CERKVENI GLASNIK
ZA TRŽIŠKO Ž U P X I J O
Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka i"— Din LETO 1938	DECEMBER	ŠTEV. 12
Kvatrni dnevi
Praznovanje kvatrnili dni je stara in častitljiva navada, ki sega daleč nazaj v prve krščanske čase. Nekateri mislijo, da je bil povod kvatrnim dnem posebni obred starih Rimljanov, ki so prosili trikrat na leto za blagoslov na polju, tedaj. ko so spravljali ob žetvi žito. ob trgatvi vino in v decembru olje. Drugi pa ugovarjajo tej misli in dokazujejo, da je Cerkev uvedla že prvotno kvatr-ni post neodvisno od starorimskega običaja in io za vsak letni čas.
Že od nekdaj so obhajali verniki ob leh dneh posebno božjo službo. Praznovali so kakor pred večjimi prazniki tudi nočno službo božjo. Več so molili in se tudi postili. V teh dneh so prinašali tudi k božji službi in k skupnemu darovanju žito. vino. olje in druge darove. Vse to so darovali za cerkev, za potrebe pri službi božji in za uboge. Zahvaljevali so se z darovi za rodovitnost zemlje. Poti a k vat rni dnevi niso bili samo dnevi zahvale z molitvijo, postom in miloščino, marveč so bili tudi dnevi duhovne obnove. Človek, ki zaradi vsakdanjega1 dela le pre rad pozabi na Boga. naj bi se vsaj ob kvatrnili dneh zopet ozrl k Bogu. ki blagoslavlja zemljo in daje vsemu rast in zorenje. Uredil naj bi človek svojo notranjost in se obnovil v Bogu. To je namen kvatrnili dni, kakor jih obhaja Cerkev še danes, k vat mi dnevi v advent u so pa namenjeni predvsem bližnji pripravi na prihodCospodovo Božiču.
Včasih so v kvatrnem času, navadno na k vat ril o soboto, podeljevali redno tudi višje redove in mašniško posvečenje. še sedaj škofje radi izberejo kvatrno soboto za to vzvišeno opravilo. Tudi molitve in berila, ki so še danes ohranjena v mašili knjigi, nas zelo spominjajo na to. Zato molimo tudi še danes ravno v teli dneh za duhovniške poklice in za dobre duhovnike.
\ srednjem veku je v nemških deželah prišlo v navado, da so se na kvatrne dni. zlasti na kvatrno nedeljo, posebej spominjali tudi vernih duš v vicali. Ta običaj se je ohranil do naših časov tudi pri nas.
Iz ostankov lepih navad, ki so še med nami ohran jene, moremo po pravici sklepati. da so naši predniki doumeli pomen kvatrnili dni in zato so bili ti dnevi važni v njihovem življenju. Upoštevali so te svete čase ne samo v verskem, marveč tudi v družabnem, družinskem in celo gospodarskem življenju. Ukoreninili so se tekom stoletij ti praznični dnevi med verniki. V to cerkveno praznovanje se je pa vrinilo mnogokrat tudi kaj praznoverskega.
Predvsem moramo preživeti ie dneve s Cerkvijo. Ti dnevi naj bi postali zopet notranja obnova za vsakega posameznika. za vsako krščansko družino in za vsako župnijo. Tako kakor prvi kristjani naj bi tudi mi v teh dneh pomnožili molitev in se po možnosti udeleževali svete daritve in svetega obhajila. Tej notranji obnovi pa naj bi se pridružil po želji Cerkve še post, ki je naj-izdatneiša hrana za dušo. Zelo je la post sedaj olajšan, a vsaj tega naj bi držali! Ker so kvatre tudi še vedno zahvalni dnevi za božje darove, naj bi se verniki ob teh dneh bolj spomnili potreb Cerkve in revežev. Darovi na kvatrne dneve dobijo tako več cerkvenega in krščanskega značaja. Molitve za dobre duhovnike so pri nas na kvatrno nedeljo ukazane. Z veseljem jih opravi jajmo! Če se bonvo na te dneve spomnili še bolj živo svojih pokojnih, potem bomo znali svoji pooožnosti pridružiti pač tudi resnost.
V naši župniji je k vat rim nedelja vedno poudarjena zlasti z molitvijo za do-
brc duhovnike in z zbirko za domače reveže. Poleg predpisane molitve ostane Najsvetejše vedno po prvi sv. maši še pol ure izpostavljeno za uro molitve za
duhovnike in preti cerkvijo je pušča za reveže. Z novim razumevanjem pa upoštevajmo vse namene kvatrnih dni, ki naj nam bodo za duhovno-obnovo!
