IllililllllHIIHIlllllIlM

Subscription:

$2.00 a year
$1.00 half year

H Issued every g
Tiiursday g

NAŠ DOM

Ilustrovan tednik za izobrazbo, gospodarstvo
in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki . 1

Entered as second class matter March 12, 1924 at the post office at New York, N. Y., under the Act

of March 3. 1879.

Address:

261 East lOth St.
New York, N. Y.

Tel.:

Orchard 0140

Letnik — Volurne I

New York, N. Y. June 5. 1924. — 5- junija 1924.

St. — No. 1.4

Ameriški letalci na
Ki tajskem

Ameriški letalci so srečno dospe¬
li na Kitajsko. — Sedaj so pre¬
leteli petsto milj- — Poveljnik
je nekoliko zaostal, ker se mu
je pokvaril stroj.

ŠANGHAJ, Kitajska. — A-
meriški letalci, ki so na poletu o-
koli sveta, so dospeli dne 4. juni¬
ja z Japonskega na Kitajsko, v
Šanghaj.

KAGOŠIMA, Japonska. — Po¬
ročnik Lowell Smith, vodja ame¬
riških letalcev, je odletel dne 4.
junija s svojim mehanikom Leslie
Arnoldom od tu v Šanghaj, ki j c
oddaljen 500 milj od tu. Njegov
aeroplan je vsled nekega stroj¬
nega defekta zaostal za drugima
dvema, ki sta se dvignila na ta
polet že dne 3. junija.

Portugalci na Burmi.

A K VAH, Burma. — Portugal¬
ska letalca, poročnika Bciros in
Paes, ki sta podvzela polet iz
Lizbone v Mako, na Kitajsko,
sta dospela danes v Ak vab.

ATENTAT NA AVSTRIJSKEGA
KANCELARJA

DUNAJ, Avstrija. -— Tu je nek¬
do napadel avstrijskega kance-
larja Seipel-a ter oddal nanj več
strelov, ki so ga težko ranili. —
Kancelar je v bolnišnici in po po¬
ročilu zdravnikov, je njegovo
stanje zelo opasno. Krogla je za¬
dela kancelarja v prsi ter mu ra¬
nila pljuča, vendar je upati, da
se mu bodo zacelila.

POPDPOLKOVNIK MARTIN

MA.J FF?ED'KC i-. tv-AARTliS

Na zgornji sliki je podpolkov¬
nik Martin, poveljnik ameriških
letalcev, ki so podvzeli polet oko¬
li sveta. Poveljnik Martin pa se
je, kakor znano, zaletel v neko
goro v Alaski ter je moral opu¬
stiti svoj nadaljni polet.

NEWYORŠKE SLOVENKE V NARODNI NOŠI

Na sliki je videti newycrške Slovenke v  naši prekrasni narodni noši
ob priliki kat. shoda dne 25. maja v Dolenjem New Yorku. Želeti
je, da bi naše žene in dekleta še večkrat nastopile v tej pestri noši.

Japonci protestirajo s samomori

Japonski narod je skrajno ogorčen vsled nove naseljeniške posta¬
ve, ki jo je uveljavila ameriška zakonodaja z ozirom na japon¬
sko priseljevanje. — Bojkot ameriškega blaga. — Svoji žalo¬
sti in nevolji dajejo Japonci izraza na prav oršjentalski način,
— s samomori.

TOKIO, Japonska. —. Po vsej deželi se je pričelo bojkotirati
ameriško blago. Ogorčenje in sovraštvo napram Ameriki raste od
dne do dne. V protest proti določitvi ameriškega kongresa, da se
izključi Japonec kot manj vredno pleme od priseljevanja v Ameri¬
ko, je izvršilo že več Japoncev samomor. Pred nekaj dnevi se je
usmrtil nek Japonec s tem, da je izvršil harakiri, to je star način
japonskega samomora, ter si je prerezal trebuh. Pred smrtjo je
spisal pismo ter je naslovil na ameriškega poslanika, v katerem je
protestiral proti novi ameriški postavi.

Dne 3. junija pa so izvršili trije nadaljni Japonci samomor kot
v protest proti novi ameriški priseljeniški postavi. V Hamamatsu
sta se dva vrgla z vlaka, v Choshi pa se jc neki Japonec obesil.

Eden onih, ki se je usmrtil v Hamamatsu, je pustil pismo, v
katerem roti svoje sorojake, naj ne kupujejo ameriškega blaga-
Samomorilec v Choshi je neidentificiran mladenič, star približ¬
no 23 let ter izglcda kot dijak. On je pustil pismoj v kojem pravi :

— Jaz se žrtvujem za stvar svojega naroda. Upam, da se bo
ves narod dvignil proti nesramnosti, ki jo je zagrešila Amerika na¬
pram Japonski. Želim, da bi moja smrt ne bila zaman in da bi u-
trdila naše patrijote v ljubezni do svojega naroda. —

Nek drugi Japonec se je usmrtil v predmestju Tokia. Ta, ki se
je obesil, je bil star okoli 22 let in je pustil pismo, naslovljeno na
ameriškega poslanika v Tokiu. V tem pismu jc rečeno: Jaz z ve¬
seljem umrem, ker vem, da boste storili vse, da ublažite ameriško
sovraštvo napram Japonski. —

Japonsko časopisje na dolgo in Široko poroča o teh samomo¬
rih in bati se je, da se bodo ti samomori nalik epidemiji razširili
med narodom.

NA BALKANU ZOPET VRE

Kot kaže, bo ostal Balkan večno torišče nemirov. — Albanci revol-
tirajo in so baje zavzeli glavno mesto. — V Romuniji kmetje;
groze, da bodo vrgli koruptirano vlado. — V Jugoslaviji se vr¬
še spopadi med komunisti in nacijonalisti.

V Albaniji, Romuniji in po vsej priliki tudi v Jugoslaviji zopet
vre. V Albaniji je revolucija, ki je — kakor trde različni glasovi —
nacionalistična in protiitalijanska, dočim drugi pravijo, da je finan¬
cirana z italijanskim denarjem. Revolucijonarji, pod vodstvom Ki-
azim beja, imajo rta svoji strani del armade in policije, dočim je na
strani vlade še 15 polkov.

Zadnja poročila pravijo, da so revolucijonarji že zavzeli glav¬
no mesto Albanije, Tirano-

V Romuniji pa grozi 50.000 kmetov, da bodo marširali na glavno
mesto, da stirajo s parlamenta koruptno vlado.

V Jugoslaviji pa se vrše spopadi med komunisti in nacijonalisti,
in pri nekem takem spopadu je bilo ubitih 7 oseb.

Svojo telo ubil s sekiro

Italijan je na zverinski način ubil
svejo teto, ker mu ni hotela
dati denarja za popravilo av¬
tomobila. — Udaril jo je osem¬
krat s sekiro ter ji razbil lobanje.

PATERSON, N. Y. Frank Car-
bone, 28 let star, je priznal, da
je s sekiro ubil svojo teto Mrs.
Marie Ferrazza, ki je stanovala
v mali bajti v West Paterson.-.

Carbone je izjavil, da je umo¬
ril svojo teto, ker mu ni hotela
dati 40 dolarjev, katere je potre¬
boval za popravilo svojega av¬
tomobila. Carbone je prišel pred
tremi leti iz Italije.

Morilca so zaprli že takoj pr¬
vi dan po umoru, toda mu niso
mogli dolgo ničesar dokazati.—*
Carbone je izpovedal, da je prišel
k svoji teti, ki je bila že v poste¬
lji ter zahteval od nje 40 dolarjev
da plača za popravilo avtomobi¬
la- Ker mu jih teta ni hotela dati
je pograbil malo sekirico, ki je
bila v kotu ter udaril ž njo teto
po glavi. Ko je padla na tla, ji je
vrgel vrečo preko glave ter jo
nato še osemkrat udaril.

N:1 to je zavlekel truplo v kot
sobe ter zbežal, nesoč seboj se¬
kiro in s krvjo napojeno vrečo,
nakar je vse skupaj vrgel v Pas-
saic reko.

BUDAPEŠTA. — Bivša av¬
strijska cesarica Žita je v denar¬
nih stiskah. Pravi, da potrebuje
5.000 dolarjev na mesec za vzdr¬
ževanje svojega gospodinjstva
in da je v stiskah, ker ji je špan¬
ski kralj ukinil podporo.

(Torej z manj kot pet tisoč do¬
larji ne more živeti, revica! Tu
se zopet jasno vidi, kako razpa-
šena in objestna je ta gospoda,
ki je bila vajena živeti od ljud¬
skih žuljev!)

PROFESOR WILL ROENTGEN

'Prof. WILLlAM CONRAD ROIbW

Slika nam predstavlja učenja¬
ka Roentgena, ki je iznašel slav¬
ne X žarke, s katerimi je toliko
koristil trpečemu človeštvu.

..

Stran 2

NAŠ DOM

C:

I VESTI IZ NAŠIH NASELBIN I

Cleveland, O- — Po dolgi in
tnučni bolezni je tukaj umrl Vin¬
cenc Hrobat v starosti 43 let. —
Podlegel je boleznj proletarcev
»— jetiki.

Miss Amalija Toniaž :; ' je bila
bperirana na slepiču.

Forest City, Pa. — Tukaj so u-
mrli sledeči rojaki: Družini John
iTomažič je umrl v bolnici 6-let-
ni sinček. — Dne 22. maja je u-
mrl John Kranjc in sicer za maj-
narsko boleznijo. Star je bil 41
let. Tukaj zapušča- ženo in šfiri
nedorastle otroke. Spadal je k
društvu sv. Jožefa, št. 12 KSKJ
in k društvu Zvezda, še. 372
SNPJ. Društva so se korpora¬
tivno udeležila pogreba, — Dne
22. maja je umrl v sosedni nasel¬
bini Vandling John Kamin, star
,47 let; tudi njega je pobrala maj-
narska bolezen. Tukaj zapušča
ženo in 6 otrok ter tri brate. -—

Spadal je k društvom sv- Jožefa
KSKJ, Slovenec SNPJ in k sa¬
mostojnemu društvu sv. Lovren¬
ca. Imenovana društva so ga pol¬
noštevilno spremila na pokopali¬
šče. Pevsko društvo Naprej mu
je zapelo ginljive žalostinke. —
Dne 27. maja je v bolnišnici v
Carbondale umrla soproga roja¬
ka Louis Skubic-a, ki ima farmo
v Cooperstorvn, N. Y.

Poročevalec.

Sheboygan, Wis. — Dne 21.
maja je povozil avto 10-letno
hčerko družine Metelko. Deklica
je par ur po nesreči umrla v bol¬
nici. Povozil jo je tovorni avto¬
mobil trgovca John Plesetz-a. —

Adamsburg, Pa. — Tu je u-

mrl John Prošt, rojen 1.868 v Šen-
turi pod Kumom na Dolenjskem.
Bolehal je. nad 13 mesecev in je
podlegel operaciji.

Nasi dopisi

New York, N. Y. — Kakor je
bilo v tem listu že poročano, pri¬
redi pevsko in dramatično društ¬
vo Domovina dne 8- junija, t. j.
v nedeljo, svoj prvi pknik v E-
merald parku. — Odveč bi bilo o-
menjati, kako zna Domovina za¬
bavati svoje člane in goste, kajti
to je vsem znano, ki so bili že na
tej ali oni prireditvi tega kultur¬
nega društva. Tudi sedaj zago¬
tavlja Domovina vsem. da zabave
ne bo manjkalo. Med drugimi bo¬
do prijatelji kegljanja lahko po¬

skušali svojo izvežbanost, kajti
dobrim kegljalcem so namenjeni
lepi dobitki. Dalje se bo vršilo
žrebanje, in sicer bo to pot na
žrebu ženska ročna torbica ali
pompadurka, vredna 15 dolarjev.
— O.b zvokih izborne Slovenske
godbe, ki je obljubila, da bo s.vi-
rala tako pogosto, da si bosta;
lahko tudi najstrastnejšj plesa¬
lec in plesalka izbrusila pete, se
bo plesalo po mili volji. Vsak od¬
mor med raznovrstnim in boga¬
tim programom pa bo izrabil pev¬

ski zbor Domovine, ki bo z našo
slovensko pesmijo zadivil navzo¬
če občnstvo. Proti večeru, ko bo
prenehala Domovina s svojim
petjem, pa nastopijo tudi razni
solisti, nadalje dueti, terceti, kvar¬
teti in raznovrstni zbori, ki bodo
peli v alegru in alegrissimu in
■— pijano. Torej, rad bi poznal ti¬
stega razvajenca, ki mu vse to ne
bo dovolj! Ker se pa samo ob po¬
eziji ne da živeti, zato bo pre¬
skrbljeno tudi za prozaično stran
življenja naših gostov in izletni¬
kov. Nič se ne bojte; vsega bo
dovolj ! Po mizah bodo skakali
lepo rumeno zapečeni purani in
fazani, z vilicami in noži v svo¬
jih hrbtih, in treba si bo le odre¬
zati kos, nakar bo rajska ptica
odfrfotala naprej. Če pridejo pra¬
vočasno povabljeni Bosanci s
svojim janjci in turopoljci, ni iz¬
ključeno, da se ne bo tudi na
ražnju vrtela slastna pečenka teh
četveronožcev. — Za gašenje že¬
je bodo improvizirani posebni stu¬
denci, enaki onim v deveti deželi-
Zato upamo, da pride vse, — “kar
lejze inu gre"!

Vstopnina 35 centov za osebo.
Začetek ob 2. popopoldne.

Poročevalec,.

New York, N. Y. — Društvo
sv. Frančiška, št. 46 KSKJ, pri¬
redi dne 29. junija v Walter’s E-
merald parku svoj piknik. Svi-
rala bo izvrstna godha — tambu¬
raši iz Brooklyna. Yršilo se bo
tudi kegljanje na dobitke in žre¬
bala se bo kuhinjska oprava iz a-
luminija.

A. Jerman.

. VČA

FOKKER MONOPLANE DESI&NED

for  PORTU GUESE. R.OUND"T/;e-
VVOR.LD FL.IGHT J

PORTUGALSKA LETALCA NA
POTU OKROG SVETA.

Portugalca sta se že proslavila s
poletom preko Atlantika.

Nov poskus, da se obleti po
zraku zemeljsko oblo, bosta na¬
redila portugalska letalca admi¬
ral Gayo Coutinho in kapitan Sa-
cadur.a Cabral. Ta dva letalca sta
se proslavila, ko sta srečno uspe¬
la pri svojem poletu preko Atlan¬
tika leta 1922. Tedaj sta odletela
iz Lizbone na Portugalskem dne
1. aprila ter sta dospela v Rio de
Janeiro v Braziliji 5 junija.

Oba letalca imata za seboj dolg
in slaven avijatični rekord. Ad¬
miral Coutinho, ki ni več mlad, je
tudi slaven astronom. Ko sta a-
vijatika objavila svojo namero,
je nastal entuzijazem med špan¬
skim narodom in dvoje mest ji¬
ma je darovalo aeroplane za polet.
Letala so Fockerjevega tipa.

Admiral
GrAVO
GO UTI H KO
and Commander
SACADURA CABRAL

New York-BrookIyn.

Znana rojaka gg. Cerar in La-
cyan sta otvorila v Brooklvnu
dve trgovini z najmodernejšimi
klobuki in slamniki. Ena trgovi¬
na se nahaja na 2579 Myrtle Ave.
druga na 429 Broad\vay. Upati je
da bodo rojaki podpirali svoja
rojaka, kjer bodo najboljše po¬
streženi- — Svoji k svojim !

Rojakom v New Yorku pripo¬
ročamo ob potrebi pogrebnika
George Brautigama, ki je imel
na skrb iže marsikateri sloven¬
ski pogreb in je vse tozadevne
posle izvršil v zadovoljstvo pri¬
zadetih.

— Slovencem v New Yorku
priporočamo fotografa — Mr.
Spiesa, 54 — 2nd Ave, New York.

— V Brooklvnu ima tvrdka
Auerbach lepo zalogo tajerjev
ali avtomobilskih, pnevmatik in
tub ter različne druge avtomo¬
bilske potrebščine. Tvrdko pri¬
poročamo našim rojakom-

Rojake pa vljudno prosimo, da
pri vseh trgovcih, pri katerih ku¬
pujejo in kateri imajo svoj oglas
v našem . listu, slednjim povedo,
cin so videli niihov oglas v "Na¬
šem Domu”.

