PROBLEMI PLURALIZEM V KULTURI Alain Grosrichard, Struktura seraja Jacques-Alain Miller, Despotizem Koristnega Gérard Miller, Poganjki uživanja maršala Pétaina Mladen Dolar, Prolegomena k teoriji fašističnega diskurza Slavoi žižek. Načela stalinizma — kratki kurz Rastko Močnik, sub pluribus unum Braco Rotar, Figura zajetja Matjaž Potrč, Pluralnost in njena omejitev Nenad Miščević, Ideologija 1 historija Ružica Rosandić, Kulturni identitet Francoska marksistična epistemologija Rado Riha, Brezzgodovinskost matematične formule? Eva Bahovec, Cannon ali Freud? Ivan Groznik, Vedenje, oblast In spol? Michel Fichant, Ideja zgodovine znanosti Georges Canguilhem, Objekt zgodovine znanosti Ob stopetdesetletnici Heglove smrti In Levstikovega rojstva Slavoj žižek. Operaciji odtujitve in ločitve pri J. Lacanu ter njuno razmerje do Heglove dialektike Rastko Močnik, Figurae artis amatoriae Prispevki k historičnemu materiallzmn Marko Kerševan, Produkcijska razmerja in razredni boj Monumenta teorije označevalca Miran Božovič, Osvetlitev vzgiba anamnesis v Platonovi filozofiji I. Filozofske razprave Tine Hribar, Marxovo pojmovanje družbe kot subjekta Ivan Urbančič, Epohalno moderni smisel tehnike Prispevki h konceptnalizaciji zgodovine nmetnosti in literature Andrej Drapai, Kič in estetsko Hans Mayer, bepfmelfo ' f-' ±чЈ M A SIN ARIA šolstvo: Liza Habič, Saturnalia 0 prevod: Radoman Kordić, Nasilje vsakdanjosti godba: Igor Kramberger, Prikrojena idila ni zastrla zabeleženega naključja. film: Darko štrajn, Allenov paradoks agittrop: Josip Pajk, Ontogeneza in filogeneza — Zdenka Veselič—žerjav. Po- men falosa II. — Slavoj žižek, Homologija in njena dialektična konkreti- zacija — Dobrivoje 2ivković-žika, Stališče materialistične teorije v reli- gioznih zadevah. branje: Jacques Lacan, štirje temelini koncepti psihoanalize (S. žižek) — E. V. Iljenkov, Dijalektika apstraktnog i konkretnog u Marxovom »Kapi- talu«; Hotimir Burger, Znanost povijesti (V. Telič) — John Locke, Dve rasprave o vladi 1Д1; Ursula LeGuin, Leva ruka tame (В. Popovič) — John Christopher, Smrt trave: Roberto Vacca, Smrt megalopolisa (В. Po- povič) k problematlzaclji šolstva: Rastko Močnik, pismo Delu Številka 209-211 (6-8,1981), letnik XIX RAZ PRAVE PROBLEMI 209—211 (6-8, 1981) letnik XIX. Uredništvo: Ra&tko Močnik, Rado Riha, Miran Božovič, Ervin Hladnik, Darko štrajn. Jure Mikuž, Miha Avanzo, Denis Poniž, Drago Bajt, Marjan Pungairtnik. Glavni in odgovorni uirednik: Slavoj Žižek. Бл^е^ revije: Vojo Likar, Rastko Močnik» Jože Vogirinc, Slavoj žižek, Emil Filipčič, Matjaž Hanžek, Niko Grafenauer, Tine Hribar, Taras Kermauner, Denis Poniž, Dimitrij Rupel (delegati sodelavcev revije); Miha Avanzo, Boris Dolničar, Marko Kerševan, Tomaž Kšela, Sonja Lokar, Jože Ositerman, Sandi Ravnikar, Dušan Sikupak, Mile Vreg, Andrej Ule, Drago Zaje (delegati širše družbene skutpnosti). Pred- sednik sveta: Tomaž Kšela. Tekoči račun: 50101-678-4898(2, z oznako: za Probleme. Letna naročnina 120 din, za tujino dvojno. ladaijatelj BK ZSMS. Tisik: ZGEP Pomiurski tisk, TO tiskarna. Murska Sobota, Lendavska 1. Revijo denarno podpira Kuiltuirna sikuipnost Slovenije; po sklepu Re- publiškega sekretariata za proeveto in kulturo št. 421-1/74 z dne 14. 3.1974 je revija oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov. Uretóstvo začasno sprejema sodelavce na Starem trgu 21 (prostori ŠKUC-a) vsak toirek in četrtek med 13. in 1&. uro. Cena te številke: 50 din. KER JE REVUA V TEŽAVNI FINANČNI SITUACIJI, PROSIMO NAROČNIKE, KI TEGA ŠE NISO STORILI, DA ČIMPREJ PORAV- NAJO NAROČNINO ZA LETOŠNJI LETNIK TER MOREBITNI ZAOSTANEK NAROČNINE IZ PREJŠNJIH LET. VNAPREJ SE ZAHVALJUJEMO ZA RAZUMEVANJE. REDAKCIJA PLURALIZEM V KULTURI OZNAČEVALNA ANALIZA IDEOLOŠKEGA DISKURZA je bü podiuaislov francosteo-jugoslovairDskiega kotokviijai iz teoretske psiho an ali ze PLURALIZEM V KULTURI, ki je bil 25. in 2.6. oktobra 1980 na Filozofski faikiiiiteti v Ljub- ljani. Pričujoča rubrika Problemov-Razprav prinaša gra- divo iz tega srečanja. Vsá sestavki so predelane oziroma razširjene raizličice besedil, ki so biila prebranai na samem bolokiviiju, s tremi izjemaimii: Ker zaradi otojekitivnih razlogov (o katerih je najti