Swam jV ■'ill * rtS'- is-.V, h • ABSk&wV ! I %5 ■V - V yč^ K i ' ___ řTVňv- • i \ -, \ , x \ VA A MW . Vaš svetovalec za potovanje po naroćilu • letalske vozovnice • hotelske rezervacije • izposoja avtomobilov • počitnice, potovania in izleti • sejmi in strokovna potovanja • jezikovni tećaji v tujini • zavaravanja za potovanja V, L -f-'.t-:* . pfc.- - 'BBw&VSs*; K t^'tf '»> / »t r1 A. ÍA i J r k ! ! . _-JsŠU 11—1 m* s ■ / v. GOLFTURIST TURIZEM IN RENT AGENCUA Trđinova 3. 1000 Ljubljana Tel.: 01/433 71 73, faks: 01.433 62 05 E-pošta: mlo@golfturist.si SP* Servis Trzin Tnin, Ijubljonsho 24, tel.: 01/724 17 20, Trgovino; 01/722 58 10, prod o ja mil: 01/724 85 01 Specializirano trgovino z aiu platišo, vulkanizerstvo, ovtooptika, ovtomehanika TOYO M+S PNEVMATIKE Srečno in varno vožnjo vam želi Ford Servis Trzin Turistična agencija, poslovalmca PIRAMIDA Blatnice 1, 1236 Trzin Naša ponudba izletov in potovanj v mesecu decembru • sobota 2., 16. m 23. 12. - predbožični Salzburg - cena 6.500,00 SIT • sobota 16. 12 - predbožični dunaj - cena 7.000,00 SIT 15.-17. december - predbožična Praga - izjemna cena 17.900,00 SIT Nudimo vam tudi veliko izbiro silvestrovanj, zimskih počitnic in zdravilišč NAŠ DELOVNI ČAS: - vsak delovnik od 9.00 - 17.00 Tel.: Ol 562 IO 20 Prebivalcem Trzina nudimo 10 % promoci|skega popusta! Olxiičete um takka wok duu (tudi med (»taznifei) laze« ofc poKedePjltili! } , PIZZERIA , (ipAçeiem àa uMaitia J Uatùm m na pekuim. PtiptaiMi i« pMhegCi wutt town Ualifaïuke tpewliiele: lazaufe, kandaii, njcki, uwieíi, teilemie. pizze, selate, tladice. piM in inkwuka uiua Frizerski salon in trgovina TfHPTTP7WTWF émiàidiÉâàiàiMMM^à PC PIRAMIDA TRZIN Delovni čas: pon. - pet. od 7h - 20h, sobota od 8h - 12h. OPTIKA v Martina Skofic Ljubljanska 87, Domžale Tel. 721-40-06 Delovni čas: vsak dan 8.00 - 1J.00 in 16.00-18.00 sobota 9.00 - 12.01 Slovenska 24, tel.: 723 ) JUK&3K Domaća pekama peciva Novo: izdelujemo torte po naročitu Mira in Jože Kolar Depala vas 93a, 1230 Domžale tel.&fax.: 724 86 24, 224 86 27. RTV SERVIS telefon: 01 721-63-02 mobitel: 0609 644 -121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike •• .ïÇOSC-Xi'r - trgovsko podjetje d.o.o. K0PALNIŠKA OPREMA 1236 Tuin, Ljubljanska 42. SLOVENIJA TEL/FAX: *386 (0) 1 72163 85 TRGOVINA: TEL /FAX: »386 (0) 1 721-63-85 PRODAJA: - KERAMIČNE PLOŠĆICE, GRANITOGRES -SANITARNA KERAMIKA •SANITARNE ARMATURE • KOPALNIŠKO POHIŠTVO - KOPALNIŠKI DODATKI M. áimeric d.o.o... Kirfrteva 27, SI- 1236 Trzin Tet/fax: 01/ 72-4-1-138 r i 1 [HU limene STROJNO VEZENJE, NAŠITKI Ko veš, kam greš. '-Ju Audi Na zalogi vsi modeli, od novega A2 do A8, allroad, multitronic ... Posebna ponudba promocijskih vozil. Samo pri nas vam kupljeno novo vozilo dostavimo tudi na dom! Informacije Ljubljanska c. 1 - Domžale - Tel. 01 72 16 185 KOMO Iren/i M oč n i k s.p. ■Trzin, MenflcšKa c. in podružnica Zjj. 'larie, 'KammsKa 24. 12. »5 'Rftdomljc ■tel. ť- 'ht\: 01/ 72 44 147, ijSM: 041/798- 0b9 • vođenje poslovnih knllg za samostalne podjetnike In vse vrste podletll • fakturlranle • IzraCun ODV In Izdelava DDV obrazcev • Izdelava vseh vrst zaklluCnlh bllanc • Izdelava napovědí za odměro dohodnlne • IzraCun amortlzaclle In revalorizacije za osnovna sredstva • Izdelava IzplaCIInlh list za delavce In zavezance • Izdelava vseh plaCIInlh nalogov • prljave In odjave delavcev • davCno svetovanje • flnanCno svetovanje • zastopanle • priprava dokumentacije za prldobltev kredltov • pomoč In svetovanje prl odplranju podletja all s.p. • pomoC pri organizaciji poslovanja skrivnosti en os ta vue gradnje PRODAJA SUHOMONTAŽNIH GRADBENIH SISTEMOV KNAUF*RIGIPS*FERMACELL*PERLITE PRI NAS VAM BOMO SVETOVAll IN DEMONSTRIRALI MONTAŽO SISTEMOV NA MODELIH V NARAVNI VELIKOSTI. NE PRODAIAMO SAMO SISTEMOV, TEMVEČ VAM PONUjAMO TUDI SVOJE ZNANIE IN IZKUŠNjE, PRIDOBLJENE NA STROKOVNIH SEMINAR1IH PRI PROIZVAjALCIH. PRAV TAKO VAM NUDIMO _ POPOLNO PALETO MATERIALOV IN O ROD) A ZA MONTAŽO. SVETUJEMO IN PRODAJAMO..... S TEMI CRADBENIMI SISTEMI ENOSTAVNO, HITRO, PREDVSEM PA ČISTO GRADITE PREDELNE STENE, OBLACATE MANSARDE, TLA IN STROPOVE. POSEBNI VGRA|ENI NOSILCI OMOCOČAjO VGRADNJO SANITARNIH IN KUHINJSKIH ELEMENTOV, KA)TI NA ZALOCI IMAMO TUDI VODOODPORNE PLOŠČE. PRIMERNE ZA TAKÍNE PROSTORE VGRADNJA ELEMENTOV JE ENOSTAVNA, HITRA IN PRIMERNA ZA STROKOVNJAKE IN SPRETNEJŠE SAMOCRADITELIE POLEG GRADBENIH SISTEMOV, MONTAŽNIH MATERIALOV IN ORODJA, VAM NUDIMO TUDI VSE VRSTE IZOLACIJSKIH IN TESNILNIH MATERIALOV, TER BARVE IN ORODJE ZA KONČNO OBDELAVO VGRAJENIH ELEMENTOV. GLEDE NA VAÎE POTREBE. LAHKO IZBIRATE MED RAZLIČNIMI SPUŠČENIMI STROPOVI, VGRADNIMI SVETILI TER ELEKTRIČNIMI IN ROČNÍMI ORODJI PRIČAKUJE VAS VELIK PARKIRNI PROSTOR IN ČE JE VAŠE VOZILO l'RCMAJHNO, VAM B1AGO PRIPELJEMO NA DOM OZ. GRADBIŠČE DNEVI ODPRTIH VRAT OD 8. DO 10, DECEMBRA EJ Preventivni zimski pregledi vozil! * J ——y Posebno presenečenje: novi modeli vozil Opel! avtotehna VOS in Kosec opel© PoodeSćeni oroaaiaec m servise' vœS Ooei. Kamniska 19, Domžale. te! 0! 721 60 92 c DEMOKRACIJA JE TEZAVNA REC 5(ari Grki so si lepo zamislili demokracijo - vladavino ljudstva, ampak v. (istih časih je bilo vse drugače. V njihovih mestnih državicah so se veljaki lahko zbira-li na trgih - agorah in razpravljali o državničkih zadevah, če je bilo kaj bolj zapletena, pa so poslali sle v Delfe, da so jim lamkajšnje svećenice, omamljene od plinov jz zemeljskega osrčja, razlagale voljo bo-gov Njihove zmedene stavke si je tako ali tako vsak lahko razlagal po svoje. Nekako so že zadeli bislvo, kralj pa je bil že po položaju najbolj upoštevan in če je on raz-sodil tako, je bilo že prav in demokratično. Žensk in sužnjev - tistih, ki so dělali, tako ali tako ni nihče vprašal za mnenje. Zdaj smo priča težavam z demokracijo, ki jih imajo Američani, prebivalci "najbolj demokratične dežele na svetu", kot se radi pohvalijo in mislijo, da morajo svojo demokracijo celo izvažati. Nedavne volitve so tudi Američanom odprle oči, da ni vse kar tako enostavno. Še težje pa je z demokracijo na primer v Sloveniji, ki naj bi šele pred desetletjem, kot ra-zlagajo nekateri, stopila iz "dobe mračnjašt-va" na pot demokracije. Da ne govorimo o demokraciji v Trzinu, ki bo zdaj praznoval drugo obletnico samostojnega življenja. Mi tako rekoč nimamo demokratične tradicije. Čeprav v našem kraju deluje cela vrsta društev in organizacij, še vedno opažamo, da življenje Trzina usmerja, spodbuja in vodi le peščica ljudi, da se pri najrazličnejših prire-ditvah in dogajanjih v naselju ves čas vse vrti okoli nekaj posameznikov, ki jih srečujemo zdaj v lej, zdaj v drugi vlogi. Saj je lepo, da imamo v svoji sredi sposobne in delovne ljudi, nerodno je le, da so v manj-širii. Većina drugih se raje umakne in se, ko se kaj pripravlja, sploh ne prikaže, ko se kaj zgodi, pa imamo na vsem lepem povsod dosti generalov, ki bi stvari speljali vsak po svoje, predvsem pa precej drugače in bolje kot tišti, ki so kaj naredili. Pravijo, da je po bitki vedno veliko generalov. "Ja, dragi generali, kje pa ste bili, ko je bilo stvari potrebno še narediti!?" To vprašanje v Trzinu ne slišimo prav pogoslo, raje prikima-vamo "pametnim" kritikom, ki res vse tako dobro vedo. Narediti kakšno stvar in se pri tem izpostaviti kritikom je pogoslo dosti težje, kot pa modro počakati, da gre nekdo drug v žerjavico po kostanj, polem pa ga kritizirati, da ni hodil naravnost, da je zavlače-val ali da ga je lomil. Ker je v Trzinu zdaj že kar precej prebival-cev, je jasno, da vsem vse enostavno ne more biti všeč. Kam bi pa prišli, če bi bilo tako? Še v Maovi Kitajski so se našli taki, ki so mislili po svoje. Prav je, da so mnenja in pogledi ljudi različni, saj je le to gibalo razvoja. Ob tem je treba znati izbirati najboljše in do-segati kompromise. To pa je že visoka šola demokracije, ki se pogosto zdi utopična, kot se je za časa socializma zdela utopična ideja o čistem komunizmu. Kar na lepem se pojavi veliko ovir, pomislekov in če-jev. Vse skupaj lahko postane zelo zamudno in tudi težavno, zato ni čudno, da si kdo od vodilnih včasih privošči, da kaj naredi po svoje, pragmatično in hitro. Mogoče ga pri tem celo kaj pokro-na. Tako početje najbrž res ni demokratično, vendar je lahko končni účinek včasih precej boljši, kot če bi demokratično mencali, upoš-tevali vsa mnenja, jih usklajevali, enotili in se trudili za kompromise. Tcžava pri tem je namreč ta, da nekateri enostavno ne znajo poslušati drugih in so prepričani zgol v svoj prav. Na sodelovanje so pripravljeni le, če November v coni. (foto: Mojca Trček) drugi v celoti upoštevajo njihova slališča. Bog ne daj, da bi kdo mislil drugače, saj potem ili več demokracije! Ni čudno, da se pojavlja toliko posnemalcev tislega črnega piščančka s polovico jajčne lupine na glavi -Kalimera, ki je v risankah za vsako stvar vpil: "To ni pravica!" Pravijo, da je res-nica samo ena. Vendar to ne drži povsem. Še v ma-teinatiki lahko dvotnimo o marsičem. V družbenem življenju pa se resnice pogosto kažejo v zelo različnih barvah, odvisno kdo jih pripoveduje in kdo posluša in iz kakšne-ga zornega kota to počnemo. Pravijo, da je motiti se človeško. Nismo ne-zmotljivi bogovi. Kdor delà, pač tudi greši. Će se s tem sprijaznimo in skušamo z dobrohotno kritiko vplivati na tistega, ki delà, bomo verjetno dosegli več, kot pa z nepri-jazno rušilno kritiko. Tudi pohvale delajo čudeže in tudi pohvale so lahko kritika. Pri nas pa se vse preradi zatekamo k oštrim, brezkompromisnim napadom, ki naj bi izničili tište, ki grešijo. Še prerado se takšne krilike začini tudi z različnimi domneva-mi in polresnicami, saj s tem lahko dosežemo, da je kritika bolj boleča in učinkovita. Takšni besedni ali pisni napadi spodbudijo protinapade, nasprotne rušilne krilike in spor je tu. Nič več ne govori pamet, prevla-dajo razgreta čustva in odnosi med Ijudmi so pokvarjeni. Dobimo nove sovražnike in življenje z njimi postaja manj prijetno. V časopisu, ki naj bi odslikaval dejanske razmere, imamo v takein primeru težave. Je že res, da moramo odslikavati različna mnenja, saj to služi demokraciji. Lahko pa se zgodi, da smo pri takem početju prav na sredi bojnega polja in se točno nad nami loitiijo kopja. Ce nič drugega, pri tem dobimo vsaj kakšno "focko". Na takšna okrcan-ja smo že vajeni, huje pa je, da na ta način lahko nehote prispevamo tudi k slabšanju odnosov v našem kraju. Že res, da moramo odkrivati in opozarjati na napake, če pa naletimo na dve brezkompromisni opciji, pa je težko biti razsodnik. Lahko si operemo roke in rečemo, naj razsodi ljudstvo, vendar tudi pri tem ostaja grenak priokus. Demokracija je res težavna reč! Urednik ./Ti //• ijlill M Za iskanje krivice ti ni treba prižigati svece. (Ruski) ODSEV - glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Namestnik odgovornega urednika: Joie Štih Tehnični urednik: Emil Pevec Urednica fotografije: Mojca Trček Trženje: Tone Ipavec. Jožica Valenćak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali člani uredništva: Mateja Erčulj, UrSa Mandeljc, Nuša Matan, Viktorija Pečnikar - Oblak. Tanja Prelovšek Marolt, Katja Rebec, Jože Seljak Tisk: Marko Ravnikar s.p., Domžale Naklada: 1500 izvodov Glasilo Odsev izhaja enkrot mesečno in ga dobijo brezplačno vsa gospodinjstva in podjetjav Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. decembra 2000 Vaše piispevke pričakujemo v uredništvu naikasneje do 5. decembra na naslov: Odsev, Mengoška 9, 1236 Trzin ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com ISSN 1408-4902 Ě etošnja deževna jesen v Trzinu sicer  -Vkak.šne posebne škode na srečo ni povzročila, vsaj ne lolikšne, ki bi jo bilo moč primerjati s katastrofo pod Mangrtom ali na Solčavskem. Vseeno pa je preprečila uresničitev nekaterih načrlov, ki smo jih letos še nameravali uresničiti. Mislim na izgradnjo pločnika ob ulici Peske v OIC ipd. Tudi ob postavljanju (rimske steže smo měnili, da jo bo mogoče še nekaj tednov do prave zime s pridom uporabljali, vendar je deževje, ki je spremenilo gozd v pravo moč-virje, to preprečilo. Steza bo kajpak poča-kala do pomladi. Upajmo le, da jo bodo ob-jestneži, ki radi pokažejo svojo moč tako, da skrivaj rušijo, kar so drugi zgradili za skupno dobrobit, pustili pri miru. To, da so polomili enega od drogov za table, ki ozna-čujejo vadbena mesta, je bilo dovolj. Rad pa bi se zahvalil vsem, s katerimi smo več dni prostovoljno delali, da smo postavili vse drogové in orodja za vaje in jih opremili s tablami in kažipoti in tako za precejšnji del zmanjšali stroške postavitve steže. Pa tudi vsi, k so orodja ali table izdelali, so se še dodatno potrudili in jih pomagali postavljati, da se borno vsi, rekreacije željni Trzinci, lahko dodobra razgibali. Še posebej se je za postavitev steže zavzel član ŠD Trziri Žiga Kosmač, ki je zbral nacrte, organiziral vse priprave in izbral sodelavce za izdelavo oro-dij in tabel in je vsekakor najzaslužnejši za to, da stezo imamo. Sodelovanje z drugimi občinami Pred kratkim je Občina Trzin, s sklepom Vlade RS umeščena skupaj s še 23 občinami v t.i. Osrednjo slovensko regijo, podpi-sala z večino od teh 23 občin dogovor o so-delovanju v pripravi programa razvoja regije. Dodatno je podpisala tudi dogovor z občinami na območju nekdanjih občin Kamnik in Dornžale o uveljavljanju skupnih interesov znotraj programa razvoja celotne regije ozi- ŽUPANOV KOTIČEK roma o analizi stanja, potreb in interesov te skupine občin in pripravi programa razvoja teh občin, ki mora postati del programa razvoja celotne regije. Oboje je potrdil tudi ob-činski svet. Vse to pa je potrebno zato, da program razvoja regije ne bo nastajal mimo volje in potreb naše občine in, nekoliko širše gledano, mimo volje in potreb te skupine občin (sodelujeta tudi občini Dol pri Ljubljani in Vodice), ki imajo veliko skupnih potreb, interesov in problemov, še posebej kar zade-va razvojna vprašanja širšega pomena (promet, še posebej javni promet, gospodarski razvoj, turizem, oskrba z vodo, varstvo okolja itd.), razmerja z Ljubljano ipd. Občina Trzin je pri organiziranju in usklajevanju ožje skupine občin odigrala vlogo pobudnika in organizatora in veliko pripomogla, da je do dogovora prišlo. Morda se bo kdo vprašal zakaj. Po eni strani zato, ker enostavno nobena občina ne more sama resiti vseh problemov, ki jih je dolžna reševati. Občine iz te ožje skupine so v razli-čnih kombinacijah že povezane z vrsto skupnih zadev: Občina Trzin je s še štirimi občinami solastnica JKP Prodnik, skupaj s tremi pa solastnica Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik. Z občinama Komenda in Mengeš sodelujemo v pripravah na uvedbo zemeljskega plina iln. Ključni namen vsega tega povezovanja pa je priprava skupnih pro-jektov, s katerimi bi lahko kandidirali za sredstva iz nekaterih strukturnih skladov EU. V ta namen se namreč pripravlja program razvoja države v celoli in kot deli tega programa bodo vključeni tudi programi razvoja regij, ki so za zdaj administrativno določene in nimajo nikakršnega političnega pomena. Te regije torej niso in po našem mnenju tudi ne morejo postati pokrajine, ki jih pred-videva ustava. Podpisani sem tudi prepričan, da za Občino Trzin ne bi bilo dobro, če bi bila, ko bo do pokrajin prišlo, uvršče-na v isto pokrajino kot Ljubljana, saj bi to zaradi politične teže Ljubljane samo po sebi pomenilo podreditev Občine Trzin potřebám in interesom Ljubljane. Menim, da ima Trzin oziroma prihodnja pokrajina, ka-tcre del bo tudi Občina Trzin, vse možnosti za vzpostavitev partnerskega odnosa z Ljubljano, ki bo kořistil tudi Trzinu in ne le Ljubljani. Skraka Trzin se mora razvijati kot samostojno in tudi relativno samoza-dostno manjše središče, ki nudi svojim ob-čanom veliko več kot zgolj predmestje Ljubljane. To je koncept, ki ga zagovarjajo tudi sodobni urbanizem in druge discipline, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in razvojem. Prometne zagate Zadnje čase je s prometom na območju Tr-zina, zlasti ob jutranji konici, spet zelo hu-do. Mnogi občani, občinski svetniki in celo občani iz drugih občin dajejo pobude in celo pišejo pisma, da bi bilo potrebno bistve-no spremeniti delovanje semaforjev, na nek način preprečiti voznikom iz drugih krajev, da vozijo po Ljubljanski in obremenjujejo izvoz iz Mlak pri banki ipd. Idej o tem, kako spremeniti delovanje semaforjev, v kate-ri smeri podaljšati ali skrajšati trajanje "zelene luči", je zelo veliko in seveda si tudi nasprotujejo druga drugi. Občina je opozorila policijo na zagatni položaj in zahtevala bolj pogosto navzočnost policistov, da bodo preprečevali nered. A bistvo je vendarle preprosto: število avtomobilov je tolikšno, da ob zmogljivosti te ceste in gostoti semaforjev na njej kaj res poseb-nega ni mogoče storiti. Sam upam, da bodo odsek avtoceste od Šentja-koba do Zelodnika res odprli že marca ali vsaj aprila in se bo tako vsaj večji del tovornjakov umaknil na avtocesto. To bo gotovo nekoliko razbre-menilo našo štiripasovnico in omogočilo boljši pretok skozi križišča. Trzin, 15. november 2000 Župan Tone Peršak Telefonske ste vi Ike Občine Trzin so: 72 - 26 - 100, 72 - 26 - 110, 72 • 11 - OSO Elektronska pošta: Ínf0@0bCÍna*trzÍn.SÍ Domaća stran na internetu: http://WWW.Obcjna-trzin.si/ PREDSEDNIKI TRZINSKIH DRUŠTEV O PRORAČUNU, ŠPORTNIKI O RAZVOJU ŠPORTA V torek, 7. novembra, so se na povabilo občine zbrali predstavniki trzinskih društev in organizaci), da bi spregovorili o predlogu proračuna za prihodnje leto. Predstavniki občine so zbranim pojasnili temeljne usmer-ilve in postavke predlaganega proračuna za leto 2001. Udeleženci sestanka so predlog dokaj dobro sprejeli, postavili so nekaj vprašanj, bistvenih sprememb pa niso zahtevali. Med razpravo smo lahko izvedeli, da bo v prihodnje občinski proračun najbolj obre-menil prizidek k osnovni šoli. Videti je bilo, da se vsi zavedajo pomena in nujnosli izgradnje prizidka, še zlasli, če bodo v njem uredili tudi dodatne prostore za vrtcc. Udeležence sestanka je zanimalo, kdaj bo na vrsto přišel dom za ostarele. Preciznoga odgovora niso dobili, spet pa smo slišali, da bi morali pri gradnji tega doma poleg občine in države z denarjem verjetno pomagati tudi soinvesli-torji. Nekaj več pozornosti so udeleženci sestanka namenili tudi problematic športa v občini. Ob tem smo izvedeli, da je občina že dobila dve ponudbi zaizdelavo ureditvenega načrta in da so izbrali najustreznejšo ponudbo. Kaj več o samih načrtih ni bilo slišati, med drugimi nacrti občine pa je bilo slišati tudi, da na Občini razmišijajo, da bi bilo potrebno preimenovati nekatere trzinske ulice. To bo še zlasli nujno na območju sedanje Jemčeve ceste, saj ta s stranskimi priključki postaja zelo nepregledna. V nadaljevanju sestanka so v sejni sobi ostali le predstavniki tistih društev, ki se v Trzinu ukvarjajo z rekreacijo. Med razpravo je bilo slišati, da je ljudi zdaj sorazmerno težko pridobiti za športno delovanje, vendar pa je hkrati to tudi potrebno. V Trzinu naj bi se predvsem zavzemali za rekreativní šport in šport za mladino, glede vrhunskega športa pa za zdaj še ni povsem jasnih usmeritev. Gospod Ranko Cukrov, ki se je sestanka udeležil v imenu Športne zveze Domžale, je med drugim povedal, da manjši kraji lahko vzgojijo vrhunske športnike, da pa takoj, ko ti začno dosegati odmevne rezultate, postanejo larče bogatejših ljubljanskih in drugih klubov. Perspektivni športniki tako rekoč odletijo iz svojih matičnih klubov, ko postanejo zanimivi za druge. V Trzinu bi morali najprej vedeti, kakšnih špor-tov si želimo in kakšne športne objekte potrebujemo. Prav zdaj, ko je Občina sprožila postopke za začetek priprav na ureditev športno rekreacijskega območja, je pravi čas, da Trzinci izrazimo svoje želje in potrebe. Razpravljavci so opozarjali, da je občina dolžna zagotoviti pogoje za rekreacijske ejavnosti, posamezniki pa se nato svobodno odločajo o tem, kakšen šporl bodo gojili. Pomembna pa je tudi odgovornost tistih, ki vodijo športne dejavnosti, zato je treba posebno skrb posvečati vzgoji strokovnih kadrov. Le na ta način je mogoče računati na zadovoljstvo tistih, ki se želijo s športom uk-varjati, in tudi na zelene dobre razultale šporlnikov. Miro Šlebe KREDITI ! Odbor Občinskega sveta Občine Trzin za gospodarstvo in kmetijstvo obvešča, da so še vedno na razpolago razpisana sredstva za kredite iz naslednjih naslovov: 1. Krediti za obnovo fasad, Ur. v. OT 8/99 (4 leta TOM + 2): 6.508.290 SIT 2. Stanovanjska posojila, Ur. v. OT 8/99 15 let TOM+ 2): 47.930.000 SIT. (Možen dogovor z banka za dodatnih 5 let po obrestni meri TOM+ R) 3- Likvidnostna posojila, Ur. v. OT 11/99 (9 mesecev TOM + 1): 18.500.000 SIT 4. Krediti za podjetništvo, Ur. v. OT 3/00 (5 let TOM + 1,5): 12.938.071 SIT Valentin Kolene, l.r. Predsednik odbora Na KLUB LJUBITELJEV DOBRE HRANE IN PIJACE PRI NAROBETU V go,stilni pri Narobetu imajo klub Ijubiteljev dobre hrane in pijace, v katerem enkrat na mesec kuha neprofesionalni "kuhar". V dveh letih so se tako s kuhalnico v roki in za štedilnikom zvr-stili že različni doktorji znanosti, akademski slikarji, vrhunski glasbeniki ... Na nedávnem večeru pa je za vse, ki so doslej kuhali, večerjo osebno skuhala profesorica geologije in geografije ter lastni-ca gostilne Pri Narobetu, Maja Breznik. Tudi ta utrinek kaže, kako izvirna je lahko ponudba naših gostincev. 