Znkrajšek Viktor:
Pa jezit "Jožef
O dvovercih (laramanih) sem že pisal. Pa se še danes pomudimo pri njih. Malo jih imam v svoji fari, pa mi dajo vedno dovolj dela. Samo 5 družin je še takih, ki so javno muslimani, a katolieanstvo skrivajo; samo krstna in poročna knjiga pričajo... Tudi sami od časa do časa kupijo kakšno svečo in jo prižgo v čast sv. Miklavžu ali sv. Boštjanu, ki sta že od nekdaj veljala pri njihovem rodu kot hišna palrona. V sredino njihove, po brciili raztresene vasi smo postavili cerkvico sv. Boštjana in 11. oktobra letos je prvič zazvonil pri cerkvici 117 kg težek zvon, ki visi kar na mogočnem hrastu. Najbrž je glas tega zvona predramil priletno vdovo, tla je zaželela zopet sv. zakramentov. Pregovorila je svojega sina Pajezita-Jožefa, tla zapustita musli-manstvo in se pri javita, da hočeta živeti in umreti kot javna katoličana.
S strahom se je sin odločil za ta korak, zakaj njegov sosed in stric s sinovoma mu je zapretil. Sicer je tudi on dvovcrec. a jako zakrknjen musliman. Nekega večera se Pajezit le ojunači iu gre k sosedu na drugo brdo, da mu potoži in odkrije svoje srce. Že drugega dne so me čakali preti pisarno, ko sem prišel iz šole. »Kaj bo novega!'« vprašam. »Zopet sini) pridobili enega«, sia odgovorila spremljevalca. Razložili so mi. kako in kaj. Lepo se je pokrižal: jaz sem ga blagoslovil in mu dal poljubiti križ. Kamen se mu je odvalil od srca že 25 let se ni prekrižal. V krstni kn jigi sem našel, tla se imenuje Jožef. Pajezit je bil do sedaj. Naprej se bo imenoval Jožef. Dogovorili smo se, ktlo ga bo poučil o glavnih verskih resnicah, tla se iako pripravi za prvo sv. obhajilo. Preti vhodom je s strahom vprašal, kaj naj naredi, ako ga napade sosed. »Zakaj so pa orožniki tu!« sem kratko odgovoril. Nisem mislil mnogo na to. a za vsaik slučaj sem o zadevi obvestil orožnike, čeprav sem bil prepričan, da njihove pomoči ne bom potreboval. Zmotil sem se.
čez tri dni sem šel k cerkvici sv. Boštjana poročat. Pa jezi t-Jožef me je na-
prosil. naj se med potjo oglasim pri njem. da mu blagoslovim hišo. Drage volje sem to obl jubil. Z radost jo na očeh me je sam dočakal, a še bolj njegova mati. Prinesel sem s seboj večji križec in rožni venec. Ko sem blagoslovil hišo. sem tla I njemu križec, da ga obesi na steno, a materi rožni venec, ki ga je sprejela s tresočo roko in z radostnimi solzami v očeh. Koliko let ga že ni molila... Hrepeneče je pritisnila k ustnicam najprej rožni venec in potem še mojo roko. Božji mir je zavladal v hiši ... Odšel sem poročat.
Proti večeru so šele pripeljali nevesto. Zadržal sem se malo na svatbi. Ko sem se odpravljal proti domu. je pritekel ves zasupljen Pajezit-Jožef. Kaj je? Njegov dušni mir in mir njegove hiše je zrušil njegov sosed, stric. Ko se je zvečer vrnil domov in zvedel, kakšnega gosta je imel njegov sosed, je za rohnel in začel kleti in groziti. Pomagala sta mii sevedu tudi sinova. Ker so bile grožn je hude in so se mu Vedno bolj bližali. je pobegnil in pustil doma mater samo. na katero se je sedaj zlila vsa ploha klet vin in groženj. Kaj sedaj ? Kant iu ves preplašen, a doma mati saimii v strahu za njega. Vedeli smo. da tepc-na ne bo. ker je za. Albanca največja sramota udariti žensko.