UREDITEV KONKUBINATA
NA KITAJSKEM

Kitajski pravosodni minister
je razposlal provincijskim obla¬
stim sledeča določila, ki imajo
namen omejiti konkubinat (pr!-
ležništvo) na Kitajskem.

1. Konkubino se sme pripeljati
v hišo, kadar je žena prekoračila
40 let in ni imela otrok.

2. Kdor hoče poročiti svojo
konkubino, mora za to dobiti do¬
voljenje njenih staršev in pa do¬
voljenje svoje zakonske žene. —

3. Kdor si privzame konkubi¬
no, mora o tem obvestiti kra¬
jevno policijo.

4. Kdor se ne bo pokoraval
gori navedenim določbam, bo za¬
padel kazni 20 dolarjev.

5. Starci, ki bodo tajno kupo¬
vali mlade deklice v svrho kon-
kubinata, bodo obsojeni na dve
leti zapora in bodo prisiljeni pla¬
čati 6000 dolarjev globe.

Morski slon.

Morskega slona so ujeli v Si-
monsbaju pri Kapstadtu. Dolg je
šest metrov, v obsegu ima štiri
metre. Glava je v razmerju z o-
stalim telesom zelo majhna. V
gornjih čeljustih ima pet velikih
zob, v spodnjih pa dolgo vrsto
malih.

NAŠI POTOVAL. ZASTOPNIKI

•Joseph Bergant se sedaj naha¬
ja v Cleveland, Ohio ter bo pri¬
hodnje dni obiskal naselbine v
okolici.

Anton Ocepek potuje po Pen-
nsylvaniji ter bo nato šel tudi v
West Virginio.

John Petek se bo prihodnje
tedne mudil v Illinois in Wiscon-
sin.

Vsi ti naši zastopniki so po¬
oblaščeni pobirati naročnino za
“Naš Dom’ ter jih rojakom top¬
lo priporočamo.

Uprava “Našega Doma”

261 E. lOth St.

New York, N. Y.

NAŠ DOM

Stran 3

AMERIŠKI „ L AN DR U“

Ameriški odvetnik je študiral metode Landru-ja, francoskega mo¬
rilca “na debelo”, in k oje menil, da je dovolj podkovan v teh-,
niki umorstev, je pričel tudi sam s tem, da je umoril svojo že¬
no in svojeg asvaka, njuni trupli sežgal, glavi pa zalil v cement.

Warren J. Lincoln, odvetnik v
Chicagu in daljni sorodnik bivše¬
ga ameriškega predsednika Lin¬
colna je zaprt v jetnišnici mesta
Aurora, UL, ker je obdolžen dvoj¬
nega umora. Priznal je, da je li¬
moni svojo ženo, Helen Lincoln,
in svojega svaka, Byron Shoup-a,
katerih glavi je našla policija za¬
zidani v masi cementa.

Dokler se ni zaznalo za to u-
mor — ki je eden najstrašnejših
.v analih policije — je bil Lincoln
spoštovan meščan v Aurori, poz¬
nan kot učen, prirodo in cvetlice
ljubeč človek.

Nato pa je policija razkrila dej¬
stvo, da se je Lincoln bavil s štu¬
dijami glede umorov- Podnevi je
negoval in zalival cvetlice na svo¬
jem vrtu, ponoči pa s eje bavil s
tehniko umorstev, dokler se mu
ni zdelo, da se je dovolj izvežbal,
in da se lahko dejansko loti stva¬
ri, kateri je posvetil toliko študij.

On je oboževal Henry Landru-
ja, francoskega morilca, čigar
glava je pred dobrim letom dni
padla v košaro, ko mu je ostrina
giljotine padla na tilnik.

Odvetnik Lincoln je natančno
čital vse opise, ki so opisovali
grozne Landrujeve umore, in ta¬
kisto se je divil njegovim gro¬
zodejstvom, ko je čital, kako je
slednji razkosaval svoje žrtve ter
njih kose sežigal v peči, da ni
ostalo od njih drugega kot peš¬
čica pepela.

Nato je čital neko povest, v
kateri opisuje pisatelj nekega ki¬
parja, ki je zastrupil svojo ženo
in taščo, nato pa trupli povaljal v
gipsu in kleju, to maso obdelal ter
nato postavil kot dvoje kipov na
piedestal v Svojem ateljeju. Tu
sta stala “kipa” ne da bi živa du¬
ša kaj sumfila, dasi je porcija
natančno preiskala tudi njegov a-
telje. Nekega dne pa je po ne¬
previdnosti eden njegovih gos¬
tov prevrnil “kip”, v katerem je
bilo truplo slikarjeve tašče. Pri
padcu se je klej na glavi odluščil,
in prestašenim gostom se je nu¬
dil strašen pogled: mrtvaško-ble-
do žensko -obličje .

Ko je torej Lincoln dovolj pre¬
študiral metode, o katerih je či¬
tal, je sklenil, da tudi sam posku-
skusi svojo tozadevno "umet¬
nost”. Umoril je svojo lastno že¬
no in taščo, nato pa se skrbno
pripravil da prikrije sledove svo¬
jega zločina. Toda pri vsej svoji
skrbnosti je naredil veliko na¬
pako. Glavi obeh umorjenih je

našla policija v konkretni ce¬
mentni masi, in sicer sta bili za¬
viti v platno ter tako potisnjeni v
tedaj še mehak cement. Ce ne bi
bil morilec zavil glav v platno
bi jih bil cement najbrž razjede),
vsled česar ne bi mogel njemu
nihče ničesar dokazati, zlasti ker
trupel še dozdaj niso našli.

Svojo prvo napako je storil
Lincoln, ko je odšel nenadoma
zdoma. Ko je prišla naslenjega
jutra ženska, ki je pospravljala
njegovo hišo, v stanovanje, se je
zgrozila. Vsebovsod — na tleli,

na oknih in po stenah, ie bilo vi¬
deti madeže od krvi. Krvavi sle¬
dovi so vodili od hiše do cvetlič¬
njaka in vodnjaka, ki je bil tam
poleg. Zenska se je sklonila pre¬
ko roba vodnjaka ter opazila do¬
li Lincolnovo spalno čepico in
spalni plašč, ki je plaval na vodi.

Na mehki, vlažni zemlji je bi¬
lo videti odtise čevljev, ki sta
jih nosila Helen Lincoln in njen
brat, toda teh dveh ni bilo ni¬
kjer.

Vse je kazalo, da sta bila Mrs.
Lincoln in njen brat, ki je sta¬
noval pri njej, umorjena- .Poli i-
je je zaslišala sosede, toda to
zaslišanje ni vodilo do nikakvih
uspehov. Vsi so izpovedali, da ni¬
so slišali ničesar sumljivega in da
zadnje dni sploh niso videli Mrs.
Lincoln in njenega brata. Cele iti
ri tedne je vladala taka negoto¬
vost glede te misterije, nato pa
se je naenkrat pojavil doma Mr.
Lincoln.

Fran Michels, načelnik policije
v Aurori, se je olajšano oddahnil,
ko je videl, da je prišel Lincoln,
katerega so že vsi smatrali za
mrtvega, zopet domov. Toda, kje
sta ostala druga dva? Policijski
načelnik je šel k Lincolnu ter ga
vprašal, kje je bil. Lincoln mu je
odvrnil, da sta ga njegova žena
in svak prisilila, da se je pri¬
družil neki skupini tihotapcev,
odkoder je le z največjo težavo
pobegnil. Cela stvar se je zdela
policijskemu načelniku nekoliko
sumljiva, in ko mu ie se na nje¬
govo vprašanje, kaj pomenijo oni
krt avi madeži po tleh in' po ste¬
nah stanovanja, Lincoln odvrnil
da so to madeži kurje krvi, se je
zdela cela stvar polici iškemu na¬
čelniku vendar nekoliko preveč
debela. Toda podvzeti ni hotel še
ničesar, temveč je potmežljivo ča
kal. Lincoln je spet odšel iz Au-
rore, neda bi komu kaj povedal,
kam gre. Ko je policija izvedela,
da je šel v Chicago ter da se tam
pogaja za neko službo, vsled ka¬
tere bi bil primoran stalno ostati
v Chicagu, je policija sprožila na¬
stavljeno past.

Lincolna so zaprli nato pa naš¬
čuvali nanj celo skupino detekti¬
vov, ki mu niso dali miru ne po¬
noči ne podnevi ter so ga nepres¬
tano mučili z vprašanji, kje sta
njegova žena in svak.

Lincoln je sprva zagotavljal
policiji, da je bil s svojo ženo
skupaj v Chicagu. Toda nekega
dne pa se je naslonil na ramo po¬
licijskega načelnika ter se raz¬
jokal.

-— Vi ste bili vedno dober člo¬
vek, — je dejal — zato vam bom
vse priznal.

Načelnik je napeto čakal.

— Umoril sem oba, ker sem ju
zalotil skupaj. Ali me razume¬
te ? Njuni glavi boste našli v blo¬
ku cementa na mestnem smetišču.

Policijski načelnik je buljil v
Lincolna ter neverjetno zmajal z
glavo.

— Zopet mi hočete natveziti
kako bajko, Lincoln, —- je

— Nikakor! To ni bajka. Sto¬
rite, kakor sem vam rekel, in go¬
tovo boste našli njuni glavi.

— Kako ste ju umorili? — ga
je vprašal policijski načelnik.

-—Zalotil sem ju lansko leto
dne 10. januarja, okoii enaj¬
stih ponoči. Ko sem šel proti hi¬
ši, sem videl, da je bilo notri vse
temno. V hiši sta bili dve spalni¬
ci ; v eni sem spal jaz in žena, v
drugi moj svak. Šel sem proti
zadnji spalnici, da vidim, kje je
svak, toda opazil sem, da je bila

spalnica prazna. Nato sem šel
skozi obednico v najino spalnico,
kjer sem zalotil svojega svaka. Pri
sebi sem imel revolver in v nas¬
lednjem trenotku sem oba ustre¬
lil.

— Žena, ki je bila samo ranjena,
je stekla iz hiše ter bežala proti
cvetličnjaku. Jaz pa sem vzel
svojo malo 22-kalibersko puško
ter šel za njo. Opazil sem jo, ko
je hotela steči nazaj v hišo, tedaj
pa sem pomeril ter sprožil.

Nato je moral voditi Lincoln
policijo na mesto, kjer je zazidal
glavi v cement. Dočim so jetniki
okrajne jetnišnice pod nadzor¬
stvom policije kopali ter iskali o-
ni cementni blok, je Lincoln ner¬
vozno pušil cigarete. Kopači so
res kmalu zadeli na nekaj trdega.
Lincoln je pristopil bližje k na¬
čelniku. — Sedaj morajo najti, —
je dejal. Komaj je to izgovoril, so
dvignili iz zemlje cementni blok-

— Tu je, moj Bog! — je vzklik¬
nil Lincoln, ko je zagledal pred
seboj blok, nato pase je osnesve-
stil.

V nezavesti je ležal skoro dvaj¬
set minut. Ko je odprl zopet svo¬
je oči, je videl, kako so jetniki
nakladali blok na tovorni avto,
da ga odpeljejo. Blok je bil 1
jard dolg ter 18 palcev debel in
je tehtal preko 10 funtov. Ka¬
men so odpeljali na policijsko po¬
stajo, kjer so ga pričeli kamnose¬
ki skrbno kršiti s svojimi dleti.
Kmalu so prišli do kosov platna,
nato pa sta se pokazali glavi ne¬
srečnih Lincolnovih žrtev, ki sta
bili zaviti v platno.

Ko so vprašali Lincolna, kaj je
naredil z brezglavima truplima, je
postal morilec zmešan in konfu-
zen.

— Trupli sem sežgal v štedilni¬
ku, kjer se kuha prešičem, — je
odvrnil, toda nato je še v isti sa¬
pi popravil: — sežgal sem ju v
peči v cvetličnjaku.

Nato je podal Lincoln v ječi de-
taljno izpoved. Dejal je, da je
še drugega jutra po umoru zajtr¬
koval doma, dočim sta bili trupli
še v hiši. Nato je zastri okna, da
bi skril trupla pred radovednimi
pogledi, nakar je šel k svojemu
bratu, ki je prebival par minut ho¬
da od njega ter pri njem obedo¬
val in večerjal.

Nato pa je pričel premišljevati,
kako naj se odkriža trupel. Še
tisto noč — med deveto in dese¬
to uro — je trupli razsekal, odse¬
kal je roke- in noge ter te kose
posamezno znosil na vrt v cvet¬
ličnjak, kjer je bila peč, v kateri
je zakuril močan ogenj. Potreb¬
nih je bilo šest potov, da je spra¬
vil vse v kraj. Delal je vso noč.
do sedmih zjutraj, tedaj pa je vi¬
del, da je vse zgorelo ter da ni
ostalo drugega kot nekoliko pe-

Glav pa se ni upal sežgati, ker
si je mislil, da zobje ne bi zgore¬
li in da bi jih kak izkušen den-
tist lahko spoznal. Zato je polo¬
žil glavi v zaboj, napolnjen do p >-
lovice z zemljo, nakar je nasul
na vrh zopet zemlje ter ju pokril
Zaboj je postavil na verando, od¬
koder se ga je mog 1 .: videti na
cesio, toda vsak, kdo; ga je vi¬
del. je menil, da so • zemlji v ža¬
bi jr. posejane rože.

Naslednjega dne pa je zmešal
cenniit z vodo in peškem ter na¬
red' 1  nekak omet, katerega je
zlil v zaboj, jz kojega je prej vzel
glavi ter stresel ven zemljo. V
to cementno zmes je potem po¬
tisnil v platno poviti glavi ter ča¬
kal, da se je stvar strdila.

Ker se je bal, da bi se morda
znal zdeti ta blok komu sumljiv,
ga je nekega dne odpeljal na sa¬
mokolnici na mestno smetišče, ki
je bilo oddaljeno samo 300 jardov;
od njegovega doma ter ga tam
zakopal.

Policija pa ne veruje ginljivi
pripovesti odvetnika Lincolna, da
je namreč moril le iz maščevanja
kot prevarani mož, temveč je'
mnenja, da se je hotel odkrižati
žene in brata zato, da bi dobi! po
svaku dedščino, ki je znašala
40.000 dolarjev.

Lincoln se je seznanil s svojo
poznejšo ženo v Mount Pulas-
ki, kjer je bila ona poštna upra¬
viteljica.

Ljudje bodočnosti.

Ce smemo verjeti prerokova¬
njem nekega angleškega zdrav¬
nika, potem ljudje bodočnosti ne
bodo napravljali baš najugodneje
.šega vtisa. Ihieli bodo po zatr¬
dilu zdravnika obsežnejšo glave,
majhno telo, zato pa tembolj dol¬
ge in široke noge.. Prerokovanje
temelji v glavnem na soglasnih
izjavah londonskih klobučarjev
in čevljarjev, ki trdijo, da odje¬
malci zahtevajo vedno večje klo¬
buke in čevlje, katerih povpreč¬
ni premer dosega danes že veli¬
kost, ki se jo je smatralo do ne¬
davno za izjemo. Angleški filo¬
zof tolmači ta pojav s tem, da
možgani stalno naraščajo in tako
zadobiva glava večji obseg.
- 4

SREČNA RIBIČA.

Slika nam predstavlja dva mla¬
da ribiča, ki sta ujela v nekem
kanadskem jezeru ribe, katere so
tehtale od 50 do 80 funtov.

dejal.

pela.

Stran 4

NAS T>3M

Piše Mrs. L. ZAKRAJŠEK

Strowberry Shortcake. (Kek
Ž rdečimi jagodami.) Vzemi pol
šalce surovega masla, pol šalce
sladkorja, 4 rumenjake, limonove
lupine, vse to dobro zmešaj, da
naraste. Potem vzemi šalco mo¬
ke, žličko backing povvdra in na¬
redi z dveh beljakov trd sneg. •—
Deni pogačo v ne prevročo peč in
jo peci od 25 do 30 minut. Ko je
pečena in ohlajena, vzemi en
kvart rdečih jagod (strowberry)
jih dobro zmečkaj in prideni pol
šalce sladkorja. Nato vzemi pol
pajnta sladke smetane, to dobro
Stepi v sneg in prideni malo va¬
nilje za duh. To deni v primerni
debelosti na pogačo. Vrhu jagod
deni smetano).