18., tradicionalnem srečanju obrlnih delavcev Slovenije, ki je bilo tudi letos na športnem letališču Le-vec pri Celju, je prišla čudovita skulptura karantanskega panterja v prave roke. Za tridesetletno delo na področju Sindikata obrtnih delavcev Slovenije ga je iz rok dosedanjega predsednika Sindikata obrtnih delavcev Slovenije g. Petra Jančarja in v prisotnosti ministra Janka Razgorška prejel častni krajan Trzina g. Franci Mušič. Kakšno težo ima ta skulptura, ki jo je izdelal akademski kipar Boštjan Štine, nam pove že to dějstvo, da je bilo karantanskih panterjev izdelanih samo pet in da sta od teh le dva v Sloveniji. Vendar to še ni vse. Na istem srečanju je gospod Mušič prejel še prvo posebno priznanje kot ustanovitelj in prvi predsednik koordinacijskega odbora skla-dov za izobraževanje delavcev pri obrt-nikih Slovenije. Delo Francija Mušica pri Sindikatu obrtnih delavcev Slovenije pa se s tem še ne koncuje, saj je še naprej član upravnega odbora Zdru-ženja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije. J.š. N, I a novembrski oz. 22. redni seji so člani Občinskega svela občine Trzin přivolili v kar nekaj podražitev, ki bodo zvišale življenjske stroške v naši občini. Od I. decembra dalje bo v Trzinu Iako dražja voda, odvoz smeti oz. smetarine ter oskrba otrok v vrtcu. Višje cene odvoza smeti in dražja voda Predlog za zvišanje cen vode in smetarine - kar obsega zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov 1er njihovo deponiranje, je přišel pojasnit direktor JKP Prodnik Marko Fa-tur. Ko je govoril o nujnosti povišanja sme-tarin, je dejal, da sedanji način obračunavanja odvoza in deponiranja odpadkov ni več v skladu z novo zakonodajo, ki obrav-nava to področje. Ore predvsem za ločeno obračunavanje stroškov zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov 1er stroške njihovega deponiranja. Ker imajo z večino industrijskih in drugih podjetij že sklenjene pogodbe, s katerimi urejajo to področje, so v Prodni-ku predlagali, da naj bi smetarina za industrijo in druga podjetja ostala nespremenje-na, gospodinjstva pa naj bi plačevala višjo ceno. Kljub podražitvi smetarin za gospodinjstva pa bo še vedno ostal velik razkorak med cenami, ki veljajo za gospodinjstva, in tistimi za industrijo. Po novem bodo morala gospodinjstva za odvoz kubičnega metra smeti plaćati 360 SIT, za deponiranje odpadkov pa po 233,14 za m3. Industrijska in druga podjetja pa bodo za zbiranje in odvoz m3 odpadkov plačevala po 2.568,34 SIT, za deponiranje odpadkov pa po dobrih 1.739 SIT. Občinski svetniki so po ra-zlagi g. Faturja postavili nekaj vprašanj, nato pa pristali na predlagane cene. Ko je direktor Prodnika pojasnjeval zahte-vo po podražitvi vode iz vodovoda, je povedal, da je v Trzinu ista cena vode veljala vse od avgusta leta 1997, da pa so se v tem obdobju cene življenjskih potrebščin povišale za 25,6 odstotka. Predlagal je, da naj bi gospodinjslvom vodo podražili za 31 96, industriji pa za 15 96. Ob tem je dejal, da bo voda za industrijska in druga podjetja še naprej dražja kot za gospodinjstva. Pojasnil je tudi, da želijo z višjo ceno vode vplivati na racionalnejšo porabo te naravne dobrine, ki v svetu postaja vse bolj cenjena, njene zaloge pa so omejene. Pri nas težav s pomanjkanjem pitne vode še ne občuti-mo, zaradi onesnaževanja pa bo tudi pitna voda lahko kaj hitro postala iskana dobri- na. Ko je pojasnjeval razloge za povišanje vo-darine, je g. Fatur navedel tudi nekaj zaskrb-Ijujočih podatkov. Opozoril je, da je na območju Trzina, razen v obrtni coni, večina vodovodnih cevi še salonitnih in da so že precej stare. Občina bo kmalu prisiljena razmišljati o zamenjavi teh cevi z ustreznejšmi, predvsem za zdravje. Svetniki sicer niso z velikim navdušenjem sprejemali višjili cen vode, vendar so nanje le pristali. Za kubični meter vode bo tako treba po novem v gospodinjstvih odšteti po 65,15 SIT, v industriji pa 120,03 SIT. Dražji vrtec Tudi ko so poslušati pojasnila, zakaj je treba vrtec podražili za 24 96, so imeli občinski svetniki več pomislekov. Še zlasti dosti vprašanj je postavil g. Romeo Podlogar, ki pa ga je še najbolj motilo, da na obravnavo predloga ni prišla tudi v.d. direktorica vrtca. Večina preostalih svetnikov je menila, da lahko ust-rezno pojasnilo o upravičenosti povišanja cen vrtca podata tudi vodja računovodstva Skupnosti osnovnih šol, ki opravlja računovodske storitve za trzinski vrtec, Milena Šraj, ki je na sejo občinskega sveta prišla prav s tem namenom, in svetovalka župana za družbene dejavnosti Andreja Kočar. Zaradi uskladitve in povećanja izhodiščnih plač zaposlenih v vrtcu, podražitve plina, dražjih živil in priprave hrane in drugih potreb dosedanje cene programov vrtca ne pokrivajo vseh stroškov. Primerjave cen z drugimi vrtci so pokazale, da so tudi v drugih občinah že pred časom dvignili cene, iz analize poslovanja drugih vrt- cev pa je tudi razvidno, da so tudi drugi vrtci z malo oddelki in brez lastne kuhinje dražji. Svetnikom so sicer pojasnili, da je cena hrane, ki jo za trzinski vrtec priprav-Ijajo v mengeškem vrtcu, še vedno konku-renčna in ugodna, vendar se podražitvam ni moč izogniti. Ko je župan pojasnil, da pravzaprav nihče od staršev, ki imajo otroke v vrtcu, ne plačuje polně cene, saj vsi uveljavljajo znižanje stroškov oskrbe njihovih otrok in da je podražitev za nemoteno delovanje trzinskega vrtca nujna, so svetniki pristali tudi na te podražitve. Ob tem je bilo slišati, da največje znižanje cen bivanja njihovih otrok v vrtcih pogosto uveljavljajo ravno tisti starši, ki imajo kot podjetniki, vsaj po razkošnosti njihovih avtomobilov, hiš in drugega premoženja sodeč, najvišje zaslužke. Ker pa ti zaradi sedanje davčne politike pogosto prikazujejo najnižje do-hodke, so povečini uvrščeni med gmotno najmanj preskrbljene občane, tako rekoč med tište z najnižjimi dohodki. Ker naj bi imeli tako nizke prihodke, so potem opra-vičeni do občutnega zmanjšanja piačil za vrtec. M IpO^l r Obratovalni čas gostinskih lokalov in dežurstva trgovin Dokaj zanimiva je bila tudi razprava o obra-tovalnih časih gostinskih lokalov. Svetniki so ugotavljali, da so različni gostinski lokali različno moteči za okolico. Ker obrtna cona ni bila načrtovana kot stanovanjsko naselje, zanjo veljajo bolj sproščeni pogoji glede obratovalnega časa lokalov, drugje pa bi morali biti gostinski lokali v skladu z repub-liškim pravilnikom o merilih za določanje obratovalnega časa gostinskih lokalov od-prti Ie do 22. ure. Ker ta čas večini gostin-cev ne ustreza, ti lahko zaprosijo za njegovo podaljšanje, vendar so pri tem svetniki imeli nekaj pomislekov. Ocenili so, da bi bilo po eni strani prav, če ne bi prihajalo do razlik, ki bi jih kdo lahko imel celo za diskriminatorne, vendar pa so reakcije okolja lokalov na dolžino dnevnega obratovalnega časa lokalov zelo različne. Še najmanj problemov s kaljenjem nočnega miru imajo v okolici gostišč in lokalov v starem delu Trzina, najbolj problematične pa so razmere pri lokalih na Kidričevi cesti. Vendar tudi na Kidričevi cesti ni mogoče vseh metati v en koš. Pri nekaterih lokalih z gosti in kaljenjem nočnega miru nimajo no-benih težav, pri drugih pa pritožbe okoliš-kih stanovalcev kar dežujejo. Svetniki so ocenil, da je treba pri dajanju dovoljenj za podaljšani čas delovanja pri lokalih še po- sebej upoštevali stališča okoliških prebival-cev. V predlogu je rečeno, da bi lokalom v jVUakah dovoljevali podaljšanje obratoval-nega časa največ do 23. ure, v starem delu Trzina do I. ure ponoči, v OIC pa tudi do ene in celo tretje ure zjutraj. Sredstva za delovanje Smučarskega društva Nekaj več razprave je sprožila tudi prošnja Smučarskega društva Trzin, da naj bi akontacije, ki so jo vplačali za zavaravanje smučišča v Dolgi dolini, ne šteli za del dotacije, ki jo je društvo přejelo za leto 2000. Svetniki so se strinjali, da bi podobne zah-teve pravzaprav lahko na Občino nastavljala tudi druga društva in da je treba tovrst-no plačevanje urediti na kak drug način, vseeno pa so na koncu sprejeli sklep, da bodo smučarjem sredstva, ki so jih lánsko zimo plačali za zavaravanje smučišča, preraz-poredili iz preostalih sredstev za izobraže-vanje kadrov Smučarskega društva Trzin v letu 2000, ki še niso bila izkoriščena. Druge točke dnevnega reda so člani občinskega sveta obdělali po dokaj hitrem postop-ku, brez posebnih zapletov. Še zlasti velja opozoriti na soglasje Občinskega sveta, da se Trzin vključi v pripravo regionalnega raz-vojnega programa Osrednje slovenske regije. Ob tem so se člani Sveta tudi strinjali z dogovaranjem županov občin Osrednje regije, ki ležijo severno in vzhodno od Ljubljane. S takšnim povezovanjem bodo občine v prihodnje lažje reševale skupne probleme, ki so značilni za njihovo območje, bolj enakovred-no bodo nastopale v odnosu do močne so-sednje Mestne občine Ljubljana, hkrati pa lahko tudi računajo na denar, ki ga za regio- nalni razvoj namenja Evropska skupnost. Brez posebnih zapletov je Občinski svet na svoji novembrski seji sprejel tudi manjšo spremembo svojega poslovnika in sklep o ukinitvi javnega dobra za manjšo parcelo, ki jo bodo namenili za zamenjavo za zem-Ijišče, ki je bilo uporabljeno za ureditev trzinske obvoznice. Sprožili so tudi postopek za pripravo občinskega programa razvoja športov in pri tem poudarili, da naj ta izha-ja iz interesov ter potřeb občank in občanov Trzina. Ko so poslušali informacijo o poteku del za odprtje dodatnih oddelkov trzinskega vrtca, so izvedeli, da se pravzaprav bolj malo dogaja in da čakajo potrebna soglasja. Sejo so zaključili z redno točko vseh sej Občinskega sveta, z vprašanji in pobudami svetnikov. Miro Štebe Spoštovani ODSEV, urednik in sodelavci! Vljudno vas prosiva, da objavite v vašem in našem časopisu naslednje PRIJETIMO PRESENEČENJE ZA PRAZNIK! Na Martinovo nedeljo zjutraj sva doživela prijetno izkušnjo. Zaradi okvare sva namreč ostala brez ogrevanja in tople vode, kar v tem Ietnem času pač ni prijetno. Nasledn|e jutro sva poklicala servis ZEV-NIK TADEJ iz Trzina. In kaj sva doživela? Že čez približno 15 minut je přišel mlad in prijazen mojster in naju rešil skrbi. Prav hitro je uredil, da imava spet toplo vodo in ogreto stanovanje. To pa še ni vse! Ko sva hotela poravnati račun za storitev, je plačilo zavrnil in dejal, da je to njegovo darilo sokraja-noma za praznik. Vsekakor se na tem mestu iskreno zah-valjujeva mlađemu mojstru za pomoč in Ijubezniv odnos, kar starejši posebej in nadvse cenimo. Ljubo in Ela Žlebnik Pa še to: Odsev je imeniten časopis. Všeč nama je v celoti, posebno opisi našega lepega kraja. Uredniku in sodelavcem tudi v bo-doče želiva uspešno delo. Brez prošnje pa seveda ne gre. Želiva namreč, da bi po možnosti objavili, oziroma objavljali vozni red KAM-BUS-a, s sezonskimi spremembami, seveda. Iskrena hvala! novih občinskih prostorih se je 25. oktobra na povabilo našega župana, da podpi-šejo tako rekoč zgodovinski dogovor, srečaio sedem županov iz občin: Domžale, Kam-nik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in seveda iz Trzina, ki so podpisali dogovor o sodelovanju in usklajevanju skupnih interesov pri pripravi podlag za program razvoja osrednje slovenske regije. Sklicatelj, organizator ter idejni vodja tega projekta - dogovora, je bil naš župan g. Anion Peršak, ki je med drugim povedal, da bo k dogovoru pristopila tudi občina Dol pri Ljubljani, na žalost pa se je občina Vodice temu podpisu odpovedala, občina Litija, s katero so se tudi pogovarjali, pa se je odločila, da se bo raje povezovala z občinami iz Zasavja. Kot nam je že na začetku dejal g. Peršak, je namen povezovanja občin severno in vzhodno od Ljubljane oblikovanje skupnega programa razvoja, ki bo enakopravno vključen v programe osrednje slovenske regije. Omenimo naj še, da navedene občine v različnih medsebojnih povezavah že sedaj uspešno sodelu-jejo na številnih področjih. Naj vam jih navedemo nekaj: ravnanje z odpadki, vodovodni in kanalizacijski sistemi, knjižna in muzejska dejavnost, usklajene priprave na uvedbo zemeljskega plina... Končno pa bi lahko dodali še to, da občine razumejo ta dogovor tudi kot dogovor o nadaljnjem sodelovanju in usklajevanju političnih stališe ter interesov v procesu nastajanja pokrajin v RS, pri čemer pomeni ta dogovor izraz mněna o logičnosti in koristnosti povezovanja občin v pokrajino na tem območju. Jože Štih NOVIĆKE IZ OBČINSKEGA URADA Z i vedeli smo, da Ijudje, ki so se vselili v nove bloke ob cesii Pod hribom (kot investitor jih je postavila banka UBK) ne morejo prijaviti svojega prebivališča v Trzinu, ker investitor za bloke še ni dobil upo-rabnega dovoljenja. Namignili so nam tudi, da investitor uporabnega dovoljenja ne bo dobil, dokler ne izpolni vseh obvez, ki jih je prevzel ob sprejemu gradbenega dovoljenja. Težava pa naj bi bila še večja, ker nami-gujejo, da je UBK banka zabředla v težave in naj bi ji grozil stečaj. Najprej smo pov-prašali, ali ta podatek drži, na občini, vendar nam župan Tone Peršak tega ni mogel potrditi, saj o tem nima podatkov. Resnici bomo skušali priti do dna v prihodnji številki, župan pa nam je ob tem dejal: Če je lo res, je to še en primer, kako država škodi občinam. Ne vem, ali na matičnih uraditi zahtevajo dokazila o uporabnih do-voljenjih objektov, v katerih Ijudje živijo in če to res tudi preverjajo. Če pa ta podatek drži, potem člani 24 družin, ki živijo v teh blokih, uporabljajo komunalno infrastrukturo in vse druge občinske usluge, dohodni-no, ki je pravzaprav glavni vir dohodkov za občino, pa plačujejo drugje. Ne vem, če to drži za prebivalce blokov, ki jih je zgradila UBK banka, vem pa, da v Trzinu živi nekaj sto ljudi, ki svojega stalnega prebivališča nimajo prijavljenega v Trzinu. Pri tem gre za čisto »parazitsko življenje« na rezultatih prihodkov občine, ki jih ta dobi od drugih občanov, tistih, ki so prijavljeni v njej. Ne rečem, da gre ravno za krivdo teh občanov, vendar je verjetno kar precej tudi takih, ki bi lahko prijavili svoje bivanje v Trzinu. Druga težava občine pri tem je, da je višina primerne porabe, ki jo država izračuna za občino, odvisna od števila v občini prijavljenih prebivalcev. Če jih precej ni prijavljenih, je izračunana višina primerne porabe nižja, dejansko pa je ta poraba zaradi res-ničnega števila prebivalcev precej večja. Prav zaradi tega se praktično na vsakem koraku srečujemo s problemom neskladja med oceno števila prebivalstva in resnični-mi potřebami. Kar se tiče treh blokov z ulice Za hribom pa je treba reči, da so bili in-vestitorji marsikje nekorektni do ljudi, ki so v njihovih blokih kupili stanovanja. Že pri projektu niso vseh zadev izpeljali stood-stotno. Naj spomnim, da so vse skupaj izvedli dokaj na hitro in so tudi nekoliko pre-senetili trzinsko upravo. V načrtih sploh ni predvidena javna razsvetljava okrog teh blokov, problemi so v zvezi s parkirnimi prostori, nerodilo pa je tudi, ker je tam treba urediti breg Pšate in poskrbeti za sanacijo ceste Za hribom. O tem so izvajalci z občino celo podpisali pogodbo, zdaj pa jih nkakor ne moremo dobiti na pogovor. Če ne bo drugače, smo jih pripravljeni tožiti, če pa drži, da se družbi UBK obeta stečaj, pa bo lo še toliko težje za občino, ker bomo za vse pomanjkljivosti v končni fazi morali poskrbeti kar sami. Pri nas je žal že postal kar običaj, da někdo začne kak posel, ko pa mora poravnati še svoje dolžnosti, pa gre enostavno v stečaj in se tako znebi obveznosti, ki jih je sprejel, potem pa ustanovi drugo podjetje in delà po starem. Ljudje, ki so na ta način pri-zadeti, pa se obračajo na občine in zahtevajo, da urejajo stvari, ki bi jih moral že nekdo drug. Podobne težave naj bi imeli tudi prebi-valci objekta ob vstopu v industrijsko cono, ki mu Trzinci rečejo kar grad. Tudi tam naj bi imeli težave s prijavljanjem stalnega prebivališča in tudi za tišti objekt še nekaj časa verjetno ne bodo dobili uporabnega dovoljenja. Z vidika zazidalnega načrta tam stanujejo nelegalno. V tem primeru je bilo nezakonito oz. v nasprotju z zazidalnim nacrtom izdano že dovoljenje za spremembo namembnosti poslovnega objekta v stanovanjski objekt. Zdaj J naj bi bilo v tistem objektu kakih 50 stanovanj, v katerih Ijudje že živijo. Ti Ijudje nimajo zagotovljenih nekaterih dobrin, ki so nujne za normalno življenje. Med drugim nimajo parkirnih prostorov za svoje avtomobile, čeprav jim je lastnica in prodajalka s pogodba-mi zagotavljala, da bodo imeli parkirišča in jim je pri tem menda kazala na občinske zeleniće, da bodo lahko tam parkirali. Nimajo nobenih zagotovil, da bodo tam mesta za parkiranja res dobili, saj tudi občina, tudi če bi jim želela narediti uslugo, tam preprosto nima nobenega zemljišča več, kjer bi lahko uredili parkirišča. Občina bi morala tudi sama kršiti zazidalni načrt in spremeniti načrtova-ne zeleniće v parkirišča. To je precej pereč problem, za katerega pa je rešitev vprašljiva. Zdaj je v tistem objektu recimo 50 družin, ki imaj tudi vsaj 50 avtomobilov. Ti Ijudje nimajo kje parkirati in povsem jasno je, da parkirajo tudi po pločnikih in zelenicah. Srečujemo se s številnimi, zelo velikimi ne-doslednostmi iz preteklosti, ko smo bili v domžalski občini. Prav zato je zdaj tudi toliko težav s parkiranjem okrog piramide v coni. Gradbena dovoljenja za tamkajšnje objekte, tudi piramido, so bila izdana v nasprotju z določili zazidalnega načrta, ki predvideva, da se lahko parcele pozidajo 60 odstotno in da je treba okrog objektov na teh parcelah zagotoviti uporaben prostor za zadostno število parkirišč. V piramidi so lokali, ki nimajo zagotovljenih parkirišč, kar bi morali imeti. Uporabniki piramide so sicer dali pobudo, da naj bi eno od sosednjih parcel, ki še ni pozidana, spre-menili v parkirišče, vendar je tista parcela že prodana in je v zasebni lasti. Lastniki bodo tam zgradili ali poslovne prostore ali pa proizvodni obrat. Slišali smo, da so bile ocene o prebi-valcih, ki se bodo vselili v bloke na območju T-3, napačne. Strokovnjaki so napovedovali, da bo iz stanovanj v blokih na območju T-3, ki so že zgra-jeni, v šolo prišlo precej več otrok, zdaj pa jih je le 8. Stanovanja v T-3 še niso povsem poselje-na, čeprav jih je večina že kupljenih. Res pa je tudi, da so v tistih blokih v nekaj primerih stanovanja kupile družine iz Trzina in okolice, tako da so se potem v stanovanja v blokih preselili starejši ljudje, ki so na ta način doma mlajšim pustili v uporabo hiše. Očitno je ta blok primeren za takšno poselitev. Ali imate podatke, kakšni lokali bodo v pritličnih prostorih tistih blokov? Podatkov o tem nimamo, pogovarjamo se sicer z investitorji v T-3, vendar so ti po-datki še več ali manj poslovna skrivnost. Kolikor vem, prostore prodajajo v skladu z zahtevami, kakršne so bile dane s strani Trzina ob izdelavi projekta. Tako