno prejema zakrament sv. spovedi. Prav tako, se mnogi udeležujejo skupnih molitev pred Najsvetejšim. V posebno jubilejno leto Božjega usmiljenja smo vstopili 8. dec., na praznik Brezmadežnega spočetja Dev. Marije. Odprimo še več 'svetih vrat', ki nas bodo popeljale na stran kjer je Božje usmiljenje potrebno deliti z drugimi. Toni Burja CM, kaplan IZ ŽUPNIJE SV. VLADIMIRA v Montrealu September • Po romanju v nedeljo, 23. avgusta se je življenje v naši skupnosti spet umirilo. Mirnost meseca septembra je pretrgala smrt. V torek, 8. septembra je umrl Jožef Špilak. S pogrebno mašo smo se od njega poslovili v soboto, 12. sept. Zahvalna nedelja • Mesec oktober smo začeli z mislijo na Devico Marijo, kraljico rožnega venca. Podoba nebeške Matere nas je v cerkvi vabila in spodbujala k molitvi rožnega venca. Na zahvalno nedeljo in zahvalni dan so oltar v naši cerkvi krasili sadovi zemlje in nas vabili k hvaležnosti. Pri mašah smo se spomnili dobrotnikov. Na cerkveni pristavi je bila na zahvalno nedeljo popoldan maša v zahvalo. Tako smo se z naj- svetejšo daritvijo Bogu zahvali za lepo in uspešno sezono pa tudi vsem, ki so svoj čas in sposobnosti darovali za skupno dobro. Verouk • V soboto po zahvalni nedelji smo začeli oziroma nadaljevali z veroukom, v pripravi otrok na prvo sv. spoved, prvo sv. obhajilo ter sv. birmo. Za prvo spoved in obhajilo imamo pet otrok, za birmo pa enajst. Misijonska nedelja • Že nekaj tednov nas je nagovarjal plakat na oglasni deski, naj odgovorimo na vabilo Cerkve. Vabil nas je, naj se pridružimo vernim vsega sveta in podpremo delo misijonarjev z molitvijo in darovi, pa tudi, naj se zavedamo, da nas ljubezen povezuje, združuje v delu za rast Božjega kraljestva. To je odgovornost vseh članov Cerkve. Na misijonsko nedeljo je bil med nami g. Lennoxie Lusabe CM, duhovnik iz misijonske dežele Kenije. Pri mašah je spregovoril, kako pomembno in potrebno je podpirati misijonarje tako duhovno kot tudi materialno. Povedal je, da je on sam sad dela misijonarjev, dobrote vernikov po svetu in Božje milosti. Vsi sveti • Kot v minulih letih smo se tudi letos s skupno molitvijo po mašah spomnili naših dragih rajnih in zanje molili. Prosili smo usmiljenega Boga, naj jih sprejme v srečo večnega življenja. Grobove obiščemo sami, jih okrasimo, prižgemo svečo in molimo. Martinovanje • Tradicionalno jesensko prireditev 'martinovanje s kolinami' smo imeli zvečer v soboto, 7. novembra. Člani/ce cerkvenega odbora in nekateri župljani so spet z delom pomagali, da je bilo vse pripravljeno. Priprava kolin in marti-novanja se je začela že v četrtek, 5. novembra zjutraj pri kmetu, v kraju St. Izidor. Od tod se je delo preselilo in nadaljevalo v cerkveni dvorani. Naporno delo treh dni je bilo nagrajeno z lepo udeležbo in uspešnim praznovanjem. Vsem, ki so pomagali pri pripravi kolin in martinovanja, tudi za darove in udeležbo, zahvala in priznanje! Franc Letonja CM, župnik PRI SVETEM GREGORIJU V. v Hamiltonu Omenjeni dogodki so razvrščeni po datumih. Nekateri bodo le omenjeni, drugi malo predstavljeni. 