Strawberry Short Cake (bolj
navaden). Vzemi tri šalce moke,
prideni ji dve mali žlički backing
povvdra ter jo presejaj. Nato ma¬
lo osoli, eno veliko žlico sladkor¬
ja ter vse to dobro premešaj in
stepi; da dobiš mehko testo, pri¬
deni še tri žlice surovega masla
in nekoliko mleka. Nato zvaljaj
dve enako veliki plasti, in ko na¬
mažeš spodnjo s surovim maslom
položi vrhnjo plast nanjo ter jih
deni v peč. Ko je pečeno, vzemi
ju narazen, pripravi plast jagod,
katere potreseš dobro s sladkor¬
jem ter položi to na spodnje pe¬
čeno testo, nakar z drugo plast¬
jo pokriješ. Nato še vse skupaj
potresi s sladkorjem, in ko po¬

staviš na mizo, daj zraven še
sladko smetano.

Layer cake z želijem. — Vze¬
mi šalco surovega masla, šalco
mleka, 3 šalce moke, dve mali
žlički backing povvdra, pomeša¬
nega z moko. Surovo maslo in
sladkor dobro stepi, nato pa ste¬
pi menjajoč jajca eno z drugim
in ravno tako moko in mleko. —
Naredi več plasti in peci v treh
modelih v dobro zakurjeni peči.
Ko je pečeno, namaži z enim ali
drugim želijem.

Layer cake z jabolki. — Za ta

kek vzemi 7 jajc, pol šalce suro¬
vega masla, 2 šalci sladkorja, 2
šalci moke, 2 mali žlički backing
povvdra in dve veliki žlici vode.
Naredi štiri plasti in hitro speci
v vroči peči. Nato vzemi 1 jajce,
1 šalco sladkorja, tri zribana kis¬
la jabolka in eno limono, vse to
dobro stepi nad ognjem, da po¬
stane gosto. Ko se kek ohladi,
deni to vtepanje nanj in serviraj
na mizo.

Zabeljena solata, drugi način.

Oddolge solate (štrucarice) na¬
beri liste, jih operi in zveži v ne-
prevelike šopke in jih mehko sku¬
haj v slani vodi; potem odcedi
ter še enkrat polij in odcedi.
Medtem zarumeni v dveh žlicah
ma^fi žlico drobno zrezane čebu¬
le in zelenega peteršilja, prideni
še žlico presnega masla in 3 pesti
drobtin. Ko so drobtine zarume¬
njene, povaljaj v njih posamezne
šopke dobro odcejene solate in
jih zloži na pločevino, porini jo
za malo časa v vročo pečico, da
se šopki solate še nekoliko pre-

VELIKANSKA GOBA

Donald Cranbourne je našel v bližini San Francisca, Cal. pod
nekim 4,500 let starim drevesom ogromno gobo, ki je zgoraj nasli¬
kana. Goba je visoka 20 palcev.

pražijo. Naloži jih okrog gove¬
dine in daj na mizo.

Špargeljni zabeljeni. Osnaži
špargeljne in jih skuhaj v slanem
kropu; kuhane deni na ^rožnik,
potresi z ribanim kruhom pa za¬
beli z zarumenjenim presnim
maslom. Ali pa drobtine precvri v
presnem maslu ter s tem zabeli
špargeljne.

Zabeljeni grah v stročju. Os¬
naži grah v stročju in skuhaj v
slani vodi, kuhanega odcedi in
zabeli s presnim maslom in drob¬
tinami ali z na kocke zrezano in
ocvrto prekajeno slanino ter ga
daj poleg govejeg mesa na krož¬
niku na mizo.

Pražen grah- Zberi izluščen ze¬
len grah in ga operi v mrzli vodi.
Razgrej na liter graha za jajce
presnega masla in deni noter
drobno zrezanega zelenega peter¬
šilja. Ko se malo precvre, prideni
grah, prilij 2 žlici juhe, osoli ga
in pokrij ter tako počasi praži;
večkrat ga prepolij, da se ne prime
in da je povsod mehak. Kadar se
posuši in je mehak, ga potresi z
moko, premešaj in zalij z juho.
Če še ni dosti sladak, potresi ga
s sladkorjem in ga še malo pra¬
ži. Preden ga daš na mizo, lahko
prideneš še-žlico topljene smeta¬
ne ; potem pa naj še malo prevre.

Zeleni grah s prežganjem. Ze¬
leni izluščeni grah dober kvart
skuhaj v slani vodi. Deni v kozi¬
co žlico masti, ko je vroča, pri¬
deni drobno zrezanega zele¬
nega peteršilja, žlico presnega
masla, 2 žlici moke in košček
sladkorja. Ko se to malo prepraži,
prideni grah; ko dobro prevre in
je dosti sladak in slan, je gotov.

Grahova pašteta. Skuhaj kvart
drobnega svežega graha, potem
ga še s presnim maslom in zele¬
nim peteršiljem prepraži ter shla¬
di. Nato zreži drobno 1 funt te¬
lečje ali kake druge pečenke, v-
i mešaj presnega masla, primešaj
4 rumenjake, iz beljakov sneg,
nazadnje pa še pečenko prav rah¬
lo primešaj. Potem razvaljaj tan¬
ko že prej narejeno angleško tes¬
to, položi ga v že prej namazan
model ali kozico, da bo viselo
kroginkrog za 3 prste čez; po¬
tem • deni vanj 1 vrsto nadeva,
položi nanj ocvrta in na tanke
rezine zrezana jetrca ali priželjc
ali kake druge pečenke. Nato vr¬
sto graha, pa zopet pečenke itd.;
na vrhu mora biti zopet grah.
Zgani testo skupaj, pomaži ga z
jajcem pa počasi peci v pečici.

Ocvrte karfijole- Osnaži karfi-
jolo, razcepi jo na posamezne
cvetke ter skuhaj v slani vodi,
vendar na preveč mehko. Ohlaje¬
ne povaljaj v moki, jajcu in drob¬
tinah ter ocvri na masti; potem
naloži na krožnik poleg mesa ter
deni na mizo.

Karfijola s sirom. Osnaži kar-
fijolo, skuhaj v slani vodi kakor
prej, kuhano odcedi, deni v skle¬
do ali na krožnik, potresi s si¬
rom in zabeli s presnim maslom.

. RAZNO

S čim naj se gnoji kapusu, ki
se ga hoče rabiti za kisav? Po¬
gosto se čuje pritožba, da dobi
kislo zelje zoprn ali neprijeten
duh in okus in da ne vdrži dolgo,
dasiravno so se vzele za to naj¬
lepše in najtrše glave, dasiravno
se je strogo pazilo na snago in
čeravno se je ravnalo z njim ves
čas pravilno. Beli kapus zahteva
predvsem močno pognojene zem¬
lje. V krajih, kjer pridelujejo
mnogo kapusa, gnojijo celo dva¬
krat v letu, in sicer enkrat v je¬
seni in enkrat spomladi. Za prvo
gnojenje rabijo govejek, za drugo
pa superfosfat. S čilskim solita-
rjem pa se kapusu, ki se ga hoče
rabiti za kisav, ne sme gnojiti,
ker tak kapus dobi, ko se kisa,
zoprn duh in okus-

Da les ne razpoka. Da les, ki
se rabi za kolesa, ročice i. dr. ne
razpoka ali se ne skrivi, ga na¬
makaj kakih 8 dni v slani vodi.
Tak les prenese solčno vročino in
tudi vlažnost.

Kako odstraniš zamašek iz
steklenice? —■ Če ti je pri odpi¬
ranju ušel zamašek v steklenico
ga dobiš lahkim potom ven, ako
vzameš močno vrvico, jo prega¬
neš na sredi ter na ta način na¬
stalo zanjko porineš v stekleni¬
co. Če plava zamašek na tekoči¬
ni pokonci, ga ujameš na zanj¬
ko in s krepkim sunkom potegneš
ven. Plava li ležeče, spravi ga s
kosom žice v primerno lego. —
Če je steklenica prazna, zadošča,
da obrneš steklenico na vrat, za¬
mašek pride sam v zanjko.

Kako raztegneš kožnate roka¬
vice? — Kožnate rokavice razte¬
gneš, če jih zaviješ za nekaj ur
v bed' vlažen robec. Nato jih na¬
tegni na roko in razširi po potre¬
bi. Da se ne poškoduje barva ro¬
kavic, ne sme biti robec premo¬
ker. —

Duh po rožah imaš lahko ved¬
no v sobi, če deneš lističe lepo
dehtečih rož v posodo, ki se do¬
bro zapre, prideneš nekaj soli in
špirita in posodo včasih za nekaj
minut odpreš.

Spomladi se morajo obrezati
vse rože, in sicer slabo rastoče
bolj močno, krepko rastoče pa
manj. Novo vsajene rože je tre¬
ba močno obrezati. Rožam so sa¬
je izvrstno gnojilo, po katerem
prav močno cveto.

Kako narediš lepilo za muhe?

Mešaj name prevročem ognju
20 delov ptičjega lepa, 5 delov
surovega medu in 5 delov mela-
sinega sirupa. Dobro lepilo nare¬
diš tudi z mešanjem medu, kolo-
fonije in kastorjevega olja.

Lep za kovine in steklo. —

Steklo prilepiš na železo, baker
itd-, s sledečo zmesjo: 4 dele tr¬
de smole in 1 del voska deni v
posodo in raztopi na žerjavici, —-
primešaj en del drobno zmlete o-
peke. Zmes in predmete, ki jih
hočeš zlepiti, prej malo ogrej.

' (Dalje prihodnjič.)

NAS DOM

Stran 5

Mlllll!!!lll!lllllll!!!l|{'!!llllll!II!liiilll!!ll!!:!!l!l!!l!jll!ll!!l!!ll!l!llllllll!IH!llll!IIIIIIlll!!|l!lllllllll!l^'

Zdravstvo

illlllllllllllHIIIHIIIIIIIIIIHIlllllKillllllHIIIIIIIIIIIIlllllHHIHIIIllimiH .Ill IlBllllllll l ll l lll I

Vsem onim, ki vsled svojega
poklica nimajo dovolj priložnosti,
da bi krepili svoje mišičevje, mo¬
ramo priporočati, da en del svo¬
jega prostega časa porabijo' za
telovadbo. Tej zdravstveni zah¬
tevi zadosti lahko vsakdo s teni,
da telovadi redno vsak dan 25—
35 minut doma na svojem stano¬
vanju ; za tako telovadbo ni treba
nobenih priprav, le nekaj dobre
volje. Zelo umestno je, da vaje iz¬
vaja po gotovem sporedu. Naj¬
bolj znan in v navadi je spored,
kakor ga je določil Schreber; ob¬
sega pa sledeče vaje, ki se mora¬
jo .vrstiti tako kakor je tu popi¬
sano.

Posamezne vaje.

1. Kroženje z glavo, od desne
strani proti levi in narobe, 10-,
20— , do 30 krat; pri tej vaji opi¬
še glava tako velik krog kakor ji
dopuščajo vratni sklepi; ostalo
telo je treba držati zraven nepre¬
mično.

2. Obračanje glave v stran; gla-
v ase zasuče 6-, 8- do 10 krat o-
koli svoje osi proti desnemu in
istotolikokrat proti levemu ra¬
menu, vselej za četrt kroga.

Obe kretnji krepite vratne in
tilnikove mišice-

3. Dviganje ramen; dvigni ra¬
mena obeh strani istočasna krep¬
ko in tako visoko kakor le moreš
in spusti jih rahlo zopet dol, da so
glava ne pretrese premočno; to
ponovi 30-, 40- do 50 krat.

4. Kroženje z rokami (laktmi) ;
stegni obe roki (lakti) napeto in
napravi z njima velik in strm
krog od spredaj nazad, potem pa
obratno, 8-, 12- do 20 krat; pazi
na to, da gredo roke tik mimo
glave, kar povzroča v začetku ne¬
kaj težkoč; ta vaja utrjuje opieč-
ne in prsne mišice in vpliva ugod-
dno na dihalne organe.

5. Dviganje rok (laktij v stran;
dvigni obe lakti v stranski smeri
najviše ko moreš; lakti moraju
pri tem v komolcih ostati popol¬
noma iztegnjeni; a ko se vaja pra¬
vilno izvršuje, morajo se podlakti
na najvišji točki te kretnje doti¬
kati stranskih dčlov glave; ta va¬
ja razširuje zlasti stranske dele
oprsja in spodnie medrebrne pro¬
store.

6. Zbliževanje komolcev za hrb¬
tom ; upri obe roki v bok in sku¬
šaj oba komolca za hrbtom krep¬
ko približati enega k dutgemu;
hrbet mora pri 'em ostati r bri¬
noma stegnu;«; zbliževanje ko¬
molcev se mora strinjati t  vdi¬
hom.

7. Iztegovanje lakti za hrbtom;
skleni roki za hrbtom in iztegni
jih nazad in navzdol; hrbet pa dr¬
ži popolnoma stegnjen; 8, 12 do
16 krat.

Imenovani vaji krepita plečne
mišice iri razširjujeta gornji del
oprsja; s tem da delujeta proti
ohlapnosti plečnih mišic, navajata
k pravilnemu držanju gornjega
telesa; da se toliko ljudi drži
sključeno in da jim molijo lopa¬
tice kot krila proč od ramen, te¬
mu je največ kriva slabost pleč-
nega mišičevja.

8. Žokanje z' rokami; a) Žoka-
nje pred se; b) žokanje na izven:
c) žokanje navzdol; d) žokanje

STAR ZAKONSKI PAR

n ■ ^  _ n

Mn. and Mas. S. & C06&.

Zakonska Cobb iz Nebraske, on je star 96 ona 91 let, sta poročen
na že 74 let, in njun najmlajši “otrok” je starec pri 61 letih.

navzgor; e) žokanje . nazad; po
10-, 20 do 30 krat.

Imenovane vaje obstoje v tem,
da se roke v komolcih krepko v
petero različnih smereh nenado¬
ma iztegujejo in pripogibajo; iz¬
vršujejo se takole: stisni roke v
pest, upogni lakti v komolcih,
položi roki na prsi, napni krepi o
vse laketne mišice; nato p-.i sun¬
koma iztegni lakti v eni zgor
imenovanih smeri in pripogni j ib
zopet istotako krepko, vodeč jih
nazaj v začetn olego; paziti je na
to, da se pri tem suvanju glava ne
pretrese preveč.

Telesne vaje naj negujejo pred¬
vsem tisti, ki morajo v svojem po¬
klicen delati pretežno z glavo, u-
radniki, učenci, dijaki, pisatelji,
poleg tega pa tudi mnogi roko-
delcci, ki opravljajo’svoj pose!'se¬
de, črevljarji, krojači, šivilje, u-
rarji in gotove vrste tovarniških
delavcev.

Drugače pa je s tistimi, ki mo-
raj telesno težko delati; to so
delavci in delavke, drvarji, kova¬
či, perice, mizarji, zidarji, tesarji,
nosači, kamenolomci in še mno¬
gi drugi, ki imajo izvršujoč svoj
poklic dovolj prilike, da zaposlu¬
jejo svoje miščevje. O teh se ne
more trditi, da bi' jim manjkalo
telesnoga gibanja, baš nasprot¬
no ; oni naj svoj prosti čas. pora¬
bijo za počivanje; tudi kratki
sprehodi pod milim nebom so za
nje prav umestni. V gotovih o-
kolščinah pa tudi njim ne more
škodovati, če se malo pobavijo s
telovadbo. Na zimo, na praznike
je dovolj priložnosti za to. Te¬
lesno delo je sicer tudi le telovad¬
ba, ali s to razliko, da se pri de¬
lu mišičevje navadno napreza le
enostransko, dočim so pri telo¬
vadbi kretnje urejene tako, da se
celo telo enakomerno izvežba. Pri
telovadbi .se tudi laže gleda na
lepo držanje života nego pri de¬
lu, ki ga človeku nalaga njegov
poklic.