naj bi že v kratkem dobili Iekamo, v tistem bloku pa je že tudi telefonska centrala, in sicer v kletnem delu objekta in, če še ne, bo v kratkem začela delovati. Na sestanku predstavnikov športnega življenja v Trzinu ste povedali, da ste že dobili dve ponudbi za izdelavo projekta ureditve športno - rekreacijske cone. V skladu s sklepom občinskega sveta in v skladu z zakonom smo začeli zbirati ponudbe izvajalcev za izdelavo ureditvenega načrta tega območja. Naredili smo nekak-šen mini natećaj in kdor se je želei prijaviti nanj, je moral narediti tudi idejni osnutek ureditve območja ŠRC. Prijavila sta se dva izvajalca in izbrali smo tistega, ki se nam je zdel ustreznejši po vseh zahtevanih para-metrih. Imeli smo že prve pogovore s pred-stavniki športnih društev v občini in skušali od njih izvedeti, kaj oni pričakujejo od ŠRC. V kratkem borno podpisali pogodbo o pripravi ureditvenega načrta za ŠRC in se tudi skušali dogovorili, kaj vse je treba vklju-čiti v ta nacrt. Predlog predvideva, da naj bi v sklopu ŠRC zgradili dva objekta, predviđeno je otroško igrišče, predvidena je večnamenska ploščad za košarkarsko in odbojkarsko igrišče. Razmišljamo, da bi bilo dobro urediti tudi nogometno igrišče, nacrt pa naj bi še dopolnili. Ne želimo, da bi tam postala betonska džungla objektov. Prav gotovo pa bo tam stal eden ali mogoče dva objeta, predvsem pa se borno zavzemali, da bi bilo tisto območje kar najbolj »zračno«, »odprto«, če tako rečem. Držali naj bi se sklepa občinskega sveta, da naj bi na tistem območju zelenje postopno prehajalo v gozd. Prehod med naseljem in gozdom naj bi bil na območju ŠRC »mehak«. V zadnjem času opažamo ob križišču Mlakarjeve ulice in Ljubljanske ceste nekakšno kovinsko konstrukcijo. Kaj bo to? Tam borno naredili kolesarnico. Želeli smo jo narediti že prej, vendar smo tudi za to do-kaj dolgo čakali na potrebno dokumentacijo in dovoljenja. Ko smo dovoljenje dobili, smo morali izvesti še natečaj za izvajalca, tako da tišti objekt nastaja zdaj, ko čas za to ni najbolj primeren, vendar mislim, da je pomem- bno, da kolesarnico le naredimo. Tja bodo lahko prihajali s kolesi Ijudje, ki se na delo ali v šolo v Ljubljano ali sosednje kraje vo-zijo z vlaki ali avtobusi. Kolesa bodo lahko puščali pod streho in se nato, ko se bodo vračali domov, spet usedli na svoje železne konjičke. Mislim, da je kar nekaj ljudi, ki morajo do postaje přehodili kilometer in več in tem bo možnost, da se do postaje pripeljejo s kolesom in da jih tam puščajo pod streho, prav gotovo koristila. Bliža se konec leta. Kako boste na Občini poskrbeli za slovesen zaključek tega in sprejem novega leta 2001? Tudi letos bo v decembru, tako kot že v prejšnjih letih, kar nekaj prireditev. Poskrbeli borno za prednovoletno prireditev za otroke in prireditev za starejše občane, v načrtih pa imamo tudi silvestrovanje na prostém. Ker bo to že drugič, bo verjetno pri organizaciji nekoliko lažje, saj ne bo več toliko neznank. Zdaj že pripravljamo pogodbe. Občino borno seveda pred novim letom, ne pa prezgodaj, tudi primerno okrásili oziroma osvětlili. Sem namreč pristaš tega, da je treba poskrbeti za okrasitev, da pa pri tem le ni treba pretiravati, saj to niti ni tako poceni. Občina bo prispevala nekaj sredstev za obdaritev otrok in starejših, kot vem, pa se bo v prednovoletnem času v občini zvrstilo tudi precej drugih prireditev, ki jih pripravljajo naša društva, in prepričan sem, da bo tudi letošnji december v Trzinu zelo živahen in vesel. Miro Štebe Povabilo na novoletno srečanje nekdanjih izgnancev Društvo izgnancev Domžale tudi letošnje leto zaključuje s tradicionalnim NOVOLETNIM SREČANJEM ČLANOV IN ČLANIC DRUŠTVA IZGNANCEV DOMŽALE, ki bo v četrtek, 21. decembra 2000, ob 13. uri v veliki dvorani Majčevega dvora v Jaršah. Pregledali bomo opravljeno delo in vam podali informacijo o predvidenih aktivnostih v letu 2001. Pripravili bomo tudi prijeten kulturni in družabni program. Vabljeni vsi člani in članice Društva izgnancev Slovenije in vaši prijatelji. Vodstvo društva vam bo v prvem tednu decembra poslalo povabila, na osnovi katerih boste potrdili udeležbo. Veselimo se skupnega srečanja na tradicionalnem silve-strovanju nekdanjih izgnancev ter vas lepo pozdravljamo. Društvo izgnancev Domžale PRODNIK JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK d.o.o. 1230 Domžale. Savska 34 OBRATOVALNI CAS ODLAGALIŠČA V DOBU Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. obvešča vse uporabnike storitev odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov, da je s prvim novembrom 2000 začel veljati spremenjen - zimski obratovalni čas odlagališča. Odlagališče komunalnih odpadkov bo v času od 1. novembra 2000 pa do 1. aprila 2001 odprto ob delavnikih od 14. do 18. ure. ob sobotah pa od 8. do 18. ure. Vodja sektorja javna higiena: Janez Repnik Direktor: Marko Fatur LJUBLJANA JE SEDAJ BLIZU Morda se vam bo zdelo, da podatki, ki vam jih posredujemo v tem ĚLM\ turobnem jesenskem vremenu, niso ravno na mestu - a vseeno si jih JKOj lahko zapoinnite in jih spomladi s pridom izkoristite. /MW\ To rej: _ jllMl S kolesom je sedaj do Črnuč (in nato z mestnim avtobusom) in nato fi Jrclt do središča Ljubljane izredno blizu. V uredništvu Odseva smo se od- l imll} ločili in premerili koíesarsko pot. Y/™ * Če za izhodišče vzamemo LB v Trzinu na Mlakah in se nato po vseh praviiih (kolesarska steza) odpeljemo mimo industrijske cone, naredimo do križišča na Dobravi, kjer se kolesarska steza križa s cesto G 10, natanko 2.19 km. Do pošte v Črnučah je nato še 2.51 km - skupaj torej točno 4,7 km. To pot pa povprečen kolesar opravi v 20 minutah. Pomislite! JE ĆETRTNI ODBOR RES NEPOTREBEN? J v Ze za prejšnjo številko Odseva me je predsednik četrtnega odbora OIC Trzin g. Zdravko Grginič pozval, naj naredim intervju z njim, češ da bi rad povedal več kritičnih besed na račun demokracije v občini in avtoritativnosti njenega vođenja. Ob tem mi je navrgel nekaj svojih pogledov na urejanje razmer v coni ter tudi nekaj kritičnih ocen pisanja v Odsevu. Našemu časopisu oporeka objektivnost, saj gre po njegovem predvsem za županov in Stebetov časopis. Kritik pisanja v Odsevu srno že kar vajeni in z nekaterimi se moramo žal strinjati, vendar bi bílo v razmerah, v kakršnih nastaja naš časopis, že kar těžko kaj bistveno izboljšati. V vsaki številki Odseva vabimo k sodelovanju nove sodelavce, vendar, čeprav vemo, da je v Trzinu kar precej pišočih, celo novinarjev, odziv ni prav vzpodbuden. Ker je izdajatelj časopisa Občina, je tudi jasno, da je Občini namenjenih več rubrik in ker je Občina hkrati tudi vir večine podatkov o načrtih in dogajanjih v Trzinu, se pač pri pisanju sklicujemo na občinske vire. Na ta náčin občani oz. naši bralci še največ izvedo, kaj je novega v občini, žal pa mogoče res pretežno le iz enega vira. Za večjo objektivnost bi bilo marsikdaj res dobro povprašati še na drugih naslovili, žal pa mi, kot uredniku in tis- temu, ki za naš časopis največ piše, enostavno zmanjka časa, da bi se šel raziskovalno novinarstvo in da bi dosegel še večjo objektivnost informacij. Želje so nekaj, realnost pa je žal precej bolj trda Želje gospodu Grginiču v prejšnji številki nismo mogli uresničiti, za to številko pa smo se na uredniškem odboru, po dokaj živahni razpravi, odločili, da mu le damo možnost, da pove svoje mnenje, saj gre za funkcionarja, ki naj bi v občini igral vidnejšo vlogo. Zavedamo se, da smo v Odsevu o coni doslej verjetno pisali res premalo in da bi bilo prav, da se poskusimo držati ideje ustanovitel-jev Odseva, da naj bi Odsev odseval življenje in tudi poglede Trzincev - da naj bi držal ogledalo Trzinu. Odsev v zrcalu pa je včasih lahko tudi neprijeten, vendar se je treba v demokraciji sprijazniti tudi z različnimi idejami in pristopi. Če znamo prisluhniti tudi drugim in potem najti kompromis ali pa izluščiti bistvo izpod oklepá, se nam za demokracijo ni bati, če tega ne zmoremo, pa je nekaj narobe. Ker naj bi bil tisk že tudi po svoji definiciji opozicija oblasti, smo se odločili, da damo gospodu Grginiču možnost, da v tej številki Odseva predstavi svoja stališča, ob tem pa je přistal, da že v tej številki o njegovih pripombah in kritikah svoje pove že tudi g. župan. Tako je zaradi mesečnega izhajanja našega glasila tudi še najbolj »objektivno«. skrbim sam že od leta 1980 in da še nisem doživel stečaja. Se pravi, da sem dober gospodar. Zdaj vse stoji. Kaj se dogaja, ne vem. Toliko smo kooperativni, da nič ne vem. Ves čas sem govoril, da je treba cono opremiti s količki in ostalimi stvarmi na tak način, da bo imela sodoben in prijeten videz. Lahko pa rečem, da današnja občinska uprava v coni delà v obratni smeri in da cona dobiva vse kaj drugega kot sodoben videz. Druga stvar so košarice oz. koši za smeti, ki so tako ceneni in naravnost odurni, vendar g. Peršaka to ne moti. Dalje, drevorede zamenjuje z grmičevjem. Pri tem nas ni nihče nič vprašal, župan nas je enostavno postavil pred izvršena dějstva Gospod Grginič, kakšni so vaši očitki Občini in našemu županu? V času, odkar deluje četrlni odbor, je prišlo do nesoglasij z Občino. Župan deluje mimo naših pobud in jih ne upošteva. Zadeve ure-ja na svoj način, nato pa se izgovarja na sto načinov, se skličuje na zakon in na proračunske omejitve. Dobesedno poneumlja in zavaja. Ko hodim in se vozim po coni, opažam stvari, ki so narejene, zgrajene ali na-monlirane, npr.: koši za smeti, grmovje na-mesto drevoreda ... Nekaterih stvari pa ne opazim, vendar kasneje zanje izvem. Ko se grem o teh stvareh pomenit na občino, me župan prepričuje, da je vse v redu in naj-boljše, kar se da naredili, pri tem pa si po-maga z najrazličnejšimi izgovori, ki nimajo ne glave ne repa. Recimo pri količkih na pločnikih okrog piramide. Rečeno je bilo, da gre le za začasno rešitev, zdaj pa so tam že eno leto. Rečeno nam je bilo, da je to naredila Komunala brez županove vednosti. Povsem slučajno sem izvedel, da so med- iem že naročili drugačne količke. Ko sem se pozanimal, kakšni bodo, sem izvede), da bodo navadni pobarvani kovinski količki. Me-nim, da bodo neprirnerni, saj povsod že na-meščajo podobne količke iz nerjavečega jek-la, ki so lepši, seveda pa tudi dražji. Ko sem izvedel, da bodo nameščali navadne količke, sem želel to na vsak način ustaviti. Govoril sem s podžupanom, odgovarjali pa so mi, da bi bili drugačni količki precej dražji in da je kaj drugega neizvedljivo. To je farsa in zlagan odnos. Dobil sem odgovor, da bi bili količki, ki jih predlagani, za 30 odstotkov dražji, občina pa se mora obnašati kot dober gospodar in da mora dobro gospodariti z občinskim denarjein in da se je odločila tako. Dejal sem jim, da to sicer razumem, in predlagal, da bi podjetniki iz IOC to razliko v ceni - tistih 30 %, sami zbrali in plaćali. Za primer, če to ne bi bilo mogoče, sem zagotovil, da bi razliko plačal kar sam. Prosil sem tudi za naslov obrlnika, pri katerem so količke naročili. Mojstra sem prosil, da ustavi izdelavo količ-kov, vendar je odgovoril, daje skoraj pri koncu. Zato sem ga prosil, da mi izstavi račun, ki sem ga, nekaj čez 400.000 SIT, plačal. Z občine so me takoj poklicali na razgovor. Spraševali so me, kakšna za-gotovila lahko dam, da bom razliko res lahko plačal, in me opozarjali, da gre moje pod-jelje lahko v stečaj in da bi potem morala to plačati občina, in druge podobne neum-nosti. Odgovoril sem, da za svoje podjetje in svojo družino Kako naj potem svetujemo? To je županov način samoupravljanja v občini Trzin! Vse Ie stvari sem g. županu očital in na zadnjem sestanku, ki sva ga imela, je g. župan izjavil, da četrtnega odbora po obstoječi za-konodaji ni treba imeti. Da je 011 to naredi! le, da je na nek način zagotovil neko ravno-težje v občini, da pa je ta organ pravzaprav popolnoma nepotreben. S tem mi je vse povedal. Vem, da bo odgovarjal, da je bila narejena ekspertiza za zasaditev dreves in da so ugotovili, da je zaradi podzemnih inšlalacij nemogoče tam zasajati drevesa in da je najbolje, če posadijo grmovje. Cona tako ostaja brez celostne podobe. Skušajo sicer nekaj na hitro, na zelo cenen način narediti okoli piramide, vendar se vse delà parcial-no. Župan se zadovoljuje s poceni stvarmi, ker je pač tak njegov karakter, in ga nič ne moti, kaj bo kdo rekel. Drug županov argument je, da cona občini ne »prinaša« denarja. V njej sicer živi nekaj ljudi, večina občinskih dohodkov pa naj bi se stekla z računa dohodnin, ki jih pretežno dobijo od prebivalcev drugih delov Trzina, cona pa naj bi bila zato za občino neza-nimiva. To je izjavil že večkrat. Nenazadnje je s tem pozabil svoje obljube iz predvolil-nega časa. Zdaj nam pač servira takšne stvari kot so grmički, košarice za smeti in količki. Bog ne daj, če bodo slednje postavili, mislim, da se bomo uprli. Naredil bom vse, da bomo dobili prave količke, takšne na primer kot jih vgrajujejo v Ljubljani in vsepovsod drugje. Pomembno bo tudi to, na kakšni razdalji jih bodo nameščali. Zadnjič sem na občini zahteval, da mi po-kažejo kak celostni náčrt za ureditev cone, pa so mi pokazali náčrt za postavitev nekaj količkov, mislim, da jih je približno sto, ki naj bi bili postavljeni na medsebojni razdalji 1,8 metra. Imajo tudi varianto za razdal-jo 1,5 m, vendar sem prepričan, da bodo izbrali razdaljo 1,8 m, ker je ceneje, saj je treba postaviti kakih 30 količkov manj. Pravijo, da bo to dobro in da avtomobilov Potem tam ne bodo mogli parkirati. Nalašč sem šel pogledat v Ljubljano. Tam količke povsod postavljajo precej bolj na gosto, in fes ni mogoče parkirati. Mislim, da na Ob- Kaj pa četrtni odbor, ki ga vodite? Kako deluje in ali lahko poveste, kako se v njem izražajo stališča in mnenja prebivalcev cone in tudi podjetnikov, ki v coni sicer ne živijo, v njej pa imajo svoja podjetja? Člani četrtnega odbora smo se sestáli štiri-krat, dvakrat pa nismo bili sklepčni. Vsa-kokrat, ko smo se sestáli, smo se skušali o določenih problemih pogovoriti. Trdim pa, da smo bili prj tem onemogočeni, da bi kar koli izpeljali. Župan doslej ni odreagiral 11a niti eno našo pobudo. Če navedem vsaj en primer. Predlagali smo, da cone ne bi več imenovali industrijsko obrtna cona. Predlagali smo, da bi jo preimenovali v poslovno cono. Vendar se ni zgodilo nič. Predlagal sem tudi, da naj, preden bodo položili drugo plast asfalta na nekaterih ulicah v coni, naredijo analizo uničenosti osnovne asfalt-ne prevleke. Prva plast je bila ponekod namreč že precej uničena. Gospod župan bo zdaj, kot ga poznam, našel takoj odgovor, da so pripeljali neke strokovnjake, ki so to naredili in da jim je občina to plaćala. Ti naj bi naredili neko strokovno analizo in da je vse urejeno in sanirano. Jaz sicer tega nisem videl, vse so več ali manj govorice, vendar to, da so okvare cestišč sanirali, ne drži. Osebno sem opazoval izvajalce, ko so polagali drugo plast asfalta. Prav nikjer v coni niso popravljali okvar cestišča, ampak so enostavno preko vsega polagali drugo plast. Kot se spodobi, vse brez nadzora s strani občine, saj oni za to niso usposoblje-ni. Položili so drugo plast in zdaj se ne da nič videti, kaj je spodaj. Tako delà naš župan kot dober gospodar. Veliko nas je takih, ki smo okoli svojih poslovnih prostorov uredili zeleniće na zemljiš-čih, ki so sicer občinska last. Za to nam nihče ne reče niti hvala. Jaz tako urejam približno 400 kvadratnih metrov občinskih površin. Ko pa smo na te zeleniće postavili table, smo od Občine dobili »čestitke«, da bomo morali to po občinskem odloku plaćati. Plaćati bomo morali občinske takse. Ne gre sicer za ne vem kako visoke številke, mislim da deset ali dvajset tisočakov na leto, vseeno pa bi moral župan za tište, ki smo urejevali zeleniće, najti neko rešitev, ki bi nas zadovoljevala. Župan pa samo gleda, kako bi přišel do več denarja. Če bi mu čini enostavno nimamo strokov-njakov, ki bi se s tem ukvarjali strokovno, ampak imamo tam, vsaj po mojem mnenju, ljudi, ki delajo deloma strokovno in po najcenejši varianti. Pri tem sploh ne upoštevajo, da so v coni ceste precej široke in da vozniki lahko zapeljejo pravo-kotno med količki. Če se to zgodi, količki ne dosežejo svojega namena in to pomeni, da niso naredili nič. Ob tem pa niti ne pomislijo in jih tudi ne zanima, koliko parkirnih mest je okrog piramide in kje lahko ljudje, ki prihajajo po opravkih v piramido, parkirajo. Če bi poznali razmere, bi vedeli, da ljudje tam skoraj ne morejo parkirati. O tem bi sicer moral razmišljati Razvojni zavod, ko je piramido gradil, vendar je to zdaj problem občine. Veliko stvari je v coni še neurejenih. Res se radi hvalijo, da je vse lepo, vendar to ni res. O marsičem bi še lahko govorili. Rad pa bi poudaril, da smo se že veliko pogovarjali 0 tem, koliko je v coni zgrajene infrastrukture glede na to, koliko so investitorji ob prihodu v cono plačevali. To je bil tudi predlog delit-vene bilance med domžalsko in trzinsko občino. Dvakrat sem bil na teh pogajanjih tudi prisoten. Bil pa sem izredno razočaran nad stališčem našega župana, ki je stremel samo za tem, da bi pogodbo čim prej podpisali. Samo da bi prišli do pogodbe in da bi Trzin po tem, kot je zatrjeval, lahko normalno zaži-vel. To je bila čudovita goljufija, pri kateri so bili ljudje opeharjeni za svoj denar, saj polovice infrastrukture še ni bilo zgrajene. Denar je šel drugam. Dobil sem odgovor, da je šel v skupni proračun in da ga ni mogoče dobiti nazaj in tako dalje. Trdil sem, da je treba od Občine Domžale dobiti podrobnejša poročila o tem, kam je bil denar usmerjen. Županu pa je šio predvsem za to, da se čim htreje podpiše nek poiovi-čen dogovor in da se ne skre-ga z Domžalčani. Zdaj nam na Občini mažejo oči s tem, ko se hvalijo, kako hitro je bil sporazum dosežen in kako so že asfaltirali nekaj cest v coni. Ra-zumem, da je Trzin majhna občina in da ni veliko denarja za vse, ne morem pa se spri-jaznili s polovičnim sporazumom tudi na škodo Trzina. listi, ki smo zeleniće urejali, za to poslali račune, bi verjetno gledal drugače. Tako pa zdaj nimamo nobenega redarja niti ure-jevalca zelenić. Nekatere od teh površin so na naš pritisk sicer uredili, većine pa ne, saj ni denarja, ni pa tudi službe, ki bi to urejevala. Videi sem, da enkrat na leto někdo kosi, to je pa tudi vse. S strani občine je gospod Podlogar za-dolžen za povezavo med občinskim svetom in četrtnim odborom. Je dajal kakšne pobude in ali je kako drugače prispeval, da bi bilo sodelovanje med Občino in vašim odborom bolj uspešno? Vabili smo ga na naše sestanke, ker pa od teh sestankov ni bilo kaj prida koristi, smo se razšli in delovali bolj posamično. Z gospodom Podlogarjem smo se zato dobivali predvsem osebno. Imel sem več stikov z njim in sem se o problemih cone z njim po-govarjal. Danes se močno strinjam z njim o številnih stvareh, na primer glede vrtca, če-prav je bil g. Podlogar razglašen za črno ovco. Izkazalo se je, da je imel marsikdaj prav. Njegovi predlogi so vredni upoštevan-ja, g. župan pa je le rekel: »Bolje, da ga imamo tukaj, kot da bi spodkopal stvari na terenu!