13. sept.: Triglav (London): Piknik. Lipa Park (St.Catharines): Harvest Fest. 19. sept.: Slovenski park (Guelph): Vinska trgatev, Member's Banquet -igral ansambel Brajda. Skoraj dva tedna je bil na obisku g. Vinko Vegelj iz Slovenije (kanonik in prelat, voditelj 'tečajev priprave na zakon' v Ljubljani). V nedeljo, 20. sept. je vodil slovensko sv. mašo. V sredo, 23. sept. je novo vodstvo Katoliške ženske zveze med sv.mašo sprejelo svojo službo in se obvezalo, da bo delovalo po načelih društva. V nedeljo, 27. sept., so župljani in prijatelji slovenske župnije v Hamiltonu slovesno zaključili vrsto prazničnih dogodkov, ki so se zvrstili skozi leto njenega zlatega jubileja. Na ta način je ta visok jubilej doživel vso zasluženo pozornost in hvaležnost za uspešno delovanje župnije, obenem pa je zastavil nove načrte za prihodnost. Dvojezično mašo je vodil Salezijanski predstojnik iz Toronta g. John Puntino ob župniku g. Dragotu Gačniku. Po globoko doživetem duhovem delu praznovanja, so ljudje napolnili dvorano za slavnostno kosilo in kulturni program. Med kosilom je bil zanimiv prikaz barvnega filma o gradnji poslopja (starega pedeset let) ter prikaz čudovitih slik dogodkov preteklega leta. Župnijski mešani zbor je ubrano zapel tri narodne pesmi. Za prijetno presenečenje pa sta poskrbela mlada zakonca Katarina in Aleš Gačnik, ki sta bila tiste dni na obisku pri stricu g. Gačniku. Oba glasbenika sta se pridružila pevskemu zboru v cerkvi in nato še s svojim izvajanjem navdušila obiskovalce v dvorani. Uspešno delovanje slovenske župnije prvih 50 let, je povzel tudi g. John Puntino v svojem nagovoru župljanom in jih vzpodbujal, da naj ta uspeh služi župniji za naslednjih 50 let. Zlati jubilej župnije pa je sklenil župnik g. Drago Gačnik. Zahvalil se je vsem ljudem dobre volje za njihov dosedanji doprinos v duhovnem in kulturno družabnem življenju župnije. Povabil jih je, da skupno stopajo naproti novim izivom in preizkušnjam. Župljani so se navdušeno odzvali župnikovim besedam, namreč iskreno prepričani, da ima slovenska župnija sv. Gre-gorija Velikega pod njegovim vodstvom resnično svetlo prihodnost. (Povzeto po poročilu Franka Novaka) V nedeljo, 4. okt. je Vseslovenski kulturni odbor organiziral v naši dvorani dobrodelno prireditev s kosilom v korist radia 'Glas kanadskih Slovencev' in založbe 'Glasilo kanadskih Slovencev'. Po dobrem kosilu so sledili kratek kulturni program z nastopom otroške plesne skupine Nageljčki iz Toronta, srečolov, tiha dražba in žrebanje vstopnic. Program sta vodila ga. Magda Razpotnik in Milan Vinčec. Zbralo se je nad 200 gostov. Prireditev je lepo uspela. 11. okt.: SAVA (Breslav-Kitchener) - Maša ob 1:00 p.m. V torek, 13. oktobra so se pričela vedno prijetna 'torkova večerna srečanja' članov društva Sv. Jožefa. V sredo, 14. okt. smo imeli sveto mašo za bolne in starejše. Med sveto mašo so lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Po maši smo se zaustavili ob prigrizku in kavi, ki so ga pripravile članice Slomškovega oltarnega društva. Na prijateljskem obisku je po petih letih bil tudi salezijanski misijonar g. Danilo Lisjak. V župnijskem vestniku je objavljeno njegovo pismo župljanom. 16-17. okt.: SAVA - Oktoberfest. Je bil zelo lepo obiskan. Udeležil se ga je tudi avtobus faranov iz Hamiltona, v organizaciji društva sv. Jožefa. Veselo je igral ansambel Murski val. V nedeljo, 18. okt. je bilo veselo tudi na vinski trgatvi pri društvu Triglav v Londonu. Po maši in dobrem kosilu je nastopila plesna skupina Mladi glas iz Toronta, za nadaljno zabavo je poskrbel ansambel Europa. 