O blagodejnem vplivu rednih
telesnih vaj še vsakdo lahko sam
prepriča; že po nekoliko tednih
postaneš čisto drugačen■; ves se
nekako poživiš. Jed ti bolj diši,
spanje ti postane trdnejše in bolj
zdravo kakor poprej; koža izgu¬
bi prejšnjo veibst in postane bolj
napeta. Zlasti se ta izprememba
opazi na licu, ki dobi svezejšo
barvo. Z rastočo močjo in vztraj¬
nostjo miščevja raste tudi tvo¬
ja samozavest in tvoj življenski
pogum. Mnogo laže nego poprej
prenašaš razne življenske zopr¬
nosti. Živčna in čuvstvena raz¬
draženost se ti pomirita; prej
nepoznano veselo razpoloženje se
Je polasti; šele sedaj prav začu¬
tiš, kaj se pravi, biti zares zdrav.
Vsled vežbanja dobi človek po¬
polnoma drugačno hojo, drugač¬
no držanje in drugačen nastop ; o-
kornost in neokretnost se izgu¬
bita. Celo kretanje postane bolj
gibčno in spretno- Ni ga sigurnej-
šega sredstva, da si pridobiš gib¬
čnost in čedno rast, nego da se
'telesno vežbaš.

Da postaneč deležen vseh teh
ravnokar naštetnih dobrot ti ni
treba nič drugega nego vsak dan
žrtvovati pol ure za telesne vaje.

Narava sama nas priganja, da
se pridno gibljemo; le poglej o-
troka, kako težko mu je sedeti
mirno. Ako si šedel par ur nepre¬

mično, kako dobro ti de, če se
moreš malo prehoditi: in zjutraj,
kako si stegujemo ude, ki so za
čas nočnega počitka pogrešali
vsakršno gibanje! Oglejmo se
malo po živalih; koliko se mora¬
jo mučiti telesno, da si priskrbijo
potrebni živež in kolikokrat se
morajo poslužiti svojega mišče¬
vja, da se ubranijo sovražnih na¬
padov.

Neizprosen boj za obstanek vla¬
da med vsem živaTskm svetom in
ta boj sili živalstvo, da si vežba
telesne sile. Ker je v naravi vse
življenje urejeno po načelu .vele-
modre smotrenosti, lahko spozna¬
mo, da je vsem popolnejšim živa¬
lim telesno gibanje za zdravje na¬
ravnost potrebno.

Zelo napačno je misliti, da So
telesne vaje le za popolnoma
zdrave ljudi. Nikakor ne! Tudi
slabotne in izrecno bolne osebe
imajo od njih veliko korist, ako
jih primerno negujejo. Smelo tr¬

dimo, da se s primerno prikrojen
nimi vajami pri ozdravljanju
mnogih bolezni dosežejo boljši
uspehi nego z lekarniškimi zdra-
vili. Lečenje s takozvano švedsko
zdravilno gimnastiko (telovadbo)]
ima med zdravniki mnogo pri-«
vržencev in to po vsej pravici j
seve pa je prikladno le za gotove'
bolezni; vobče se lahko reče, da'
se imaajo bolniki v akutnih, to jej
v. naglo nastopajočih in poteka-«
jočih boleznih zadržati mirno’;
zdravilna telovadba je umestna le
v kroničnih, to je v zavlačujočih
se boleznih. V prvi vrsti nam slu-:
ži zoper bolezni, ki imajo svoj
sedež v mišičevju in v sklepih;
zoper skrnino, negibčnost v skle¬
pih, skrivljenje hrbtenice itd. Ali
tudi pri mnogoštevilnih drugih
boleznih in nadlogah lahko dose¬
žemo lepe uspehe. Mišično giba¬
nje pospešuje obtok krvi, pri skr-
čevanju mišic se sokovi takore-
koč izžemajo iz telesnih delov ©


Dr. M. J. Pleše

zobozdravnik

-  ordinira ==

242 East 72nd Street
New York City
o$ pondeljkih in petkih
Tel. Rhinelander 2065

2399 Silver Street
Ridgewood
Brooklyn, N. Y.
Tel. Evergreen 1445

h=

Ob nedeljah ordnira po dogovoru.

J

ANTON ZBAŠNIK

Pittsburgh, Pa.

JAVNI NOTAR,

,,oba 206 Bakewell Bldg.

(Nasproti sodnije).

Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, po- p
botnce, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ
STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in pravilno. Pi¬
šite ali pridite osebno. Informacije zastonj.

2»B®

Stran 6

NAS DOM

Brutalni umor v Chicagu

r _ _

Zgodovina kriminalistike Združenih držav je sicer bogata na
.vsakovrstnih in strašnih zločinih in umorih, toda brutalni umor deč¬
ka Franka v Chicagu bo kljub temu zahteval poseben prostor v zgo¬
dovini kriminalistike. V prvi vrsti že ysled tega, ker sta ta strašni
zločin izvršila sinova takozvanih “boljših družin”, torej družin, od
katerih bi človek upravičeno pričakoval, da so deležni njihovi otroci
take vzgoje, ki onemogoča taka zverinstva. In dalje: oni, ki je zlo¬
čin zasnoval, je bil sijajen, talentiran dijak, ki je z vso vnemo visel
na svojih študijah, kajti proučeval je tudi polja, ki niso spadala v
njegov študijski delokrog.

Ta zločin se razlikuje od drugih tudi vsled tega, ker, dasi leže
posameznosti dejanja jasno pred očmi, še sedaj ni natančno znan
motiv tega strašnega dejanja. Navadno se išče pri vseh umorih
najprej motiv dejanja, ki v večini slučajih privede oblasti tudi na
pravo sled- Ali je bil v tem vprašanju pohlep po denarju vzrok umo-
-ra? To je zelo dvomljivo, kajti mladima lopovoma ni manjkalo de¬
narja. “Želja po avanturah” kot vzrok umorstva pa je nekaj čisto
novega, toda eden od morilcev je izjavil, da je baš ta želja deloma
"zakrivila ta umor. Naj je bilo temu tako, ali kakor nadalje trdita,
da sta se hotela naslajati na smrtnih mukah človeka, tega ne bomo
tukaj preiskovali, dovolj pa je, da opomnimo na resničen francoski
izrek, ki pravi, “da je človek od vseh živali najkrvoločnejša zver”.
Mogoče je dalje tudi. da ima motiv umora svoj koren v perverznem
razpoloženju enega ali obeh zločincev.

Toda naj bo motiv že tak ali drugačen, gotova stvar je, da je
ta zločin naravnost grozen in da sta zločinca dokazala, da ni v nju¬
nem bistvu ničesar človeškega, vsled česar se je od enega konca
dežele do drugega oglasil klic po takojšnjem in strogem kaznova¬
nju obeh zločincev. Mrežo, ki jo hočejo prebrisani advokatje sple¬
sti okoli teh dveh zločincev, je treba raztrgati in milijoni njihovih
staršev ne smejo rešiti teh dveh krvoločnih tigrov, ki sta slučajno
'dobila človeško podobo, pred zasluženo kaznijo!

O OTROŠKEM DELU

i

N’ -

Kljub temu, da imajo posamezne ameriške države posebne za¬
kone in določbe o delu otrok, je vendar cenzus leta 1920 dokazal, da
je v Zedinjenih državah preko milijon otrok, v starosti od desetih
'do šestnajstih let, ki si služijo kot delavci svoj kruh. Skoro 400.000
teh otrok je starih od 10 do 14 let. Nihče ne more zanikati, da bi
morali otroci v tej mladosti pohajati šolo, ne pa delati.

Sedaj pa je pričelo zopet naraščati število otrok, ki delajo.

Izza leta 1920 ,ko se je vršilo zadnje tozadevno štetje, so zbra¬
le Združene države statistične podatke o otroškem delu iz 34 mest,
ležečih v šestnajstih različnih državah. Skupno prebivalstvo teh
mest šteje 17 milijonov duš. Vsled pomanjšanja produkcij ev indu¬
strijah sc je znižalo število otrok, ki so zaposleni v različnih obra¬
tih in upati je bilo, da se to število ne bo zope tdvignilo, toda zadnji
dve leti pa je število delujočih otrok zopet narastlo.

Lansko leto je znašalo število dovoljenj, ki so bila izdana otro¬
kom izpod šestnajstih let v onih mestih, 90.166, v letu 1922 pa je
znašalo število teh dovoljenj za delo 75.686 otrok. Te številke se
nanašajo samo na otroke, katerim je delo zakonito dovoljeno. —
Koliko otrok pa je zaposlenih nezakonito, tega se pa ne more do¬
gnati.

- Dodatek k ustavi Združenih držav glede dela otrok, ki je se¬
daj pred kongresom, bi vladi omogočil varstvo teh otrok pred iz¬
koriščanjem, zlasti če bi delovala sporazumno s posameznimi dr¬
žavami.

Kongresu bi bilo omogočeno izdelati nove tozadevne zakone,
posebno, ker amendment ne predpisuje nikakih predpisov ali pre¬
povedi.

Zvezina vlada je v zadnjih desetih letih zelo razširila funkcije
za povečanje bankarstva, trgovine in poljedelstva. V te svrhe je iz¬
dala milijone. Čemu naj bi torej žene odlašale in ne prisilile kon¬
gresa, da ukrene nekaj tudi v zaščito mladoletnih otrok ?

Tu ne gre za nikak konflikt med pravicami posameznih držav
in pravicami zvezine vlade, temveč gre tu za skupn osodelovanje,
da se pripomore otrokom do njihovih pravic.

Predsedniki Wilson, Harding in Coolidge so vsi uvideli potrebo
da je treba tozadevno nekaj ukreniti. V svojih govorih na kongres
sta predsednic Harding in predsednik Coolidge pristajala na to, naj
kongres izdela podrobnosti amendmenta o otročjem delu, da bo to
pereče vprašanje enkrat končno rešeno. V programih tako repu¬
blikanske kakor demokratske stranke se zahteva zvezina postava
glede otroškega dela. Zato ne vidimo nobenega zadržka, da se ne
bi končno ukrenilo nekaj v varstvo mladoletnih otrok.

ZNAČILNA STATISTIKA

Dr. Frederick L. Hoffman je pred kratkim objavil statistiko
umorov in ubojev v Združenih državah. On je prišel do zaključka,
da je bilo v Združenih državah tekom zadnjega leta umorjenih —-
najmanj 10.000 oseb. V mestih z nad 100.000 prebivalci so znašali ti
umori procentualno 10.2 odstotka, in ker je ta procentualnost zna¬
šala v predpreteklem letu samo 9 odstotkov, je torej razvidno, da
se je tozadevno stanje še poslabšalo. Najboljše stanje stvari vlada,
po statistiki dr. Hoffmana v Jacksonville, Fla., Louisville,, Ky.,
Charleston, So. Car., Ashville, Tenn., in Mobile, Ala. Dejstvo je se¬
veda ,da igrajo v teh mestih pri umorih veliko vlogo tudi plemenski
boji.

V Ne\v Yorku, Chicagu, Bostonu in Clevelandu znaša tujero-
jeno inozemsko prebivalstvo 35, 30 oziroma 31 procentov, napram
katerim mestom ima London samo 3 odstotke, Berlin 2.9 odstotkov
in Pariz 6 odstotkov inozemskega prebivalstva. New York izka¬
zuje v letu 1923 5.5 odstotkov umorstev napram 5.8 odstotkov v
letu 1922. To število, primerjaje ga s številom v prej imenovanih
južnih mestih, izkazuje, da so razmere tukaj znatno bolje. Vendar
pa izkazuje Nev York v preteklem letu 300 nasilnih umorstev na
pram 200 v Angliji, dočirn je bilo v Londonu samem, kakor izkazu¬
jejo statistike, samo eno desetino umorstev napram onim, ki so
bila izvršena v Nev Yorku.

Skoro nemogoče je najti in podati vzroke teh proporcijonelno
tako različnih umorstev v naših in evropskih mestih. Dr. Hoffman
meni. da je temu mnogo vzrok neomejena prodaja strelnega orožja
in menimo, da ima v svojih naziranjih prav. Veliko število sličnih
ubojstev s puškami in revolverji je naravnost zlačilno ter se da raz¬
lagati samo s tem, da imajo v mnogih družinah doma bodisi revol¬
verje, bodisi puške, v nasprotju z Evropo, kjer je strelno orožje le
inalokje v posesti privatnih oseb.^Če je torej tako orožje v stano¬
vanju, je naravno, da se ta ali oni zateče k njemu v prepirih, ki na¬
stajajo v družinah, ali pa tudi v šalah in igrah, ki seveda niso ni¬
kakor na mestu.

Vsekakor bi bilo abotno misliti, da smo mi krvoločnejši ali pa
bolj nagnjeni k moritvi, kakor so drugi narodi. Ne, nič nismo krvo-
ločnejši od drugih, toda le dejstvu, da imajo tako orožje pri roki,
je pripisati to procentualno večino umorstev in ubojev, ki jih na¬
vaja statistika. Revolver je bil od nekdaj naše narodno orožje, in
dokler bo dana ameriškemu narodu možnost lastiti si to morilno
orožje, dotlej se najbrž tudi stanje stvari ne bo izpremenilo.

V Los Angelesu, Cah, kjer so priredili več poskusov, kako vpli¬
va različna gobda na različne vrste živali, so dognali, da “jazz ’
godba zelo ugaja opicam. • . Da, da, opice in “jazz banda”!

* * * *

Kje so oni lepi časi, ko je bila Amerika še zavetišče in zatočiš¬
če zatiranih, ko je bila še azil borcev za svobodo narodov!

* * *

V Madridu na Španskem je nekdo iz političnih motivov Ubil
nekega uiednika ter bil zato obsojen v dvanajstletno ječo. — Kako
dobro de, ko vidimo, da je tudi eden od “naše sorte” nekaj vreden!

* * *

Sedaj delujejo znanstveniki na strašnih strupenih plinih. —
Francija se hvali, da ima vse uničujoče bombe za metanje iz zrako¬
plovov. Anglija in Nemčija pa trdita, da sta iznašli električne žarke,
ki usmrte in uničujejo na velikanske razdalje- . . Vse to je posledica
Versaillskega miru.

* * *

Britski anatom Sir Arthur Keyth je pronašel, da postaja člove¬
ški obraz vedno daljši. Nič čudnega v sedanjih časih! . , .

* * *

Kdor ni galanten pri dvajsetih letih, močan pri tridesetih, pre¬
možen pri štiridesetih in izkušen pri petdesetih, ne bo nikdar ga¬
lanten, ne močan, premožen in ne izkušen.

* * *

Življenje brez prijatelja je slično življenju brez solnca.

* * *

Oni, ki žele biti modrijani pri bedakih, so bedaki v očeh modrih
ljudi.

* * *

Zemeljsk iparadiž in pekel sta zapopadena v besedi “ženska”.

* *  *

Potreba je najboljša šola življenja.