« Enkrat sem bil tudi vabljen na sejo občin-skega sveta, vendar sem bil ob tem razočaran. Prav smešno je, kako to poteka. Vse je vnaprej dogovorjeno. Red sicer mora biti, vendar na sejah potem zgolj dvigujejo roke pri posamičnih točkah dnevnega reda. Ni nobene razprave in meni se je vse sku-paj zdelo res smešno in tudi nekoristno. Odločil sem se, da pri tem ne bom vztrajal, saj ni imelo smisla. Iz cone nimamo v svetu nobenega svojega predstavnika. Vemo, kako se je kupčkalo takrat, ko je bil čas za takšne stvari. Župan je dobro poskrbel, da lahko sartiopašno delà, kar hoče. Ste vabljeni na seje občinskega sveta in ali dobivate gradiva za te seje? Gradivo sicer dobivam redno, nisem pa ni-koli vabljen na seje občinskega sveta. Vabljeni so člani sveta, člani nadzornega odbora, novinarji in kakšni gostje, jaz pa nisem bil na seje nikoli vabljen. Na vabilih tudi ne piše, da je kdo od članov četrtnega odbora vabljen. Kaj bi biio treba po Vaši oceni v coni spremeniti ali urediti? Dali smo več predlogov. Na primer z označevanjem: table, napisi itn. To se zdaj, kot kaže, na nek način delà in bo stvar urejena. Varnost v coni ni na ustrezni ravni. Dali smo pobudo, da bi z družbo G-7, ki je v coni, poskrbeli za bolj-še varovanje, da bi namestili kamere, s pomočjo katerih bi sploh lahko malo nadzirali, kdo prihaja v cono in jo zapušča. To bi bilo koristno pri vlomih v poslovne prostore pod-jetij in tudi sicer. Na to ni bilo nobenega odziva. Vsakokrat, ko se sestanemo, ostajamo praznih rok. Ne vemo, kaj se dogaja, ali grejo naši predlogi sploh naprej, ali se o jih sploh kdo pogovarja. Vse skupaj izgleda tako ble-do, neresno. Delo je bolj spontano. Nekaj se na občini dogovorijo, določijo kako in kaj in s kakšnimi sredstvi. Župan nam odgovarja, da mora ravnati kot dober gospodar, kar je sicer razumljivo, vendar se z námi nič ne pos-vetuje. Prav zaradi tega je delo četrtnega odbora zelo vprašljivo. Da bi se redno sestajali vsak mesec in se gledali, ko se tako ali tako nič ne naredi, nima smisla. Potřebovali bi drugačen odbor. Tak, ki bi lahko nekako vplival na življenje v coni. Morali bi vzposta-viti nek normalen odnos med stanovalci in podjetniki ter četrtnim odborom, zdaj pa nas nihče nič ne upošteva. Na občini velikokrat slišimo, da občina od cone ne dobi prav dosti. Da se večino denarja za delovanje občine steka od do-hodnin v Trzinu prijavljenih prebivalcev. V coni pa ni prav dosti prijavljenih prebivalcev. Nam v coni ni nič manjkalo, ko smo bili v občini Domžale. Od te občine imamo celo manj, ne več. Denar so preusmerili drugam. Postali smo bogata cona v majhni občini. To enos-tavno ne gre skupaj. Prav gotovo bi bili pod nekim večjim klobukom bolj zaznavni. Tako pa smo postali rezultat spleta zgodovinskih dejstev in smo trenutno v lasti pohlepa majh-ne občine. Ni čudno, da je tako, kot je. Če je malo denarja od dohodnine iz cone, je treba tudi s tištim malo denarja delati spoštljivo. Verjetno je denarja res manj kot iz spalnega naselja, vendar nas le ne bi smeli tako igno- rirati in nam toliko ponavljati, kako smo neproduktivni za občino. Verjetno bi bilo tudi prav, da bi enkrat javno objavili te podatke da bi vsi viděli, koliko denarja sploh pride ' Ob tem pa moram reci, da me ne bi razu-meli narobe, seveda se zavzemam tudi za razvoj občine kot celote, vendar naj bi bil ta bolj usklajen. Lani je občina pripravila učno delavni-co, med katero so govorili tudi o mož-nostih za prihodnji razvoj cone. Kaj menite o tistih predlogih? No vidite. O coni se govori, pa jaz ne vem za to. Iz tega se vidi, kakšno je komuniciranje med cono in Občino. Zdaj je bila, kot smo izvedeli, v coni živahna razprava o tem, kaj narediti z zemljiščem, ki je bilo predviđeno za zaklonišče. Imate o tem kakšno rnnen-je? Slo je za dva pogleda. Kot sem že prej de-jal, v coni manjka veliko parkirnih prosto-rov, manjkajo tudi druge stvari. Želeli bi, da se najde pravilna rešitev. Pozdravljam da so kos tistega zemijišča že uredili, da so tišti del ozelenili, vendar tako ne bo ostalo Lahko bi tam naredili kakšno igrišče. V coni le ni tako malo ljudi. Cona v zadnjem času dobiva vse več stalnih prebivalcev, na primer v tistem gradu ali motelu, kot Ijudje imenujejo objekt na vhodu v cono. Sprva je bila cona namenjena predvsem proizvodnim dejavnostim in ne poselitvi. Večje število prebivalcev pa prinaša nove zahteve in nove probleme. Osebno sem »polipal pulz ljudi«. Ugotovil sem, da jih zelo zanima, kaj se dogaja in kaj naj bi se še dogajalo. Radi bi tudi vpli-vali na to, kaj jih čaka v prihodnje, informa-cij s strani Občine pa ni. Od nas jih seveda tudi ni, saj smo nezanimivi. O ničemer ne odločamo, smo pač to, kar smo - neko sve-tovalno telo. Ljudje si želijo navezati stike z organi oblasti, da bi kaj povprašali, sveto-vali ali tudi pohvalili, vendar je, kot sem že dejal, samouprava bolj na papirju. Oblast v Trzinu je centralizirana. Rad bi posebej povedal, da mi je g. župan zadnjič, ko sva se srečala ob predstavitvi podjetnikov v piramidi, javno, pred ljudmi, dejal, da se z mano ne bo več pogovarjal. To je dejal, ko sem ga opozarjal, da je moje stališče in stališče ljudi, ki tu živimo, drugačno kot njegovo. Njemu takšna debata ne ustreza. Zeli si le, da bi ga hvalili in gladili. Kot drugi Ijudje bi si želei, da bi imeli modrega župana, ki bi vedel tudi kaj o gospodarstvu in bi mu znal prisluhniti. Miro Štebe Sladko zagreniti je zelo lahko, grenko osladiti pa zelo težko. Mongolski JE ČETRTNI ODBOR RES NEPOTREBEN? v Županovo stališče 0. Miro Štebe, glavni in odgovorni urednik Odseva, me je obvestil, da bo Odsev na njegovo izrecno za-htevo objavil intervju s predsednikom četrtnega odbora za OIC, g. Grgini-čem, ki želi razložiti, kako nezadovoljen je z občino Trzin in zlasti z županovim odnosom do OIC. Ko je bil intervju pripravljen, mi ga je urednik z vednostjo g. Grginiča pokazal, da bi zaradi objektivnosti in čim boljše obveščenosti lahko odgovoril na posamezne trditve ali pojasnit morebit-ne nesporazume s predsednikom četrtnega odbora, saj bodo bralci lažje presojali o od-prtih vprašanjih, če bodo oboje stališe přebrali naenkrat in ne očitke danes, odgovore pa šele čez mesec dni. A ko sem skrbno prebral intervju, sem ocenil, da pravzaprav nima smisla odgovarjati na vse obtožbe, saj bi moral za pojasnjevanje nesporazumov in dokazovanje neresničnosti posameznih tr-ditev porabiti še več prostora v Odsevu, kot bo porabljenega že za objavo intervjuja z g. Grginičem. V njem je namreč nalrese-nih toliko približnih in neresničnih trditev in iz kontesta iztrganih ali celo napačnih ci-tatov, da je nemogoče na vse odgovoriti ali pojasniti. G. Grginič menda meni, da ima fotografski spomin, saj npr. iz polurnega ustnega razgovora na ulici iztrga morda narobe razumljen stavek ali celo stávek, ki v resnici sploh ni bil izgovorjen in ga mirno zapiše, opremljenega z narekovaji, kot ve-rodostojni citat. In jaz naj zdaj dokazujem, da sem resnici rekel nekaj drugega? Upal sem, da smo tak način citiranja, ki so se ga radi posluževali pred dvajsetimi in več leti pripadniki raznih tajnih služb, že prerasli in po zabili. Priporočam pa g. Grgini-ču in bralcem, da prebe-rejo Odlok o ustanovitvi četrtnega odbora (gl. Ur. v. Občine Trzin 4/99) in videli bodo, da četrtni odbor, ustanovljen prav na predlog župana Občine Trzin in v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, ni bil ustanovljen zato, da bi njegov predsednik celo brez vednosti ostalih članov odbora to ali ono ukazoval občini, temveč je bil ustanovljen kot posve-tovalni organ občinskega sveta, ker je glede na zakon samo kot tak lahko bil ustanovljen. Res pa je, da sem predlagal ustanovitev četrtnega odbora zato, da bi omogočil dialog med vodstvom občine in OIC. A tega dialoga ni bilo. Jaz npr. vem, da g. Grginič že dlje kot pol leta ni sklical seje odbora, je pa v imenu odbora postavljal zahteve vodstvu občine, o katerih ostali člani odbora niso nič vedeli. Pa še o vpra-šanju imena cone. Cona dejansko imena sploh nima. Je preprosto del Trzina, ki ga označujemo z nazivom zazidalnega načrta za ta del Trzina. Če pa bi ji hoteli dati posebno ime, bi to imelo precejšnje posledice z stanovalce in lastnike firm (od sprememb osebnih izkaznic do naslovov itd.), zaradi česar so ostali člani četrtnega odbora zavrnili idejo g. Grginiča. Celo tako je bilo, da sem jaz predlagal, naj predloga ne zavrnejo takoj v celoti in si vza-___________ mejo čas za razmislek. Za ilustracijo verodostoj-nosti trdilev g. Grginiča navajam še en primer! On pravi, da je pred finim asfaltiranjem nedo-končanih ulic predlagal analizo obstoječega gro-bega asfalta, da te analize nismo naročili, da "prav nikjer v coni niso odpravljali okvar cestiš-ča, ampak so enostavno preko vsega polagali drugo plast." To je čista neresnica. Strokovno analizo je opravil eden vodilnih strokovnjakov v Sloveniji. In tudi okvare so bile pred asfaltiranjem odpravljene in to odpravljanje je občina tudi plačala. Za vse to obstojajo dokazi (pogodba, situacije) in računi! G. Grginič trdi nasprotno. Je važen obračun z županom ali resnica? Ker je tako, na vse ostale izmišljotine in polresnice ne bom odgovarjal, naj g. Grginič piše, kar hoče, razen seveda, če si bo privoščil kakšno trditev, ki bi resno ogrožala ugled občine ali prizadela človeško dostojanstvo katerekoli osebe. Žal mi je samo zategadelj, ker z ustano-vitvijo četrtnega odbora glede na to, kako je (v bistvu ni) deloval doslej, nismo dosegli tega, kar smo potřebovali in želeli. A ne glede na to netenje spora med OIC in vodstvom občine bomo seveda še naprej urejali in izbolj-ševali razmere v OIC, kajpak v skladu z zakoni in drugimi akti, tudi v skladu z zazidalnim nacrtom za OIC in proračuni Občine Trzin. Kajti tudi mi si želimo, da bi trzinska cona bila v ponos občini in zgied drugim conam po Sloveniji; ne glede na to, da je trenutno davčna politika pač takšna, da podjetja in obrtniki, razen tu in tam kakšne takse in nadomestila za stavbno zemljišče, plačujejo vse davke izključno državi. Tone Peršak TRZINSKI PODJETNIKI SO SE PREDSTAVILI Na pobudo skupine podjetnikov iz poslovnega centra Trzina, kot naj bi po novem imenovali obrtno- industrijsko cono, in ob pomoći članov Turističnega društva Trzin smo konec oktobra v trzinski piramidi doživeli prvo predstavitev dejavnosti trzinskih podjetnikov, ki je potěkala pod geslom: Trzin, kjer si roki podajata tradicija in prihodnost. dokazal, kako lep, muzikaličen in tudi is-kriv jezik je slovenščina. Mlada violinistka Eva Oblak, ki je že "stara znanka" trzinskih kulturnih představ, je spet navdušila in prireditev dvignila na zavidljivo kulturno raven, svoj delež pa so pri tem primaknile tudi članice dekliške pevske skupine Žolne. Njihovi glasovi so res ubrani; vse bolj suvereno nastopajo tudi na prireditvah izven kroga publike, za katero je bila skupina kaj pa jih je sodelovalo tudi v osrednji prire-ditvi prvega dne, dveurnem promocijskem in zabavnem programu, ki ga je povezovala simpatična prebivalka Trzina, televizijska novinarka in voditeljica Petra Kerčniar. Kot se za vse podobne prireditve spodobi, sta imela uvodna nagovora in pozdrave glavna organizatorka prireditve in vodja poslovalnice Banke Domžale v Trzinu Jožica Rihter ter Prireditev se je začela v četrtek, 26. oktobra, ob 9. uri zjutraj. Sprva ni kazalo preveč slavnostno, saj so razstavljavci še pripravljali svoje stojnice in promocijske panoje, vendar je v avli piramide kmalu zavel praznični, predstavitveni duh. Na prireditvi je lako ali drugače sodelovalo čez 80 trzins- pravzaprav ustanovljena. K sproščenemu in radostnému vzdušju pa so prispevali tudi plesalci skupine DPM in seveda plesna skupina Miki. Postavne plesalke so se izka-zale tudi kot izvrstne manekenke. Na modni reviji so predstavile izbor oblačil iz butika Naomi, mlade plesalke in plesalci pa so predstavili tudi oblačila podjetij Trendy s.p., Eurotekstil d.o.o., Moda M d.o.o. in kill podjetnikov, nekaj pa jih je bilo celo iz sosednjih krajev. Večina se jili je odločila za predstavitev svoje dejavnosti in ponudbe na stojnicah in reklamnih panojih, kar ne- trzinski podžupan Valentin Kolene. Za Trzinu primerno kulturno in prijetno vzdušje so poskrbeli trzinski umetniki in plesalci. Znani trzinski pevec Dominik Kozarič je po daljšem premoru spet zapel trzinski publiki. S svojim žametnim glasom je dodobra ogrel poslušal-ce, naš sokrajan, dramski igralec Silvo Božič pa je z mojstrskima recitacijama tudi tištim, ki tega mogoče še niso vedeli ali verjeli, člani gledališke skupine Cizamo. Za prikaz dejavnosti čistilcev stekel se je sprva sicer prijavilo več ekip, nazadnje pa je, na žalost, prišla le ena. Marjan, Marko in Miki iz podjetja Čistoča d.o.o. Francija Mušica (Mengeška 61 ) so gledalcem prikazali, kako čis-tijo stekla po Ljubljani in tudi po drugih slovenskih krajih. Ob tem so obiskovalci izvedeli, da je bilo čišćenje stekla ne-koč prestižna trzinska obrt in da so imeli Trzinci monopol nad to dejavnostjo. Po čistilcih oken pa so publiko pošteno zabavali igralci v poulični burki Mega ata. Predstava je plod prizadevanj trzinskih gledališčnikov, ki so predstavo oblikovali in seveda tudi odigrali v celoti sami. Zadovoljni obrazi gledalcev, sproščen smeh in burno plos-kanje so bili za igralce najlepša nagrada. Ob koncu moramo omeniti tudi tište, ki so imeli največ zaslug za prvo takšno predstavitev dejavnosti trzinskih podjetnikov. Omenili smo že Jožico Rihtar, ki je ves čas priprav trdno držala skoraj vse niti v svojih rokah. Jožica se je izkazala kot dobra, predvsem pa požrtvovalna organizatorka in čeprav zaradi skrbi pred prire-ditvijo verjetno nekaj noči ni dobro spala, je bil odziv tak, da je presegel pričakovanja in so bili organizatorji deležni številnih pohval. Jožici je ob boku stala pravzaprav vsa njena družina in tudi osebje podružnice Domžalske banke v Trzinu, od ostalih, ki jih je bilo kar nekaj, pa je treba še posebej omeniti Majdo Ogrinc in jožico Valenčak. Omeniti bi bilo treba še več tistih, ki so po svoje pripomogli k uspehu prireditve, vendar to prepustimo organiza-cijskemu odboru, ki bo v teh dneh obliko-val oceno prireditve in se dogovoril kako naprej. Pri tem jim bodo vsekakor v pomoč tudi pripombe in predlogi, ki so jih v posebno knjigo pri svojem tradicionalnem ko-zolčku zbirali člani Turističnga društva Trzin. pričeske, ki so jih oblikovale frizerke salona Fa Leone d.o.o. po predstavitvi, med katero je Petra Kerč-mar na kratko predstavila tudi vse sodelu-joče, je večino udeležencev pritegnila zakuska, ki so jo pripravili v Leka baru in drugi trzinski gostinci. Med prijetnimi pogovori, ki so se ob tem pletli, je marsikak-šen podjetnik ali gost ugotavljal, da bi morali takšne prireditve pripraviti še večkrat. Trzinski podjetniki pogosto ugotavljajo, da se premalo poznajo med seboj, saj bi lahko velikokrat poslovne partnerje našli že kar v coni ali Trzinu, vendar do predstavitve marsikdo za drugega še vedel ni. To niti ni čudno, saj je v Trzinu že čez 600 malih in srednje velikih podjetij. Nekatera od njih so sicer že prepoznavna tudi v šir-šem slovenskem prostoru, številna podjetja pa bi rada dosegla tudi večjo pre-poznavnost, in takšna predstavitev je ena od poti za dosego tega cilja. Naslednji dan, v petek, se je predstavitev prav tako začela ob 9. uri, za bolj družaben in zabavnejši del pa so najprej poskrbeii čistilci oken, nato pa še Že zdaj pa lahko zapišemo, da so nekateri měnili, da bi v prihodnje veljalo prireditev pripraviti nekoliko prej, ko je zunaj še toplo in bi lahko promocijske stojnice postavili tudi okrog piramide. Led je bil letos přebit in prihodnje leto bi lahko sodelovalo še več podjetnikov. J.V. in M.S. » NOVICE IZPOD 2V0NA SV. FLORIJANA Pred námi je december, najtemnejši mesec v letu, ki pa je zaradi šte-vilnih praznikov ves svetal in vesel. Za verujoče ta mesec sovpada z adventom. Letos bo ta doba cerkvenega leta kratka, saj bo 4. advent-na nedelja hkrati že sveti večer (24. decembra). Sveti Miklavž (6. 12.) in ostali prazniki ne smejo postati dnevi po-rabništva in obsipavanja z materialnimi dobrinami, ki so včasih samo nadomestek ali "opravičilo" za siceršnje zanemarjanje. V darilih bodi-mo iznajdljivi. Vsak dar mora biti delček nas, vsaj lepa misel na voščil-nici. Najlepši in najtrajnejši so duhovni darovi, kot je npr. dobra knjiga ali plačilo naročnine za dobro revijo. Praznik brezmadežnega spočetja Device Marije (8. 12.) postavlja pred nas lik člověka, kakor si ga je zamisli! Bog: notranje neokrnjene-ga, uravnovešenega in brez sledu hudobije in sebičnosti. Lepo je vede-ti, da obstajajo tudi takšni Ijudje ... Božič je že nekaj let delà prost dan, mnogi pa bodo rekli, da je bil včasih lepši in prisrčnejši, zlasti dokler ga ni kazilo pokanje petard. Praznovanje se nam bo podaljšalo še na torek, ko praznujemo prvega mučenca sv. Štefana in državni praznik dan samostojnosti. Dvajseto stoletje in drugo tisočletje borno končali z nedeljo, ki je posvećena sveti Družini. KAKO SEJE V TRZINU VČASIH ŽIVELO ... Iz kronike duhovnije Trzin V trzinskem župnišču se naliaja dragocena knjiga z naslovom Kronika duhovnije Trzin do leta 1938. V letih pred 2. svetovno vojno jo je spisal tukajšnji duhovnik Viktor Kragl. Iz nje borno včasih izbrskali kakšno zgodovinsko zanimivost in jo predstavili v Odsevu. Kronika je v rokopisni obliki, napisana v skrbnemjepopisu, kakršnega so nekoć obvladali, danes pa ga ne vidiš več. Člověk s spoštovanjem vzame v roke debel, vezan zvezek z 244 stranmi in številnimi fotografijami. Zakaj izraz duhovnija? Župnija Trzin je bila ustanovljena sele leta 1975, prej pa je bila "duhovnija", to je podružnica s stalnim duhovnikom. SSKJ duhovnijo opisuje kot "enoto, skupino vernikov, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji". Kronika prinaša najprej opis kraja in drobce iz njegove zgodovine. Med drugim omenja "barjanske Mlake", močvirnato ozemlje, "kajti Pešata rada prestopi bregove". V listinah se Trzin prvič omenja I. 1301 in je zapisan kot "Trezein". Po Valvazorju je bilo tu veliko izde-lovalcev postelj, majhnih ribiških mrež, protic in vrš za ribolov; neka-leri so s konji prevažali tovore ali pa so brodarili po Savi, Kasneje so se začeli množično ukvarjati s slanmikarstvom, se zaposlovali v tovar-nah ali pa hodili šivat slamnike v večja mesta (Bukarešta, Sisak, Zagreb). Veliko se jih je za tem poslom izselilo v Ameriko, Kanado in Argentino. Se nekaj podrobnosti o gospodarski dejavnosti: "V Trzinu je bila mocno razvita obrt in trgovina z živino, zlasti s prašiči; daleč naokrog so znani trzinski prekupčevalci živine. Prodaja mesa in slanine je svojčas segala v Trst in po celi Koroški. V glavnem pa se Trzinci še vedno preživljajo od domače zemlje in goz-da ... Zivinoreja je na dobrem glasu. Glede klanja živine in prodaje 'v kontrabanť se dosti govori pa tudi natolcuje. Kurjavo in steljo dobivajo Trzinci v domaćem gozdu." Kdo ml starejših bralcev bo morda ob teh zapisih začel obujati spomi-ne. Ce jih "vrže na papir" in pošlje Odsevu, jih bodo zagotovo radi objavili. Kako drugače se je takrat živelo! Pa je vendar od tega zapisa minilo komaj dobrih 60 let ... dr. Bogdan Dolenc TRZINSKI UPOKOJENCI V METLIKI K torek, 7. 