24. oktober: Slovenski park - Fall Clean Up at 10:00 a.m. V nedeljo, 25. okt. so mladi študentje slovenskega rodu, ki nadaljujejo študij na visokih šolah, prejeli štipendije dobrodelne organizacije 'Slovenian Canadian Scholarship Foundation'. Tokrat je bila ta prireditev prvič na nedeljo s kosilom v dvorani sv. Gregorija Velikega. Slovenski Koordinacijski Odbor Niagara (SKON) je imel svoj polletni sestanek v nedeljo, 25. okt., v prostorih župnije sv. Gregorija Vel. Udeležilo se ga je 15 predstavnikov slovenskih organizacij. Usklajevali so več kot 100 prireditev za naslednje leto 2016. V nedeljo 1. novembra smo se popoldne ob dveh zbrali k sveti maši v mavzoleju na pokopališču Holy Sepulchre. Sveto mašo je vodil Od leve proti desni so na sliki: Fr. Enzo Trigatti, Fr. Frank Kelly, Fr. Drago Gačnik, Fr. John Puntino (ravnatelj skupnosti), Fr. Steve Shafran (inšpektor), Fr. Mike Pace (župnik pri St. Benedict, Etobi-coke), Fr. James Zettel in Fr. Joe Ho (kaplan) Poleg večerje, so si udeleženci lahko kupili tudi štru-delj in krofe. Ker so listki za hamiltonski škof v pokoju Rev. An- lepe nagrade bili skriti v balonih, je thony Tonnos. Po maši smo se zbrali dobesedno "sreča visela v zraku". k molitvi pri križu. 8. nov.: Slov. park - Fall General Ob pol štirih smo se v res velikem Meeting: 3:00 pm številu zbrali okoli kapelice na 14. nov: Sava - Hunter's banquet. slovenskem delu pokopališča Gate 15. nov.: Triglav - Maša ob 2:00 of Heaven. Nadaljevali smo molitve p.m. - Bowling-balinanje. še na pokopališču Our Lady of the Sobota, 21. nov.: Bled-Planica Angels. Zaradi pozne ure (5 p.m.) se (Beamsville) - Lovski banket. Dvo- zadnja leta zbiramo v mavzoleju. rana društva Bled se je dodobra V poned., 2. nov. ob dveh pop. pa napolnila. Ne tako kot v starih časih, smo se zbrali k sveti maši tudi na ko jih je prišlo tudi 300, tokrat dobra londonskem pokopališču sv. Petra. polovica, pa vendar je bilo prijetno V mavzoleju smo darovali sveto ob glasbi, za katero je poskrbel mašo in ob koncu smo sorodnikom Branko Pouh, po zelo dobri večerji. tistih pokojnih, ki so umrli lansko V nedeljo, 22. nov. smo imeli zopet leto, izročili svečke. sveto mašo v Londonu, tokrat v V sredo, 4. nov. se je na poti v dvorani društva Triglav. Maša je bila Toronto zaustavil novi provincial ob dveh popoldan, po okrepčilu z salezijancev iz New Rochella, ZDA, dobrim kosilom. Seveda, druženje se Fr. Steve Shafran in si na kratko je tudi potem nadaljevalo. ogledal naše prostore. V poned. V poned., 23. nov. zvečer smo se dopoldne pa smo imeli v salezijan- zbrali pri sveti maši, posebej za 26 ski skupnosti v Torontu zaključek pokojnih članic Slomškovega oltar-vizitacije in ob zaključku je nastala nega društva, ki so dolga leta poma-zanimiva slika. gale pri urejanju cerkve. Za vsako V soboto, 7. nov., Martinovanje v izmed njih smo prižgali svečo in jo župn. dvorani. Igral je Spotlight Or- položili ob oltarju. chestra. Letos smo poleg vina ocenje- V sredo, 25. nov. je bila maša pa vali tudi domači kruh in potico. pokojne članice Katoliške Ženske Zveze (CWL), pri kateri je pel angleški zbor. Po maši je ob pecivu in pijači bilo prijetno druženje. V ned, 29.nov. so se po enajsti maši zbrale nekatere članice Girls Club-a na sestanku. Leah Škerl se je letos zavzela za skupino. Prav posebej so načrtovale 'Spaghetti Supper', ki bo v soboto 23. januarja. V soboto, 29. nov. je bil ponovno kuharski tečaj, ki ga je vodila ga. Marija Volf. Šestnajst udeleženk je bilo izredno hvaležnih za to izkušnjo. Spekle so 'buhteljne', skuhale pa 'žgance z zeljem'. Na naslednjem tečaju, 16. januarja bodo na vrsti tudi 'Perogies'. 4. dec.: Lipa park - Tree Decoration. 6. dec.: Sv. Gregorij - Miklavže-vanje - maša samo ob: 10:00 a.m., ob 12h v dvorani kosilo in prihod Miklavža z angelci. 