Napisal sem kratko sporočilo orožnikom. kamor ga je nesel Jožef sam. Seveda dali smo mu spremstvo. Sam p<i sem se z gozdarjem in še enim možeim napotil tlo njegove hiše. ki je bila oddaljena skoraj pol ure. tla vidimo, kaj je, in umirimo mater. Nismo šli daleč, ker nam je prišel naproti drug njogo\ sosed-katoličan. ki ima hišo malo više \ brdu. Pravil nam je, da je njegova žena. ko je slišala vpitje, stekla doli, da vitli, ka j je. Ko le ni bilo miru. je vzela mater s seboj in sedaj joka pri njih. Iako je ostala hiša prazna... Obrnili suit) človeka, tla sporoči materi, kje je njen sin, in tudi mi .smo ga počakali. Vrnil se je z orožnikom. Ker je bilo že pozno, smo se dogovorili, da bodo orož-
niki drugi dan vse uredili. Odšel sem v tiho noč in bilo je že precej čez polnoč, ko sem legel.
Štiri dni je ostala Jožefov a hiša prazna. Živino so hodili opravljat drugi. Orožniki so le s težavo dopovedali njegovemu sosedu, da je versko prepričanje. svobodno in da ne sme zaradi vere napadati svojih sosedov. Ponižal se je in prišel v janjevo. Poslal je k meni svojega prijatelja in me prosil, naj ga ne preganjam. Kratko sem mu sporočil, da ga ne mislim preganjati, samo v svoje sosede naj se ne vtika. Sveto je to obljubil in Pajezit-Jožef se je vrnil v svojo hišo.
Molimo, da zavlada božični mir tudi v hišah tukajšnjih dvovereev!
To in ono
Mestni dom v Tržiču je bil slovesno blagoslovljen II. novembra. Lepa slovesnost je bila pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena, ki je imel na balkonu doma tudi daljši govor. Stavba je velikanska, lepo urejena in iržiški uradi so prišli tako enkrat pod dostojno streho. Kakor pove tržiška zgodovina, je dobil I ržič prvega župana in dva podžupana leta 1777.. dasi je dobil trške pravice že leta 1492. Graščinske pravice so hile včasih pač odločilne in kar nekaj posebnega je bilo. ko so se tržani na dan sv. Jurija leta 1777. prvikrat zbrali, da so izvolili župana in oba podžupana, /brali so se v ta namen pri cerkvi sv. Andreja, pod tedanjo Lipo. In vso dobo do letos tržiška občina ni imela svoje strehe. Značilno je pa lo. da stoji današnji mestni dom na mestu, kjer sta stali dve hiši prvega znanega tržiškega župana Andreja. Daniela pi. J a horn i ga. ki je bil tudi lastnik jeklarn na Slapu. Prve županske pravice je dobil Tržič od lastnika tržiške graščine grofa Jožefa I urjaškegu. in te pravice je znova |M>-trdil po francoski vladi iržiški graščak grof Radecki z dnem 3. 2. 1816. Po letu 1N48. je bila urejena občinska uprava po novem zakonu. Tržiška graščina je torej naklonila Tržiču prve županske pravice in še danes so njeni lastniki ko! največji davkoplačevalci v Tržiču tudi največji podporniki občine in vseh njenih naprav. Še pozni rodovi bodo pač Sedanji občinski upravi hvaležni za lepo poslopje, ki je bilo nujno potrebno.
Brez žrtev je pa seveda tako veliko delo nemogoče. — Nekateri so se ob tej priliki spomnili tudi gradnje župnišča od leta 1889. do 1890.. češ. da so bile tedaj tudi občutne dajatve. Takole je zapisal tedanji g. župnik Špendal Franc v kroniko: Vse delo je stalo 14.000 goldinarjev. Graščina, kot patron, je plačala nad 3600 kron. darovala je pa 1800 kron. Vse tri srenje so plačale na dokladah. in sicer: Tržič tri leta po 33%. Sveta Ana in Sveta Katarina pa dve leti po 49%. Od tiste dobe pa pri nas za župnijo še ni bilo nobene konkurenčne obravnave, ki bi razne cerkvene potrebe in plače uslužbencem izterjala potom davkarije, dasi so drugod take konkurenčne obravnave. ki jih podpira oblast, zelo pogoste.
Bolnikom bomo delili adventno sveto obhajilo po domovih in naj jih svojci pravočasno prijavijo. Po Tržiču borno obhajali za prvi petek v Dolini 13. in pri Sveti Ani 14. decembra. Na Bistrici bo spovedovanje 14. in delitev sv. obhajila 13. decembra.
Božično obdarovanje revnih otrok bo po možnosti oskrbela tudii letos dekliška Marijina družba. Prošnje, želje in seveda darove sprejemajo predvsem od-bornice družbe. Kar bo mogoče storiti, bo izvršeno. Dobrotniki naj IhkIo naklonjeni. nekateri naj pa prizanesejo z — zavistjo.