11 ., se je 29 članov društva trzinskih upokojencev Žerjavčki podalo na izlet v Belo krajino, točneje v Metliko. Izlet, ki ga je pripravila gospa Zinka Jor-danov, je vodil Franci Bardorfer. Pot nas je vodila proti Ivančni Gorici in Muljavi, kjer smo naredili kratek postanek za jutranjo kavico v gostilni Oberš-čak. Ozirali smo se za Krjavljem, za tištim, ki je menda sa-mega hudiča na »pu presejku«, pa ga ni bilo. Pot smo nadaljevali ob reki Krki, vse od njenega izvira preko Žužemberka do Soteske, kjer smo zavili proti Beli krajini. Pot proti Metliki nas je peljala po prekrasni deželi, polni belih brez, stelnikov in gozdičkov. Občudovali smo naravo, ki se nam je kazala v čudovitih jesenskih barvah. Pogledi skozi okna avtobusa so bili zares enkratni. V Metliki nas je pričakala zelo simpatična mlada predsedni-ca Turističnega društva ter nam razkazala znamenitosti kraja ter opisala zgodovino vse od turskih časov do danes. Viděli smo tudi stavbo, v kateri je bila prva knjižnica in čitalni-ca na Slovenskem. Bili smo tudi v gasilskem muzeju, ki je v gradu Metlika, nato pa smo obiskali še Rosalnice, kjer smo si ogledali cerkve trojčice, imenovane Tri fare. 0 njihovi zgodovini in zanimivostih nas je podrobno seznanil simpatični oskrbnik ali po domače mežnar. Od tam smo se namenili po naku-pih v tovarniško trgovino Beti Metlika, vendar z nakupi ni bilo nič, saj so prav ob našem prihodu slavnostno odpírali prenovljeno prodajalno. Lahko pa smo si ogledali del modne revije, ki so jo pripravili ob otvoritvi. Da se že od jutra potepamo, so nas začeli opozarjali naši želodci. Odpeljali smo se par kilometrov iz Metlike v vas Radovica - mimogrede naj povem, da je tam rojena gospa Jordánová - do kmetije Bajukovih. Družina Bajuk nas je sprejela zelo gostoljubno in prisrčno, prav po belokranjsko Pripravili so nam obilno ter zelo okusno kosilo. Med tem pa se nam je pridruži! moj prijatelj Joh iz Črnomlja s svojo ženo in prijateljico frajtonarico in njihovim starim glasbilom »gudalom«. Peli in plesali smo ter razdirali šale in nikomur se ni mudilo domov. Gospod Bajuk nam je v svoji kleti pripravi! degustacijo svojih vin, kar je sodilo h kosilu. Ob koščkih belokranjske pogača smo pokušali in pokušali, zraven pa prepevali ob spremljavi Johove harmonike. Lahko smo si kupili vina in mnogi smo to res storili, pa tudi buteljke smo dobili za domov po zelo ugodnih cenah. Vožnja preko Gorjancev in Novega mesta do Trzina nam je ob prepevanju in poslušanju šal zelo hitro minila. Franci Bardorfer TEDEN OTROKA V DPM TRZIN ^^rvi leden v mesecu oktobru je teden otroka. Pri DPM se zavedamo, kako po-membno vlogo imajo otroci in mladostniki v družbi. Zalo še posebej spremljamo ob-dobje odraščanja, ki smo ga v tednu otroka obogatili z različnimi dejavnostmi. Ustreza-le so vsem starostim. Po svojih močeh jim skušamo zagotoviti lepo otroštvo in zdrav íer ustvarjalen razvoj. BERNARDA ZAJEČ JE PREDSTAVILA ŽABONA Prva, ki je obogatila in razveselila naše naj-mlajše, je bila vsekakor gospa BERNARDA ZAJEČ. Predstavila jim je svojo pes-niško zbirko ŽABON, ki jo je tudi likovno opremila. JESENSKA LIKOVNA DELAVN1CA ► Botra jesen je bila tudi letos bogata s plodovi in pridelki. Te so številni otroci přinesli na jesensko likovno delavnico, kjer so pod vodstvom DRAG1CE in MOJCE izdelovali in oblikovali. V najrazličnejših izdelkih je bilo čutiti veliko ustvarjalne domišljije. Kar nekaj otrok pa je s seboj pripeljalo tudi svoje starše, ki so se prav tako preizkusili v spretnosti oblikovanja naravnega materiala in tako v prijetnem vzdušju, skupaj s svojimi malč-ki, preživeli jesensko popoldne. Navdu-šenje pa kar ni hotelo pojenjati v delavnici PETRE HROVAT, ki je udeležence sez-nanjala s tehniko poslikave telesa »BODY PAINTING«. Prav vsak si je želel, da ga je polepšala s svojo ustvarjalnostjo. GLEDALIŠKA PREDSTAVA >■ ČAROVNIK IZ OZA je učence razredne stopnje popeljal v pravljični svet. Le-ta je tem otrokom tako blizu in tako prijazen. Zbrano in pozorno so spremljali igro svojih vrstnikov, na koncu pa so jih nagradili z bučnim ploskanjem. Z ZNANJEM ODSTIRAMO SVET SPOLNOSTI ► Učenci 7. in 8. razredov so se v delavnici - projektu »VIRUS - VARNA IN ZDRA- VA SPOLNOST«, ki jo vodijo študenti medicine, seznanjali o spolnosti, o spolnih boleznih in nevarnosti AIDS-a. Žal pa se teh predavanj niso udeležili sred-nješolci, katerim je prav gotovo tudi vel-jalo to vabilo. DRUŽENJA OB PLESU IN GLASBl ► V tem tednu pa se je po krajšem počit-niškem premoru ponovno pričelo druženje mladih ob glasbi in plesu; vsak petek v dvorani KUD-a. Med najpomembnejšimi nalogami DPM je vsekakor tudi krepitev vrednot, kot so prijateljstvo, povezanost, dobronamernost, sodelovanje, kar tako druženje prav gotovo daje vsakemu izmed nas. Če se čutiš osamljenega, morda želiš spoznati nove prijatelje ali morda ne veš, kaj bi dělal v prostém času, pridi tudi ti. NE BO Ti ŽAL! VELJA. Za DPM: Anica Mušič JESENSKA DOŽIVETJA V VRTCU ŽABICA Kar prehitro smo zakorakali v jesen. Ta letni čas smo tudi v vrtcu dobro spoznali. Opazovali smo jesen v vrtu, sadovnjaku in gozdu. Vse smo si neposredno ogledali, se ob tem veliko pogovarjali in preko igre osvojili veliko novih spoznanj in prijetnih izkušenj. Otroci so se naučili nove pesmice, deklamacije ter se srečali z novimi zgodbicami in pravljicami. Vsaka skupina je pripravila tudi svojo dramatizacijo, katero so si ogledali tudi ostali otroci v vrtcu. Najbolj pa je bilo otrokom všeč, ko so sami pripravljali sadne solate, pekli jabolka in koruzo ter kuhali zelenjavno juho. Priredili pa smo tudi kostanjčkov piknik. Udeležila se ga je večina otrok s starši. Mislim, da so vsi uživali, saj je vsak lahko počel kaj zanimivega. Pripravili smo likov- ne delavnice, v katerih so otroci kiparili, barvali lončene posode in izdelovali zani-mive izdelke iz naravnega materiala. Starši in otroci so tekmo-vali v raznih športnili igrah. S pomočjo pridnih staršev smo spekli veliko koštanja in krompir-ja, katerega smo se do sitega najedli. Odže-jali smo se z Mc« Donaldsovim sokom ter posladkali s pecivom in sadjem. Taka srečanja so otrokom v veliko veselje in jim ostanejo v lepem spominu. V začetku meseca novembra nas je obiskala pesnica - gospa Bernarda Zaječ. Predstavila nam je svoje pesmi iz zbirke Žabon, ki so bile otrokom zelo všeč. Pesmi je popestrila z zanimivimi lutkami, s katerimi je vsebino pesmi še bolj približala otrokom. Gospe Bernardi se za obisk vsi skupaj prisrčno zahvaljujemo. Vzgojiteljica Vanja Pančur PLINIFIKACIJA TRZINSKE ŠOLE V Odsevu smo že pisali, da v trzinski osnovni šoli prehajajo na uporabo plina za ogrevanje objekta. Plinilikacijo, ki jo izva-ja LIZ INŽENIRING, naj bi v kratkem dokončali. Do delnega zastoja je prišlo predvsem zaradi zamud pri pridobivanju ust-rezne dokumentacije. Za zdaj bo šola plin dobivala po plinovodu iz skupne plinarne, ki je urejena za T-3, ko bo urejena plinifi-kacija tudi po celotnem Trzinu, pa bodo šolo samo preklopili na skupno omrežje. Prehod na plin je za šolo velika in pomem-bna pridobitev, ki je z ekološkega vidika tudi še kako pomembna tudi za Trzin kot celoto. KDAJ IN KAKŠEN PRIZIDEK K SOU več odstopanj, ki jih je bilo treba usklajeva-ti. Služba se je pri tem opirala na demografske podatke, ki jih ima na razpolago vlada. Ti podatki pa žal ne vsebujejo gra-denj, ki že potekajo ali pa so še v načrtih, kar gre na škodo Trzina, saj je v Trzinu še precej nedokončanih gradenj. Predstavniki ministrstva so se seznanili z razmerami na i as, ko bodo ludi v trzinski osnovni šoli uvedli devetletni pouk, se vse bolj přibližuje, zato v šoli in na Občini resno razmišljajo o prizidku. Ker je tudi v vrt-cu precejšen problem zaradi pomanjkanja prostorov za predšolske otroke , se je pojavila ideja, da bi istočasno v tem prizidku uredili tudi dodatne prostore za vrtec. Na ta način bi ubili dve muhi na en mah, vendar je, kot smo izvedeli med pogovorom z ravnateljem OS Trzin Francem Brečkom, marsikaj še odvisno od tega, kako bodo na Ministrstvu za šolstvo in šport upošlevali trzinske nacrte in želje. Problem je že v tem, ker za Trzin enostavno ni pravih podatkov o številu prebivalcev, ležko pa je to predvidevati tudi za naprej. V Trzinu namreč živi kar precej ljudi, ki niso prijavljeni v naši občini in jih statistike enostavno ne upoštevajo. Problem pa nas-lane, kadar imajo takšni, v Trzinu neprijavljeni, starši šoloobvezne otroke. V šoli otrok sicer ne zavračajo, vendar s tem vsi zapleti le niso odpravljeni. Nihče si tako ne upa dati roke v ogenj pri predvidevanjih, koliko prebivalcev bo štel Trzin v prihod-njih letih, ko bodo zgrajene še hiše na območju T-5 (na hribu nad naseljem) in bodo dozidali še nekaj blokov na območju centra Trzina T-3. Že pri prvi skupini blokov, ki jih zdaj počasi polnijo novi prebivalci Trzina, so se ušteli. Pričakovali so, da bo šolo-obveznih olrok precej več, doslej pa je iz blokov v T3 v šolo prišlo le osem nadebud-nih malčkov. Struktura prebivalstva v T3 je za zdaj namreč drugačna, kot so predvide-vali načrtovalci. Ravnatelj trzinske šole g. Franc Brečko pravi, da bi OŠ Trzin potřebovala prizidek že zaradi potreb devetletke, predvidevanja, da se bo v prihodnje prav gotovo povećalo število šoloobveznih otrok, pa je le še do-daten argument za širitev šole. To, da bi bila šola zdaj, če ne bi v njej znanja pridobivali tudi otroci iz sosednje Loke in Depale vasi, skoraj že prevelika, ni podatek, ki bi spremenil nacrte. Četudi število otrok v Trzinu ne bi več naraščalo, bi prizidek potřebovali zaradi uvedbe devetletke in za zadovolji-tev nekaterih potreb, ki so se med delovan-jem šole pokazale. Med drugim bi šola že sama po sebi potřebovala tudi nekaj izboljšav in vzdrževalnih del. Kaj naj bi s prizidki pridobili V načrtih imajo dozidavo prostorov ob sedan-jem glavnem vhodu v šolo, k šolskemu pos-lopju pa bi dodali tudi še dva prizidka, enega na vzhodu (na sprednji strani šole), drugega pa na zahodu, v smeri proti Pšati. Vzhodni prizidek naj bi bil namenjen otrokom prvih treh razredov, zahod-ni prizidek pa bi zadovolje-val potrebe po dodatnih učilnicah tretje triade oz. zadnjih treh letnikov. S pri-zidkom ob vhodu v šolo bi dobili tudi ustreznejše garderobe, saj so sedanje ure-jene pravzaprav v podzemlju, v zakloniščih šole. Ob tem, ko bi v prizidkih uredili tudi dodatne prostore za vrtec, bi s širitvijo šolskega prostora lahko posodobili tudi telovadnico, še zlasti, ker se vse bolj kaže potreba tudi po dodatnem, manjšem prostoru, kjer bi lahko imeli plesne vaje, se učili borilnih veščin in poskrbeli še za druge rekreacijske zvrsti, za katere ni potrebna velika telovadnica. Ne nazadnje bi s prizidkom lahko pridobili tudi igral-nico oz. manjši telovadni prostor za najmlajše učence, to je tište, ki obiskujejo prve tri razrede šole. S prizidki pa bi rešili tudi potrebe po novih, dodatnih prostorih za knjižnico s či-talnico in medioteko. Pridobili bi tudi prostor za multimedijsko učilnico -računalnico, za večjo in so-dobnejšo učilnico za gos-podinjstvo, povećali bi učilnico za tehnično vzgojo, zraven pa bi uredili še učilnico za kemijo in biologijo ter klubski prostor za učence. S širjenjem bi pridobili tudi možnost ure-ditve skupnega prostora za učence prvega razreda in prepotrebne zbornice, saj zdaj za to učitelji nimajo primernega prostora. Z adaptacijo bi pridobili tudi prostor za razgo- vore in sestan-ke, posodobili bi sanitarne prostore ter přestavili zobno ambulanto na ustreznejše mesto. Vse te spremembe načrtujejo v skladu z Navodili za graditev osnovnih šol v Sloveniji in zahtevami Ministrstva za šolstvo in šport, saj ugotavljajo, da šola že zdaj na nekaterih področjih ne zadovoljuje vsem zahtevam, ki jih postavljajo na republiški ravni, z nekaterimi potřebami in pomanj-kljivostmi pa se ubadajo tudi ob vsakod-nevnem delu v šoli. Kako potekajo priprave na gradnjo prizidka Osnovna šola je v sodelovanju z Občino Trzin, ki bo glavni investitor gradnje prizidka, že lani poslala vlogo na Ministrstvo za šolstvo in šport, v kateri so predstavili potrebe in nacrte v zvezi s prizidkom k OŠ Trzin. Vloge na razpis Ministrstva za prijavo investicij posebnega pomena na področju osnovnih šol in predšolske vzgoje v RS za obdobje 2000 - 2004 je bilo treba oddati do 30. oktobra 1999 in na Ministrstvu so v zahtevanem roku přejeli kar 464 vlog, od katerih jili je bilo 314 za gradnje ali adaptacije osnovnih šol, 9 za šole s posebnim programom, 29 za glas-bene šole in 113 za vrtce. Služba za investicije pri Ministrsvu za šolstvo in šport je do konca letošnjega janu-arja pregledala vse prispele vloge in pri tem ugotovila, da je med papirnimi viogami in računalniškimi podatki na ministrstvu ferenu in izdelali preglednice o zmogljivos-tih šolskih stavb in vrtcev v posameznih občinah in na osnovi teh so ugotavljali up-ravičenost gradenj in adaptacij. Te preglednice so služile za sestavo prioritetnega vrstnega reda gradenj. Trzinska OŠ je na tej prednostni listi med zahtevami iz 282 občin za zdaj uvrščena na 109. mesto, kar pomeni, da bi gradnja prizidka lahko prišla na vrsto v letu 2.002. Pri pripravi prednostne liste so na Minis-trstvu upoštevali koeficient izmen pouka, ustreznost prostorskih zmogljivosti šolskih stavb, fizično stanje obstoječih objektov in leto njihove izgradnje, morebitne samopri-spevke in visine dosedanjih sofinanciranj šolskih objektov s strani države. Občine so lahko do 15. novembra poslale morebitne pripombe v zvezi s svojo uvrstitvijo na prednostnem seznamu, zato so iz Trzina poslali pripombo, v kateri so pojasnili, da Ministrstvo pri demografskih podatkih ni upoštevalo intenzivnosti novogradenj na območju Trzina. Pri sestavi prednostnega seznama so se na Ministrstvu skli-cevali zgolj na demografske ocene Urbanističnega instituta, ki je sicer edini pooblaščen za dajanje demografskih ocen, žal pa se te pogosto razlikujejo od resničnih razmer. To je v Trzinu še bolj zapleteno, ker tudi dejanski podatki ne kažejo res-ničnega stanja. Nekaj sto ljudi namreč po dokaj realnih ocenah Občine ni prijavljenih v naši občini. Kljub všemu v vodstvu Občine in OŠ upa-jo, da bodo na Ministstvu upoštevali trzinska pojasnila in da bodo širjenje trzinske OŠ uvrstili višje na prednostnem seznamu. Ko bo znano, kam bodo na prednostm listi Ministrstva končno uvrstili trzinsko OŠ, bodo podrobno poskrbeii za izdelavo potrebnih podrobnih načrtov za gradnjo prizidkov. Do-končno odločitev o izvedbi investicije bo sprejela občina na podlagi presoje svojih investicijskih sposobnosti, soglasja Ministrstva za finance in sklepa vlade o dodelitvi dodatnih sredstev. Ob tem pa je treba povedati, da bodo sredstva, ki jih v OŠ in na Občini pričakujejo od vlade, sorazmerno skromna, verjetno Ie 10 % vrednosti celotne investicije, večina drugih stroškov pa bo verjetno padla na ramena Občine. Treba pa se je tudi zavedati, da bo sama gradnja terjala Ie del potrebnih stroškov, velik zalogaj bo tudi opremljanje pridobljenih prostorov s potrebno opremo. Miro Štebe RACUNALNISKI TECAJI NA OS TRZIN / \/ a naši šoli že nekaj let potekajo 1 ▼ tečaji računalništva iz različnih uporabniških programov in programskih orodij. Vsako leto pa našo ponudbo tudi popestrimo. Tako skrbimo za sodobno programsko in strojno opremo in omogo-čamo našim učencem, da sledijo najsodob-nejšim smerem razvoja računalništva. V šolskem letu 2000/2001 smo pripravili naslednje programe izobraževanja: • LOGO I (2. razred) • LOGO II (3. razred) • WINDOWS, WORD (5. - 8.razred) za začetnike • WORD, EXCEL, POWER POINT (5.-8.razred) • HTML in INTERNET Trudimo pa se, da bi v tečaje vključili čim večje število otrok in jim tako nudili znanje, ki je potrebno za novo tisočletje. Žal vemo, da morajo starši dejavnosti in izobraževanje, ki je izven zagotovljenega programa šole, delno ali v celoti plaćati sami. Da bi tovrstno izobraževanje omogočili tudi sociálno šibkim učencem, smo si prizadevali poiskati nekaj donatorjev, na katere smo se obrnili s prošnjo, da bi s finančním prispevkom omogočili izobraževanje vsaj enemu učencu. Veseli smo, da naša prošnja ni naletela na gluha ušesa in so se podjetja naši prošnji tudi odzvala. Zahvaljujemo se podjetjem IZOLIT d.o.o., ČISTOĆA d.o.o., INEA d.o.o. ECS d.o.o in TĚSNILA d.o.o. za njihov prispevek. K solidar-nostni akciji se je priključila tudi šola sama in trern tečajnikom krije stroške izobraževanja iz lastnih sredstev. Na koncu pa naj omenimo, da vsako leto odpremo vrata računalniške učilnice tudi staršem in drugim trzinskim občanom. Prav je, da povemo še enkrat, da je možno v primeru zadostnega števila zainteresiranih pripraviti izobraževanje tudi za odrasle. raćunalnikarka Vanja Vogrin A4 NEKAJ NAJ RAČUNALNIŠKIH IZJAV "Niti enega razloga ne vidim, zakaj bi kdorkoli želei imeti računalnik pri sebi doma." - Ken Olson, predsednik in ustanovitelj Digital Equipment Corp.. 1977 "Računalniki v příhodnosti morda ne bodo tehtali več kot 1,5 tone." - Popular Mechanics, ki napoveduje nenehen napredek znanosti, 1949 "640 K bi moralo biti dovolj za vsakogar." Bill Gates, soustanovitelj Microsfta, 1981 MLADINSKI KLUB TRZIN Kako mladi v Trzinu preživljajo čas, ki jim ostane po šoli ? V Trzinu obstaja kar nekaj društev in možnosti, kjer bi mladi lahko na različne ustvarjalne načine preživljali prosti čas, vendar jih veliko več kot polovica teh možnosti ne izkorišča. Kot razlog mladina navaja preobremenjenost z delom in učenjem za šolo, za kakšno dodatno, resno delo pa so mladi v večini primerov preveč utrujeni. Vendar si po drugi strani želijo druženja in zabave. Zdi se, da med mladimi prevladuje mnenje, kako se v domačem kraju v tej smeri nič "pametnega" ne dogaja. Kot edino obliko množične družabnosti lahko opazimo večerno zahajanje v lokale. Vendar je tudi to bolj izhod v stiski, ki ne zadovoljuje vseh potreb mladih. .Mladi potrebujejo družabnost in sprostitev. Potrebujejo tudi možnost, da si svoje življenje kdaj lahko organizirajo po svoje. Potrebujejo prostor in podporo starejših, vendar ne njihovega vođenja in vsiljevanja idej od zgoraj. To je poznana zgodba, saj so to danes splošne potrebe mladih povsod po Sloveniji. Navadno mladi ne dobijo priložnosti, in vse ostane na ravni občutkov nezadovoljstva. Vendar ne tudi v Trzinu! Predvidoma spomladi bo mladim na voljo poseben prostor, kjer bodo lahko organizirali domala vse, kar bi jih veselilo. V Trzinu nastaja mladinski klub, ki želi mladim ponuditi drugačne možnosti za preživljanje prostega časa. Zlasti družabnost in sprostitev. Si lahko zamislite, da bi se v mladinskem klubu vsak dan nekaj zanimivega dogajalo: za mlade do 17 let in za tište, ki so že sta-rejši? Si lahko zamislite klub, kjer lahko posedáte in kramljate v prijetni družbi, v prostoru, ki ga lahko sami opremite, kjer se bo vrtěla glasba, ki jo sami izberete, kjer bo ponudba cenejša kot v lokalih? Kjer bodo potekale zanimive videoprodukcije, kjer boste lahko dobili pomembne informacije o tem, kje se tudi drugod kaj zanimivega dogaja, kjer boste lahko predstavili svoje zanimivosti in dosežke, kjer se bodo lahko predstavili domači bendi ali kan-tavtorji, pevci, plesalci, likovniki in drugi ustvarjalci. Kjer boste lahko dobili pomoč pri delu za šolo. Končno, kjer se bo dalo prirediti zabavo za rojstni dan. ln iz idej rastejo nove ideje in življenje v mladinskem klubu lahko postane zelo zanimivo. Predvsem pa koristno. MLADINSKI KLUB TRZIN je priložnost, da mladi oblikujejo svoje življenje po svoje, s podporo občine in ob ustrezni organizacijski pomoci. To je nov izziv in resnično enkratna priložnost. Zato vabimo vse: • ki vas ideja zanima in bi radi sodelovali pri načrtovanju delà, • ki imate svoje ideje, kako oblikovati delo v klubu, • ki imate dovolj dolgočasenja po lokalih, • ki bi si želeli družabno in zabavno preživljali prosti čas. Pridružite se nam, skupaj borno zgradili svoj prostor in koristno izrabili svojo energijo. Mladinski klub Trzin že deluje, in vabi vse mlade iz Trzi-na, da se mu pridružijo. SREČANJA SO VSAKO SREDO OD 16.URE DALJE V PROSTORIH STARE ŠOLE NA MENGEŠKI CESTI 22 (l.NADSTROPJE). Uresničene priložnosti so na strani pogumnih. Za Mladinski klub Trzin v nastajanju Albert Mrgole. TEJA HLAČER JE PREDSTAVILA BAJTARSTVO NA VELIKI PLANINI Na pobudo Občine Trzin in KUD-a Franc Kotar Trzin ter ob sodelovanju založbe Davana borno tudi to sezono v Trzinu imeli možnost sodelovali na debatnih večerih, ki bodo, podobno kot lanski, obravnavali najra-zličnejša področja človcškega ustvarjanja. Prvi lak večer v tej sezoni je bil v čelrtek, 16. novembra, gostja pa je bila naša sokrajanka dipl. etnologinja Teja Hlačer, ki je pred kratkim izdala zanimivo etnološko knjigo o baj-tarstvu na Veliki planini z naslovom: Ko se planina preobleče. Pogovor je vodil, kot je že v navadi, naš župan g. Tone Peršak. Oostja je povedala, kako je knjiga nastajala, predstavila pa je tudi, kaj bajtarstvo sploh je. Bajlarji so Ijudje, ki na planini zagospodarijo, ko jo zapuslijo pastirji. Bajlarji imajo s kmeti, last-niki bajt, največkrat sklenjene dogovore o na-jemu bajt in se v njih zadržujejo predvsem pozimi in v času, ko se na planini ne pase. Sodobni čas je sicer v način življenja bajtarjev vnesel precej sprememb, vendar so bajtarji razvili neko svojo, posebno kulturo, Imajo svoj koledar, v katerem je cela vrsta družabnih do-godkov, v bajtarske vrste pa sprejemajo le tište, ki izpolnijo zahtevana pravila bajtarske drušči-ne. To je predvsem vesela družba prostega časa, ki je razvila številne družabne običaje, ki jim ni par na drugih planinah. Med pogovorom se je pokazalo, da Trzinccm bajtarstvo ni povsem neznano, udeleženci večera pa so tudi predlagali, da bi srečanje ponovili, mogoče ob obč-nern zboru planinskega društva; takrat bi na srečanje povabili še nekatere bajtarje, ki prija-teljujejo s Trzinci. Ideja je prav gotovo zanimiva in izziv za vodstvo PD Onger Trzin. Ob koncu prisrčnega pogovora pa so že povabili na naslednjega, ko se bo Trzincem spet predstavila Dušica Kunaver in bo spregovorila o pomenu kamna v slovenski kulturi. Dušica je pred kratkim izdala knjigo Kamen, ki jo je ure-dil naš sokrajan Stane Mesar, ki bo hkrati z Dušico Kunaver tudi gost večera. Ko m; planina pivoMocr r Çj Lh, ni bilo, moje drage dame in gospodje, ne veličastnih in pompoznih fanfar in tudi šampanjec ni tekel v potokih. Pekel pa se je dober kostanj. ln bilo je, za Trzin, kar lepo število zadovoljnih gledalcev in to šte-je. Ampak pojdimo, pojdimo lepo od začetka, kot se spodobi. Najprej smo imeli nenajavljeno javno vajo na Šuštarskem mostu v Ljubljani in tu smo prišli do končne ugo-tovilve, da naša ulična predstava, po žanru, kot smo že dejali, klovnada, s sedaj že uradnim naslovom -MEGA ATA- funkcionira v celoti, sicer z določenimi popravki, jasno, vendar štima. Do naslednje in tudi zadnje javne vaje smo imeli še toliko časa, da smo napake lahko odpravili in predstava, ki smo jo odigrali v PIRAMIDI, je bila že rojena. Sicer je res, da rojenice še niso povedale svoje. Te bodo počakale rajši do pomladi. Sicer pa je predpremiera naše nove ulične predstave -MEGA ATA-, ki smo jo odigrali pred gostiščem BARCA, doživela tisli pozitivni impulz, zaradi katerega si potem z zadovoljstvom rečeš, da se je splačalo delati to predstavo, pa čeprav skoraj pol leta. In na tem mestu bi se tokrat zahvalil za po-trpežljivost vsem bližnjim in daljnim sose-dom okoli kulturnega doma ter seveda tudi sobotním in nedeljskim sprehajalcem, ki so, na žalost, morali prenašati, hote ali něhotě, naše kar precej hrupne popoldanske vaje. Upam, da so se pri tem vsaj malo tudi zabavali. Sicer se letošnja sezona za ulične predstave počasi končuje, pa vendar še ne čisto, kajti v drugi polovici novembra naj bi - MEGA ATA - odigrali še v Domžalah pred Veleblagovnico in tretjega (3.) decembra pred KUD-om, če nam bo seveda vreme naklonjeno, kjer bomo skupaj z našo občino organizirali kulturni maraton v počastitev dvestoletnice rojstva našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Vendar o tem malo kasneje. Zanima vas najprej, kajneda, kaj se dogaja í našim gledališkim podmladkom? Veliko, «liko delà čaka Uršo v tej novi gledališki sezoni. Ji mogoče kaj zavidamo? .Mislim, da ne. Ce dobro premislimo, bomo prišli do ugotovitve, da bo kar nekajkrat izgubila svoje živčke. ln tako naprej in tako nap-rei ■•• V gledališki krožek se je namreč to VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV leto vpisalo več kot dvajset osnovnošolskih otrok. Veliko, kaj ne! Kaj veliko, ogromno! Tu se vidi, moje drage dame in gospodje, kaj je naredila uspešna produkcija, kot je bila predstava ČAROVNIK IZ OZA. Osnovnošol-ci se bodo najprej pokazali na kulturnem maratonu, nato jih čaka čez dva dni že miklavže-vanje in v nadaljevanju, prav tako pod vodstvom mentorice in režiserke Urše Mandeljc, novi projekt: Ježkova - ZVEZD1CA ZAS-PANKA. Zagotovo pa to še ni vse. Tako kot lánsko leto, bodo dělali tudi v tej sezoni še kakšno krajšo predstavo skupaj s šolo in tu-rističnim društvom. Toliko zaenkrat o naših najmlajših. Seveda, mi pa se že tudi vneto pripravljamo na občinsko proslavo ob Dnevu samostojnosti, ki ga bomo, tako kot vedno, proslavili skupaj z Vami. Sicer v Trzinu malo prej, in to že na petek, 22. decembra. Zapišite si ta datum v svoj terminski koledar, ln ne pozabite, še prej pa se vidimo na kulturnem maratonu. Velja! Ampak sedaj pa se zares vrnimo, moje drage dame in gospodje, k našemu noveinu, skupnemu, vse trzinskemu projektu, kultur-nemu maratonu. Kot sem že dejal, namen-jen je v počastitev dvestoletnice rojstva našega največjega slovenskega pesnika. Na ta kulturni žur vabimo vse, od amaterjev do profesionalcev, od najmlajših do najstarejših, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z dejav-nosljo, ki vsaj malo diši po kulturi: se mogoče ukvarjate s pisanjem, glasbo -petjem ali igranjem na kakršenkoli instrument, s plesom, filmsko ali likovno umetnostjo in seveda na koncu tudi z igralstvom. Torej, če ste se znotraj tega kje našli in če si tudi vi želite, da bi ta naš kulturni maraton uspel in je vaša trdna odločitev, da sodelujete na tem mega kulturnem žuru, pokličite takoj, pokličite na 041- 352-113, to je klicna številka mojega mobilnega telefona, vendar pa vas opozarjam - bodite vztrajni - in še, prosim vas, ne obupajte takoj, ne dajte se, kajti moj telefon je včasih na sistemu delà - ne delà. Tak pač je. ln kje bo potěkal ta naš kulturni maraton, se ve, jasno, v kulturni dvorani, in to s pričctkom točno okoli 10. ure, koliko časa pa bo trajal, moje drage dame in gospodje, pa je odvisno samo od števila nastopajočih. Časa, kot vidite, ni na pretek. Torej kaj! Ne odlašajte! Pokličite takoj! ln Vi, moje drage dame in gospodje, pa si rezervirajte nedeljo, tretjega (3.) decembra za kulturni dan, opravičil tokrat ne sprejemamo. Toliko v vednost. Vidite, tako je to, tudi danes smo se pretolkli skozi vestičke in začuda, nič ni bolelo.Seveda pa vam, kot vedno in tako tudi danes, želim lep gledališki pozdrav. In ker sem danes izredno dobre volje, želim lep gledališki pozdrav tudi tištim, ki teh vestičk niso in ne bodo prebrali. OBČINA TRZIN Mengeška c. 9, 1236 Trzin tel. 01/72-26-100, 72-26-1 10,72-1 1-060 KUD FRANC KOTAR Mengeška c. 9, 1236 Trzin 041/352-1 13 TRZINSKI KULTURNI MARATON Dvestoletnica rojstva našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna je pred nami in zabeležiti jo hočemo tudi v Trzinu, Zato bosta KUD in naša Občina tretjega &.) decembra pripravili kulturni maraton. Prireditev želimo uresničiti tudi z vašo aktivno udeležbo. Vsak udeleženec tega kulturnega dogodka lahko po lastni izbiri pripravi svoj prispevek, mi v KUD-u pa vam bomo pri tem v pomoč, da boste svoj projekt izvedli tako, kot ste si ga zamislili vi. Torej, če ste se odločili. da se boste udeležili kulturnega maratona, nam javite - pisno - na občino Trzin (za kulturni maraton) ali pa pokličite na eno izmed zgoraj navedenih telefonskih številk. Za kulturni maraton Jože Štih ZMEDA NA NEBU, KMALU PA TUDI NA ZEMLJI MLADI GLEDALIŠČNIKI i fako kol v vseh društvih, smo tudi v kulturnem društvu po poletnih počit-nicah začeli z delom. Po udeležbi na gleda-liškem setninarju v Izoli smo si sicer še en mesec vzeli prosto, nato pa smo "Startali" s polno paro. V začetku šolskega leta se je zbrala vsa Stara druščina mladih igralcev. Ni minil niti prvi teden vaj, ko srno že ponovno nastopili s starim skečem o krompirju, s katerim smo zastopali Trzin na Mihaelovem sejmu. Nekaj dni kasneje, v tednu otroka, smo imeli drugo ponovitev ČAROVN1KA IZ OZA. Po tišti predstavi se nam je pri va-jah, ki so ob četrtkih ob 17.30, pridružilo še nekaj novih obrazov. Zdaj naša skupina šteje kar dvajset igralcev. To pa je bilo ravno pravo število za razdelitev novih vlog oziroma za igrico, ki jo bomo pripravili za konec šolskega leta. Odločili smo se, da ostanemo še nekaj časa v svetu pravljic, kjer je vse tako čudovito. Tokrat nismo ostali na tleh, temveč smo se povz-peli med oblake pogledat, kaj se tam gori dogaja in ali so vse zvezde na svojem mestu. Če je v vas še kaj otroka oz. spomina iz ot-roških dni, že veste, o čem govorim, o igrici Frana Milčinskega ZVEZDICA ZASPANKA. Tako nam, prosim, ne zamerite, če bo kakš-na zmešnjava na nebu, in, prosim, ne krivite zvezd, če vam bo šio kaj narobe. V sedmih mesecih bomo vse uredili. Zvezde so še mlade, stare komaj tri milijone let in se počasi učijo, ko pa je žanje toliko novih stvari tam gori. Glavno vlogo si je lelos pridobila ena najboljših v skupini, Zala Mušič. Tudi vsem drugim je vloga pisana na kožo in ne boste verjeli: letos ni bilo nič joka pri razdelje-vanju vlog (lo je res težak posel). SVETI MIKLAVŽ V TRZINU Vendar to ni edina predstava, ki jo pripravljamo. Letos bomo res spoznali svet nad nami. Kot veste, se bo vsak čas začelo praznično vzdušje. Saj se še spomnite: sv. Miklavž, božiček in dedek Mraz. In lako kot sedaj že šest let, nadaljujemo tradicijo s predstavo za god sv. Miklavža in z obda-rovanjem otrok. Letos smo si izbrali igrico "OH, TI DAROVI" Franca Juvana. Glavno NOBODY IS PRFECT Lahko si posameznik, vendar še vedno si ujet v nekakšen začaran krog. Moramo sodelovati med seboj, moramo se pogovarjati ... Tako kot do sedaj pri vseh pred-stavah, kar jih je dělal teater Ci-zamo, je ludi tokrat na pomoč, kot režiser, přiskočil Ravil Sultanov. Ker je bila predstava nare-jena kot Studijska, je bilo veliko delà. Sprva, pred približno pol leta, ko so začeli z novo predstavo, so bili nacrti čisto drugačni. Andrej in Jože sta prišla na idejo o petelinjih bojih. Ko se jima je pridružil Ravil, je predlagal, da dodajo še žensko vlogo -večni trikotnik. Ravno prava za to vlogo je bila Brigita. Tako se je stvar razvijala in prišla čisto do drugega rezultata. Petelinčki so se spremenili v male otročičke - kokoške, Brigita je postala srečna mamica - v pričako-vanju še enega malčka, Jože najbolj kul ata, kakršnega si želi vsak mule, Andrej pa naivni sin 20. stoletja. Da je vsak postal res lo, kar naj bi odigral, so morali globoko preučiti like. Oče in sin sta se hitro ujela; večje probleme je imela Brigita, in sicer s poistovetenjem z nosečo žensko. Lik so preučevali ob gledanju vi-deokaset, dokumentarcev, s pogovori ... Tako je malo pred premiero nastala okoli 10 do 15 ovo gledališko predstavo "Mega ata" trzinskega teatra Cizamo smo si lahko v Trzinu že dvakrat ogledali; najprej premiero v piramidi, nato pa še prvo ponovitev, ki seveda ni bila in ne bo zadnja. Ob gledanju smo se kar pošteno zabavali in popestrili sobotno jutro, kar je tudi namen uličnih představ. No, če besedo ulični teater definiramo na lažjem primeru: mamca se vrača iz jutranjega sobotnega nakupa. Na cesti zasliši neke čudne glasove in vidi ljudi sko-raj sredi zime v kratkih rokavih in hlačah. Se zamisli in pristopi."Uuu, tuki se pa neki dugaja!" Pa se malo odpočije od težkega cekarja, se malo nasmeje ter nadaljuje pot. Tako nekako naj bi bilo z uličními představami. Kaj pa Mega ata? Namen je bil nasmejati ljudi, kar je tudi uspelo. Predstavica pa je trajala nekoliko dlje kot običajne: približno štirideset minut. Sporočilo predstave je bilo: "Nobody is pr-fecl." Vsi ljudje smo si zelo raz-lični (kaj pa drugega, drugače pa bi bilo dolgčas na svetu). Nekje pa je le neka točka, kjer se stikamo. minut dolga predstavica. Ko pa so imeli lik v malem prstu, je stvar stekla. Kar si rekel oziroma naredil, se je kar nekako ujemalo z likom. In kar naenkrat je nastala prava ulična predstava. Predstavo si bomo 3. decembra v Trzinu še enkrat ogledali,v Domžalah pa 2. decembra. Drugo leto pa odpotujejo na Ohrid, gledališki festival Lent, Primorski festival in še na mnoge druge lokacije v Sloveniji in drugod po svetu. Predstave pa ne bi bilo brez ... denarja, seveda. Za lo gre zahvala Barki ter delno tudi SLKD-ju. lekst in foto: Urša viogo so za spremembo prevzeii parkeljni ter poredni Janezek. Vendar bodo prišli tudi angeli in pokazali ves svoj sijaj. Predstavo bomo pripravili na Miklavžev večer, v torek, 5. decembra, ob 18. uri v KUD-u Franc Kotar Trzin. Vsak otrok bo prejel darilo pod pogojem, da bo že prej vpisan v zlato knjigo. In kako se bo to zgodilo? Očki in mamice, babice in dedki ali kdo drug od starejših lahko svoje otroke vpišejo na list na nas-lednjih "točkah": v vrtcu Žabica Trzin, v osnovni šoli Trzin ali pa v župnišču. Darila, ki bodo brezplačna, pa naj bi přejeli le otroci do vključno tretjega razreda in le listi, ki se bodo 5. 12. ob 18. uri nahajali v dvorani. Kaj se bo takrat še dogajalo, pa natančneje poglejte na oglasne table ali pa povprašajte sosede, oni prav gotovo vedo vse. gledališki maraton Živahno pa bo tudi 3. decembra, ko se bo odvijal GLFDAL1ŠKI MARATON. Z otroki pripravljamo okoli šest odlomkov iz zna- nih představ: Sneguljčica, Pepelka, Janko in Metka, Mali princ... Otroci bodo prevzeii vloge igralcev, režiserjev, kostumografov ter scenografov. To bi bilo zaenkrat vse. Kakšna presenečenja oziroma želje o predstavah nam bodo pripravili drugi, še ne vemo. Vemo pa, da bo zelo težko izpeljati vse zgoraj naštelo, kajti dan ima le štiriindvajset ur in otroci imajo še mnogo drugih obveznosti. Vendar nam je še vedno uspelo! Za konec naj že ne vem kolikokrat doslej po-vabim k sodelovanju DIJAKE, lahko tudi STUDENTE, da stopijo na oder ter sprosti-jo adrenalin. Moja želja in tudi želja drugih je, da naredimo predstavo, kot se šika. Vem, da vas je v Trzinu mnogo takih, ki si to tudi želite. Mnogokrat mi kdo na avtobusu reče, da bi tudi nastopal. Pozabite na strah ali kar-koli vas že muči in prikorakajte do KUD-a (Flis v starem Trzinu) ali pa odtipkajte telefonsko številko (041/ 287-662) in me pok-ličite. Veseli vas bomo tudi, če imate mogoče talent za izdelovanje kostumov ali za pomoč pri izdelovanju scene. Verjemite, nikomur ne bo žal, zato PRIDI ! Urša VAI3ILC !!! Olroci, primile svoje slai'še za rolortnega društva in Občine Trzin so ob slovesu Tonetu poklonili dres in majice, ki jih je kasneje na lekmovanju tudi nosil. Kol smo izvedeli, je Toneta ameriška televizija posnela ravno takrat, ko je pritekel v cilj, in na posnetkih sta lepo vidna napis Slovenija in znak trzinskega športnega društva na njegovi majici. Tonetov prihod v cilj so kasneje uporabili v posebnem spotu tek-movanja, tako da si je trzinskega športnika in znak našega društva lahko ogledovalo verjetno največje število ljudi doslej. Vsi udeleženci poslovilnega srečanja smo Tonetu zaželeli srečno pot in mu obljubili, da boni na dan tekmovanja zanj kar se da stiskali pesti. Naslednji dan je létalo z Brnika poneslo Toneta preko Frankfurta in Los Angelesa do raja na Zemlji, na Havaje. Letos je šel Tone na Havaje s popolnoma drugač-nimi občutki kot prvič, saj si je precej izkušenj pri-dobil že lani. Nastanil se je v městu, oddaljenem le dva kilometra od kraja tekmovanja. Čas pred tekmovanjem je izkoristil predvsem za treninge na krajših razdaljah in za kar se da najboljšo pripravo, tako psihično kot fizično. Njegov dan se je začen-jal tako, da je vstajal že navsez-godaj in plaval 2-3 km, nato je čas izkoristil za zajtrk in poči-tek, da si je nabral novih moči. Sledilo je kolesarjenje - 80 km, dan pa je ponavadi zaključi! s tekom. Ves ta čas ga je spreml-jalo lepo vreme, predvsem pa je bilo zelo vroče in soparno, kar za tište kraje sploh ni nenavad-no. Dva dni pred tekmo so morali tekmovalci oddati opremo, prevzeti štartne številke in se udeležiti zabave Pasta party, na kateri so se malo pozabavali ter najedli zelenjave in sadja ter ostale hrane, ki jo uživajo triationci. Zadnji dan so tekmovalci pripravili še svoja kole- sa in tekmovanje se je lahko začelo. Tudi letošnje tekmovanje je bilo pripravljeno na res vrhunski ravni. Pri pripravah in izvedbi tekmovanja je pomagalo kar 7000 prostovoljcev. Triatlon se praviloma vedno začne s plavanjem. Ob tem naj povem, da v tamkajšnjih vodah domujejo morski psi in tudi delfini. Prav zaradi njih so tišti del morja, kjer so tekmovalci plavali, zelo dobro zavaravali. Okrog plavalnega delà proge so Ijudje stražili v kanujih, pod vodo pa so bili potapljači, zato ni bilo bojazni, da bi se komu od lekmovalcev kaj pripetilo. Plavan-ju sledita kolesarjenje na ! 80 km in tek na 42,2 km. Veliki dan letošnjega triatlona je bil 14. ok-lober, ko se je ob 19.uri po našem času (na Havajih je bila takrat ura 7.00) začelo tekmovanje. Takrat smo se tudi številni Trzinci usedli pred računalnike in tekmovanje spremljali neposredno po Internetu. Nočje bila dolga, Toneta pa smo lahko videli več-krat. Malo po 6.uri zjutraj je Tone pritekel skozi cilj kot 1 1. v svoji starostni skupini od 50-54 let, s časom 11:14:51, kar je res fantastičen dosežek, na katerega smo lahko ponosni tudi vsi drugi Trzinci, da ne rečem tudi Slovenci. Ob tem je treba pove-dati, da je bilo letošnje tekmovanje eno naj-težjih v zgodovini havajskega triatlona, saj je na dan tekme pihal moćan veter, tako da je izredno veliko tekmovalcev med kolesar-jenjem odstopilo, saj jih je dobesedno vrglo z njihovih koles. Tudi končni rezultati tekmovalcev so bili slabši kot prejšnja leta. Nekaj dni po tekmovanju smo člani Športnega društva Toneta skupaj z njegovi do-mačimi pričakali na letališču Brnik in mu pripravili sprejem, kot se za športnika nje-govega kova spodobi. Urađen sprejem zanj pa je Sportno društvo pripravilo v torek, 14. 11., v dvorani KUD-a v Trzinu. Tone nam je orisal potek tekmovanja in svoja doživetja, kasneje pa srno mu v prijateljskem klepetu lahko zastavl-jali tudi vprašanja. Tone je kljub temu, da ni več rosno mlad, še vedno poln življenjskega elana in ima tudi za prihodnost še veliko načrtov. Tudi drugo leto se namerava udeležiti kvalifikacij za Ironman triatlon na Havajih. V katerem kraju bodo kvalifikacije, zaenkrat še ne ve, vendar se drži starega pravila, da so vse najlepše stvari po tri. In zakaj mu ne bi šlo po sreči tudi v tretje? Člani Športnega društva in verjetno tudi večina Trzincev, bomo tudi tokrat navijali zanj z vsem srcem. Ponovna udeležba na hava- jském prvenstvu pa ni Tonetov edini cilj za naslednje leto. Udeležil se bo tudi sve-tovnega prvenstva v dolgem triatlonu na Dánskem. Prav tako pa so pred njim še tekmovanja za državno prvenstvo in pokaina tekmovanja v triatlonu. Kot večina športnikov-triatloncev si še vedno sam zbira sponzorská sredstva za tovrstna tekmovanja. Za pomoč, s katero so mu omogočili letošnji nastop na Havajih, se Tone zahvaljuje vsem, ki so mu pomagali finančno in moralno, še posebno pa se zahvaljuje ŠPORTNEMU DRUŠTVU TRZIN in OBČINI TRZIN Tanja Prelovšek Marolt O V Trzinu prizadevno deluje kar precej posameznikov, ki tako aii drugače krojijo družabno življenje v našem kraju in s svojini delom prispevajo, da je življenje našega kraja prijetnej-še. V Odsevu že nekaj časa predstavljamo mlade trzinske giedališčnike, zdaj pa smo v uredništvu Odseva skiemii, da bomo drugega za drugim predstavili člane Športnega društva Trzin, ki skrbijo za rekreacijo v občini. JANEZ LENARCIC PREDSEDNIK ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN IN VODJA KOŠARKARSKE SEKCIJE Pa še nekaj zanimivih slik, ki smo jih našli na strani http://www.triathletemag. com/kona/postracephotos .shtml Začetek plavanja Temni oblaki in velika množica na cilju Zmagovalca Peter Reid (08:21:01) in Natascha Badmann (09:26:17) Û O njem ni potrebno posebej izgubljati besed. Eni ga imajo radi, nekaterim je trn v peti, predvsem pa ga večina pozna po njegovi prizadevnosti in zagnanosti na področju športa v Trzinu. Zaposlen je v Avto-akustiki kot komercialist, skoraj ves prosti čas pa posveča delovanju športnega društva. Kot predsednik ŠD Trzin je eden izmed najbolj zaslužnih za izvedbe športnih prireditev. Pri pripravah le-teh mu po svojih najboljših močeh seveda poma-gajo tudi ostali člani ŠD Trzin (Žiga, Aleš, Gorazd in drugi), vendar je Janez najpo-gosteje tisti, na katerega se vsi obračajo za pomoč, nasvet in vodstvo. Od vseh športov mu je najbolj blizu košarka. Z njo se je začel ukvarjati že zelo mlad. V pionirskih in mladinskih letih je košarko tre-niral, kasneje pa se je odločil za trenersko Pot. Treniral je mlajše kategorije v OŠ Trzin in tudi kadetsko mladinsko ekipo Heliosa iz Domžal. Po osmih letih aktiv-nega delà na področju košarke se je od-'očil, da bo košarko igral predvsem še rekreativno in v skladu s to odločitvijo je Prevzel košarkarsko sekcijo pod okriljem ŠD Trzin. Košarkarska sekcija vsako leto organizira Maraton košarke "25 ur" in Dan košarke. Enkrat na teden, in sicer v ponedeljkih od 20.30 do 22.00 ure, pa pridejo na račun vsi ljubitelji košarke, saj v telovadnici OŠ Trzin poteka rekreacijska vadba košarke pod njegovim vodstvom. H košarki redno prihaja od 10 do 15 igralcev, ki igrajo street ball in košarko 5 na 5. Kljub predanemu delu v Športnem društvu in ob drugih aktivnostih pa Janez vedno priskoči na pomoč tudi ostalim trzinskim društvom in se udeležuje raznih delovnih ak-cij, ki jih organizira občina Trzin. Za vse informacije glede športa, ki bi jih radi izvedeli s prve roke, lahko pokličete Jane-za na telefon 041/697-600 ali kar bi bilo še boljše - pošljite vprašanja po elektronski pošti (janez_lenarcic@hotmail.com). Tanja Prelovšek Marolt m NGER PD TRZIN PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN NOVICE IZ MLAPIN/KEOA OP/EKA: "MLADINA IN GORE 2000' v, se skupaj se je začelo že 'davno', 28. oklobra - če smo čislo natančni. Bili srno požni in ne bi si upala Irdili, da nismo prekršili kakšne hitroslne omejitve na cesii. Najprej nas je zauslavil dežurni policist, polem pa smo v spremst- vu lahko vslopili v očitno kar do- _ bro varovano področje. Pa brez panike. Prišli smo le v policijsko šolo vTacnu. Tam je bilo lislega dne regijsko tekmovanje Mladina in gore. Ekipa mladih planin-cev (Polona Podbevšek, Simon Kralj, Simon Klavžar in Miha Vrankar) je pod vodstvom Emila Pevca skupaj s še 30 ekipami prišla pokazat svoje planinsko znanje. Le-to je seveda pripo-moglo, da se je ekipa uvrstila tudi na državno tekmovanje, ki je bilo 18. 