6. dec.: Lipa park, Triglav - Santa Claus - Miklavževanje. Hvaležnosti za vse lepo in dobro, kar se dogaja v skupnosti, ni nikoli preveč. Mora pa hvaležnosti biti vedno zadosti, da lahko nadaljujemo in doživljamo dejanski Božji blagoslov. Vir: Vestnik, župn. oznanila in glasilo SPOMIN IN ZAHVALA Z žalostjo sporočamo, da nas je v nedeljo, 28. junija 2015, na svoj 78. rojstni dan zapustil Bernard Horvat, rojen leta 1937 na Gibini pri Ljutomeru. Upamo, da je sedaj tisti rojstni dan tudi rojstni dan za nebesa. Bernard je bil eden izmed šestih otrok, od katerih so trije 'pobegnili' v Kanado z željo po boljšem življenju. Toronto je postal njegov novi dom, kjer se je poročil z ženo Judith in ustvaril družino. Vsakdanji kruh si je marljivo služil z gradbeništvom. Bernard je bil s ponosom Slovenec, izreden domoljub, istočasno pa tudi ponosen Kanadčan. Skupaj z ženo Judith sta poskrbela, da sta bila njuna sinova Andrej in Daniel vedno aktivna v slovenski skupnosti ter sta izvedela vse, kar je bilo treba vedeti o domovini Sloveniji. Bernard je bil ljubitelj petja in zvest član moškega pevskega zbora 'Fantje na vasi', poleg tega pa je bil tudi eden izmed ustanoviteljev slovenskega lovskega društva S.H.A.C. S člani tega društva se je ob koncih tedna srečeval s svojo družino. Najbolj mu je bilo v veselje biti v dobri družbi, predvsem s svojo ženo, družino in prijatelji, katerim je tako rad pekel razne mesne dobrote na žaru. Iskrena hvala g. Toniju Burji za pogrebno mašo, cerkvenemu pevskemu zboru za primerno petje in gpe. Mariji Soršak ter njenim pomočnicam za odlično pripravljeno kosilo. Bernard, počivaj v Božjem miru. Vedno te bomo pogrešali. V hvaležnem spominu bo Bernard za vedno ostal ženi Judith, sinovoma Andreju in Danielu, svakinji Angeli, snahama Anji in Jo-Anne ter vnukinjam Adelaide, Cordelia in Stephanie. SPOMIN IN ZAHVALA V ponedeljek, 5. oktobra 2015 se je od nas poslovila Anna Bernik. Rodila se je 4. avgusta 1926 v Grenc pri Škofji Loki, v Sloveniji. Bila je najmlajša izmed šestih otrok, rojenih Janezu in Mariji Triller roj. Žagar. Ob koncu druge svetovne vojne je zapustila Yugoslavijo in odšla v taborišči Vetrinje in Lienz. Od tod je postala hišna gospodinja in varuška na domu kapetana Walter Allen, angleškem komandirju taborišča v Malnitz, v Avstriji. Najprej je nameravala oditi v Argentino, toda Walter Allen je njej in njenemu bodočemu možu Vinkotu svetoval, naj počakata, da bo Kanada odprla vrata beguncem. Poznega leta 1947 se je med prvimi preselila v Kanado. Skupaj z njeno sestro Tilko in drugimi dekleti je delala v 'Homewood Sanitarium' v Guelph. Kasneje, ko je Kanada odprla vrata tudi moškim, je Vinko šel za njo. Februarja 1949 sta se Anna in Vinko poročila v Guelph, Ontario. G. dr. Jakob Kolarič je imel dvojno poroko, prvo poroko Slovenskih beguncev v Kanadi. Po bivanju v Guelph in Acton, sta se leta 1954 Ana in Vinko z mlado družinico preselila v Windsor, v času ko je Chrysler Korporacija zgradila novo tovarno avtomobilov in je nudila nove možnosti za delo. Tam sta bila Ana in Vinko dejavna člana Slovenske skupnosti in tamkajšnje cerkvene skupnosti. Ona je bila članica Slovenskega Pevskega zbora, kasneje pa Slovenskega kulturnega društva Zvon. Leta 1967 je Anna sodelovala z možem Vinkotom v pripravah Slovenskega kulturnega programa v Windsorju, za proslavitev stoletnice Kanade. Prireditve so se vrstile ves konec tedna. Ob mnogih prilikah je Anna skozi mnoga leta, vključno decembra 2014, gostila mnogo slovenskih duhovnikov, ki so prišli v Windsor za duhovno obnovo vernih Slovencev. Anna je tudi mnoga leta bila članica Katoliške Ženske Lige v cerkvi Sv. Ane, v Tecumseh pri Windsorju. Anna je bila izredno predana možu in družini. Bila je zelo nežna in topla oseba s krasnim nasmehom. Njena ljubezen do moža je bila očitna, posebno ob praznikih. Vedno je našla pot, da je pripravila večerjo za vso družino ob božiču, veliki noči in zahvalni dan. Tudi zadnja leta, ko je bila na vozičku, je za to poskrbela. Pogrebna maša je bila v cerkvi sv. Ane v Tecumseh. Somaševali so upokojeni škof Eugene LaRocque in trije duhovniki. Hvaležni: sin Janez, sin Mark (in Ronnie), hči Mary Ann (in Ted Wypych), sin George (in Janet), hči Joan (in Tom Recchia). Ana je zapustila dvanajst vnukov in štiri pravnukov. ZAHVALA V petek, 16. oktobra 2015 se je od nas poslovil Anton Vale, dobri mož, oče in stari oče. Na dan, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti, je tudi on dotrpel. Sedaj upamo, da je Anton rešen vsega hudega in da je smel dočakati tudi veliko noč nedeljskega vstajenja. Anton se je rodil 26. aprila 1926 v kraju Puntera, na Hrvaškem. Bil je četrti izmed osmih otrok. V Kanado je prišel sam in po kontraktu bil zaposlen na želežnici v Edmontonu. Nato se je selil v Toronto, kjer se je pri 35-tih letih poročil z Justi Petrič in sklenil zakonsko zvezo v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Anton je bil pri življenju in delu redkobeseden, toda dober in zvest. Z ženo sta se jima rodila dve hčerki, Alenka in Tanja, ki sta se tudi poročile, ena bivajoča na Hawajih-ZDA, druga v Torontu. Anton se je veselil rojstva dveh vnukov, ki sta mu bila v veliko veselje. Zaradi težke bolezni, ki jo je pogumno prenašal, je prestajal hude preizkušnje. Vendar vedno je rad sprejemal duhovnika, ki mu je z zakramenti in molitvijo prinašal Jezusa, Njegovo oporo in tolažbo. Pogrebna sv. maša je bila darovana v sredo, 21. oktobra v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo, kjer se je družina najraje udeleževala svetega bogoslužja. Iskrena hvala našim duhovnikom za svete zakramente, darovano sv. mašo in druge molitve. Hvala pevskemu zboru za dviganje glasu in duha k nebeškemu kraljestvu. Hvala vsem, ki so naši družini ob slovesu stali ob strani ter nas s svojo bližino in molitvami spremljali. Hvala ge. Mariji Soršak in sodelavkam za okusno pripravljeno pogrebščino. Tone, hvala za tvoje darovano življenje za Boga, družino in druge bližnje. Hvala za potrpljenje v bolezni, v drugih neprijetnostih ter ob slabostih bližnjih. Naj ti bo prijetna družba nebeške Matere Marije in svetnikov v nebesih, kjer upamo na snidenje v večnem veselju. Zalujoči in hvaležni: žena Justi, hčerka Alenka (Skip), hčerka Tanya (Vincent), vnuka Helena in Nathaniel, sestre Kati, Anna, Maria in Ivka ter brata Mario in Miho. ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustila Božica Želko rojena 23. avgusta 1947. V torek, 29. oktobra 2015 jo je Bog vzel k sebi. Hvala lepa vsem sorodnikom in prijateljem za pomoč in pogum, ki ste ji ga dajali za nadaljno življenje ob njeni težki bolezni, ki je bila njej usojena. Prišel njen čas. Hvala lepa g. Burji Antoniju za besede molitve in tolažbe v bolnišnici. Tudi na domu jo je obiskal in pomiril. Ker jo je Bog hotel rešiti trpljenja, je mirno umrla doma, ob našem objemu. Pred smrtjo sem ji obljubil in sem obljubo tudi izpolnil, da bom igral na harmoniko njene priljubljene pesmi. To je bilo ob zadnji večerji, ki jo je namesto nje pripravila ga. Marija Soršak na Browns Line, pri Brezmadežni, 3. novembra 2015. Hvaležni: mož Lojze Zelko in hčerka Tanja. ŽUPNIJSKO OBČESTVO MARIJE POMAGAJ v TORONTU želimo vsem bralcem Božje besede mir in veselje božične noči, v novem letu 2016pa blagoslov in srečo! Župnijsko občestvo Brezmadežne 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7 voščimo vsem rojakom polnost veselja in svetonočnega miru ter zdravo, srečno in blagoslovljeno novo leto 2016 župnijsko občestvo cerkve svetega Vladimira v Montrealu, 3470 Blvd. st. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: 514-254-8286 voščimo vsem dobrotnikom in rojakom v Kanadi ter drugod po svetu veliko pravega notranjega miru in veselja za božič, v novem letu 2016pa Božjega blagoslova in varstva! člani vincencijeve konference župnije Brezmadežne pozdravljamo vse rojake, posebno ostarele, bolne in zapuščene. Obljubljamo jim nadaljnjo pomoč in molitve. Želimo jim Božji blagoslov za božič in novo leto 2016! RIDLEY FUNERAL HOME želi vesel božič in srečno novo leto 2016! 3080 Lakeshore Blvd. West (At 14th St.,) Etobicoke, Ont., M8V 1K3 Brad Jones 416-259-3705 Community Funeral Preplanning Centre www.ridleyfuneralhome .com Prijatelji, naj vam bodo srca polna miru in veselja božične noči! Srečno 2016! Želijo uslužbenci in odborniki krekova slovenska hranilnica in posojilnica 747 Browns Line, Toronto, M8W 3V7 Tel.: (416) 252-6527 611 Manning Ave., toronto, tel.: (416) 532-4746 E-mail: main@krek.ca website: www.krek.ca л Odbor, upravnik in uslužbenci želijo vsem članom, njihovim družinam in vsej slovenski skupnosti, da bi bili božični prazniki napolnjeni z dobroto in da bi bilo leto 2016 blagoslovljeno! Župnijska hranilnica in posojilnica Slovenija Credit Union www.sloveniacu.on.ee 725 Brown's Line, Etobicoke, Ontario (416) 255-1742 611 Manning Ave., Toronto, Ontario (416) 531-8475 23 Delawana Drive Hamilton, Ontario (905) 578-7511 mm II CATHOLIC CEMETERIES ABC HDWCEBE OFTOHONTO Upamo, da nas ne boste potrebovali, sicer pa naj bo blagoslovljen Božič in srečno novo leto 2016! www.catholic-cemeteries.com Tel: (416) 733-8544 Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Christ the King, Markham (905) 471-0121 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 Resurrection, Whitby (905) 668-8912 J Tony Seljak Summerhill Property Management Tel.: (905) 212-9966, e-mail: tony@summerhillcondos.com "Specializing in the property management of condominium buildings and rental properties " Vošči vsem članom, prijateljem in slovencem zares vesel božič in obilo lepih dni v letu 2016! FLEGAR pLAsTERING & CERAMICs Ltd. tony Flegar Tel.: (416) 458-5050 14 Wiarton Crt., Thornhill, ontario, L3T 2P4 Vsem dragim rojakom in še posebej obiskovalcem milosti polne božične praznike in blagoslovljeno leto 2016! Etobicoke Sheetmetal Etobicoke Mechanical Družine Blas želimo blagoslovljen božič in novo leto 2016! Tel: 416-743-3522 Fax 416-740-3647 12 Taber Rd. etobicoke ÜN M9C 3A4 Division of 398362 Ontario Limited v___J / N ABC Fire Door Testing & Manufacturing Ltd. Obilo blagoslova za božič, zdravja in sreče v novem letu 2016 želijo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem družine Mike in Bill stajan Tel: (905) 891-1680 Fax: (905) 891-1631 920 Lakeshore Rd. E., Mississauga, Ont. L5E 1E1 Milosti polne božične praznike in zdravo ter božjega blagoslova polno novo leto 2016 vam srčno želi MIJA FERKUL z družinami Tel.: (416) 255-2179 183 Beta Street, Toronto, M8W 4H5 Zobni zdravnik Dr. A. P. KAČIČNIK z družino vošči vsem slovenskim rojakom, posebno še svojim pacientom, vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspeha polno leto 2016! Rosedale Medical Centre, 600 Sherbourne St., Suite 401, (Bloor - Sherbourne subway) Toronto, Ont., M4X 1W4 Tel.: (416) 922-1161 Fax: (416) 960-3298 Email: kacinik@interlog.com Vesele božične praznike in srečno ter blagoslovljeno novo leto 2016 želi vsem prijateljem in znancem družina DARKO & MARIA MEDVED ii/odex Slovenski okulist Dr. Joseph Gasser, M.D.,F.R.C.S. (C) Ophthalmologist (eye physician & surgeon) želi vsem jasnejše gledanje božičnih čudes in srečno leto 2016 28 Bartley Dr. (Eglinton & Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149 Duhovnik in župljani cerkve sv. GREGORIJA VELIKEGA na 125 Centennial Parkway North, Hamilton, Ont., L8E 1H8 Tel.: (905) 561-5971 voščimo obilo Božjega miru in blagoslova za božič ter srečno in uspešno novo leto 2016! ^ Vsem znancem in prijateljem želi vesele božične praznike ter srečno novo leto 2016 TRIGLAV ELECTRIC LTD. Rudi Mihelič 1529 Trotwood Ave., Mississauga, Ont., L5G 2Z8 Tel.: (905) 278-0284 * Cell (647) 504-7839 RUDY Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2016 želi podjetje QUALITY PAINTING & DECORATING Top Quality ◊ Neat ◊ Precise VICTOR KRAMPELJ (905) 274-4640 1186 Haig Blvd. Mississauga oN L5E 2M7 slovensko lovsko in ribiško društvo želi svojim članom in znancem blagoslovljen božič ter uspešno novo leto 2016! Odbor društvo večerni zvon - evening bell želi vsem članom in članicam društva, prijateljem in obiskovalcem društvenih prireditev blagoslovljene božične praznike ter uspeha polno novo leto 2016 Odbor društva Vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto 2016 želi vsem prijateljem in znancem KOMPAS EXPRESS AGENCIJA Vaš center za cenena skupinska potovanja v domovino ali obratno; potni listi, najem avtov, income taxes, prošnje vseh vrst itd. Dr. Karel Žužek, Robert Žužek, Peter Urbanc, notar 741 Bloor Street W. Toronto Tel: 416-534-8891 JOŽE ŠKOF Z DRUŽINO vošči vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike ter srečno in zdravja polno leto 2016! J. M. DIE LIMITED 899-909 Pantera Drive, Mississauga, Ontario, L4W 2R9 5226 Timberlea Blvd, Mississauga, ontario, L4W 2s5 tel.: (905) 625-9571 siLvo TEKAvČIČ z družino želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vesele božične praznike ter srečno novo leto 2016! siLvo tile co. limited. 61 Carson st., Toronto, ontario, M8W 3s1 Tel: (416) 252-2444 * (416) 543-8089 TOP GRADE MOLDS LTD. in družina Jožeta Slobodnika želimo vsem Slovencem in prijateljem blagoslovljen božič in mirno leto 2016! 929 Pantera Dr., Mississauga, Ont., L4W 2R9 SALZBURG INTERIORS & FURNITURE LIMITED ŽELI VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2016! KLAUS, JOSEF IN CHRISTINE DOMA (905) 791-0111 richway construction ltd. želi vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravja polno novo leto 2016 vsem sorodnikom, prijateljem in znancem družina John VRBNJAK Tel. Bus.: 905-683-5150 23 East Dr., ünionville, Qnt., L6G 1A3 Tel. doma: (905) 477-3357 VSESLOVENSKI KULTURNI ODBOR Forum za kooperacijo in koordinacijo med slovenskimi organizacijami Marjan Kolarič predsednik Tel: 905-285-0979 E-pošta: marjan_kolaric@hotmail.com 770 Brown's Line Toronto, Ontario, M8W 3W2 Tel: 416-259-1430 Faks: 416-259-9210 www.theSlovenian.com RADIO GLAS KANADKSIH SLOVENCEV Oddaja preko CHIN FM 100.7 vsako soboto zvečer od 8:00pm do 9:00pm PUBLIKACIJA GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Izide vsaka dva meseca z namenom informirati o dejavnostih v slovenski skupnosti in prinašati novice iz Slovenije INFORMACIJSKI CENTER je namenjen skupnosti, da razkaže in oglaša gradivo, ki je povezano z dejavnostmi društva ali samo društvo in organizacijo, odprt vsak četrtek od 6. do 9. ure zvecer in vsako soboto od 9. do 12. ure dopoldan Vesele božične praznike in srečno novo leto 2016 vam iz srca želimo vsi sodelavci Vseslovenskega kulturnega odbora Starejša gospa je v banki hotela unovčiti