Namesto cvetja Brenčič Antoniji je poklonila Mallv Štefanija Vincencijevi konferenci 30 din. Bog povrni!
Oznanila za decembcr
Ves advent so zor nice zjutruj ol> šestih, ko je sv. maša preti Najsvetejšim. Vsak dan je tudi prilika za sv. spoved.
Devetdnevnim na čast Brezmadežni «e vrši v cerkvi s\. Adreju pred oltarjem Brezmadežne od 29. novembra do praznika vsak večer ob |x)l osmi mi.
1.	Državni praznik zedinjenja. Po osmi s\. maši je slovesna zahvalnica in predpisane molitve.
2.	Prvi petek v mesecu. Na predvečer je skupna molitev s\ete ure v župnijski cerkvi od osme do devete ure. Zaradi devetdnevnice pri sv. Andreju velja ta pobožnost tudi za molitveno |x>mof K A \ tem tednu.
•t. II. adventna nedelja, prva v mesecu in sv. Barbare. Shiižbe božje so v navadnem redu. Pri šesti s\. maši je mesečno sik up no sv. obhajilo za može in fante, ki naj v velikem številu prejmejo lo nedeljo s\. obhajilo za ud-vent.
(). Sv. Nikolaj. Oh pol osmih je sv. maša v cerkvi sv. Andreja.
8. Zapovedan praznik Brezmadežne. Ob šestih in desetih je sv. maša pred Najsvetejšim in z dvema blagoslovoma. Ob desetih je peta sv. maša. Popoldne ob dveh je govor, sprejem v dekliško Marijino družbo, slovesne pete lita-nije Matere božje in nato prireditev Marijinih družb v dvorani.
II.	III. adventna nedelja. Službe božje so \ navadnem redu.
15. Sv. Lucija. Ob |H>1 osmih je sv. maša \ cerkvi sv. Andreja.
14.. 16., t", kvatrni dnevi. V sredo in soboto je zaukazan zdržek v jedi, a je dovoljeno jesti meso, v petek je strogi post.
18. IV. adventna in kvatrna nedelja. Po šesti sv. maši ostane Najsvetejše izpostavljeno še pol ure za uro molitve za duhovnike, za katere se moli posebna molitev tudi po pridigah in pri večernicah. Pred cerkvijo je pušča iz a reveže Vincencijeve konference, ki 'bodo za Božič posebej priporočena.
21. Sv. Tomaž, apostol. Ob šestih je orglana farna sv. maša.
24.	Vigilija rojstva našega Gos|>odn Jezusa Kristusa. Ta dan je strogi i|M>st, ki pa popolnoma preneha pri večerji. Zvečer ob II. uri so slovesne jutranjice /. zahvalnico o polnoči. Nato je slovesna peta sv. maša z leviti -— polnočni-ca. Po polmočinici se <leli tudi sv. obhajilo. Spodobi se, da dotični, ki želj po polnoč-nici sprejeti sv. obhajilo, nekaj ur prej ničesar ne y.auzije.
25.	Roistvo našega Gospoda Jezusa Kristusa. — Sveti dan. Ob i|xil šestih se prično tri sv. maše, druga je z dvema blagoslovoma in pred Najsvetejšim. Ob pol osmih se zoipet prično tri ■IV. maše. Ob pol desetih je tiha sv. maša. Ob desetih je velika slovesna peta s\. maša z leviti in z dvema blagoslovoma. Med šesto iu deseto sv. mašo je običajno darovanje mož in žena. ''o'M^dne ob treh so slovesne litanije Matere božje.
2b. Sv. Štefan, nezapovedan praznik. Službe božje «) kakor ob nedeljah. Po deseti sv. maši je blagoslov so'i.
27. Sv. Janez, apostol in evangelist. Ob devetih je orglana farna sv.maša.
2S. Spomin nedolžnih otročičev. Ob šestih je orglana farna sv. maša.
Til. Sv. Silvester in zadnji dan leta. Ob šestih je orglana farna sv. maša. Popoldne ob štirih so slovesne litanije z zahvalno pesmijo /a vse \ letu 1958. prejete dobrote.
Shodi cerkvenih organizacij:
III.	red: shod 4., vesoljna odveza 8.. 25.
Dekliška Marijina družha: shod, skupno sv.
obhajilo, sprejem in prireditev 8.