11. v Braslovčah. Prijaznemu sprejemu s kultur- Med tem smo že izvedeli, da je naša ekipa zasedla 15. mesto. Premalo za finale, a do-volj za prvič. Seveda smo si ogledali še finalni 'spopaď osmih ekip in trdno držali pesti za Ljubljančane - ekipo iz OŠ Franceta Bev-ka (PD Ljubljana Matica), ki so na koncu tudi zmagali. Če že nismo najboljši, pa znamo Miha, Simon, Polona, Simon, Emil in predsednik MK PZS Matjaž Hafner vsaj staviti na prave, smo si rekli na koncu, ko smo odhajali iz Braslovč. Preživeli smo zanimiv dan, se družili z drugimi planinci in izvedeli tudi kaj novega. Na koncu pa naj se zahvalimo gospe Olgi Vrankar in gospodu Marku Podbevšku za prevoz (enako velja tudi ge. Kralj in g. Klavžarju) ter PD Onger za plačilo kosil. Irena Mučibabić nim programom je sledil tišti 'ta zaresni' del - pisanje testov iz znanja planinske šole in poznavanja savinjskega planinstva. Med čakanjem na rezultate testov smo prisluhni-li pogovoru z našim ekstremnim smučarjem Davom Karničarjem, potem pa je sledil še družabni del - petje in plesno razgibavanje. PREDAVANJE DAVA XARNIČARJA V TRZINU i j|fW|p Predavanje leta se bo zgodilo v drugi polovici januarja 2001. Več intormacij v prihodnji številki ODSEVA. Organizator: MO PD Onger Trzin ODGOVOR NA ČLANEK "ČLANI ŠPORTNEGA DRUŠTVA NA TRIGLAVU" Zelo me je razveseli! članek, ki opisuje izlet naših športnikov na Triglav, med branjem pa sem postajal čedalje bolj osupel in na koncu tudi žalostěn in morda kar malo ježen. Mar se zjanezom ne pogovarjava, morda mi je kaj zaměřil, da nili povedal ni, da se odpravljajo na Triglav. Saj vendar ve, da smo planinci vedno pripravljeni z nasvetom, pa tudi z njimi bi še kako radi šli ali pa jim dali kakšnega vodnika, jim povedali kaj lepega o gorah, jim razkazali to naše prelepo kraljestvo in preživeli bi kakšen dan skupaj, mi je rojilo po glavi. Nič, poklical ga bom in povprašal kako in kaj. Lepo sva se pogovorila in obljubil mi je, da nas bodo drugo lelo vzeli s seboj in še kakšno luro bomo skupaj prej naredili. Za ostale pa tole: Naše planinsko društvo ONGER iz Trzina šteje okoli 200 članov. Imamo enega reševalca in 13 vodnikov vseh kategorij in lahko organiziramo prav vsak izlet ali odpravo. Vsako soboto ali nedeljo gremo na kakšen izlet in prav lepo ste vabljeni, da greste z nami. Vemo, da veliko ljudi želi v hribih mir in tišino in zato radi hodijo na izlete sami. To zelo spoštujemo in nikogar ne silimo v svojo družbo. Vendar PROSIMO vse, ki se odpravljajo na zahtevnejše izlete, še posebej z OTROK1, naj pridejo kdaj na kakšen izlet in naj se s kakšnim vodnikom posvetujejo o turi, opremi, prehrani in še dosti je drugih stvari, ki so zanimive in poučne za planince. Otroke lahko celo vključite v planinski krožek na trzinski šoli. Vse to lahko dobite ZASTONJ, celo prav veseli bomo vaših vprašanj. Še bolj pa bomo veseli, če boste varno hodili po hribih, pa čeprav brez nas. Verjemite, da nam bi bilo zelo hudo, če bi se kakšnemu Trzincu v hribih kaj zgodilo, še posebej zato, ker vemo, da se da veliko nesreč preprečiti s pravilnim ravnanjem v gorah in seveda z us-treznim znanjem. Vsak od vas pa bo dobrodošel član v naši druščini, včlanite se lahko v papirnici Čačka na Kidričevi ulici. V Trzinu, 6.11.2000 predsednik PD Onger Trzin Rudi Schoss 2. SAHOVSKI EKIPNI TURNIR »BIVŠIH« DOMŽALSKIH OBČIN S ahovska sekcija ŠD Trzin je v sodelovanju s ŠD Mengeš v ne-deljo, ] 5. oktobra, uspešno pripravila prvi ekipni šahovski turnir •bivših« domžalskih občin. Turnir je potěkal v prostorih KUD Trail na njem pa se je zbralo 46 šahislov iz petih občin (Domžale, Lukovica, Mengeš, Trzin in iz povabljene občine Komenda). Vablje-ni sta bili tudi ekipi Moravč in Kamnika. Glede na odziv igralcev bi tovrsten turnir lahko postal tradicionalen, s tent da naj bi na njem sodelovali tudi ekipi Moravč in Kamnika. Malo pred 10. uro je udeležence turnirja nagovoril naš župan g. Tone Peršak. Med drugim je povedal, da je vesel, da sodelujemo ob-čani omenjenih občin tudi na šahovskem področju, kajti v tem času Rezultati turnirja (skrajšani nazivi ekip): krog: 2. krog: 3. krog: 4. krog: 5. krog: 6. krog: Črni graben - 1 1:3 Komenda - 1 Vele Domžale 4:0 Črni graben - 2 Dob 1,5: 2,5 Komenda - 2 Mengeš 2:2 Trzin - 2 Trzin - 1 3:1 Komenda - 3 Komenda - I 2:2 Vele Domžale Komenda - 2 3:1 Trzin - 1 Dob 2:2 Mengeš Komenda - 3 3:1 Trzin - 2 Črni graben - 2 0:4 Črni graben - 1 Vele Domžale 3,5:0,5 Komenda - 2 Črni graben - 1 4:0 Komenda - 3 Mengeš 0,5: 3,5 Komenda - 1 Trzin - 1 2,5 : 1,5 Dob Trzin - 2 2:2 Črni graben -2 Črni graben - 1 0:4 Vele Domžale Komenda - 1 4:0 Trzin - 1 Komenda - 2 2,5: 1,5 Mengeš Trzin - 2 1,5: 2,5 Dob Črni graben - 2 4:0 Komenda - 3 Dob 0:4 Vele Domžale Komenda - 2 0:4 Komenda -1 Trzin - 2 1,5: 2,5 Črni graben - 1 Trzin - 1 3:1 Črni graben - 2 Komenda - 3 2:2 Mengeš Vele Domžale 4:0 Trzin - 1 Komenda - 1 4:0 Trzin - 2 Mengeš 2:2 Črni graben - 1 Črni graben - 2 0:4 Komenda - 2 Komenda - 3 1:3 Dob Trzin - 2 0:4 Vele Domžale Črni graben - 1 4:0 Trzin - 1 Mengeš 3: 1 Črni graben - 2 Dob 0:4 Komenda - 1 Komenda - 2 3:1 Komenda - 3 ^jéÉm poteka sodelovanje omenjenih občin tudi pri skupnih razvojnih programih. Po tem, ko je župan po-tegnil prvo potezo, se je razvnel ogorčen boj desetih ekip. Sodnik turnirja g. Poglajen se je odločil za t.i. švicarski sistem, tako da je vsaka ekipa v naslednjih štirih urah odigrala po 7 iger z igralnim časom 15 minut na igralca. Igrali smo po pravilih FIDA za pospešeni šah. Za ekipo je lahko igral igralec ali igralka, ki ima v občini stalno ali začasno bivališče ali pa igra za lokalno šahovsko ekipo. Na turnirju so sodelovali tudi igralci brez ratinga (13 igralcev), kot tudi igralci z dokaj visokim ratingom (8 igralcev z ratingom 2000 do 2225, 1 I igralcev z ratingom 1800 do 1999). Na turnirju ni bilo pri-javnine in tudi ne denarnih na- Končno stanje turnirja Rating točke I. mesto SD Vele Domžale 2087,0 25,5 2. mesto Komenda - 1 2104,0 24,5 3. mesto ŠK Črni graben - 1 1656,8 17,5 4. mesto Komenda - 2 1931,5 15,5 5. mesto ŠD Mengeš 1747,0 13,0 6. mesto ŠK Dob 1600,7 10,5 7. mesto Trzin - 1 1500,0 9,5 8. mesto Trzin - 2 1555,0 8,0 9. mesto ŠK Črni graben - 2 1602,0 8,0 0. mesto Komenda - 3 1725,7 8,0 Rezultati igralcev Trzina Trzin - 1 1. Ivič Predrag 3,5 točk / 7 iger 2. Hozdič ldris 3,0 / 7 3. Klun Igor 2,0 / 7 4. Stjepanovič Savo 1,0 / 7 5. Nadj Vladimir 0,0 /O 6. Banko Franci 0,0 /0 Trzin - 2 1. Župane Rado 2,5 točk / 6 iger 2. Banfi Gregor 2,0 / 6 3. Benko Aleš 2,0 / 6 4. Nakrst Rok 1,5 / 4 5. Mahorič Gašper 0,0 / 4 6. Voglar Vili 0,0 / 2 za ŠD Trzin Župane Rado MAMI, KAKO JE, ČE SI MRTEV?" T t o razmišljanje je nastalo, ko me je M moj sin preprosto in jasno vprašal: "Mami, kako je, če si mrtev?" Vprašanje me je najprej presenetilo, zabolelo in me postavilo pred veliko dilemo, kako in do kod otroku razložiti smrt. Otroška duša je nežna in ranljiva. Zato upam, da vam bo moje spoznanje in razmišljanje ob branju strokovne literature na temo smrti pomagalo, ko se boste o tem pogovarjali z otrokom. Tako kakor rojstvo, je tudi smrt neizbežen del našega življenja. To je dějstvo, ki se ga ne da popraviti, pozdraviti ali spremeniti. Vsak posameznik si želi, da bi mu bilo življenje čim bolj naklonjeno, vendar se pogovoru o bolezni, prizadetosti , starosti, umiranju in smrti ne moremo izogibati, ker so, kakor pravi dr. Zalokar Divjakova, pomem-ben del vzgoje za življenje. Kljub všemu pa bi jih odrasli najraje spregledali, odrinili stran, samo da se z njimi ne bi soočali. Smrt je vedno huda preizkušnja za vsako-gar. Odrasli se ob čustveni prizadetosti in žalosti ob izgubi bližnjega borimo z lastní-mi čustvi, občutki, doživljanjem. Dr. Zalokar Divjakova pravi, da je to klju-bovalna moč duha, ki odloči, ali se bomo ob tragičnih stanjih oprijeli teh moči in kljub trpljenju našli smisel ali pa nas bodo udarci usode pripeljali do obupa. Kaj pa otroci? Starši-odrasli želimo zavaravati otroke pred soočenjem s smrtjo in žalovanjem. Ker smrt prizadene nas, se bojimo, kako bo smrt prizadela otroško dušo. Kako začeti in končati pogovor o smrti z otrokom? Z otrokom se težko pogovarjamo o smrti, ker v svojem sistemu razumevanja ne moremo določiti meje, kako podrobno otroku razložiti dogajanje. V većini primerov lahko otroku razkrijemo dějstva o smrti in kaj smrt pomeni, da bo otrok smrt lahko tudi dojel. Za otroka je smrt najprej le beseda. Še preden jo poveže z izkušnjo, bo v njegovem be-sednjaku tako, kakor "denar", "plača", "šola"... S temi besedami ni povezana nobena določena vsebina. Zato je nesmiselno otroku, ki nima vzroka za spraševanje, pričeti z raz-lago o smrti. Če pa želimo z otrokom spre-govoriti o smrti, so nam v veliko pomoč sli-kanice, ki so temu namenjene, npr. Medved-kov dedek, Dedka ni več... Mlajši otroci dojemajo smrt po stopnjah. Otroci stari pel let in manj smrt in vzrokov zan-jo ne razumejo kot nekaj končnega. Pričaku-jejo, da se bodo živali in Ijudje ponovno vrnili v življenje. Med petim in devetim letom otroci že lahko sprejmejo dějstvo, da je oseba umrla, vendar pa ne morejo sprejeti dějstva, da smrt doleti vsakega in da bodo tudi oni umrli. Pot do razumevanja smrti je za otroka težka in zapletena. Za pojasnjevanje smrti je najboljše, če si po-magamo s primeri iz narave. Zavedati se moramo, da so otroci rojeni filozofi. Zelo zgodaj vedo, da ima vsak začetek svoj konec, le da si to razlagajo po svoje. Vedo, da se po koncu zopet nekaj novega začne, nekje konča in naredi prostor drugemu. Dan se konča in naredi prostor noči. Lep dan ne moremo zadržati v nedogled, ker ga konča noč. To je dějstvo. Tako kakor regratov cvet postane regratova lučka in jo veter odpihne in je ni več. Tudi to je preprosto dějstvo, ki ga otrok sprejme. Tudi zima pride in z njo sneg in zimsko veselje. Spomladi sneg skopni in ga ni več. Dopustimo in omogočimo otroku, da doživi naravo, ima čas za čuđenje, pogovor doživljanje. Ta dějstva bo shranil v sebi. ln ravno iz tega bo črpal, ko se bo soočal s smrtjo. Otroke zanima, kaj se dogaja s telesom po smrti. Posebno predšolski otroci kažejo izrazito zanimanje za to, kako izgledajo mrtve stvari in kakšne so na otip. Mlajše otroke tudi zanima, kako bo nekdo lahko jedel, dihal, hodil na stranišče, ko ga pokopljejo. Zanima ga, ali ga kaj zebe, ali bo pogrešal svoje prijatelje, njega ... Te predstave so lahko v otrokovi glavi zme-dene ravno zato, ker otroku podajamo neus-trezne informacije o smrti. Pogovarjali se moramo z njim čim bolj realno, vendar z ob-čutkom. Ne smemo mu reči, da umrli spi, kajti preprosta otroška logika bo povezala "Če grem spat, bom lahko umri." Drugače je, če je smrt posledica bolezni. Vendar previdno! Otroku moramo razložiti, za kakšno bolezen gre, da ne bo svoje viroze ali angine povezal s svojo smrtjo. Tudi fraze, kot so "izgubili smo ga" ali "šel je v nebesa" otroka lahko zmedejo. Popolnoma drugo vprašanje je, ali verja-memo v ponovno člověkovo vstajenje ali ne. Toda znanja-dejstva ne smemo pome-šati z vero. Dějstva in vera moramo oštro ločiti. Ko otrokovo družino doleti smrt bližnjega, je to prav gotovo čas hude družinske krize, ki pa lahko predstavlja priložnost za krepi-tev bližine in povezanosti. Zavedajmo se, da ima otrok potrebo po občutku vključe-nosti. Naj spremlja tudi našo žalost, skupaj z njim obujajmo spomine, lepe trenutke in dogodke, ki smo jih doživljali z umrlim. Če je le mogoče, mu omogočimo spremljanje. Povejmo in pokažimo mu, da smo žalostni. Ne sramujmo se solza. K žalosti spada tudi jok, neglede ali iz otroških ali iz oči odraslih. Ne skušajmo otroku prikriti to stanje, ker sami nočemo ali ne moremo sprejeti smrti. Dějstvo je, da žalost boli. Računati moramo tudi na to, da se mlajši otroci na smrt odzivajo drugače kot odrasli. Tudi žalujejo po svoje. K. Muller pravi, da otroci žalujejo v presledkih. Na trenutke so žalostni in obremenjeni z mislimi na smrt, zato postavljajo različna vprašanja. Ze naslednji trenutek pa lahko te misli od- rinejo in se vrnejo k igri. Eno izmed lakih vprašanj, ki običajno nep-rijetno presenetijo odrasle, je: "Kdaj boš pa ti umrla?" Otrok bo zahteval odgovor. Pomembno je, da iz lega vprašanja razbe-remo njegovo sporočilo: 1. otrok je dojel, da smo ljudje smrtni, 2. hoče vedeti, ali mora biti pripravljen še na naslednje izgube, 3 to je njegovo ganljivo sporočilo: "Prosim, ne umri, in če boš, mi to pravočasno sporoči!". Ko nas otrok to vpraša, ga moramo vzeti v naročje in mu iskreno povedati, da upamo, da bomo še dolgo z njim, se z njim igrali, peli, pripovedovali pravljice ... H. Sharpan svetuje, da otroku povemo, da tega nihče ne ve zagotovo, vendar da verjamemo, da to še ne bo tako kmalu. To je odgovor, ki ga otrok potřebuje, kajti tako mu pomagamo, da se počuti varnega. Otroka tako spomnimo, da je ljubljen in da bo zanj poskrbljeno. Kaj pa pokopališče? Pokopališče največkrat z otrokom obisku- jemo, ko urejamo grob, prižigamo sveče ali ob praznikih. Takrat otroka zanima točno, kje je umrli in kako je v grob přišel. Hoče ga videti. Zato pogreb iz otroškega življenja ne sme biti izključen. To bi bilo tako, kakor bi mu brali knjigo in izpustili zadnje poglavje. Če pa otrok iz kakršnih koli razlogov ni mo-gel biti na pogrebu, mu ga ob grobu opišimo in povejmo po pravici. Odgovorimo mu Ie na tisto, kar ga zanima. Ne zapletajmo se v glo-boke čustvene razlage ali laži, ker s tem sebi otežujemo razlago, otroku pa dojemanje pri-povedovanega z doživljanjem. Povejmo mu, da je smrt telesni konec umrlega. Telo raz-pade in postane zemlja. Zato ga damo v zemljo. Zelo težko otrok sprejema upepelitev. Zato je pomembno, da otroku povemo, da mrtva oseba ne čuti ničesar in da je ne muči-jo več bolečine. Pomagajmo si s primeri iz nežive narave. V grobu so samo telesni os-tanki. Spomini in dogodki z umrlim pa so v naših mislih, Spomnimo se nanje, ko gledamo fotografije, ko prinesemo na rob cvetje in prižgemo svečko. To je pomemben del odgovora na vprašanje: "Mami, kako je, ko si mrtev?", kajti otrok bo videi, da mrtev ni po- zabíjen, le vidimo ga nič več. T/^» Dějstvo je, da je smrt tabu te-ma za nas odrasle. Ko se v živl- fffîftf jenju srečaš s smrtjo bližnjega, f ffifl se zaveš svoje šibkosti, naveza- f-aail* nosti in minljivosti. Travma je lahko huda predvsem, če je smrt prišla nenapovedano, iznenada, če umre otrok ali mlada oseba. Zato se z otrokom pogovarjajmo o tem od-krito in brez laži. Vendar najprej sami razjasnimo svoje strahove in bojazni ter se pričnimo veseliti življenja. Otroci bodo to začutili, mi pa spoznali, da od srca do srca teče tanka nit, ki jo ne premaga niti ona s koso. Pranja Mojca Škof, Univ. dipl. soc. pedagoginja Trzin, 10.11.2000 Literatura: 1. C. Schuster-Brink: Otroška duša ne pozna tabu-jev, Založba KRES, Ljubljana 1994 2. Z. Zalokar Divjak: Vzgajati z Ijubeznijo, Gora s p., Krško 2000 3. K. Miller: Otrok v stiski, EDUCY, Ljubljana 2000 4. 1. Ballhausen: Otroška duša je ranljiva, Založba KRES, Ljubljana 1994 Internarionui d.ij.o. Spoštovane bralke in cenjeni bralci! Kot verjetno že veste, smo 3. novembra v pritličju PIRAMIDE odprli novo poslovalni-co Turistične agencije NATA International. Dovolite nam, da se predstavimo kot agencija, ki bo poslej skrbela tudi za Vaša potovanja, izlete in dopuste. Želimo Vam namreč približati celotno ponudbo večine turis-tičnih agencij v Sloveniji, ponujamo pa Vam tudi svoje izlete, za katere pa lahko zatrdimo, da jih pripravljamo z veliko mero strokovnosti in pozornosti. Delujemo že od 6. avgusta 1991, torej imamo kot zasebna agencija kar dolgo tradicijo in seveda tudi precej izkušenj v delu. Delamo predvsem za zaključene skupine kolektivov, šol in društev, včasih pa seveda pripravimo ludi kakšen izlet za razsipne goste in popotnike. Tako smo za mesec december pripravili kar lepo število izletov, za katere pa najdete vse podatke v našem oglasu. Naš matični naslov je Iška pri Igu, za Trzin pa smo se odločili predvsem zaradi tega, da ponudimo nekaj novega tako stanovalcem kot tudi podjetnikom Za Vas - krajane, nudimo popol-io ponudbo zimskih, letnih in zdraviliških storitev, izlete in po-'ovanja, najeme apartmajevali Plovil, prelete z baloni in AV10 karte. Za podjetnike pa popolno storitev poslovnega turizma: AVIO karte, namestitve v hotelih po vsej Evropi, obiske sejmov in drugih strokovnih destinacij. Radi se pohvalimo, da potujejo z nami zelo ugledna podjetja v Ljubljani in tudi v okolici, da z nami potujejo tudi manjše firme in različne šole. Nikoli ne bomo najcenejši na tr-žišču, pa vendar je prav, da veste zakaj. Nudimo Vam nekoliko višji nivo storilev, hotele izberemo za vsako stranko posebej - pač glede na zmožnosti plačila. Avtobuse izbira-mo samo najboljše v kategoriji 5 ***** (KOROTUR in KRKATUR), ki imajo vsi mednarodno licenco prevoza. Vsi potniki so deležni drobnili pozornosti, ki jih drugod ni-majo. Naši vodniki so vsi brez izjeme prever-jeni in imajo opravljeno licenco za vođenje. Delamo torej tako, da ste zadovoljni tudi Vi. Zavedamo se, da bomo s kvaliteto obdržali tudi Vas, zaradi katerih smo v končni fazi tudi tukaj. Samo na osnovi Vašega zadovoljstva bomo lahko računali na nadaljevanje uspeš-nega delà. Z veseljem pa lahko zapišemo, da so prve potnice iz Trzina že potovale z nami v Prago v času od 9.