dovolij pričevanj celo v franicoskem množičnem tiskfu prvih mesecev tega leta: nadaljnji zapleti s Caxise freudienne itn.) J. A. МШет, A. Grosirkahairdj in G. Miller žal niso mogli pripraviti posebej kolokviju niaimenjenih tekstov, so se oirganiaaitorjá po dogovoru z njimi odiločili za prevod treh že Oibjavljenih tekstov, ki se neposredno vklijučuijejo v temaitsko polje kolokvija in t!U.di tvorijio vsebinsko pove- zano celoto: tri podoibe novoveškega gospostva, od ideološ- ke fantaizmaitiike »vzhodnjaškega despotizma«, na kaitero se opira absolutistična monarhija, prek zgodnjemeščanskega utilitariisti&nega) »de^spotizma koristnega« do diskurzivne ekonomije francosike različice poznomeščanekega' »totaii- tarnegia« gospostva, PLURALIZEM V KULTURI Alain Grosrichard STRUKTURA SERAJA 1. Poffled in črka »Kraiij' i'zda pismeno povelje, naj oslepi o tega in tegia otroka iin to povelje daijio prvemu prišleku (v Perziji namreč ni poklicnega krvnika) /____/. Ko povelje prenesejo v serajv je kmalu dojeto in tam vzbudi jok im stok; toda kionćno je treba otroka predaità Etvnuihi ga privedejo k okrutnemu siu, ki jim vrže povelje,, ali kot bi rekJi vi, pečatno pismo, nato sedie na. tla, prime otrokai, ga položi po dolgem čez kolena z obraizom navzgor ini mu' z levico trdno drži ^aivo- Nato mu z eno roko odipre veke in z drugo prime zai koniico svojega bodiaila ter miu iztr^, očesi, eno za drago, celi in nepoškodoivam kot orehova jedrcai. Zavije ju v robec in ju nese kraliju.«' Takia je despoteka scema^ Vse v tem Charddnovem tekstu 1>оп1ага.гја despotsko oblast, táko kot pade v oči evropskemu poipotniku XVII. stolefcjai Povelje: nemi označe\-alec, komaj ziagiledan, takoj izvršen. Cilj, ki ga. je treba doseči: polastiti se pogieda. Sel: prvi prišlek, bi dobi viso oblast, a le preko povelja in za to povelje, kd ga napravi krvniikia. Sedanják pripovedi, kjer se jais-no raizibára pokorava-nje brez odùoga in brez komentarja, poinavljalni značaj operacije, njen nespremisnJjivi in neizbežni ritual, saj ni nobenega prostora za najmanjšo subjektivno iniciativo. In še,, med divema vejicamia^ amaJogija s proatmim pism/om ... Pogled', črka: pred sabo imamo dva. ključna členai, dva gibalna elementa despotske oblasti na VzihodU^ Res je sicer, dai v Turčiji suitani ne oslepljuje: zapira in pcgioeto uibija. Res tudi, da v Perziji in drugod povelje ni' zmeraj' napisano: zadosituij.e že miigijaj z očesom, niami'g S' prstom^ z nogo ali z ustaicami. Toda pogled in črka ter spletenost imaginarnega in simbolnega registra, ki je opora njuni vzajemni igri, imaita paradigmatsko vrednost v tem' proeoj'nem. in tihem svetu, ki ga polarizira- idiol in ki ga prečijo Oiznačevalci — nosilci zakona, goreči od strasti in vendar Madnii kot nerazumljivo preprost stroj pod kipenjem fanitomiskiih obiik, kd jiib poraja. Dve formuli despotske oblasti Iztaikniiti oči »Despotska vladavina tako rekoč bije v oči.«? Do bi dobili pravo predsitaivo o funkciji pogüeda. v ekonomiji despotske oblasti, je dovolj, če to Momtesquieujevo' formiudo razjumemo v vseh pomenih, najprej pa v dobesednem: despot izitikai oči. »V per- zijskem pravu je močno nenavadno, da državni zakon odreja, da se na prestol ne sme povzpeti slepec. Ta zakon, za kaiterega sicer 'm^nogi trdijo, da ga je treba razumeti v moralnem smislu, je silužil za podlago v Perziji vladajočemu običaju» da oslepijo moška otroke kradjevske krvi.«3 Biti gospodar se torej pravi videti. Despot je lahko bebav, nor, neveden, pijan, bO'la.n, nič za to: ■včdi. Ne videti se pravdi biti obsojen na pokoravanje. V deisipoitskiem režimu, kijer se zmeraj »slepo« uboga, je slepec emblemski lik' podložnika. Že Kiros »je imel dobrega vodjo za zakon, ki vidi, saj je zmožen 'poveljevati in videti tistega,, ki ne uboga, ter ga kaznovati,« poroča Kseniofon,^ ki pripoveduje, kako je perzijski kralj osnovaJ svojo policijo tako, da je po celem kraljestvu .pomnožil število ogteduhov.5 Kaže, da se stvari od tedaj niso spremenile. Tavernier pripcmdnja, da se »nadzornik vsega kraljevega imetja« imenuje Nazar, kar pomeni »Videč«. V Perziji, po kateri sta potovala Paul Lucas ali Chardin, človeka povsod nadzorujejo »kraljeve oči«: tako perzijsiki jezik označuje ogleduhe. A ne gre le za oigdeduhe: kjer koli ste že v despot&kem prostoru, nikoli ne veste, če vas ne opazuje oko gospodarja samega. V Turčiji lahko, po Gedoynu., Veliki Gospod prisostvuje običajnim S'hcdo-m Divana »preko zamreženega okna, ki 2 gtedia v dvorano, in tako drži svoje uslužbence v straihiu in v dolž- nosti, saj se zmeraj bo|ijo, da ni gospodar prisoten pri njihoviih posvetiih.«^ Toida zmožen je kjerkoli nadzorovati kogar kolii, na primer tako, da- privzame videz breziminega mimoidočega na carigirajski ulici. »Zdaj' je šel k peku, pripoveduje Thévenot, kjer je kupil kruih; in zdaj k mesarju, kjer je kupil kos mesa; in neikega dne, ko mu je mesar hotel prodati meso preko cene, je pomignil svojemu krvniku, kii je mesarju takoj' odrezal glavo.«' Vzihodnj'aški despotizem je vladavina pogleda> ki je hikraiti povsod in nikjer, edinstven in neprešteven. Pogded-gospodar, najprej zato, ker je gospodar pogledov. Kaj se je godilo zuinaj, je Amurat iz svojega, seraja opazoval »z odličnim daljnogledom, ki so miu ga pokionili Benečani; in nekega dne, ko je cprezal kot običajno, je v Peri opazil moža,, ki je prav tako z daljnogledom gledal sultanove žene, ki so se prav tedaj sprehajale po vrtu.«8 Takoji pošlje svoje mutce, ki ga ubijejo in ga obešenega na njegovem daljnem otou pokažejo suJitanovemu zadovolijrie-miu očesu. Zgledna ilustracija tega gospostva nad pogledi je oslepitev kraljevskih itrok v ispaha.nskem seraju: naitančno, a preprosto delo, ki zahteva manj spretnositi zlatarja ali kirurga kot tanikovestnost vdanega siu- žafcniikia, ki pripravlja poslaisitico za svojega gospodarja. In ne prinese mu očesa — organa in ovojnice vidai — temveč zenico: pogled sam. Dopolnjeno gospostvo, brez dvoma vrhunec gospodarjevega užitka, saj lahko gleda sam pogled, ki ga drži v rokah. S'lužiti torej pomeni' pokaaati gospodarju, da ima mo'nopol nad pogledom. Michel Baudier je že v začetku XVII. stoletja poudarjal, kaiko je v cari.grajskem seraju — »danes glavnem sedežu vladarske nadutosti,« — »kdor si drzne dvigniti oči, da bi pwigledal v obraz (Velikega Gospodar), kriv hudega zločina., tako da imiajo vsi dvorjani, razen vezirja, muftija in zdravnikia, M se mu gredo poklonit ali ga častit, sklenjene roke in povešene oči; v tej drži se priklanjajo globoko do tal in ga pozdravljajo, ne da bi ga videli, čeprav je prav pred njimi.«' Du Vigmu bo konec stoletja ponovi isto: Turki »pazijo, da ne bi nikoli' pogledali v oči Njegovega Veličanstva, in niti ne njegovega obraza (...) Ne smejo biti tako predrzni, da bi ga gledali: dovolj je že, da so gledani.«!" Tudi v Siamu, »kadar se pokaže kralj, morajo biti za.prta vsa hišna vrata in okna in vse ljudstvo se vrže na tlai, ne da bi si ga kdo upal pogledati.«i' Gospodar, ki tako razpolaga s pogledi, jih zna. tudi izraibljatL Zgodi se,, dai se vendarle pokaže, čeprav vseviden in nevid'en. Despotov nastop pa je zmeraj stvar gledališke režije.'^ Kiros je vedel, da. je veličina stvar prevare in optične iluzije in je izbral medijska oblačila, »ki lahko prikrijejo morebitne telesne hibe in. tiste, ki jih nosijo, napravijo zelo lepe in velike; medijska oibuvaila so namreč takšna, da je vanje zelo lahko vsta.viti nevidni vložek, ki človeka pokaže večjega, kot je v resnici^ Odobra.val je tudi barvanje oči, da bi jih naipcavili svetlejše, in šminkanje, da bi izboljšali naravno barvo polti.«''^ Veliki MO'gul pa določene dneve sprejema v avdiijenco, »sedeč na neke vrste mali galeriji ali bailkonu, dvignjenem nad pritlično dvo- rišče.« Pod njim so v piramidalnem redu ra^zporejeni dostojanstveniki nasproti Zibranemu ljudstvu, ki je že nižje, tako da je »ta prostor na moč podoben splošni perspektivi gledališča.«i-» To predstavitev despota sicer odlikujeta slovesnost in rednost, ki ga spravljata v sorodnost s kakim astronomskiim pojavom.V Etiopiji) se despot pokaže le štirikrat na leto, in to ped tančico. Araški kralj, kot pravi Gaultier Sobouten, pa le vsakih pet let ob polni luni zadnjega meseca v letu. Thomas Rhoe opisuje, kako se Veliki Mogul pojavlja dvakrat nai dan na oknu svoje palače, ki gleda na veliki trg, kjer se zbira ljudstvo, da bi ga videlo: »Njegovi pcdložniiki so mu bili sužnji, vendar si je tako slovesno naložil vse te zakone, da bi se ljudstvo uprlo že, če se en sam dan ne bi po'ka'zal, ne da bi razložil to spremembo.«!' Despot se uklanja zako- nom>, tako strogim, kot so zakoni narave. V zameno pa se zdi, da niu narava sama uboga, tako kot na Japonskem, kjer so pred negib- nim Dairijiem. »opazovali njegove kretnje in najmanjše migljaje; iz tega so napovedovali, ali bo dan srečen ali nesreéen¡; njegove giibe so gilede na letrai čas in vremenske razmere imeli tudi za napovedi obilja ali s.uše, miru ali vojne«,!' ali kot v Siamu, kjer kralj z enim pogLedom zniža reko.'® 3 »v Perziji) in na astaleni Vzhodu so kralji, pravi Chairdim., kralji za izložbo.« V prvi) vrsti pa so, če lahko tako rečemo, skozi iizložbo. Naij se despot v redniih presledkih pojavlja na kakem oknu ali naj se skriva; naj se hdu je treba pokazati, kadar nastopi, ali se nasprotno skrivati doma —• despot se viselej nagiba k temu, da se vzpostavi kot čisto »bitje pogledal«, hkrati središčnje-ga in obroibnega, zajemajočega in zajetega, saj je tisti pogled, ki vas domnevno gleda v vseh drugih, in tisti edinstveni pogied, ki- iz središča Palače zajema Mesto, Ce- sarstvo in Svet. Despotska oblast se torej odlikuje s tem, da »bije v oči« v vseh pomenih, če naj se prepustimo semiamtični igri, ki jo poruuja Montes- quieu. Vendar pri Montesquiieuju najdemo še neko drugo formulo, kd; osvetljuje drugo, prav tako značilno potezo te oblasti »Volja kot bilja.rdna krogia« »Brž ko je vladarjeva volja znana, mora učinkovati tako neiz- bežno kot krogla, ki jo vržete v dru'go kro^glo.«.'' Nova_ metafora, namenoma sposojena iz kartezijanskega univerzuma, ki ji moramo sedaj izmieriti pomen. Ni presenetljivo, da je despotizem, kraljevina- pogleda, tudi kra- ljevina znakov: »Tarkviinij in Trasilbul', kd sta sekala glave maka, sta raizumelai, bo napisal Rousseau, da je najbolj energična tista govorica, kjer je znak vse povedal, še preden smo spregovorili.«20 Obstoji pa še bolj energična gtovorica, kjer se sam znak stanjša v golo materialnost označevalca. »Aleksander, ki je zapečatil usta svojega Ijuibljenca,« to je pra.va govorica absolutnega Gos.podarja: tista, v kateri je znak vse povedal, ne da bi bilo zatem potrebno ali celo možno govoriti, da bi ga interpretdra-li. Ne zato, ker bi bil njegov smisel jasen, temveč zato, ker nima smisla. Uporabljati govorico zna- kov, tudi če hočemo naznačiti smrt, pomeni- dopuščati razlagalca, ki lahko izda, pa četudi le razlaga povelje, saj je to le način, da ga upravičimo in da gospodarja prikažemo kot odvisnega od nečesa drugega- kot od samega sebe (resnice, zakona) in podvrženega — vsaj — razumu: »V despotski vladavini je enako škodljivo, če dobro ali slabo raizmiišljaš; dovolj je že, da razmišljaš, pa je prizadet princip vladavine.«2' Zdi se, da bolj kio je red arbitraren, bolj ga ubogajo, kot da bi štela označevalna materialnost sama, očiščenai vsakega d-ru^ga nanašanja razen sa-me nase: »Brž ko vladar ukaže, pri priči izvršij-o vse, kar reče, celo tedaj, ko ne ve, kaj počne in- kaj govori, kot kadar je pijan:.«22 Skratka^, prav malo je važno, kaj je sama despotova oseba: ubogajo manj njej kot označevalcu njiene volje. Vse kaže, da je despot gospodar označeva-lcav tako kot je gospodar poigledov, in da je gospodar skozi označevalec, tako kot skozii pogled. A treba je iti še dlje. Kot se je prej gospodar stapljal s sam-im pogledom, tabo se sedaj staiplj-a z označevalcem. Rekli smo, da se despota uboga »slepo«. Despotske države potre- bujejo prostrane neo-blju-dene ravndne: prosojen prostor brez ovire, brez skrivnosti, od vseh strani odprt pogledu. Dodajmo še: ta prostor je puščava tišine. Zvok je ovira oblasti označeva-lca, ki dobro — brez motenj — kroži le v tišini. Te tišine v ogromni-h puščavah očitno ni težko vz)posta-viti. Pre- seneča pa, da vlada tudi- v mestu. Večina popotnikov poroča, da je Carigrad največje evropsko mesto, celo bolj naseljeno kot Pariz.^^ Vendar pa, »v enem dnevu- je na eni pariški tržnici več hrupa kot v celem letu v celem Carigradu,« trdi Tournefort.î" Vstopite na prvo^ serajsko dvorišče, kamor se gnete množica: »Slišali bi tako rekoč leteti muho; in če bi kdo pretrgal tišino z nekoliko preglasnim ton-o-m'(...,), bi ga pri priči batiniadd častniki na obhodu: zdi se, da celo konji vedo, kje so(.. .)«25 Čeprav so tako kot despotov pogled tudi njegova ušesa do-mnevno povsod, pa se z des-potom nikoli ne govori^ temveč zmieraj le s tistim izmed njegovih služabnikov, ki ima privilegij, da mu prenese spo- госМо.2' Ne zato, ker bi tvegali, da sporočilo — njegova vsebina' ali smisel — ne bi u-gaja-lo. Prepoved ne zadeva smisla, temveč samo uporabo besede. Če bi prevzeli pobudo, tudi če bi hoteli gospodarju le izrazdti svojo ljubezen in svojo podložnost, bi bil to že upor, saj bi podložnik tako pokazal, da hoče tudi on razpolagati z označevalcem. Kot bo zapisal Us'bek: v despotizmu »ni nikoli razma-ka med mrm- ranjem in upor om.«27 4 Kadar pa sam despot odpre usta, je to le zato, da bi izustil glas, ne pai misel. Despotove bese'de, ki se ne nanašajo na nič drugega kot samo nase, ni treba razumeti, preveriti ali utemeljiti: vsakič usitvari novo resnico in postavi nov zakon, ki velja tako za naravo kot za podložnike. Kadar se sultan v svoji slavmostm ladji vozi po morju, »počasi uživa laskavo ugodje, ko vidi brezštevilno ljudstvo, kako uboga njegovemu glasu, in kako ta strašni element, podvržen njegovim zakonom, tako rekoč zadržuje bes svojih valov, da bi s svojim mirom iaraizil spoštovanje, ki gre njegovi moči.^s Zato se med despotom in njegovimi podložniki ne vzpostavi noben dialog: nobenega nesporazuma ni treba pojasniti, nobenega učinka smifilai razložiti, nobenega časa za razumevanje.* Despotu torej ne dajemo odgovora: dajemu mu odmev. Vsaka beseda, ki jo izusti^ se mu vrne pomnožena in povečana skozi tisoč ust. Odgovor je vselej že v izrečeni trditvi, pa nag bo še tako absurdna — in prav zato, ker je aibsurdna: »Če kralj opoldne reče, da je noč, je treba govoriti o luni in o zvezdah«.?» Gospodarjev glas laihko tako osupi le zato, ker z njim varčuje.^o Oglaša se tako, kot se pogled kaže — nenadomai, med dvema tišinama. Krajši je drobec, bolje deluje. Tako da je za razumevanje še bolje, če sploh ne odpre ust: »Da bi bü dober sultan^ sploh ni treba govoriti, temveč z nenavadno težo ustrahovati ljudi z enim samim migljajem očesa.«31 Migljaj očesa za trenutek prekine pogled, ki vas nepremično gleda, migujaj očesa, ki pošilja smrt, je brez dvoma označevalec-go- spodar v čistem sitanju. Leteče pismo** Toda v despotskem svetu se ponavadi absolutna oblast izvaja preko ^afičnega označe\-alca: »Otomanski nrnonarbi skoraj vedno po- veljujejo pismeno, in stil, ki ga uporabljajo pri pisanju, je zelò svo skis« je pripomnil Baudier.32 Chardini opisuje,, kako v Perziji kralja vselej spremlja njegov »pisalni oskrbnik« (Duader), ki je z zviitkom papirja v naročju pripravljen »pri priči zapisati vse, kar mu kralj ukaže.«зз v mohamedanski Aziji je namreč pismo kot tako izjemno cenjeno. Še posebej, če znamenje Velikega Pečata (ki ga v Perziji hranijo v skrinjiici, skriti sredi seraja in ki jo uradno čuva le kraljica-mati) jamči, da pismo prihaja od kralja. Zato imajo Per- žarui »za veliko nespodobniost, celo za nesramnost, da bi se kdo dotaknil kraljevskih) Pisiem,. Iz strahu, da bi se jih ne dotaknile roke, јЉ spravljajo v vrečke izvezene z biseri ali kako drugače.,«^'« Kasneje si bomo oigledali razioge, ki jih navajajo tedanji avtorji, da bi razložili to nenavadno moč pisanja v otomanskem in perzijskem režimu.35 Tukaj optozorimo le na čudežne učinke teh pisanih povelj (Hatšerif), ki so b'ila po Du Vignauju »glavna sredstva za ohranitev otomanske avtoritete, saj list papirja s petimi ali šestimi besedami izpod roke Njegovega Veličanstva^ stori več, kot bi mogle velike ai-made.,«3is Lahko bi rekli, da sam označevalec, materiaM'Ziran v črki, leti, zadene in ubije. Hkraii je sodba, sekira in krvnik. Poslan je vz enega središča in prenese ga sel, katerega prototip je kateri izmed mutcev iz) Velikega Seraja, nato prečka prostor brez zvokai in brez oviire in z gotovostjo zadene tarčo, ki mu jo je postavila gosipodarjeva muhavost. Sklenjena je, na primer, smrt nekega paše: »Sel prispe in mu pokaže povelje, da mora prinesti njegovo glavo; ta vézame povelje Velikega Gospoda, ga poljuibi, ga da na glavo v znak spošto- vanja do tega povelja, se umije in opravi molitev, nato pa brez oklevanja da svojo glavo.«з' Vsa njegova učinkovitost se tukaj zgosti samio v materiji znaka, tako da bi za uboganje zadoščal že prazen papir. ^ Ko je bil v Aridrinoplu upor spahijev, poroča Du Vignau, je ^SoHmao Aga, vodja janičarjev, »v spremsitvu le desetih janičarjev odšel med upornike s papirjem v roki, kjer pa ni bilo ničesar zapi- sanega', in prijel vodjo upornikov za vrat, mu pokazal papir in rekel: 'Cesar ukazuje'«. Toda piS'mo, ki ima moč, da ustvarj.a, lahko tudi izniči. V despotski državi, kjer_ so vsi enato nični pred Edinim, ki je in ima vse, ni no'bene veličine' (rojstvaj, vrline, zaiS'luge), кш bi 'pritikailai osebi'. Povi- šanje in padec, celo samia eksistenca in njeno izničenje so vselej učinek označevalca: »Nič ne zavaruje pred eks.travagancami despotske muhavosti, niti poštenje, niti prizadevnosit, niti zasluge; vz'gib njihove 5 domišljije, ká ga naznači premik ust ali znamenje z očmi«^' — ali splošneje pismo/črka — postavlja in odstavlja veziirje, paše, ali povzdi- guje navadnega kuharja do najvišje oblasti. Edina veličina je tis'ta, ki jo kratkotrajno dodeljuje hic et nunc, izbor trenutka. »Če bi tisti, ki trenutno nimajio posla, bo pripomnil Montesquieu, vendarle imeli poe.ebnie pravice in nae.love, tedaj bi büi v državi ljudje, ki bi bili ve-likii sami na sebi; to pa bi prizadelo naravo te vladavine.«^" Drugače povedano, vsa vrednost — in edina vrednost — indiividuov zavisi od zaznamovanja, ki ga na njih opravlja gospodarjev pečat^ Dovolj je, da je to preprosto znamenje znova odvzeto, pa je podložnik, ki пш je dajalo m-oč, v trenutku izničen: »Brž ko vladar kogar koli že obsodi na smrt, se Turki zanji ne zmenijo več in ne govorijo o njem več drugače kot o psu.«^i Karel XII. je upornemu švedskemu senatu naznanil, da miu bo za poveljevanje poslal svoj škorenj., poroča Montesquieu, ki dodaja: »Ta škorenj bi poveljeval kot despotski kralj.«.''^ Kar pomeni, da se despotska oblast ne deli. Niti se ne delegira, če rečemo, da »neznanska vladarjeva oblast v celoti preide na tiste, ki jim jo zaupa«,to pomeni, da se prenaša (il se communique): govorica, ki je prej fizi- kalna kot poEtična in ki napotuje manj- n.a družbo ljudi, ljubo- sumnih na svojo svobodo, kot na mehanični svet, ki ga. napolnjujejo živaJi-stroji in uravnavajo agolji zakoni trkov. Če pa se ta oblast lahko tako v celoti prenaša, brez izigube, brez trenja, brez o^ora »posredniških teles« (kot, recimo, plemstva v monarhičnem režimu), je to zato, ker je zmeraji in v celoti v rokah označevalca, ki neslišno prehaja iz rok v roke: »Vezir je sam despot, piše Montesquieu, in vsak posamezni častnik je vezir. To celovito prenašanj.e oblasti pa je možno le, ker se lahko vsakdo, ki sam na sebi ni nič, spoji z označevalcem, s katerim ga blagovoli zaznamovati gospodar, in mu služi za nevtralno in prehodno podlago. Kako, na primer, postaneš vezir v Turčiji, ki jio je obiskal Ricaut? »Kolikor vem, ni v rabi nobeni dru.g obred (...) razen tega, da mu dajo v roke pečat Velikega Gospoda, na katerem je vrezano cesarj.evo ime in ki ga zmeraj nosi na prsih. Na osnovi tega pečata nosi vso oblast v cesarstvu in lahko brez vi&akih formalnosti odstrani vse o-vire, ki se zopersitavljajo nje- govi upra.vi.«''^ Vezir torej poveljuje »v imenu despota«. »V imenu despota« tukaj pomeni prav z njegavim imenom, saj je sam zveden na okrasek črk vrezanih na pečatu.'*'^ Prav to ime om.ogoča vladarjevi volj'i, da učin^ kuje »tako neizbežno kot krogla, ki jo vržeš v drugo kroglo«. Z biiskovito naigliico drsi po verigi, ki od despota do vezirja in od vezirja do poslednjega podložnika povezuje središče cesarstva z nje- govim obodom. Metafora biljarda kaže na takojšnjost/neposrednost (l'im.médiateté) prenašanja povelja, kar po eni strani .pomeni, da je njegov učinek ta.ko rekoč hipen, pa tudi, da spis »v imeniu despota« ni sredstvo, da bi nekomu, nekaj poved.ali. Brez dvoma obstoji spo- ročilo, saj imamo tudi sla. Vendar je sporočilo tukaj stopljeno s kodom., je kod samL Kar kroži v despotskem svetu, je ime, in kar se prenašav je gibanj.e, nikoli smisel. In zakoni tega sveta so zakoni trka, ki daje ži^vije-nije ali smrt» Tako da lahko z Montesquiujem rečemo, da se dedpotska oblast v celoti izvaja kot oblast imena: »V tej deželi so ljudje takiv da potrebujejo le neko ime, ki' jim vlada. Despotovo ime je despot sam. Pusti in tihi svet, ki bi bil na m'oč pado.ben tistemu, ki si ga je v Drugi me.ditaciji ustvaril. Descartes, da bi se mu lahko nato bolje iizitrgal: stvarsitvo, ki ga ne »nadaljuje« Bog, katerega stanovit- rx3St bi pričala o nj.egovi dabroüjivosti in ki bi ljudem omogočal, da bi spreminjali naravo in vladali nadi njo, da bi s.e bogatili in živeli v blaginji — temveč stvarstvo, ki ga visak trenutek postavlja pod \iprašaj muhasti in sprijeni Zli duh. Ustvarjene resnice, vendar brez jamstva, nikoli iste, absurdne in protislovne^ ki pa so kljub temu zakon. Naposled nikjer ni ljudi (»drugih«), temveč »klobuki« in olbleke®,^» ki pokrivajo avtomate,*** ki jih gospodarjevo ime oživi aÜ! omrtvi. Skratka svet, kjer se vsakšno pravo subjektivno razmerje zdi odsotno, zveden na silepo učinkovanje nekega imena — nekega pisma/črke — ki ga žene sredobežno, spuščajoče se gibanje in ki ga uravnava zgolj igra gibalne vizročnosti;. Ime kot gibalni vzrok, bisitvena poteza despotske oblasti, če jo hočemo do skrajnosti shematizirati, opirajoč se na poročila o po- 6 tovaojáih. Vendar pa tudi poraja natanko nasprotno gibanje in vklju- čuje v igro neko druigo potezo oblasiti, ki pa tokrat predpostavlja človeške — preveč človeške — odnose, pogled kot namerni vzrok.**♦• Idol Despotski prostor je koncentričen in do kraja centraliziran: »Ka- dar vladar, ki vse navezuje zgiolij nase, pritegne državo v svojo pre- stolnico na svoj dvor in dvor le na svojo osebo,« se zagotovo pretvori v despota, bo zapisal Monsitesquieu.-*' Despotizem se naseli/ v puiščavaih. Nikoli pa jih ne preneha okoli sebe ustvarjati ini širiti. Deluje nasprotno kot Rimljani v času svoje veličine, ohranja se le tako, dai postajajo njegove meje nenaseljene in okoli sebe naredi takšno pramino, da bi tam nihče ne mogel pre- živeti: »Tako vidimo (...) te Mezopotamije, AnatoMje, Palestine, te čudovite anrtiohijske ravnice in toliko drugih nekoč tako dobro oht- delanih, rodovitnih in naseljenih deželai, zdaj na- pol zaraščenih, neobdelanih in praznih, ali pa so postale kužna in za življenje nepri- merna močvirja.«50 Geografsko gledano despotska država teži k temu, da bi se zvedla na eno samo ogromno mesto,, ki bi ga v neskončnost obdajale ruševine ira ledina. Približno taika je v Du Vigniaujeviih očeh Turčija: »Naraščanje in večanje v njenem središču in njeni prestolnici še bolje dokazuje njen propad in pogubo. In skoraj nemogoče je verjeti, koliko je mesit m vasi, kjer so sedaj ostali le goli zidovi.«5i Vsa bogastva dežele se stekaijo v despotsko Mesto, da bi izginila v njegovem središči^ od koder se nikdar ne povrnejo. Aihsurdna eko- nomija, ki ji je edini smoter užitek Bdinega, ne pa obogatitev de- žele, in katere princip je rez, ki prekinja vsako cirkulacijo (krvi, dobrin, denarja). Takšna je po Montesquieuju »ideja despotizma«: »Kadar divjaki v Louisiani hočejo sadja, posekajo drevo ob vznožju in si ga naberejo. Taka je despotsika vladaivina.«;^^ Tudi Bernier je bil tako kot ostali pozoren na to sredotežno ^banje, tako zelo na- sprotno najočitnejšim načelom zdrave ekonomije, ki zahteva menjavo dobrin in cirkulacijo denarja. Naslovna stran njegovega Popotovanja po Aiziji naznanja bralcuv da bo zvedel, »kako zlaio in srebro, potem ko sta krožila po svetu, prideta v Hindusitanv od koder se nikoli več ne virneta.« Tako pravi tudi Tavenier o zakladnici Velikega Turka: »Odkril bom' vse reke, ki- se stekajo v to morje,, podobne tisitim, ki pritekajo v Kaspijsko morje, pa. nikoli ni videti,, da bi iz njega od- tekale.