NAS DOM

Stran 7

!innfinntnriin!{!!!nii!fliii!!iiiiiiniiiiiiiiniiii!iii!;iiiiiiiiii!!mmiinniiiiffiitn!it!iHsm!iii!iiitiiHQH!iHni!UiuitiP , 'iM

SLIKE IZ JUGOSLAVIJE

SLOVENIJA

(Dalje)

Dinarski predel na Slovenskem.

a) Kraški pojavi. Brez ostro iz
ražene meje preidejo Julijske Al
pe preko svojega sredogorskega
predgorja v Dinarsko gorovje.
Obenem se pokažejo na površini,
sestoječi skoro samo iz apnenca,
nenavadne oblike, takoimenovani
kraški pojavi, ki jih nimamo ni¬
kjer, nego na apniških tleh. Kras
se odlikuje po pusti, povečini go¬
li, skaloviti površini, po velikem
pomanjkanju vode; zanj so zna¬
čilne posebne oblike v površini,
kakor: škrape, škrablje ali žle-
bičje, vrtače ali kraške doline,
kraška polja, dalje reke ponikal¬
nice podzemne votline ali kraške
jame z podzemnimi rekami in je¬
zeri, kraška rdeča prst in napos¬
led velikanske krašne planote, ki
prevladujejo od Tolmina—Idrije
—Vrhnike do Skadarskega je¬
zera

Kraški pojavi so se razvili radi
posebnih svojste vdinarskega ap¬
nenca. Ta je luknjičav, poln ne
številnih razpoklin in prepok; po
njih pronica voda v globino, na¬
mesto da bi se, kakor je sicer nor¬
malno, odtekla po površini v do¬
line. Pri pronicanju razkraja vo¬
da s pomočjo ogljikove kisline, ki
jo vsebuje, apnenec in na ta način
širi prekope in luknjice vedno
bolj. Ob malih navpičnih vodo¬
tokih nastanejo na površini vrta¬
če ali kraške doline, to so okrog¬
le, lijaste ali skledaste vdolbine,
široke navadno v premeru 20 do
50 m, globoke povečini 5 do 15
m, s položnimi pobočji. Dno vr¬
tač je običajno pokrito s precej
debelo plastjo kraške rdeče plas¬
ti (crvenica), ki predstavlja ne-
raztopni zaostanek po apnencu
ter preostane na površini, ko vo¬
da kamenino raztopi, odnašajoč
raztopljeno snov v notranjost.
Kraška površina je najbolj na
gosto, posejana s vrta,čami tamkaj
kjer je ravna ali le malo nagnje¬
na. — Voda pa izdolbe v apnenec
tudi na površini dolge žlebiče,
škrablje ali škrape imenovane, na¬
vadno po več dm globoke in 1 do
2 dm široke, z ostrimi vmesnimi
robovi. Včasih je kraška površi¬
na po več sto metrov daleč pre¬
prečena z gosto mrežo takih žle¬
bičev (kraško žlebičje) ; posamez¬
ne škrape so ponekod po več me¬
trov globoke. — Kraška voda pro¬
nica po prepokah in luknjah ved¬
no globlje, razširjajoč podzemne
vodotoke potom razkrajanja; iz
njih se razvijejo naposled velike
podzemne struge, sestoječe iz
navpičnih in vodoravnih delov;
po glavnih teko prave reke, ki se
na nekaterih mestih razširijo v
podzemna jezera. Potom nepres¬
tanega razkrajanja apniške pod¬
lage se premešča struga vedno
globlje in dostikrat ostanejo ve¬
likanske podzemne votline brez
vodotokov, ali pa šumi voda le
kje. ob strani. Take kraške jame
so včasih po mnogo kilometrov
dolge in nad sto metrov visoke in
široke, odlikujoč se po krasnih
kapnikih, ki jih stvori sipa. Voda,
ki polzi po stenah navzdol ali kap-

II


Martinščica ob Reki. Tu je velik mornariški lazaret.

lja s stropa na tla, izhlapeva ob
stiku z zrakom in apnenec se iz¬
loči iz nje ter se strdi v kapnike.
Kapnike, ki vise s stropa nav
zdol, imenujemo stalaktite, one,
ki se dvgajo s tal, nazivamo sta¬
lagmite. Stalaktiti in stalagmiti
neprestano rastejo in se napos¬
led često združijo; tako nastane¬
jo lepi kapniški stebri. Ako pa se
to vrši v zelo veliki množini, se
več stebrov združi v lepe kapniš¬
ke stene, takoimenovana zagri¬
njala, zavese itd. Kapniki dajejo
mnogim podzemnim jamam, ki
jih. je v dinarskem primorju na
tisoče, nenavaden čar, n. pr. v
Postonjski jami, v Škočijanski ja¬
mi pri Divači, v jami pri Dubrov¬
niku in v mnogo drugih.

Kraške podzemne vode priha¬
jajo na vnožju gorovja na dan v
zelo močnih izvorih, ki se odliku¬
jejo po izredno veliki množini vo¬
de. Cesto teče kraška reka po iz¬
voru nekaj km po' površini, nato
pa nenadoma zopet ponikne, t. j-
izgine v apniško notranjost, na¬
vadno v več požiralnikih; tako
mesto imenujemo ponikvo ali po¬
nor. Mnoge reke celo po več¬
krat poniknejo, n. pr. Ljubljani¬
ca, Mrežnica na Hrvatskem, Tre-
binjčica v Hercegovini i. dr.; -
menujemo jih ponikalnice ali po-
nornice. Največ ponikalnic ima¬
mo na kraških poljih. Kraška po¬
lja so ravne, na vseh straneh za¬
prte kotline v kraškem svetu, na¬
vadno podolgovate oblike, leže¬
če s svojo podolžno osjo v sme¬
ri Dinarskega gorovja. Navadno
so zelo velike razsežnosti, 50—
100 kvadratnih kilometrov in tu¬
di več; največje, Livanjsko polje
v Bosni, meri celo 400 kvadrat¬
nih km. Površina jim je pokrita z
rodovitno prstjo. Navadno izvi¬
ra na gornjem koncu polja poni¬
kalnica, teče v počasnem, zelo
zavitem toku preko ravnine in po¬
nikne na spodnjem robu. Spomla¬
di in jeseni, kadar preobilo de¬
žuje, prinaša reka toliko vode,
da popiavi vso ravan več metrov
na visoko. Kraško polje se spre¬
meni v jezero, ki ostane po več
tednov ali celo mesecev. Proti po¬
letju voda zopet odteče skozi po¬
nore in polje zopet suho- Popla¬
ve se ponavljajo vsako leto ; zato
govorimo o perijodično poplavlja-
nih poljih ali o presihajočih jeze¬
rih, kakor n. p. Cerkniško jezero,

Popovo polje v Hrcegovini i. dr- odstranijo preperelino- V zad-

Velika večina kraških polja spa
da k presihajočim jezerom; v ne
katerih trajajo poplave le nekaj
mesecev, drugod celo do -K leta
V takih pa je seveda površina
ravnine prikladna le za travnike
in pašnik. Na nekaterih kraških
poljih so z razširjenjem požiral¬
nikov omejili poplave in s tem
povečali površino kulturnega
zemljišča (n. pr. na Bivanjskem
polju v Bosni).

Značilne za Kras so mnogošte¬
vilne planote. Tu imamo malo

'Stemenastih pogorji ali gorskih
vrst, marveč povsod prevladuje¬
jo obširne, več ali manj ravne pla¬
note, nad katerimi se dvigajo po¬
samezne višje gore ali gorski
sklopi. Planote se dvigajo često v
obliki stopic druga nad drugo.
Prevladovanje planot pospešuje
razvoj kraških pojavov.

Ker ni normalnega vodnega od¬
takanja na površini, nimamo na
Krasu normalne mreže dolin z ro¬
dovitno prsteno naplavino. Zato
je promet na Krasu mnogo te¬
žavnejši nego drugod. Mnogo ur
hoda je često vsa površina gola
in pusta, razdrapan, robat skalo-
vit svet; vso prst odnese voda v
podzemne vodotoke, na površi¬
ni pa ostane nerodovitna goliča¬
va, ki trpi neznosno pomanjka¬
nje vode in na kateri se drži le tu-
intam posamezno nizko, kriven-
často drevje in grmičje, brinje ali
redka borna trava s pustimi ze¬
lišči. Vrtače, katerih rdečo prst o-
bičajno kmetje ogradijo z visoki¬
mi kamenitimi ogradami, da je
ne odnese burja, in pa kraška po¬
lja, to so povečini edine rodo¬
vitne oaze v kraški puščavi.

Nekaj prepereline ostane ven¬
darle tudi na kraški površni, to¬
da odnese jo sproti burja, ki pi¬
ha v kraškem primorju z izredno
silovitostjo, ali pa jo odplavijo
silni nalivi, ki so tu običajni.
Kjer pa vlada zatišje in je lega u-
godnejša, imamo tudi na Krasu
lepe gozde. V splošnem so gozdi
čimbliže morju, tem redkejši kar
je posledica pomanjkanja poletne¬
ga dežja. Mnogo gozdov pa so
izsekali Benečani, a mnogo so
jih uničili domačini, bodisi sami
s sekanjem, bodisi njihova živi¬
na (koze in ovce), ki objeda ve¬
jevje. Ako je namreč drevje od¬
stranjeno, tedaj burja in nalivi

njih letih so začeli Kras umet¬
no pogozdovati.

Ozemlje, na katerem se pojav¬
ljajo kraški pojavi, imenujemo
Kras. Toda nimamo povsod vseh
kraških pojavov naenkrat; čim
več jih je skupaj, čim izraziteje
so razviti, čim več je .goličav in
nerodovitne površine, tem hujši
pravimo da je Kras. Najhujši
Kras imamo v bližini jadranske o-
bale od Goricce in Trsta do Ska ¬
darskega jezera, najbolj , e
kraške kraške dežele so poleg
Istre Dalmacija, Hercegovina in
zapadna Črna gora. Čim bolj se
odaljujemo od tega primorsk ga
predela, tem milejši je Kras, do¬
kler naposled ne preneha, neka¬
ko na črti: Vrhnika—Novo mesto
Karlovec—Krupa na Uni—Jaj¬
ce—gornja Neretva—Nikšič—Pod
gorica. Osamljeno pa se javljajo
kraški pojavi tudi drugod n. pr.
pri Prespanskem jezeru, v za-
padni in vzhodni Severni Srbiji.

Goropisni pregled slovenskega
Krasa, a) Vzhodni slovenski
Kras. Nekako zapadno od želez¬
nice Ljubljana—Novo mesto pri¬
čenja Kras, ki sestoji iz posamez-
nihplanot , med katerimi se vle¬
čejo podolžne doline ter nizi
krasnih polj s ponikalnicami.
Planote so povprečno 500 do 700
metrov visoke, posamezni grebe¬
ni in vrhovi na njih pa so še mno¬
go višji. Daši imamo vrtače, pod¬
zemne jame, ponikalnice in kraš¬
ka polja, vendar je kraške goli¬
čave prav malo, a zelo mnogo
gozda; tudi rodovitnega in obde¬
lanega zemljišča je mnogo, naj¬
več seveda v poljih in dolinah. Naj
večja podolžna dolina je ob gore¬
nji Krki, ki prihaja kot močan iz¬
vor na dan v bližini jugovzhc dne-
ga Suha Krajina, ki se odlikuje
po silnem pomanjkanju vode v
poletni dobi. Še zapadneje se vle¬
če niz kraških polj in dolin, med
njimi najimenitnejša Kočevsko
polje in Ribniška dolina s ponikal¬
nicami. Zapadno se širi prostra¬
na Bloško-Rakitniška planota ki
jo na zapadu obmejuje ni.: polj
(Ložko, Cerkniško in Planinsko
polje). Bloško-Rakitniška plano¬
ta se na severu zaključuje z vi¬
šjo skupino Krimskega hribovja,
s Krimom (1106 m) kot najvišjim ’
vrhom-

(Dalje prihodnjič).

Stran. 8

NAS DOM

MOJI DOŽIVLJAJI V TIBETU

Spisal Sven Hedin, slavni raziskovalec nepoznanih delov sveta

Prevel — A- Šabec.

(Nadaljevanje)

— Ali se je to že kdaj primerilo?

-— Da. pred tremi leti je umrl neki lama, ki je bil 15 let zazi¬
dan; pred 13 leti pa je umrl nekdo drugi, ki je preživel 40 let v te¬
mi. V samotarski koči samostana Gandan-gumpa pa je bil celo
neki lama, ki je preživel 69 let svojega življenja v taki zazidani
luknji.

■— Ali lama,-ki mu nosi jest, nikoli ne govori z zazidanim samo¬
tarjem ?

— Če bi se to zgodilo, bi si s tem nakopal tak menih večno po¬
gubljenje, zazidani samotar pa bi zastonj opravljal tri leta pokore,
kajti tri leta se mu ne bi vštela.

— Ali.,sliši sedaj najin pogovor?

■—• Ne; zidovje je mnogo predebelo. Pa tudi če bi nas lahko
slišal, nas ne bi poslušal, kajti on sedaj moli ali pa čita ob svetlobi
majhne svetilke, ki je napolnjena s surovim maslom, iz svetih knjig -
Kadar svetilka ugasne, je notri popolna tema.

— In kadar umrje?

-— Tedaj zavijejo truplo v belo rjuho ter ga na grmadi sežgo.
Njegov pepel se pomeša z ilovico, iz katere se naredi mala pirami¬
da, katero se potem postavi na kameniti spomenik- Truplo navad¬
nega lame pa se razseka ter vrže pticam ujedam v hrano. —-

Preteklo je od tedaj mnogo tednov, predrlo sem se mogel iz¬
nebiti misli na te grozepolne predpriprave Tibetčanov za Nirvano,
to je življenje p osmrti, kakor si ga oni zamišljajo.

Nevaren prehod preko Satledš reke.

Pri samostanu Kšunglung smo prvikrat prekoračili Satledš re¬
ko. Njena širina je tukaj znašala sicer samo trinajst metrov, toda
drla je globoko doli v zarezi med pečevjem. Most, ki je vodil preko
te reke, je počival samo na dveh, zelo gugajočih se stebrih ter je
bil samo 120 centimetrov širok in ni imel nikake ograje. Med pe¬
čevjem in kamenjem pa je bobnela reka proti dolini.

Neki Tibetanec nas je-svaril pred tem mostom, toda preko
smo morali na vsak način. Zato je bilo najprvo, kar smo storili, da
smo ga temeljito preiskali. Most se je res zelo gugal ,toda kazalo
je, da bo vseeno držal. Najprej sem dal prenesti preko mostu prt¬
ljago, nato pa je prišlo na vrsto naših desetero koz. Ko so opazile
bobnečo vodo pod seboj, so se ustrašile ter pričele riniti nazaj. —
Toda Tibetanci so jih zapodili naprej, nakar so se pričele riniti pre¬
ko mostu. Po velikem trudu smo res vse srečno spravili na drugo
stran.

Kozam so sledili mezgi, drug za drugim- Ti so bili čisto mirni,
brez obotavljanja so stopili na most. elastično so stopali naprej ter
medpotoma ovohavali pot pred seboj.

Naši konji pa so bili vsi iz Tšangtsanga ter še niso nikoli v svo¬
jem življenju videli nobenega mostu. Prvi konj, ki je stopil na most,
se je ustrašil, sje obrnil ter skočil nazaj. Nato sta še nadaljna dva
sledila njegovemu vzgledu, zato jih je bilo treba posamezno spra¬
viti preko mostu, kar smo storili s tem, da smo jih spredaj pri gob¬
cu vlekli in zadaj poganjali.

Končno sta ostala na tej strani reke samo še oba belca, katera
sem kupil v Kamba Tsenamu. Ta dva pa sta se odločno uprla in ni¬
kakor ju nismo mogli pripraviti, da bi stopila na most. Da bi ju
pomijah sem dal še enkrat koze prepeljati na to stran in zopet na¬
zaj. Tedaj pa se je en belec opogumil ter zdirjal s tako naglico pre¬
ko mostu, da je skoraj pohodil koze.

Nato pa je prišla vrsta na mojega jezdnega konja, ki me je
prenesel 800 kilometrov daleč od Kamba Tsenamsa, ki je dvakrat
prehodil"strme labirinte Transhimalaje in ki se ni dozdaj ustrašil
nobenega jezera, nobene reke. Ko pa je zagledal pod seboj bob¬
nečo reko,'so mu odpovedali živci. Tresoč se kot trepetilka, je'stopil
na ozki most. Ko pa je dospel do sredine, ga je premagal strah. —
Ljudje n aohi strani mostu sO ga vlekli za dolgo vrv, kolikor So mo¬
gli, toda on je stal na mostu kakor pribit, nato pa se je bliskovito
obrnil, tako da je gledal naravnost v reko, ki je bobnela pod njim.
Tedaj so se njegove oči od preplašenosti zaiskrile, in v naslednjem
trenotku je naredil silen skok, naravnost —• v valove! V zraku se
je še obrnil, nato pa treščil vznak v reko. Peneči vrtinec ga je zgra¬
bil in v trenotku nam je izginil izpred oči-

Mi smo brž stekli od mostišča ob reki navzdol. Nekako 70
metrov—»iže še je reka zopet razširila ter tekla mirno naprej. Pri¬
čakovali smo, da bomo vsak hip ugledali razbito truplo konja na
površini,

— Tam-le je! — je zaklical naenkrat Lobsang.

-—• Itičziv je in plava! — je kričal Kutus.