Marijina družba za žene: shod 8., skupno sv. obhajilo II.
Marijini vrtci: iPo na;|M>vedi gg. \ eroučiteljev.
Molitvena pomoč KA: vsak petek zvečer ob 8. uri.
Mladinska pohožnost: 18. popoldne.
Mesečna šolska sv. spoved: meščanska šola v. dečki ljudske išole l()„ deklice ljudske šole 17., dolinski šolarji II.. šentanski šolarji II. in IH.
Župnijska kronika za oktober
Oktobra v naši župniji rojenih: 9. Oktobra v naši župniji porpčeni:
1.	Jane Janez, predilniški delavec. Bistrica 68, in Pišljar Marija, predilniška delavka, Tržič, Ljubeljska cesta 41). poročena I. oktobra.
2.	Kopač Metod, predilniški delavec. Bistrica 64, in Jane Helena, predilniška delavka, Bistrica 64. poročena t. oktobra.
5. Kenda Ludovik, mizarski pomočnik, Tržič, Za Virjem 1. in Vole Helena, predilniška delavka, Tržič. Dekliški dom. poročena l.okt.
4.	Nemec Jakob, predilniški delavec, Sv. Aina 77. in Golmajer Jožefa, predilniška delavka, Sv. Ana 115. poročena I. oktobra.
5.	Jakopin Štefan, čevljarski pomočnik, Tržič, Usnjarska ul. I. in Polanšek Friderika, predilniška delavka. Tržič. Preska 8. poročena l.okt.
6.	Jontez Ignacij, strojni delavec. Bistrica 50. in Lavrič Marija, hči posestnika. lUrnarsko 10, župnija Bloke, poročena 2.oktobra.
7.	Pregel Rudolf, predilniški mojster, Tržič, Predilniška ulica 8. in Sterniša Marijana, šivilja. Pristava 17. župnija Križe, poročena 17.. oktobra.
Oktobra v naši župniji umrli:
1.	Hočevar Marjeta, samska prešivalka, rojena v Tržiču 15. 2. 1915, umrla \ Tržiču, Ljubeljska cesta 27. dne I. oktobra.
2.	Ješe Lucija, žena čevljarskega podjetnika in hišnega posestnika, rojena \ Tržiču II. 12. 1897, poročena 2. 5 1950. umrla v Tržiču, Cerkvena ulica II. dne 8.oktobra.
5. Roblck Gregorij, hišni posestnik, rojen 12. 5. 1871 v Dolini, poročen 25. 8. 1905, umrl v Dolini 104. dne 20.oktobra.
4.	Kihnikar Marija,' hči solboslikar.-kega pomočnika, rojena na Bistrici I. dne I. 10. 1958, umrla na Bistrici I. dne 21.oktobra.
5.	Brenčič Antonija, žena predilniškega elek-trikarja, rojena \ Tržiču 20. I. 1890. poročenu 19. 8. 1922, umrla v Tržiču. Preska 6. dne 215. oktobra.
Oktobrska poročila od drugod:
1.	Papler Pavla, hči posestnika, rojena na Bistrici 6. dne 15. I. 1915, se je poročila v Trbovljah 24. 4. 1958 is lluinski Francom.
2.	Ogris Franc, rojen pri Sv. Ani št. 52, dne 10. 10. 1905, se je poročil v Kranju 15. 10. 1958 s švegelj Terezijo.
5. štele Jožef, rojen \ Tržiču št. 109, dne 15. 4. 1910, se je poročil v Kranju 16. 10. I9>s s T;čnr Mariiamo.
4.	Kralj Justina, rojena Ž.uincr \ Tržiču št. 152. dne 25. 9. I8S4, se je poroči'a drugič v cerkvi Marijinega Oznanjenja \ Ljubljani 25. 10. I95S s iKonič Jožefom.
5.	Kolini Frančiška, rojena mri Sv. Ani išt(+5, dne 28. 9. I90S. se je |M>ročila \ Križali 50. tO. 1958 s Košnjek Franco.in.
(>. Meglič Jožef, hiš. posestnik pri Sv. \ni št. 97, rojen 8. I. 1901, se je poročil v Preddvoru 51). 10. I95S / Vrankar Angelo.
7. Golob Hubert, sin šoferja Huberta, rojen v Tržiču, Glavni trg 17, je umrl v Mari1x>ru, župnija sv. Magdalene, dne 51. 10. 1958.
/a predstavnika in založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču. — Za urednika v Ljubljani: Dr. P. Gvido Bant, O. F. M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejee.