prednost naravnih danosti za razvoj turizma. Z malimi obrati niso kos velikopotezno zasnovanim in v inovacije usmerjenim turističnim obratom , ki so v lasti nemškega avto­ htonega, predvsem pa doseljenega prebivalstva. Zaradi manjše kapitalne sposobnosti obrati, ki so v lasti Slovencev, niso deležni ugodnosti kreditiranja in subvencioniranja v taki m eri kot tisti, s katerim i razpolagajo pripadniki večinskega naroda, katerih zače­ tna, lastna investicijska sposobnost daleč presega zmožnosti slovenskega prebivalstva. Posledice diskriminacije se odražajo v skromni socialni mobilnosti slovenskega in vsega prebivalstva na narodnostno mešanem ozemlju Koroške. Odstotek kmečkega prebivalstva tod močno presega odstotek istega na Koroškem, kar izpričuje zaostajanje gospodarskega razvoja na južnem Koroškem. V ilustracijo povejmo, da je delež iz km ečkih gospodinjstev v Zvezno gimnazijo za Slovence vpisanih dijakov znašal pov­ prečno 34% (v obdobju 1957— 1973), da pa je bilo istočasno, ob popisu 1971, registri­ ranih na K oroškem le 13% kmečkih gospodinjstev. Nizek je tudi delež zaposlenih v terciarnih dejavnostih. Slovenci oblikujejo na narodnostno mešanem ozemlju pretežno delavsko-km ečka gospodinjstva, ki črpajo dohodek kar iz treh skromnih virov: iz km e­ tijstva, iz km ečkega turizm a (ali trgovine) in iz zaposlitve ponavadi enega člana druži­ ne zunaj dom a v industriji. T roje om enjenih del ugotavlja z družbenimi in ekonomskimi tokovi v Avstriji in E vropi skladno prostorsko in socialno preobrazbo pokrajine in prebivalstva, ki živi na narodnostno m ešanem ozemlju Južne Koroške. Iz agrarne pokrajine, v kateri žive Slo­ venci, se ta preobraža v turistično, proces deagrarizacije pa je zajel večji del tega pro­ stora in ga že skoraj v popolnosti urbaniziral. Vedno bolj pa je omenjeno ozemlje po­ m em bno tudi za tranzitne tokove oz. prometnice, ki vodijo čezenj v številne evropske regije. Zaradi tega je vedenje o socialnogeografski strukturi in preobrazbi tega prosto­ ra p repo trebna raziskovalna tem a geografske znanosti. A. Gosar Dvojezična Koroška. Seznam dvojezičnih krajevnih imen južne Koroške. Zweispra­ chiges K ärnten. Zweisprachiges Ortsverzeichnis von Südkärnten. Sestavila Franc Kattnig in Janko Zerzer, 151 strani, Celovec 1982. D robno, a nadvse koristno in potrebno delo je izdala in založila Družba sv. M o­ horja ob sodelovanju Krščanske kulturne zveze, Našega tehnika in Slovenskega infor­ macijskega centra v Celovcu. Po letu 1945 je to že četrti dvojezični seznam krajevnih im en na Koroškem (L. S i e n č n i k in B. G r a f e n a u e r , 1945; B. S i n g e r , 1970 in V. K 1 e m e n č i č, 1972). Prvi del knjižice obsega slovensko-nemški abecedni seznam krajevnih imen (str. 9— 79), drugi pa nemško-slovenski pregled (str. 81— 151). Za vsako naselje je navede­ na ustrezna pošta in karakteristična telefonska številka, pripadnost občini in župniji, političnem u in sodnem u okraju. Posebej so označena naselja z dvojezičnimi topograf­ skimi napisi po Zveznem zakonu z dne 6. julija 1972, kakor tudi naselja z dvojezičnimi topografskim i napisi na podlagi odredbe zvezne vlade z dne 31. maja 1977 k zveznemu zakonu z dne 7. julija 1976. Podrobnejši pregled naselij nam pokaže: med 942 naselji, kolikor jih je na dvoje­ zičnem ozemlju Koroške, je bilo leta 1972 200, to je 21,2% naselij z dvojezičnimi