In res! Sredi reke se je pojavil moj zvesti dirkač, ki je krepko
plaval .pro.ti kopnini. Še par skokov, in bil je na bregu, kjer se je
otresel vode, zaprhal parkrat skozi nozdrvi, nakar se je pričel mir¬
no pasti. Kot je bilo videti, mu ni kopel prav nič škodovala, temveč
nasprotnof se koristila. —- V družbi Lobsanga in Kutusa šem po¬
tem šetal po zavitih ulicah samostanskega mtsta ter naredil par
skic, — najprej sem narisal stara samostanska vrata in potem pri-
jorjevaJhisoL-

Dočim sem bil še s tem zaposlen, je stopil iz hiše nek samo¬
stanski brat, prišel je k meni ter rekel: —• Pojdite z mano v prijor-
jevo hišo.

— Z veseljem! Ali želi prijor govoriti z menoj ?

-—• Ne, njega ni donja. Toda Tšangtse je poslal po vas. —• Tšang-
tse je bil visok uradnik, ki je upravljal posvetne in ekonomske za¬
deve samostana.

Mi smo sledili bratu po stopnicah, nakar smo zavili v temačen
hodnik, ki je vodil v malo sobo z velikimi okni. Tam je sedel na di¬
vanu Tšangtse, pred njim je stal z medjo okovan zaboj. Bil je to
debel in masten človek, da se je kar svetil od masti in umazanje.
Na njegovi debeli glavi je čepela svilena kitajska čepica,, preko ram
je imel ogrnjen plašč, iz katerega so gledale njegove, do ram gole
roke. Pozdraviti se mu ni zdelo vredno, zato sem sel, ne da bi ča¬
kal njegovega povabila.

Nekaj časa me je ta nestvor molče motril. Končno pa je vpra¬
šal z ubitim, zaspanim glasom: -— Odkod prihajate?

-— Iz Taši-lunpo, od taši-lame-

— To vem.

— Čemu me torej vprašujete?

— Ali imate potni list iz Lhase?

— Ne.

-— Tedaj se ne smete pokazati v Totlingu.

-— Saj ravno zato hočem po najkrajši poti v Indijo.

— To bomo šele videli. Najprvo si moram narediti nekaj beležk.
Kako vam je ime in kako se pišete?

— Sven Hedin.

— To vem.

— Čemu torej zopet vprašujete ?

(Dalje prihodnjič.)

DVE TRGOVINI S SLAMNIKI

CERAR & LACYAN

2579 Myrtle Ave. (blizu Slocum St-)

in 429 Broadway (blizu Hewes St.)

Rojaki: kupujte svoje slamnike pri nas. Mi vam prihrani¬
mo Sl.00 pri vsakem slamniku.

V naši zalogi dobite najmodernejše modele. Naša cena je
tako nizka, da Vas staneta dva slamnika pri nas toliko, kakor
drugoet en sam.

DIREKTNO POMORKO ZVEZO

z domovino nudi

JUGOSLOVANOM -

COSUL1CH LINIJA

koje parniki plujejo iz New Yorka na Dubrovnik in Trst.
Parnik President Wilson odpluje 24. junija in 8. avgusta.
Parnik Martha Washington odpluje 12. julija in 6. sept.

Potniki III. razreda so nastanjeni v kabinah-

Vožnja III. razreda d oTrsta znaša: Na President
WiIson $100, na Martha Washington pa $95.

Za nadaljna pojasnila se obrnite do pooblaščenih agentov
ali pa na

P H E L P S BROS  & Co.

2 West Street, New York. N. Y.




JOSEPH CESARK

REAL ESTATE

m  ]||ll!!ll!lllllltl!llliK!l

Prodaja hiše in lote. Odprto ves dan do 9 zvečer.
42 Halleck Ave. Ridgeveood, L. I.
Telephon: Evergreen 6566
tiitliililiiiliiiiilltilinuilliir

/

Stran 9

NAŠ DOM

Grozen zločin perverznih milijonarjev

Mlada eškaška milijonarja sta izvršila umor, čigar motivi nimajo^
para v zgodovini kriminalistike. — Oba mlada, oba nadarjena
in visoko naobražena visokošolca, sta umorila poldorastlega
dečka. — Ali bodo sploh kdaj rešene tajne njihove psihoze? —
Petnajst milijonov dolarjev je pripravljenih v njuno obrambo.

Te dni je izginil z doma svojih
staršev 14-letni Robert Frank, ■—
sin čikaškega milijonarja Franka.
Kmalu potem pa so našli golo
dečkovo truplo v nekem močvirju
izven mesta ; truplo nesrečnega
dečka, je bilo zatlačeno v neko
cev, kakršne rabijo pri kana¬
lizacijah. V bližini umorjenega
dečka so našli tudi roženo obrob¬
ljena očala, ki so privedla detel:
tive na sled morilcev, izkazalo se
je, da sta morilca 19-letna Nath-
au Leopold ir. Rihard Loeb, sino¬
va čikaških milijonarjev.

Oba morilca sta univerzitetna
dijaka in briljantna učenca.

Leopold, pri katerem se ures¬
ničuje prislovica, da se zgodnja
zlerost v perverznosti konča, je
že zaslovel vsled svojih študij in
opisov o življenju ptic- On je na-
naravoslovec in lingvist ter go¬
vori in piše sedmero jezikov. —
Poleg študij pa se je tudi pridno
pečal z obcezno in erotično lite¬
raturo ter je študiral italijanščino
v glavnem zato, da je mogel v o-
riginalu čitati povesti Pietro' Ar-
retina. -— Loeb pa je študiral pra¬
vo ter je postal že z 19 letom do¬
ktor filozofije.

Pred policijo sta izjavila, da
sta se bavila z mislimi glede od-
vedbe kakega dečka že dlje časa,
že nad leto dni, da pa sprva nista
imela namena koga umoriti. —
Končno pa sta se odločila, da od¬
vedeta in ubijeta sina milijonarja
Franka, in sicer -zategadelj, ker
sta želela videti, kako človek u-
mira in ker sta si želela nena¬
vadnega dogodka in avantur.

Nekega dne sta čakala v blžini
šole, v katero je zahajal umorjeni
deček, z avtomobilom, in ko sta
ga ugledala, sta ga pozvala v av¬
tomobil. Ko je bil deček v avto¬
mobilu, sta ga udarila po glavi z
ovitim dletom, nakar sta mu vr¬
gla vrv okoli vratu ter ga za¬
davila. Vse je bilo končano v eni
minuti, kakor izjavljata. Nato
sta odpeljala dečka na ono sa¬
motno mesto, tam sta truplo sle¬
kla ter je porinila v ono-cev. ■—
Ko sta izvršila svoje strašno de¬
janje, sta pisala dečkovim star¬
šem pismo, v katerem sta jima
ukazala, naj pošljejo na gotovo
mesto 10.000 dolarjev, če hočejo
dobiti zopet sir.'a, ki pa je še živ
in zdrav, dasi je bil že davno ubit.
Pismo sta seveda podpisala s fin-
giranim imenom. Tudi odkupnino
sta zahtevala le radi avanturi¬
stičnega razpoloženja, kajti za
denar jima ni bilo, ker sta ga i-
mela sama dovolj.

V ječi sta se obnašala sprva ze¬
lo hladno in samozavestno ter
izjavljala, da ne vesta ničesar o
umoru. Ko ju je sodnik vprašal,
kje sta bila prejšnji dan, je eden
od njiju izjavil, da sta se vozila
okoli s svojim avtomobilom. ■—
Sodnik je takoj poslal detektive
povprašat, koliko je resnice na
celi stvari, in ti so izvedeli od
šoferja dotičnega mladeniča, da
je bil njegov avtomobil ves prej¬
šnji dan v garaži ter da se ni nih¬

če vozil ž njim, ker so ga nekaj
popravljali. Sedaj je bilo torej
dokazano, da sta mladeniča la¬
gala in da sta rabila pri izvršit¬
vi umora drug avtohiobil.

—■ Vse je opravičljivo v intere¬
su znanosti in vede, tudi umor,
— je dejal Nathan, govoreč o u-
moru. Hotela sva dognati in vi¬
deti gotove simptone pri umi¬
rajočem, in če se pri iskanju zna¬
nosti žrtvuje človeške življenje,
to ni zločin-

Sedaj zvračata krivdo drug na
drugega Loeb izjavlja: — Leo¬
pold pravi, da sem bil jaz dni, ki
je udari’ dečka po glavi, toda to
ni res, ker sem sedel jaz pri kr¬
milu, dočim je bil on zadaj in on
ga je tudi udaril po glavi ter u-
bil. Toda tega ne pravim vsled
tega, da bi hotel morda s tem re¬
či, da sem manj kriv, nego on.
Ne, kriva sva oba enako. ■— De¬
tektivi so nato oba vzeli seboj,
ko so šli na mesto umora. Tam
sta morilca pokazala, kje sta za¬
kopala nekatere dečkove stvari,
katere so res našli na mestih, ki
sta jih označila. Vozeč se z de¬
tektivi nazaj v jetnišnico, se je
Nathan, ki je neprestano nervoz¬
no pušil, obrnil k policijskemu
šefu, vzel iz žepa smodko ter mu
jo ponudil z besedami: — Ali bi
vzeli smodko, ki vam jo ponuja
morilec. ■— Policijski šef se je
nasmehnil, vzel. smodko ter si jo,
zapahi.

Očeta obeh morilcev sta izja¬
vila, da bosta storila vse, kar je v
njuni moči, da rešita svoja sinova
vešal. Za zagovorništvo in raz¬
pravo imata pripravljenih že 15
milijonov dolarjev.

' Ta umor vzbuja po vsej Ame¬
riki največjo senzacijo. Značilno
je, da sta oba morilca žicla, in ta¬
kisto je bil Žid tudi umorjeni de¬
ček. —

^ ^ )jc

Glede teh dveh lopovov priha¬
jajo vedno lepše reči na dan. —»■
Sedaj se je oglasil Charles Rearn,
mlad taksi-kab šofer, ki je izja¬
vil pred sodiščem, da sta ga ta
dva lopova lansko leto napadla
ter izvedla na njem operacijo, s
katefo sta ga oropala njegovega
moštva ter njegove moške sile.

Šofer je stal na vogalu Pete
ulice in Dorchester Ave., ko sta
se pripeljala mimo v avtu dva
mlada moža, ki sta ga napadla
-ter potisnila v svoj avtomobil. —
Ko se je začel avto pomikati na¬
prej, sta ga pričela tolči po gla¬
vi, da se je onesvestil. — Tri ure
zatem se je zbudil iz nezavesti na
samotni preriji v bližini Avenue
G. Zvijajoč se v bolečinah je opa¬
zil, kako operacijo sta izvršila na
njem satana v človeški podobi.

Ko so mlada lopova konfron-
tirali s šoferjem, so se slednjemu
zaiskrile oči in glasno je zdklical:
— Da, to sta lopova, ki sta me o-
nesrečila! Pozitivno ju poznam!

Policija je sedaj mnenja, da je
dobila s tema morilcema tudi mo¬
rilca dijaka Tracy-ja, ki ie bil
najden v jutru dne 23. novembra

1923 v bližini njunega doma ubit.
Bil je udarjen na sence z “black
jackom” in ustreljen.

Na domu mladih lopovov so
našli njuno okrvavljeno obleko in
čevlje ter dve^avtomatični pišto¬
li. Vprašana, če sta imela dotič¬
nega dne, ko sta umorila mladega
Franka, revolverje seboj, sta pri¬
trdila ter izjavila, da bi bila ustre¬
lila vsakega, ki bi se približal te¬
daj avtomobilu, ko je bilo v njem
dečkovo truplo.

Mlada lopova še zdaj hvalita v
ječi, da bosta njuna očeta s svo¬
jimi milijoni podkupila porotni¬
ke, in da bo njuna kazen prime-
roma-majhna. — Ljudski senti¬
ment v Združenih državah in po¬
sebno v Chicagu pa je napram
tema zverinama v človeški podo¬
bi, tak, da ju bodo morali sodni¬
ki obsoditi na smrt, kadar se ji¬
ma krivda dokaže v vseh podrob¬
nostih.

IZ ŽIVLJENJA.

Te dni je odplul v Evoropo
parnik Aquitania, s katerim se
je odpeljalo v Evropo tudi mno¬
go ameriških turistov. Med pot¬
niki je bil tudi Ho Kum Tong, —
bogat kitajski bankir in filan¬
trop, ki se je ob priliki svojega
odhoda iz Hong Konga pred par
tedni poslovil od svojih 22 žena
in od cele armade svojih otrok,
da odide v London, kjer ga bo
odlikoval angleški kralj.

Ko se je Mr. Ho pojavil na kro¬
vu, opravljen v krasno svileno
mandarinsko obleko, je seveda
izzval med potniki mnogo po¬
zornosti.

-— V New Yorku sem se ime¬
nitno zabaval —- je dejal časni¬

karskim reporterjem. — Obiskal
sem več ameriških gledišč in rad
priznavam, da so vaše igralke
prave krasotice. Toda, ne bojte
se — seboj domov ne bom vzel
nobene, kajti že itak imam 29
žena in poleg tega sem prestar,
da bi nameraval sedaj doseči Sa¬
lomonov rekord.

Kitajec je nadalje izjavil, da se
izvrstno razume s svojimi žena¬
mi in istotako da se tudi same
med seboj dobro razumejo- — Ta
Kitajec mora biti res v vseh ozi¬
rih pravi junak !. . s
* * *

Miss Violet Nagle se je imela
te dni poročiti z Mr. Gibsonom,
toda njeno poročno potovanje se
je izpremenilo v mrtvaški spre¬
vod, ko se je tega najmanj nade¬
jala. Njenega zaročnika je na po-
setu k nji zadel voz poulične že¬
leznice ter ga na mestu ubil. —►
Po dvodnevnem sikanju ga je na¬
šla v mrtvašnici bolnice v Jamai-
ci, L. I. nakar je dala truplo od¬
peljati v Altono, Pa., k njegovim
svojcem, ki so pričakovali v okra¬
šenem stanovanju novoporočeni
par. — Čudna in težka so pota
usode!

V napačnem vlaku.

Sprevodnik California Limited
vlaka, ki vozi med Chicago in Los
Angeles, je med vožnjo opazil, da
nek potnik neprenehoma vzdihuje
in se joka .Že ga je nameraval
vprašati, kaj mu je, pa si je mislil,
da je najboljše, da se za zadeve
drugih ne briga, Tretji dan pa se
le ni mogel zdržati ter ga je vpra¬
šal po vzroku njegovih bolečin:
Povejte mi vendar, kaj je prav¬
zaprav z Vami? -— Oj, oj, pravi
potnik: “Že tri dni se vozim z
napačnim vlakom.”

GEORGE BRAUTIGAM

439 East No. 9th Str. New York, N. Y.

POGREBNIK IN BALZAMIRAR

Se priporoča Slovencem v New
-Telephone Orchard 2495 -

ANT H ONY BIRK

Sobni slikar in pleskar
359 Grove Street Brooklyn, (Ridgewood), N. Y.

SE PRIPOROČA ROJAKOM ZA OBILNA NAROČILA
CENE ZMERNE — DELO ZANESLJIVO

Telefon: Evergreen 5506.

SPIESS Photo Studio

54 — 2nd Ave., New York, N. Y.

Priporočam se v izdelovanje vsakovrstnih umetniških fo¬
tografij, kakor posameznih oseb, krstov, porok itd. 'Delo iz-
oorno, postrežba točna, cene nizke.

Kadar ste namenjeni se slikati, se oglasite pri meni, in
jaz Vam jamčim, da boste z mojim delom zadovoljni.

Stran 10

RAS DOM

3f C55

^llllllllllllllllilllllllllllllllltllllllllllllllMil}illll!llllllllllllllll!lllllllllllllllllllMllllllllllllllll]llllllllllBllllllllilllllllllllllllllllll!llllllli!llllllllllll]llMllli!Mlliilll'lllIlllllilllllllWlillMlllllll'IIIIWg

I PLESALKA IZ ŠEMAHE I

NOVELA

Spisal Gobineau. Prevel

A. Š.

lllllllllUlillllllllllllllllllllUUIIIIIIimiin)III]IIIHIIIIIIllllllllllllllll!IIIIIIllilllllllllllllllllll!!tI!l!l!li!l!lll!IIIIIIIU!1l!inilllll!llll!lill!!I!!llllllllllll!lilllllllllllilll!l!ll!llllllHI!!llllllllllilllll!lil!llllll!!lllilllllllll!nl

(Dalje)

Skoraj še bolj kakor opoj¬
no pijačo, pa sovraži Evropejce,
kar ji bo, kakor jo poznate, tudi
po godu. In končno je tudi zelo
bogat. Jaz poznam njegova po-
sstva, ki se raztezajo v okolišu
treh vasi okoli Batuma, poleg te¬
ga pa mu donašajo velike dohod¬
ke tudi rudniki srebra v Gimis
Khani. No, kaj pravite k temu?

— Jaz zelo ljubim Um Džeha-
no, je odvrnila učiteljica plesa.

— Ona je moja adoptirana hči. —-
Moje srce krvavi že ob samih va¬
ših besedah; kaj naj postane iz
mene, če se bom morala ločiti od
otroka? To je treba dobro pre¬
misliti. Koliko pa bi dobila jaz,
če bi privolila v tako žrtev?

Grigorij Ivanič si je zamišljen
pogladil brado.

— To je v resnici važna stvar.
Um Džehan naj bi dobila tretji¬
no tega, kar bo plačal kajmakan:
drugo tretjino dobim jaz, kot
glavni povzročitelj te srečne zve¬
ze, preostalo tretjino pa si bosta
razdelila vidva z našim ljubim
prijateljem, policijskim načelni¬
kom. Kupec ponuja dvatisoč sre¬
brnih rubljev-

— Dvatisoč srebrnih rublev?

— je odgovorila učiteljica plesa z
izrazom osuplosti, — kam pa mi¬
slite? Kako ste le mogli poslu¬
šati tak predlog! Dvatisoč sre¬
brnih rubljev za deklico, ki je
pravi biser kreposti in nedolžno¬
sti, ki nikdar drugače ne pleše
kot samo pred najvplivnejšimi
ljudmi, pred generali in polkov¬
niki, in kvečjemu — enkrat ali
dvakrat se je to zgodilo — pred
podpolkovniki! Dvatisoč srebr¬
nih rubljev za deklico, ki govori
ruščino in francoščino, kakor bi
ta dva jezika sama iznašla, za de¬
klico, ki zna poleg tega čitati in
pisati in ki se še celo na zemlje¬
pis razume! Deklica, ki. . . !

Grigorij Ivanič ji je z nežno za¬
upnostjo položil roko na usta in
pričel od svoje strani nadaljevati

“APOSTOL” ANDERSON

V/ILLIAM H AHDERSOM

Na sliki je videti licemerskega
“evangelista” Andersona, katere¬
mu so dokazali goljufijo ter ga
poslali za dve leti, kamor spada
— Sing Sing. Propagiral je pro¬
hibicijo ter si naredil s to propa¬
gando premoženje.

litanije : — Da, za deklico, ki je
očarljiva, toda tudi zelo suha, ki
ima modre, toda ne posebno nežno
gledajoče oči, za deklico, ki je
sicer v mnogih dobrih in lepih
stvareh dobro podkovana, ki pa
se ne zna nič slabše posluževati
noža, o čemer nosim sam dokaz
na svojih plečih; skratka za de¬
klico, ki je poosebljen vrag. —
Zanjo plačati dvatisoč rubljev, se
pravi, kolikor mogoče drago ku¬
piti svojo lastno nesrečo.

— Toda meni bi pripadla samo
šestina vsote in nič več?

— Tretjina, hočete reči

— Kako to? Saj pravite, da bi
morala tretjino delitis Pav¬
lom Petrovičem!

— Nikar se ne delajte tako! Saj
vem, da mu boste itak vse odvze¬
li, ne glede na to, kar ste mu- že.
Ali mi verujete, da se Pavel Pe¬
trovič, kadar je pijan, vedno raz¬
joka na mojem srcu, češ, da ga
vi pehate v nesrečo? Grigorij I-
vanič, pravi v takih trenotkih, —
ta ženska je lepa, ljubezniva, za¬
peljiva in ona me bo spravila v
prerani grob. Da, v grob, in sicer
golega, kakršen sem se rodil, kaj¬
ti pustila mi ne bo ničesar! Na¬
to pa prelije potoke solza; jaz
mu moram obrisati oči ter ga o-
sebno spraviti v postelj. Ne go¬
vorite torej nikakih neumnosti!
Vi boste dobili zase tretjino, če
pa nočete, pustite!

— No, prav! Grigorij Ivanič, vi
ste meni kot pravi oče, tega ne
morem nikoli dovolj poudariti
Če sem sama, tedaj si dostikrat
mislim ter pravim sama sebi: —
pomisli le, da je Grigorij Ivanič
tvoj oče! Samo to vas prosim,
recite Pavlu Petroviču, naj mi
podari zlato uro, na kateri so vre¬
zane cvetlice, tako, kakršno ima
žena provincijalnega governerja,
nato pa bova naprej govorila o
tej zadevi.

— V take stvari se ne mešam.
Vi lahko dobite od Pavla Petro¬
viča, karkoli hočete, ne da bi za
to potrebovali kakega posredo¬
valca. Sicer pa čas hiti. Ali misli
te že danes kaj ukreniti v zadevi
naše kupčije?

Učiteljica plesa je izrazom po¬
korščine kimala z glavo od des¬
ne na levo.

— Vam ni mogoče ničesar od¬
reči, Grigorij Ivanič! Valahi! Bi-
lahi! Talahi! Takoj se bom po¬
dala na_delo; toda prosim vas,
podarite mi vendar v spomin na
vašo dobroto tisti-le prstan s tur-
kizom, katerega nosite na levi
roki. Turkizi prinašajo srečo!

Grigorij je z ljubeznivim sme¬
hljajem potegnil prstan s prsta
ter ji ga izročil. Učiteljica plesa
ga je vzela ter se ž njim najprej
doteknila svojega čela, potem pa
potegnila iz nedrij malo vrečico
iz kašmira ter spustila prstan k
ostalim dragocenostim, ki jih je
tam hranila in ki so bile že sta¬
rejšega datujna. Kmalu nato se je
Grigorij Ivanič poslovil, in ta¬
koj za tem se je dvignila tudi u-
čiteljica plesa s svojih blazin ter
odšla iz sobe, držeč v eni roki či-
buk, v drugi rožni venec. Mimo



Avtomobilisti pozor!

Vaši najljubši tajerji se vam nudijo po znižani ceni. Pri
meni dobite tajerje in tube vseh vrst po znatnem popustu.
Oajte mi prjjiko, da Vam z dejanjem dokažem, kar trdim.
Prepričan sem, da boste z mojo postrežbo in z znižanimi ce¬
nami zadovoljni.

Enkrat moj odjemalec — vedno moj odjemalec.

AUIS8ACH

976 Bushvvick Ave. (Blizu Grove St.)

Brooklyn, N. Y. Tel- Jefferson 9140

^BSII>aasw»glP WSlgpgli^ sls igiaiaii^wiM iai isBiaisisisčra giisiastsi igraRisiiHaiigiagiiBBag»Hiia

Nekaj za vsakogar

Narava sama ustvarja ob tem času razpoloženje za veselje in glasbo. Kot
trgovec z muzikalijami hočem tudi jaz prispevati svoj delež k povečanju tega
razpoloženja in nudim nekatere instrumente po posebni znižani ceni.

HARMONIKE.

Harmonike, trovrstne, trikrat uglašene nemškega ali štajerskega modela,
$45.00, skupno s skrinjico in prevoznino $48.00.

Harmonike, štirivrsne, dvakrat uglašene, nemški model, $47.00 s skrinjico
in prevoznino $50.00.

Harmonike, štirivrstne, trikrat uglašene, nemških model, $55.00 s skrinjico
in prevoznino $58.00.

Harmonika s klavirskim tipami, 34 melodijskih tipk in 94 basov za sedaj
samo $85.00, skupno s škrinjico in prevoznino.

Harmonika, dvovrstna, trikrat uglašena za začetnike $16.00 s škrinjico in
prevoznino $18.00

.. Harmonika, trirvstna, hromatična. s škrinjico in prevoznino samo $55.00.

GRAFOFONI.

Prava Columbia grafonola. Model K, za katero bodite drugje navadno
plačali $150.00 Vam jaz nudim skupno z 10 ploščami za samo $98.00.

Grafofon za samce in za zabave na prostem, je pritrjen v škrinjico katera
se zapre in zaklene, in se zato lahko prenese kamorkoli. Skupno s 5 ploščami
stane samo $28.00.

Grafofon z imenom Import 8 palcev visok, 1454 širok in 15kž palcev dolg,
skupno s 3 ploščami samo $16.75.

Glasonoia, je samo za spoznanje manjši in reprezentira največji bargain
kar se Vam jih je kedaj nudilo v tem oziru. Skupno s tremi ploščami stane
samo $13.75.

GRAFOFONSKE PLOŠČE.

Moja zaloga obsega nad 50 različnih slovenskih plošč, večinoma ameriš¬
kega izdelka, a nekaj tudi importiranih. Dalje imam znatno število najboljših
drugo-jezičnih plošč. Cene od $0.35 do $1.25 za ploščo. Pišite po cenik, ako ga
še nimate.

PIANO ROLE.

Moj cenik obsega nad 90 slovenskih in drugih piano rol, med kateri dobite
najbolj popularne Ameriške, nemške, češke, itd. Cena od $0.60 do $1.25.

V I J O L I N A.

Prvovrstne importirane vijoline, skupno s strunami in škrinjico po $8.50,
$10.00, in 12.50. Drugod bodite plačali za enake vijoline od $5.00 do 15.00 več.

CITRE.

Najboljše importirane citre, po $14.75, $22.00, in $34.50. Drugod bodete pla¬
čali za enake citre od $15 do $25 več.

KITARE.

Izvrstne kakovosti po $7.00.

TAMBURICE.

Prav kar sem dobil iz Evrope instrumente za več tamburaških zborov ter
jih nudim po izredno nizki ceni ki je najmanj 25 odsto nižja kakor kjerkoli
drugod. Pišite po ceno.

VRTNASEMENA.

Importirana starokrajška semena se letos prvič nudijo ameriškim rojakom
in sicer imam na razpolago nasledna semena:

Salata ljubljanska, ledenka (ajserca) Endivija, zimska zgubančena,
motovilec ali repincelj, motovilec holandski, Repa, kranjska okrogla
za kisanje, Zelje, ljubljansko, kasno, Majaron, grmičasti, Šetraj več¬
letni zimski, Timjan zimski, Zavbelj, Kislica slovenska. Nageljček di¬
šeči magaretni, Nageljček dunajski, Begonija lepa mešana, Fuhsija
hibrida.

Zavitek vsakega posamenega stane 15c skupno s poštnino.

AMERIŠKA SEMENA.

V zalogi imam tudi veliko raznovrstnih ameriških semen Pišite po cenik.

POSEBNOSTI ZA KUHINJO.

Knajpova zdravilna žitna kava. Prav kar sem dobil iz Ljubljane večjo za¬
logo prave dvojno sladne žitne kave ki je brez dvoma najboljši produkt te
vrste, kar se jih nudi našim rojakom v Ameriki. Razpošiljam jo v originalnih
shrbno pripravljenih zavojih. 6 funtov za $1.00.

Figova cikorija, pripravljena iz samih najboljših fig .je najizbornejši pri¬
datek k kavi. Izvrstna je kava tudi iz same te cikorije. 4 zavoje za $1.00.
Ogerska paprika, pristna, importirana, 5 škatelj za $1.00.

Importiran ruski čaj, 5 škatelj za $1.00.

Importirana kaša, (izluščeno proso) 7 funtov za $1.00.

Ajdova moka, importirana, 8 funtov za $1.00.

Frankova cikorija, 11 Škatelj za $1.00,

Jedilne dišave in primesi, kakršne devajo naše kuharice v starem kraju v
jedila in brez katereh jedila nimajo našega ukusa dobite pri meni po $0.25
škatlja.

Knajpova domača zdravila dobite istotako pri meni po $0.25 škatlja.

SPOMLADANSKI CENIK.

Vsa nadaljno pojasnila tako o tu navedenih predmetih kakor tudi mnogih
drugih dobite v mojem Spomladanskem ceniku. Ako ga nimate pišite ponj.
Pošljem ga zastonj.

JOSIPU VOGRIČ

NEW YORK, N. Y.

BOX 8, STATION D

s*AŠ DOM

Stran 11

O ČLOVEKU, KI JE TRIKRAT
UMRL

Često se je že primerilo, da so po¬
kopali navidezno mrtve ljudi.
Smola francoskega plemiča. —
“Padel” je v bitki, nakar so ga
pokopali-

Večkrat se prigodi, da koga ži¬
vega pokopljejo, ker ga njegovi
ljudje smatrajo za mrtvega. Ta
ko se je tudi že večkrat primeri¬
lo, da so se taki “mrtveci” pre¬
budili baš ob času, ko so jih po¬
lagali v krsto. Naravno je, da je
bilo tudi takih, ki so izgubili v
tem strašnem trenotku prisotnost
duha ter niso mogli dati znaka o
svojem življenju, ker so bili od
strahu otrpli.

Slična nesreča se je pripetila
francoskemu plemiču De Civile,
katerega so trikrat smatrali mrt¬
vim ter ga tudi pokopali. V svo¬
jo srečo pa je imel ta plemič slu¬
go, ki je hotel Svojega gospodar¬
ja dostojnejše pokopati, vsled če¬
sar ga je odnesel v grad Rouen,
in, ker je bilo še toplo, je pozval
zdravnike. Ti so ga natančno
preiskali ,nato pa izjavili, da je
plemič mrtev, nakar so ga znova
pokopali. Toda zvesti sluga, ki
tega kar ni mogel verjeti, ga je
zopet odkopal ter nesel truplo v
svojo sobo, kjer ga je položil na
posteljo. Petega dne pa je pričelo
srce plemiča slabo utripati in te¬
daj so zdravniki sklenili, da ga
pričnejo lečiti. Enajsti dan pa
so vdrli v hišo sovražni vojaki, z
namenom, da fo oplenijo. Ko so
zagledali tam nesrečnega kape¬
tana, ki je ležal še vedno kakor
mrtev, so ga prijeli ter vrgli sko¬
zi okno. Truplo, je padlo na sme¬
tišče ter ležalo tam tri dni in
tri noči, kajti plemičev sluga je
bil med tem ubit. Končno je pri¬
šel neki plemičev rojak, ki je na¬
šel plemiča zdaj res živega, toda
umiral je od gladu in mraza, —
Kmalu nato se je plemič izlečil
ter okreval, nakar se je vrnil k
svojemu polku, kjer so ga žc vsi
smatrali za mrtvega,

Žrtve zverin in kač v Indiji.

. Preteklo leto so divje z ver me
in kače v Indiji zahtevale zopet
mnogo človeških žrtev. Tigri, le¬
vi, leopardi, mrjasci, krokodil:

'itd. so pokončali 2.263 ljudi, kače
pa 20.690. Kljub temu, da jih ze¬
lo zalezujejo, je število žrtev ved¬
no enako. Leta 1922 je bilo pobi¬
tih nad 23.000- tigrov in uničenih
59-270 strupenih kač.

Kako umirajo sloni.

Slonova kost je zelo drag ma¬
terijah Slonove kosti je jako ma¬
lo in ubije se vedno manj slo¬
nov. Angleži pa sodijo, da mora
biti nekje v gozdovih Osrednje
Afrike ogromna zaloga, slonove
kosti. Svoje mnenje opirajo na
dejstvo, da se dozdaj še ni posre¬
čilo najti trupla kakega slona,
ki bi poginil naravne smrti. —
Vendar pa pogine vsako leto na
tisoče slonov, katerih ne zadene
lovska krogla. Domačini v Sred¬
nji Afriki pravijo, da mora biti.
nekje v ljudem nedostopnem go¬
rovju ogromna jama s strmimi
stenami in v tej jami leže trupla
slonov. Domačini pripovedujejo,
da se afriški slon, ka,dar začuti,
da se mu bliža smrt, napne v svo¬

jih zadnjih močeh in roma k o-
nemu ogromnemu grobišču ter
se po stenah spusti navzdol in tam
pogine.

Previden črnec.

Pri poroki nekega črnca je du¬
hovnik baš prečital sledeče bese¬
de : — Svojega moža moraš lju¬
biti, spoštovati in bodi mu poslu¬
šna. . . ko ga je ženin nenadoma
prekinil, rekoč: — Čitaj to, go¬
spod, še enkrat, da bo tudi žena
dobro razumela. Jaz sem bil že
enkrat poročen-

500.000 let stara glava.