-12. in so že pohvalile naše delo. V sodelovanju z Občino Trzin pa bomo verjetno nudili tudi storitve TIC (Turistično informacijskega centra), saj veliko obiskovalcev brezupno išče različne informacije o podjetjih v coni. V teh nekaj dneh našega delovanja smo postregli z in-formacijami kar lepo število obiskovalcev, ki so tavali po Piramidi v želji po odgovoru. Zagotavljamo pa Vam, da bomo z veseljem pripravljali tudi različne družabne večere, likovne razstave in predstavili našo ponudbo s predvajanjem diapozitivov. V Piramido bomo povabili znane Slovence, da boste spoznali njihovo življenje in delo, da boste poklepetali z njimi in jih tako spoznali. Vse to bomo naredili za Vas brezplačno, saj vidimo, da Trzin potřebuje tako obliko druženja. Izkušenj s tega področja imamo zelo veliko, saj smo do sedaj isto počeli tudi v našem kraju (v Iški vasi). Razpored prireditev objavljamo v nadaljevanju članka; og-lejte si, kaj vse Vas čaka. Pričakujemo samo to, da priđete v Piramido in se družite z nami, ki imamo radi glasbo, likovno umetnost, šport, kulturo ali pa ples. Veseli bomo številnega obiska, torej pridite ! RAZPORED PRIREDITEV ZA MESEC DECEMBER: « SOBOTA, 2. DECEMBRA, OB 10.00 -OTVORITEV RAZSTAVE SLIK Dagmar-ja Lukanoviča • SOBOTA, 16., OB 10.00-OTVORITEV RAZSTAVE SLIK Marjana Miklavca Energetsko svetovalna pisarna Kamnik - ízpostava Domžale 1230 Domžale, Ljubljanska 69 tel.: 061-720-100, 721-321 ]SVGT B»CřIWD IWEHMtKie REGULACIJA OGREVALNEGA SISTEMA Dobra toplotna zaščita objekta in moderne izvedbe kotlov za centralno ogrevanje ne pomagajo veliko, če potrebne toplotne energije za ogrevanje ne moremo prilagoditi trenutnim potřebám z ustreznim načinom regulacije. Potrebe po dovedeni toplotni energiji v prostore so najprej odvisne od trenutne temperature okolice in naših bi-valnih navad. Pravilno izbran sistem regulacije omogoča boljši izkoristek ogreval-nega sistema, vzdrževanje želene temperature v prostorih kljub spremembi zunanje temperature, prekinitev ogrevanja ali zniže-vanje temperature ogrevne vode v sistemu centralnega ogrevanja in izkoriščanje toplotnih virov v ogrevanih prostorih (toplota oseb, aparatov, razsvetljave) in sončne energije, ki se v prosloru pretvori v toplotno. Poraba goriva je s kvalitetno regulacijo 15 - 25 % nižja kot pri nepopolni ali slabi regulaciji. Samo 1 stopinja C previsoka sobna temperatura podraži ogrevanje za približno 6 odstotkov. Vrste centralne regulacije: • ročna regulacija - je najslabša • regulacijo s sobnim termostatům na-mestimo v prostor, v katerem přebijete veliko časa. Slaba stran je, da so lahko ostali prostori pregreti ali podhlajeni. • centralna regulacija deluje v odvisnosti od zunanje temperature. Temperaturno tipalo namestite na zunanji steni, pri čemer nanj ne smejo padati direktni sončni žarki. Tipalo povežemo z mešal-nim ventilom, ki uravnava temperaturo pretoka v ogrevalni sistem. • fina lokalna regulacija je dopolnitev prejšnjih dveh. Gre za regulacijo s ter-mostatskimi ventili, ki omogočajo regulacijo v posameznem prostoru, neod- visno od ostalih prostorov. Temperaturo nastavite z vrtenjem vretena. Termostatski ventili so odlična dopolnitev centralne regulacije. Razlikovati pa moramo med centralno in lokalno regulacijo. S centralno regulacijo na enem mestu, običajno takoj za kotlom ali v samem kotlu, reguliramo temperaturo dovodne vode tako, da temperaturo ogrevalne vode v sistemu centralnega ogrevanja prilagodimo trenutnim pogojem. Najbolj značilen element centralne regulacije je tropotni ali štiripotni mešalni ventil, ki je krmiljen ročno ali elektronsko. Najbolj netočno, nezanesljivo in po-tratno je ročno reguliranje. Drugi korak je regulacija s pomočjo sobnega termos-tata. Le ta z dvotočkovnim delovanjem (ON-OFF) že mnogo bolj zanesljivo vz-držuje sobno temperaturo. Največja po-manjkljivost takšnega reguliranja so sun-koviti prehodi, ki na ta način nastajajo, saj ogrevanje deluje samo z maksimalno temperaturo ali pa je zaprto. Najpopol-nejša in hkrati najbolj varena je zvezna ali trotočkovna regulacija, ki pravHoma deluje na osnovi merjenja zunanje temperature in temperature v bivalnem prostoru. Temperatura grelnih teles (radiatorjev) se spreminja zvezno, brez sunkv, kar ima za posledico izjemno stabilno sobno temperaturo. Osnovnemu sistemu centralne regulacije lahko dodajamo različne dodatne funkcije, ki povečujejo ugodje v prostoru in prispevanju k varčevanju z energijo. Tako lahko vgradimo stikalno uro, ki vidapJja nočno znižanje temperature dovedene vode. V posameznih prostorih pa vzdržu-jemo želeno temperaturo dodatno še z elementi lokalne regulacije. Želena temperatura v posameznih prostorih je od-visna od potreb in aktivnosti, ki se v posameznih prostorih odvijajo. V večini ogrevalnih sistemov predstavljajo lokalno regulacijo termostatski ventili, ki so vgra-jeni na posamezna grelna telesa. Glede na nastavljeno zahtevano sobno temperaturo dušijo pretok ogrevalne vode skozi ogrevalo. Pri tem zelo dobro izkoriščajo notranje vire toplote, kot so toplota ljudi in toplota sonca. Pomembno je še poudari-ti, da lokalna regulacija brez primerne centralne regulacije ni uspešna. Moderne konstrukcije nizkotemperaturnih kotlov za centralno ogrevanje ne zahtevajo več stalne temperature ogrevne vode. Pri teh kotlih je mogoče temperaturo ogrevne vode zniževati v območje med 30 in 40°C. Krmilna naprava pri leh kotlih vpliva direktno na gorilnik in tako vzdržuje zahtevano temperaturo. Vgradnja mešalnega ventila pri leh kotlih ni več potrebna. 0 tem, kako izbrati najprimernejši sistem regulacije, se sprašuje vsakdo izmed nas. Izbiro moramo prepusliti strokovnjaku, ta Vam bo glede na Vaše potrebe, želje, objekt in način ogrevanja v njej izbral primerne elemente, ki bodo smiselno povezani v regulacijski sistem. Dodatne prihranke dosežete tudi s pravilnim prezračevanjem prostorov, kar pome-ni, da med prezračevanjem zapřete vse ra-diatorje, da med steno in ogrevalom namestite toplotno zaščito, da zavese ne se-gajo preko ogreval, da zalesníte okna, da znižate temperaturo v bivalnih prostorih za eno stopinjo, kar pomeni približno 6% pri-hranka, da sistem obratuje v dnevno-noč-nem režimu, kar pomeni, da tudi ponoči sistem deluje pri nižji temperaturi, ipd. ^Ti UH- Ivan Kenda univ.dipl.inž. Otroci, primite svoje starše za roko, mimo-grede poberite še sosedove otoke ter ji 1,5. decembra ob 18. uri pripeljite v kult urni dom Trzin, kjer si boste lahko skupaj ogledali igrico za Miklavžev god. Starši: poskrbite, da bo tudi vaš otrok osebno obdarjen od sv. Miklavža !!! VPISOVANJE V ZLATO KNJIGO: v URTCu tRZIN, ÛSNÛVNi SOU TRZIN IN v ŽUPNIŠču. VABILO Občina Trzin in KUD Franc Kotar Trzin vas vabita na drugi debatni večer, ki bo 14. 12. ob 19. uri v dvorani KUD Franc Kotar Trzin, Mengeška 9. Gosta večera bosta Dušica Kunaver in Stane Mesar, ki bosta predstavila novo knjigo iz zbirke Pod lipo domačo z naslovom Kamen. V zbirki je izšlo že 15 knjig, ki obravnavajo ra-zlične elemente slovenske kulturne dediščine. Knjiga Kamen govori o vlogi in pomenu kamna v življenju Slovencev, kot zanimivost pa pove-jmo, da v knjigah iz te zbirke, katerih urednik je bil naš sokrajan Stane Mesar, vedno naletimo tudi na primere iz Trzina in trzinske okolice. Vabljeni POPRAVESC V oktobrski številki Odseva smo v članku o Študentském servisu po pomoti objavili dva napačna podatka. Naslov Študentskega servisa na spietnih straneh je: http://www.studentski-s-domzale.si/, Štipendijski sklad pa razpisuje 15 dodiplomskih in ne 15 podiplomskih štipendij, kot je zapisano v članku. Podeljuje pa tudi tri podiplomske stipendije. Za napaki se bralcem in tudi Študentskemu servisu Domžale iskreno opravičujemo. MALI OGLAS Oddam opremljeno pisarno -12,37 m2 v pritličju piramide - IC Trzin. informacije - tel.: 01-721 19 06 GSM: 041-723 306 IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE SpoŠtovani bralci črne kronike! Sprej mi te opra viči/o za izpad rednih infor-macij v prejšnji številki Odseva. Prišlo je do zapleta z virom podatkov. 23. 09. 2000 Kol vsi drugi avtomobili, tudi audi A6 ni varen pred vlomom. Na parkirišču enega od lokalov je med 22:30 in 23:50 uro NN storilec razbil steklo na vratih in vzel pre-nosni telefon Nokia. 29. 09. 2000 Konec tedna, v petek, se je zjutraj ob 7:05 pripelila prometna nezgoda v križišču glavne trzinske ceste in ceste, ki vodi v Mengeš. Voznik os. avta se je nepravilno vklju-čeval in povzročil materialno škodo za približno 100.000 SIT. Drugi udeleženec je bil voznik tovornega vozila S.F. 02. 10. 2000 Morebiti je vzrok za naslednjo "tatvinico" v vse dražjem gorivu? Sredi belega dne je neznanec z osebnim avtom znamke Peugeot 205 znane regislrske tablice natočil na bencinskem servisu za dobrih 2.000 SIT goriva in odpeljal, ne da bi plačal. Zoper "barabico" bo podana ovadba. Malomarnost na delovnem mestu se kaznu-je. Tokrat je bil premalo previđen V.R., ki je v blizini servisa Citroen z delovnim strojem opravljal izkop. Predhodno se ni pre-pričal o tem, kje potekajo infrastuktumi vodi in je pretrgal električni visokonapetostni kabel. Zoper njega bo podana kazenska ovadba. 03. 10. 2000 Ni prijetno redno poročati o težavah občanov na Jemčevi ulici zaradi alkohola ali na-silnega vedenja. Popoldne so intervenirali policisti in dobili pijanega občana, ki je razgrajal ter metal kamenje. Sprašujem se, ali obslaja v Trzinu strokov-na ali prostovoljna pomoč Ijudem, ki imajo raznovrstne težave? Kam se lahko zatečejo? 06. 10.2000 Ja, v jesenskem času je potrebno poskrbeti za dobro obutev naših jeklenih konjičkov. Nekdo je to storil na kazniv način. Iz servisa Štefe je vzel štiri pnevmatike znamke Fulda, dimenzij 225x50x16, vredne okoli 80.000 SIT. NN storilec je med 17:45 in 21:45 uro vlo-mil v stanovanjsko hišo na Kidričevi in vzel zlatnino, vredno okoli 60.000 SIT. V hišo je přišel tako, da je v pritličju odprl okno na vzvod. 09. 10. 2000 Dva inoška sta v trgovini Flis ukradla pet za-vojev cigaret Marlboro. Izkoristila sta nepaz-Ijivost prodajalke in izpod blagajne vzela cigarete v vrednosti 17.500 SIT. Odpeljala sta se z yugom modre barve. Stara sta približno 30 let, visoka 185 cm, eden je srednje, drugi pa suhe postave. Policisti za njima še poizvedujejo. 20. 10. 2000 Tokrat še eno kaznovanje na delovnem mestu. Sodniku za prekrške so prijavili natakari-co, ki je postregla alkohol pijanim osebam, ki so prišli v lokal Piccolo. Štirje neznanci so popili za 18.000 SIT, nato pa razgrajali in razbijali ter pred prihodom policistov odšli. Na kraju so dobili le M.Ž. iz Mengša, zoper katerega so seveda prav tako podali prijavo, ki sledi tudi pobeglim, ko se ugotovi njihova identiteta. 27. 10. 2000 Občani, pozor - ne zapuščajte prostorov ne-zavarovanih! V podjetju Kimi je bila prijavljena tatvina de-narnice, v kateri je bilo za 40.000 tolarjev denarja, tudi v tujili valutah (DEM in Itl) ter razne kartice in računi. Policisti so ugotovili, da je bila ukradnena že dan prej iz predala v pisarni. NN storilec je izkoristil odsotnost oseb v pisarni. 29. 10.2000 Ponoči je bil prijavljen vlom v osebni avto pred podjetjem Trendy. NN storilec je razbil steklo na vratih, vstopil, vendar ni niče-sar odnesel. Morda je hotel le na vožnjo ... 03. 11.2000 Pri vlomu v pet gradbenih kontejnerjev na gradbišču podjetja Kraški zidar-IMP montaža Koper je NN storilcu uspelo odnesti električno orodje- vrtalke, udarno kladivo ter škarje za rezanje železa v vrednosti 60.000 SIT. 07. 11.2000 Lopov je povzročil za 420.000 SIT škode, ko je na Lobodovi razbil steklo na vratih vozila BMW in vzel denarnico z dokumenti. Kasneje je v bližini denarnico odvrgel, denar pa, se ve, zadržal. To se je dogajalo ob 07:00 uri. Istega dne, slabo uro kasneje, ob 07:50 uri, je bil prijavljen še en vlom v avto na Berganlovi. Iz V\V Passat je NN storilec vzel aktovko in manjšo torbico z nekaj denarja in dokumenti. Povzročil je za 30.000 SIT škode. V obeh zadnjih primerih vlomov so bili predmeti vidni in zato vaba storilcem. Pos-krbite za varnost svojega premoženja in predmetov kot so denarnice, torbice in drugo in jih ne puščajte v vozilu. V. P. 0. V ODSEVU POTREBUJEMO NOVE SODELAVCE - PRIDRUŽITE SE NAM si želite novih sovražnikov? Želite, da bi vas sokrajani opravljali in glodali do kosti? Bi radi požne nočně ure prežlvljall za računalnikom in drezali v probleme, kl se jim drugi raje izogibajo? če ste na zgornja vprašanja odgovorili pritrdilno, potem ste pravi za nas! Pridružite se nam! Obljubljamo, da vam bo začelo zmanjkovati časa. sodelovanje pri odsevu je nekaj posebnega, tako rekoč adrenalinsko poćetje! primerno je za vzdržljivejše in tište, kl imajo debelo kožo; mogoče imate prav te kvalitete? poskusite, mogoče ste res rojeni pod pravo zvezdo! če bi se radi še kaj naučili o sokrajanih in svojem kraju, je odsev pravi naslov za vas. sprejemamo vse, mlade, stare, lepe, grde, revne, bogate, bele, crne in se vse druge. najraje imamo take, kl znajo slovensko in so vajeni čakati na honorar na daljši rok. nlč vam ne obljubljamo, vendar vam ne bo žal. pridite in se nam pridružite. če svojih darov še ne poznate, jih boste zagotovo odkrili. IVANU ORLU V SLOVO Jesenski veter poje svojo otožno, večno pesem, niha in upogiba krošnje v krč slovesa, trp Ušte, jih vrtinči in nosi v neznano. Se zadnjič plešejo nad domačijo, hitijo prek domaćih ces! v sivino. Osamljene in gole veje v nebo strmijo, jočejo oblaki in grom svojo žalost stresa. Oj veter, ti neustavljivi, kako naj zdaj ta hlad prenesem... Pogrebni navček v mengeškem zvoniku je zapěl v slovo še enemu Trzincu - Ivanu Orlu. Zape! je možu, ki si je s svojim delom in trudom prislužil častno mesto med tistimi pravimi Trzinci, ki žal izginevajo. Več kot 50 let je zavzeto deloval v druzabnem življenju Trzina in marsikje so ostale sledi njegovega delà. Ugled in številna priznanja si je pridobil zaradi prizadevnosti, prem.šljenost. m umirienosti Vedno je znal miriti strasti in dobrohotno pomagati tam, kjer je čutil, da je potreben. Posebna veličina njegovega delà ie bila v tem da ni ločeval naših od vaših, ampak so bili zanj vsi, ki so hoteli kaj narediti za naš kraj, enak.. V vsakem je na,prej videi člověka. Bil je dober sodelavec, sogovorec, dober sosed in vedno pripravljen delati za dobrobit skupnost., predvsem pa po- ZSeC so"Íto vphvale tudi težke življenjske preizkušnje, ki mu niso prizanašale že v mladosti. Mati šivilja, mu je umrla ko je imel komaj trinajst let. Da bi čimprej přišel do kruha, se je vpisal v obrtno šolo v Ljubljani in se pri Vahtarju v Mengšu ud ključavničarstva. Le on je vedel, kakšna stiska in narodna zavest ga je že kot petnajstletnika gnala v partizane kjer se je pošteno biril za domovino. Ko je bil ranjen, so ga okupatorji ujeli in poslali v zloglasno koncentracijsko tabor,šce Dachau. Grozote ta-borišča je preživel in se vrnil domov. Zaposlil se je v Crnučah v Jamboru in ob delu nadaljeval so anje. Izuč.l se je za orodjarja kar je bilo takrat cenjen poklic. Kmalu je postal delovodja, leta 1964 pa je postal samoslojen obrtnik, kar takrat n, bilo lahko. V t.stem času si je tudi uredil družino in si postavil prijeten dom. Ob vsem tem pa je bil delaven tudi v družbenem življenju Trzina. Takoj po končani drugi svetovn, vojnt je zacel delovat, v takratn.h ljudskih odborih. Zelo zavzeto je deloval v odboru za gradnjo požgane osnovne šole, leta 1958 je bil elan odbora za gradnjo vodovoda v Trzinu, leta 1972 pa je predsedoval komisiji za asfaltiranje cest v Trzinu. Sprva je deloval y odbonh KS Mengeš, v katero je bil Trzin takrat vključen, ko je naš kraj postal samostojna KS, pa je deloval v trzinskih odborih. Leta 972 je b,l .zvoljen v prvi svet KS Trzin, od novembra 1979 do leta 1984 pa je svetu KS Trzin tudi predsedoval. Leta 1987 je bil .zvoljen za predsednika ZZB Trzin in to funkcijo je opravljal vse do smrti. m S svojim delom je zanamcem pustil neizbrisen pečat in kdorkoli bo pisal zgodovino kraja, ne bo mogel mimo Ivanovega imena. Na vse ki smo ea poznali, pa je Ivan naredil vtis predvsem s svojo premišljenostjo in poštenjem. Nikoli se ni okonst.l s svoj,m položajem, kljub skromnim gmotnim sredstvom pa je vedno našel način, da je pomagal drugim. Zato je lahko vsakemu pogledal v oa, in vsi, ki smo ga poznali, smo ga imeli radi. Za vse, kar je naredil za Trzin in za druge, smo mu prebivala I rzma hvalezn, m ga bomo obranili v toplem spominu. Njegovim najbližjim pa v težkih časih izgube izrekamo sožalje. vodstvo Občine Trzin ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očija in dedka FILIPA VRABERJA univ.dipl.inž.arh. se od srca zahvaljujemo vsem dragim prijateljem, kolegom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih našega življenja izrekli toliko tolažilnih besed in nežnih misli nanj in njegovo ustvarjalno delo. Hvala vsem, ki mislite nanj in ste ga imeli radi. Neutolažljivi žena Mija, hči Jem, sin Rok, zet Mare in vnuka Pia in Filip Trzin, 3. november 2000 \ ÍROOA STRAN KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM MESECU: Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt, zato se s ' svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 713-529). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! j 2.12. 1 1h KUD Franc Kotar Trzin Ulična predstava MEGA ATA pred Veleblagovnico v Domžalah 3.12. 10" KUD Franc Kotar Trzin Kulturni maraton ob 200-letnici rojstva pesnika Franceta Prešerna 3.12. KUD Franc Kotar Trzin Miklavževanje v dvorani KUD 9.12. Planinsko društvo Onger Trzin Planinski družabni večer (Jarški dom na Mali planini) 9.12. Športno društvo Trzin Otvoritev smučarske sezone na Rogli V primeru, da na Rogli ne bodo ugodne snežne razmere, pa se bomo 16.12.2000 odpeljali na avstrijsko smučišče Mokrine. 11.12. 1 7h Turistično društvo Trzin OS Trzin: Teja Hlačer (dipl. etnologinja) - delavnica in predavanje o božičnem in novoletnem praznovanju nekoč in danes 14.12. 1 9" Občina Trzin in KUD Franc Kotar Gosta večera bosta Dušica Kunaver in Stane Mesar, ki bosta pred- Trzin stavila novo knjigo iz zbirke Pod lipo domačo z naslovom Kamen. 16. 12. Planinsko društvo Onger Trzin Novoletno srečanje (Jarški dom na Mali planini) 16. 12. Planinsko društvo Onger Trzin - Izlet v neznano (izlet je bil prestavljen!) Mladinski odsek 17. 12. Planinsko društvo Onger Trzin - Novoletno srečanje Mladinski odsek NÁPOVĚDU JEMO: druga pol. Planinsko društvo Onger Trzin - Predavanje: Davo Karničar - Smučanje s strehe sveta jari. 2001 Mladinski odsek STALNA VABILA: Društvo upokojencev Žerjavčki Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje v gostišče Bor pri Mercatorju v novem Trzinu Strelsko društvo Trzin Strelsko društvo vabi vse ljubitelje strelskega športa vsak dan od 18. do 20. ure na strelišče. Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek MO PD Onger Trzin vabi osnovnošolce, dijake in studente, da se jim pridružijo. Planinski krožek na OŠ Trzin je vsako sredo ob I 5. uri v učilnici zemljepisa, dijaki in studenti pa se srečajo vsak drugi četrtek v mesecu v društveni hišici. ŽELIMO M, DA VAS DECEMBRSKI DOBRI MOŽJE MIKLAVÏ. BOŽIČfK IN DĚDÍK MRA2 ne pozabíjí) in m mmm i dařili i i Dobeno 75, 1234 Mengeš telefon 01/72 37 473, fax 01/72 30 901, GSM 041/617 355 Ç BAHNĚ') iifríP AVTOPREVOZNIŠTVO HUBAT DOSTAVA KURILNEGA OLJA za gotovino ali na 6 obrokov BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL: 562 12 54; 562 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO) PIKAT d.o.o. TRZIN Projektiranje, inženirins, krovstvo, adaptacije, trsovina. Špruha 42, 1236 Trzin, Tel.: 01/562-22-18 , Fax.: 01/562-22-19, GSM: 041/662-815 V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA MODNE TKANINE PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 7.00 DO 19.00 V SOBOTO OD 8.00 DO 13.00. IZVAJAMO: • Kravsko kleparska delà. Al, Cu, Rf • Vse vrste kritin - Gerard, Decra, Trimo, Tuftile, S-metal, Tondax, Bramac, Esal... • Izolaterska delà, klasične izolacije • Akustična izolacija stropov in sten • Adaptacija streh in konstrukcij • Knauf stene - montažni stropovi • Hidroizolacija ravnih streh • Stresna okna Velux Elektronsko poslovanje KLIK Klik je spletna poslovalnica odprta 24 ur na dan in omogoča: - opravljanje plačil in prenosov med računi, - vpogled v stanje in promet na računih, - pošiljanje sporočil banki PIROKLIK Proklik omogoča samostojnim podjetnikom hitrejše, preglednejše, bolj diskretno in cenejše opravljanje bančnih storitev, ne glede na polsovni čas banke. SMS sporočila Storitev SMS - kratka sporočila o stanju na računu, je namenjena uporabnikom tekočih računov, ki so imetniki mobilnih telefonov, ne glede na tip mobilnega telefona ali lokacijo. Uporabnik lahko na svoj mobilni telefon prejema informacije o stanju na svojem tekočem računu in na vseh tekočih računih, na katerih je pooblaščen. Vse informacije Vam borno z veseljem posredovali v enotah Banke Domžale € ) banka domžale y Banka za vas Dekliška pevsko skupina Žolne poslale vse bol| znono, kor si ludi pošlenc zasluži TRZINSKI PODJETNIKI SO SE PREDSTAVILI fotoreponoža s predslaviřve. I Sper snio lahko doma, v Trzinu poslušcli "našega" Domimko Kozoričo Uvodni pozdrav trzinskega podžupana Valenlinn Knlpnrn Program |e piijelno in profesionalno povezovala Pelra Keržmar lgron|e violinislke Eve Oblak prilegne ludi hsle. ki jim drugače ni do klasične dokazal, do je mojite» pripovedi m recitocij? ' Nojzoslužnejša za pripravo I predslovilve dejavnosli iizinskih pod|elmkov Jožica Rihler Ćlomce plesne skupine Mrki so ludi odlične monekenke Plesno skupme DPM Trzin zno med gledolce vnesli sprosčeno vzduje Ceprov čislilcev oken ni bilo roliko, kol so nopovedovaii, so fonlje nazorno prikazali svo|e delo Tudi deguslocip dobrol je prilegnila zasluženo pozornosl Mega aro irzinskegc gledališča Cizaroo |e J nasmeial gledolce