napi­ si, leta 1977 le še 91 ali 9,7% naselij. Nadalje ugotovimo, da je samo 75 naselij iz leta 1972 tudi v letu 1977 ohranilo dvojezične topografske napise, medtem ko je bila ta p ra­ vica odvzeta 125 naseljem ; po letu 1972 si je 16 naselij na novo pridobilo pravico, da uporabljajo dvojezične topografske napise. Knjižica je izredno praktični pripomoček, ki na preprost in pregleden način daje vse potrebne in osnovne podatke — v obeh jezikih — o slehernem naselju na dvojezi­ čnem ozemlju južne Koroške. Obenem pa je delo tudi dragocen in neovrgljiv dokum ent o naglem krčenju najosnovnejših jezikovnih pravic Slovencem na avstrij­ skem Koroškem . M. Natek Književnost o krasu Acta carsologica — Krasoslovni zbornik, 10 (1981), SAZU, Razr. za narav, vede, Inštitu t za raziskovanje krasa, str. 212 ,35 slik, 12 prilog, Ljubljana 1982 Z bornik obsega devet prispevkov šestih av torjev— sodelavcev oziroma zunanjih sodelavcev Inštituta — s čimer je predstavljena glavnina inštitutskega raziskovalnega dela s področja krasoslovja in speleologije v preteklih letih. Vsebina zajema dva večja sklopa: kraško površje (štirje prispevki) in kraško podzemlje (pet prispevkov). Poleg sintetskega prispevka so še dela s področja morfotektonike, hidrologije in sedimento- logije. Z regionalnega vidika obravnava šest prispevkov dinarski kras v povirju Ljub­ ljanice, osredotočenih na Planinsko polje, dva prispevka skrajno izmed dinarskih pla­ not — Banjščice, eden pa celotno Slovenijo. V prvem , sintetskem , prispevku P. H a b i č podrobneje predstavi » P reg led n o s p e le o lo š k o k a r to S lo v e n ije « . Inštitut je vrsto let delal na raziskovalni nalogi »Speleo- loška karta Slovenije«, kjer je podrobneje obdelano kraško podzemlje po posameznih listih (1 : 25.000 in 1 : 50.000). Pričujoči prispevek je prva sintetična obdelava zbra­ nega gradiva, predstavljena tudi na karti v prilogi v dvobarvnem tisku. Priložena Spele- o loška karta je pravzaprav karta slovenskega krasa, saj poleg speleoloških, morfolo­ ških in hidroloških elem entov posebej poudarja tipizacijo in razprostranjenost krasa. K ras je klasificiran glede na kam ninsko osnovo, na globino zakraselosti, na hidrološke značilnosti, na nadm orsko višino in glede na regijo. V besedilu so podrobneje obdelane speleološke značilnosti posameznih tipov krasa. V prispevku » K ra š k i r e l ie f in te k to n ik a « P. H a b i č ugotavlja skladnost med vi­ šinsko 'razporeditv ijo m orfostrukturnih blokov in kraškim površjem. Ker s pomočjo erozijsko-korozijske teorije te r klim atske geomorfologije ni mogoče razložiti vseh zna­ čilnosti dinarskega krasa, skuša avtor to opraviti s pomočjo m orfostrukturnih enot. Na konkretn ih prim erih podrobneje razlaga, kako navpični premiki blokov vplivajo na razvoj kraškega površja in podzemlja. Naslednji H a b i č e v članek » K ra š k i izv ir M r z le k , n jeg o v o za le d je in varo va ln o o b m o č je « sodi m ed članke s hidrološko vsebino. Mrzlek je pomemben kraški izvir tik Soče nad Solkanom, zajet za oskrbo Nove G orice s širšo okolico. Iz varstvenih razlogov je bilo treba določiti njegovo zaledje, tudi s pomočjo barvanja Čepovanskega potoka. Izkazalo se je, da pripada zaledju M rzleka večji del kraške Banjške planote. Kot pose­ bno zanim ivost naj omenim, da so podzemeljske vodne zveze v zaledju M rzleka podo­