V- bližini Los Angeles v Cali-
f orni ji so pri kopanju naleteli na
človeško glavo, katere starost
cenijo na 500.000 let. Tip glave
je starejši nego oni Neandertal¬
skega človeka.

Od ledu zdrobljeni parnik.

Stetinski parnik Otto Ippen je
zašel v Vzhodnem morju med le¬
dene plošče, ki so ga stisnile in
zdrobile kakor orehovo lupino.
Potopil se je v malo minutah. —-
Posadka, ki je štela samo osem
mož, se je rešila na led, kjer pa
je morala čakati celo noč, pred-
no so jo rešili.

Modernizem v Turčiji.

V Turčiji se polagoma na vseh
poljih uveljavljajo in uvajajo te-
kovine zapada, ki naglo izpodri¬
vajo turški konservatizem. Zla¬
sti razlike med obema spoloma
se tako naglo zabrisujejo, da so
stare muslimanke v zadregi, kaj
bo z naraščajem. Dozdaj so bili
na turških tramvajih in na lad¬
jah v veljavi posebni oddelki za
ženske- Tudi v vozeh je ločil žen¬
ske od moških potnikov črn za¬
stor. Sedaj je Kerrial paša tudi
to odpravil. Ivemal paša ostaja
trdno pri svoji reformi ter izjav¬
lja, da ga ne bo nič omajalo, da
bi svoje moderne odredbe prekli¬
cal. Na pritožbe od ljudstva radi
odstranitve zastorov pri vozih
odgovarja, da velevajo tako mo¬
derni zdravstveni predpisi, ki so
za Turčijo še posebno važni.

POŠTENA RAZDELITEV

Neki nemški knez je rekel svo¬
jemu služabniku: — Pojdi in pri¬
pelji mi človeka, ki me bo mogel
zlatnikov. Ako pa ga ne najdeš,
dobiš sto udarcev s palico. —
Ubogi lakaj je iskal več ur in
slednjič našel nekega mladega
človeka, ki je bil pripravljen raz¬
vedriti žalostnega mogočneža. —
Plačilo bova pošteno delila, ■— je
rekel služabniku. Ta je bil zado¬
voljen in mladenič je bil v nekaj
trenotkih pred knezom. Takoj je
pričel pripovedovati spiešnice, to¬
da knez je osta lresen. Slednjič
ves-srdit ukaže, da naj mladeniču
odštejejo sto udarcev. Z največ¬
jo mirnostjo je držal mladenič pr¬
vo polovico, nato pa se zravna in
reče knezu: :— Prosim Vašo mi¬
lost, naj se sedaj blagovoli obrni¬
ti na služabnika, kajti pogodila
sva se, da si plačilo razdeliva. —
Služabnik se je skoro onesvestil
in je napravil tako kisel obraz, da
se knez ni mogel več zdržati ter
se jo zasmejal. Tako je hudomuš-
než dobil tudi težko prislužene
zlatnike.

Grozno odkritje iz vojne.

Izmed bojev, ki so se bili spo¬
mladi 1916. v okolici verdunske
trdnjave, je bil najgroznejši in
najbolj krvav na takozvanem
griču “L’homme mort — mrtvi
mož” Šele pred nekaj dnevi so slu¬
čajno našli celo stotnijo nemških

so francoske granate zasuje hod¬
nike. Vseh vkup je več kakor 700!
Vsa trupla, povsem nedotaknjena
in s plini v brezzračnem-prostoru
konservirana, so v popolni vojni
opremi. Kakor poročajo francos¬
ki listi, je pogled na čelo vrsto,
mrtvih oboroženi vojakov prav

vojakov. Bili so živi pokopani, kol grozen.

I Skupno potovanje \

| v Jugoslavijo  “= §

Na 2. julija bo odpotovalo večje število Slovencev v
stari kraj in sicer s priljubljenim parnikom francoske li¬
nije “Pariš”. Za te potnike bodo na parniku preskrbljene
posebne Ugodnosti- Poleg tega bo s temi potniki potoval
tudi uradnik spodaj omenjene tvrdke prav do Ljubljane
ter bo šel potnikom na roke v vseh ozirih. Vsem onim,
ki so namenjeni v stari kraj v prihodnjih mesecih, se to¬
rej nudi najlepša prilika ter so zato vabljeni, da se pri¬
družijo tem potnikom. Za vsa nadaljna pojasnila se obr¬
nite na

SLOVENSKO BANKO

Zakrajšek &  česar k

70 - 9th Ave., New York, N. Y.

Med 15. in 16. cesto.

Tudi se obrnite na omenjeno tvrdko, kadar pošiljate
v stari kraj denar, bodisi v dinarjih ali dolarjih, kakor tu¬
di v slučaju, če hočete dobiti kako osebo iz starega kraja
in bodete najboljše postreženi.

[||[|)WI»IIIIIIHHIIIillllllllllilllllllllBII!ll[inillllHlin|IIUlBm[llllllllH;iiliHIIUI

Višek popolnosti

v prekmurski službi

Kakor vedno nudi tudi sedaj Francoska linija Sloven¬
cem najkrajšo pot in najboljšo službo za potovanje v domo¬
vino.

Njeni parniki redno plovejo med

New Yorkom in H a vre

Pariš 11. junija; — La France 18. junija; — Lafayette 28.
junija; — Pariš 2. julija.

Vsi potniki III. razreda so nastanjeni v prostornih kabi¬
nah z dvema, štirimi ali šestimi posteljami. Tekoča voda v
vseh kabinah.

III. RAZRED MED NEW TORKOM IN HAVRE STANE:
na PARIS-u $100.—, na LA FRANCE $96.—, na
ostalih parnikih $90.—.

ŽELEZNICA V EVROPI STANE:

Od Havre do Pariza $2.75, od Pariza do Ljubljane pa $11.23.
Za vsa druga pojasnila se obrnite na

Šmidi, Ane

COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE
19 State Street, New York, N. Y.

ali pa pri njenih pooblaščenih zastopnikih.

Stran 12

NAS DOM

Zanimivosti iz preteklih in sedanjih dni.

milili

iHimniiniiiiiiHiininiiiii'

POLET OKOLI SVETA V SE¬
DEMNAJSTIH DNEH

V Londonu je ustanovljena druž¬
ba s pet milijoni kapitala, ki bo
po zraku -prevažala potnike o-
koli sveta. — Potovanje bo tra¬
jalo sedemnajst dni.

Načelnik nove avijatične druž¬
be v Londonu, ki je bila ustanov¬
ljena s pet milijoni dolarjev glav¬
nice, je izjavil, da bo ta družba
uvedla zračno potovanje okoli
sveta, ki bo trajalo 17 dni.

Datum, kdaj bo začela ta druž¬
ba z obratovanjem, še ni določen,
vendar je toliko gotovo, da bo to
potovanje kombinirano z aeropla-
ni in zrakoplovi Zeppelinovega
tipa.

Leteč preko Pariza bodo dospe¬
li potniki v Carigrad jutro potem
ko so zapustili London. V Cari¬
gradu bo čakal na potnike velik
zrakoplov, ki jih bo ponesel v
Avstralijo, kamor bodo dospeli
deveti dan. Iz Avstralije se bodo
odpeljali z zrakoplovom zopet
naprej v San Francisco.

Iz San Francisca se bodo pot¬
niki odpeljali z ekspresnimi aero-
plani preko ameriškega kontinen¬
ta v New York, kamor bodo do¬
speli petnajsti dan po tem, ko so
odleteli iz Londona. V New Yor-
ku bo zopet pripravljen velik zra¬
koplov, najbrž ta, ki ga bodo do¬
bili Amerikanci na račun vojne
odškodnine iz Nemčije, ki bo do¬
spel s potniki po dveh dneh v Lon¬
don. Vse potovanje bo torej tra¬
jalo 17 dni.

USMRČENJE KRIMINALCEV
Z UTOPLJENJEM

'MOHAMMED,
FOUNDER
tof ISLAM...

tvt USTA PH
. REN AL.

(BR.EAKER oT

the. C ALI PHATE.}

MOHAMED, KEMAL PAŠA IN ODSTVLJENI KALIF

Na sliki vidimo poglavarja nove Turčije, Kemal pašo (spodaj
v desnem kotu), ki si je nadel nalogo modernizirati Turčijo po
vzoru zapadnih dežel ter jo potegnil iz mistične orijentalske teme.
Kemal paša je tudi odstavil kalifa, naslednika preroka Mohameda,
ki je vpodobljen zgoraj na sredi, dočim je kalif v levem kotu spo¬
daj.

Kako prosvitljen je bil srednji
vek. — S k or o po vsem tedaj
znanem svetu so manjše zlo¬
čince utapljali. — Stroge kaz¬
ni za najmanjše prestopke.

TA JE PA RES GODEN TIČ!

Španski pustolovec se je osemkrat oženil. — Njegove žrtve so bi¬
le večinoma bogate Američanke in Angležinje. — Prefrigane¬
ga sleparja išče nič manj kakor osem različnih držav. — Na-',
stopa je tudi kot španski kralj.

Kot smrtne kazni za kriminal¬
ce so se dolgo časa posluževali
utopljenja. Tacit pravi, da so na
Nemškem velike zločince obeša¬
li, toda manjše, manj “slavne - ”,
pa so utapljali.

Tudi v starem Rimu je bila u-
topitev smrtna kazen. Rjimski
zakonik je določal, naj se parazi¬
te zašije v vreče in sicer skupno
s psom, mačko in gadom in naj
se jih utopi. Anglo-saški zakonik
pa je določal, naj se utopi vse
ženske, ki se jih zaloti pri tatvi¬
ni. —

Na Škotskem je bil še leta 1565
neki tat obsojen v utopitev, in
sicer “po posebni milosti kralji¬
ce”. In še celo leta 1611 je bilo v
Edinburghu obsojenih in utop¬
ljenih 11 cigank. Istega leta pa
so na Angleškem odpravili ta na¬
čin usmrtitve. Na Škotskem pa
so se držal itega običaja do leta
1685, in na Francoskem celo do
leta 1793. — Sreča za newyorške
lopove, da ni tu ta običaj v ve¬
ljavi! —

Vse naše cenjene naročnike, ki
morda ne prejemajo redno in pra¬
vočasno lista, prosimo, da nam
blagovolijo to takoj naznaniti.

Nedavno se je pečala porota v
Bordeaux i  na Francoskem s
prebrisanim sleparjem ,ki se mu
je posrečilo olajšati pol ducata
bogatih ameriških in angleških
dam v južnoafriških letoviščih
za velike vsote. Odlični Don je
bil obsojen na pet let težke ječe
in francoske oblasti so poslale v
Madrid tiralico, na podlagi kate¬
re je bil Lluisa v Buse prijet v
nekem madridskem hotelu.
Ravno so bile vse formalnosti
končane, ko so prišle na dan iz¬
redne stvari: tako izredne, da so
prvotno domnevali, da je slučaj
spet igral eno svojih čudnih vlog.
Istega moža, Llusia Buse, je iska¬
lo osem različnih držav!

Španska justica, ki je precej
natančna, bo morala streti trd o-
reh: kateri ljubici naj bi najprej
izročila prebrisanega sleparja. —
Obrnila se je za svet na vse mo¬
dre sodnike dežele, dokler ni raz¬
sodil neki Salomon sledeče: —
dobi naj ga ona dežela, katere ti¬
ralica je prva prišla v Madrid.

Don Llusia Buse je kralj zakon¬
skih sleparjev. Skupno število
njegovih sleparij se sploh ne da
več oceniti. Samo v Južni Ame¬

riki je poročil nič manj kakor 7
bogatih vdov in mladih deklet in
jih po kratkem času “srečnega”
zakona zopet odslovil. Najbolj
znana je njegova poroka s hčer¬
ko policijskega ravnatelja v Ve¬
nezueli, markiza Bonille. Poro
ka je bila praznovana s knežjim
pompom; po medeni noči pa je
planila mlada nevesta med popi¬
vajoče goste in jim razodela, da
je njen ženin izginil brez vsake¬
ga sledu. Vsi so bili uverjeni, da
gre za zločin, in tast je spravil na
noge ves policjiski aparat.Neko¬
mu se je končno posrečilo, da ga
je našel. Vsakdo pa je še vedno
mislil, da se mu je zmešalo Po¬
slan je bil v sanatorij. Od tam je
zbežal s pomočjo svojega očima
in od tedaj ga ni nihče več videi.

S svojo naj lepšo igro je pa Bu¬
se razveselil prebivalce otoka —
Mavricija- Vlada tega otoka je
dobila kablogram, da kroži v bli¬
žini otoka španski kralj s svojo
jahto in da bo najbrže izkoristil
to priliko in posetil lep otok. —
Inkognito seveda, brez vsakega
spremstva. Vendar bi ga veselilo
ko bi mu pripravili dobri otočani
primeren sprejem. Ta mig je se-

REKORD V RAZPOROKAH

V Jugoslaviji živi mlada žen¬
ska, ki je bila že 19krat poro¬
čena- — Imela je že vse mogoče
može in veroizpovedi preme-
njuje kot obleke.

V Jugoslaviji se je dogodil slu¬
čaj, ki je izredno zanimiv z ozi¬
rom na razmere, v katerih živi
sedanje ljudstvo. Slučaj je sle¬
deč : V Beogradu živi že nad le¬
to dni Vera Imširovič iz Brčke,
ki je sedaj poročena z 19 možem.
Stvar se zdi neverjetna, vendar
je resnična. Ko je imela Vera 16
let, se je poročila s finančnim u-
službencem Antonom Tomičem.
Z njim je preživela s težko mu¬
ko eno leto in pol, nakar je mo¬
rala bežati v svet, in sicer, ker je
kot mohamedanka poročila kri¬
stjana. Znašla se je na Dunaju.
Tu je stopila v katoliško (iz pra¬
voslavne) vero in se poročila z
inženjerjem Hicingom. Naravno
je, da je zakon trajal samo pet
mesecev. Od njega si je “izposo¬
dila” 35.000 dinarjev in odšla v
Alžir, kjer se je poročila z nekim
šerifom Musilom. Prestopila je
zopet iz katoliške v mohamedan¬
sko vero. Ž njim je živela ravno
dva meseca. Iz Alžira je bila na¬
to uradno izgnana v Brčko. Od
tu se je napotila v Azijo, kjer se
je za štiri mesece poročila z nekim
budhistom in se nato zopet vr¬
nila v Evropo. V Vinkovcih je za
tem vzela vratarja hotela Rais za
moža. Bivala je ž njim pet mese¬
cev ter nato odšla v Beograd. —
Tako je šlo po vrsti, dokler ni
zdaj devetnajstič poročena. Zani¬
mivo je pri tej ženski, da je ved¬
no ona zapuščala može, a nikdar
ne slednji njo- Izvedla je to na
rafiniran način. Kmalu po poroki
e namreč možu stavila ultima¬
tom : ali dovoli obiske “hišnih”
prijateljev”, ali se pa razstaneta.
Naravno je, da so moški drugi
pogoj raje sprejeli. Tako je Vera
obdarjena z močjo, za pridobiva¬
nje moških, tekom petih let pre¬
potovala celo Evropo in pol A-
zije in stopila v vse mogoče vere.

Tudi sreča.

Dekle, ko je stopila iz poulične
železnice: “Hvala Bogu! V gne¬
či sem morala ves čas stati na e-
ni sami nogi.”

Dijak: “O, gospodična, tako
srečen sem, da ste stali na mpji
nogi.”

veda zadostoval, da so skočili vsi
otočani na noge. Ob določeni uri
sta pristala v pristanišču lepa
jahta s špansko zastavo in kra¬
ljevim grbom. Zagrmeli so topo¬
vi in generali so se v svojih naj¬
lepših uniformah postavili pred
svoje polke. Dva dolga dneva so
trajale svečanosti in otočani niso
štedili ne truda ne denarja, da
bi dostojno počastili kralja. —
“Kralj” pa se je odpeljal in obla¬
sti so spoznale, da so nasedle si¬
jajni zvijači. Buse je izkoristil
svojo sličnost s španskim kraljem
ter je pošteno povlekel lahko¬
verne otočane.