ček. Uslužbenec ga pogleda in jo opozori: "Podpisati se morate." "Kako pa?" "Tako kot to storite na primer v pismu." In gospa se podpiše: vaša babi. it it it "Gospod profesor, zdravnik je prišel. Hoče k vam." "Ah, vedno me kdo moti! Nikogar nočem videti. Recite mu, da sem bolan!" it it it "Sla sem k frizerju. Vrnem se tik-tak," prebere mož na listku, ko se vrne iz službe. Zena pa se vrne domov šele proti večeru. Na mizi jo čaka listek s sporočilom: "Sel sem v gostilno. Vrnem se cik-cak." it it it Malo pred polnočjo. Po samotni, slabo osvetljeni ulici hiti mlada žena. Nekaj korakov za njo je mlad moški. Naenkrat se med njima zaustavi avto in policaj moškemu zaustavi pot. Mož je ves iz sebe: "Umaknite se brž! To je moja žena. Bila sva v kinu, in kdor pride domov zadnji, bo moral pomivati posodo!"*** "Kako dolgo že delate pri meni?" Skoraj trideset let, gospod direktor!" "Nemogoče! Saj imate šele štirideset let!" "Nadure, gospod direktor, nadure!" it it it Zvesti bralec nekega krajevnega časopisa je umrl. Uredništvo mu je posvetilo spominski članek, ki ga je sestavil mlad časnikar. Končal ga je z besedami: "Gospod Slokar je v življenju veliko pretrpel. Bil je bralec našega časopisa od prve številke." it it it Ribenčan je peljal voz, poln zelnatih glav. Na enem ovinku se voz prevrne in vse zelnate glave zletijo naokrog. Prime se za glavo in pravi: "Moj Bog! Zdaj pa vem! Vsaka glava ima svojo pamet!" it it it "Zakaj pa skrivaš dežnik pod mizo? Se bojiš, da bi ti ga kdo ukradel?," sprašuje v restavraciji Peter prijatelja. "Ne! Bojim se, da bi ga kdo prepoznal." it it it "Oče, kaj so to 'izgubljena dekleta'?" "To so tista, ki jih najlažje najdeš." KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA PRI BREZMADEŽNI S ČUDODELNO SVETINO želi vsem rojakom, posebno ženam in materam, vesele božične praznike in milosti polno novo leto 2016! ČLANICE KATOLIŠKE ŽENSKE LIGE PRI MARIJI POMAGAJ Voščimo vsem župljanom, dobrotnikom in vsem, ki boste brali to voščilo: Veliko Božje milosti in blagoslova za božič in v novem letu 2016! ADDRESS Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • October 2015 BOŽJA beseda — THE WORD OF GOD, Religious quarterly periodical, is published by slovenian Missionaries of st. vincent, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario. printed by golla graphics Inc. subscription rates in Canada $28.00, in united states $35.00 us per year. Changes of address and undelivered copies should be sent to Bozja Beseda, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3v7. Slovenia Credit Union 725 Browns Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871 TOLL FREE: 1-888-SCU-1742 611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall Tel: (416)531-8475 23 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia Tel: (905)578-7511 HRANILNICA IN POSOJILNICA VAM NUDI VSE VRSTE BANČNIH USLUG V pomoč članom in Slovenski skupnosti. Vabimo vas, da nas obiščete. www.sloveniacu.ca -Л5 KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA NAPREDNA, FINANČNO MOČNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIČNOSTI 747 Browns Line 611 Manning Ave. Etobicoke, Ontario Toronto, Ontario M8W 3v7 M6G 2W1 (416) 252-6527 (416) 532-4746 VLOGE INVESTICIJE POSOJILA ZAVAROVANJE DRUGE USLUGE ◊ Hranilne ◊ RRsps/RRiFs ◊ Osebna ◊ Za potovanje ◊ MasterCard ◊ vezane ◊ Delnice ◊ Hipotečna ◊ Hiše/Avtomobile ◊ Online Banking ◊ Čekovni račun ◊ Mutual Funds ◊ gradbena ◊ posojila ◊ Menjava $us ◊ TFsAs ◊ RESPS ◊ Line of credit ◊ Hranilne vloge ◊ Bančni avtomat Website: www.krek.ca (ATM)