«,53 Chardin trdi o zakladnici perzijskega kralja, da je »pravo brezno, kajiti vse se v njem izgubJija, iz njega pa zelo malo prihaja. Chardinu je padlo v oči, da je z zakladnico prav tako kot z ženskamii, zaprtimi v seraj. Sicer pa je »prostor Zakladnice prav zraven) seraja« iri nihče ne more do nje in jo videti razen črnega evnuiha (Aga Kafar), ki jo čuva: »Ta je najokrutnejša, najodumejša in najgrš» osieba, ki jo je mogoče videti, zmeraj renči in besni, razen v prisotnosti kralja." Večina popotnikiov pripisuje to za deželo uničujočo notranjo krvavitev bogastva dejstvu, da pod despotskim režimom' »ni Tvojega in Mojega«, kot piše Bernier, ki brez konca in krajai našteva (in brez dvo'ma ima v mislih Francijo s konca vlatìavi'ne Ludvika XIV.) razdejanja neke'ga režimai, kjer je vse lastnina Eldinega in vse obstoji le za njegov izključni užitek. Vsakdo* od najmanjšega kmetiča do guvernerja province, se boji, da bi bil videti bogat. Vse imetje zakopavajo. Nimajo več otrok, ne delajo, ničesar ne iziboljšujejo, »kmet si pravi takole: zakaij bi garal za tirana, ki m'i pride jutri vse vzet (...)«," pridelek, otroke, denar? № več dedovanja, niti za imetja niti za naslove: »Bogastvo paš, ki je začasno lahko siijajno, je majavo bogastvo, na katerega se ne moreta opreti ne sin ne oče, pa naji bosta v milosti ali nemilostL«^' Desprot vzame vse in vsakdo ostane gol, sair^ v ničnosti pomešan z vsemi drugimii Sicer pa naj- pogosteje »ne čakajo, da bi Velikaši umirli narav^ne smrti in tudi ne, da bi inaeli dovx)lj časa za skrivanje svojih zakladov: v seraji prinesejo njihovo zlato, njihov denar, njihove drai^'lje in njihove gilave.«^^ Tako da se da reči, ne da bi delali silo metafori, da je »kri pač ena izmed rek, ki prite'kajo v to veliko morje zakladnice. Gibanje dobrin proti središču, kjer se vse steka, je tudi gibanje teles. Toda despots'ko mesto, čeprav še tako naseljeno, je samo spet turobna in tiha puščava, kjer se potika truma obupanih žrtev. Chateau- briand, ki bo v začetku XIX. stoletja na poti v Jeruzalem obiskal 7 Carigrad, bo tam našel vse, kar je že vedel iz potopi&ov,i ki јШ je očitno dobro prežvečil. Zaman oznanja, da je bilo že vse rečeno in da ne bo ničesar dodajali, ne more si kaj, da ne bi tudi on omenil neme groze v prestolnici despotizma, kot za potrditev tega, kar je o njej bral: »Ker hodijo ljudje le v šlapah, ker ni siMšati hrupa kočij in vozov, ker ni zvonov in skoraj nobenih obrti s kladivom, je tišina nepretrgana. Okoli sebe vidite nemo množico, za katero se zdi, da hoče neopazno mimo vas in ki daje vselej vide«, da se skriva pred gospodarjevim' pogledom.e^s» V srcu mesta, vendar dejansko od njega odrezan, tako kot je despotska država odrezana od sveta in kot je mesito odrezano od dežele, se dviiga »seraj, Ka'pitol sužnosii: tam sveti čuvaj skrbno varuje kužne klice in primitiivne zakone tiranije. Bledi častilci nenehno tavaj'O okoli' svetišča in prinašajo вл-оје glave idolu. Nič jih ne more odvrniti od žrtve; žene jih usodna sila: despotove oči privilačijo sužnje, tako kot kačji pogledi uročijo ptice, ki so njen plen.«'' Despotov pogled pritegne in uroči: to sonce,'^ princip in smoter sredotežnega in vzpenjajočega se gibanja, bi se dado primerjati s soncem iiz aristotelovsike kozmolo'gije, če ne bi bilo prav njegov pa- rodični dvojnik. Če ga naravnost pogledamo, se stopi s smrtjo. De- spotov pogled, objekt ljubezni in vzro-k želje, prikriva in kaže brezno, ki pogoltne vse, kar v cesarstvu velja za predmet užitka, telesa in dobrine. Pogled kot namerni vzrok; ime kot gibalni vzrok: tako se de- spotska oblast, zvedena na dve naijvpadljivejši potezi, prikazuje z dveh nasprotnih, celo protislovnih vidikov. Dejansko bi lahko rekli tako to, da za njeno vzpostaviitev zadoščajo le strasiti, kot to, da deluje _kot hladna mehanika z nepogrešljivo učinkovitostjo. Hkrati preveč člo- veška in globoko nečloveška, kako naj se ohranja drugače kot po čudežu? Toda videli bomo, da je paradoksno prav to protislovje bistvo in moč despotske oblasiti. Njena dva vidikai sta neločljiva, ker se dopolnjujeta in obe gibanji, ki smo ju opisali, se vzajemno ustvarjata in podpirata, namesto da bi se zoperstavljali in iizničevali, tako da je vzhodnjaški despotizem neke vrste nenaivadni oblastni stroj, ki lahko ne le teče, temiveč teče večno in neskončno reproducira pogoje sa-'Ojega lastnega gibanja. 2. Stroj Če despotsko ekonomijo merimo z merili tržne ekonomije, je očitno absurdna. Daleč od tega, da bi težila k rasiti državnega bogastva in da bi omogočala cirkulacijo dobrin, akumulacijo zemljiš- kega in trgovskega kapitala, skratka, da bi imela smisel za produkcijo zaradi bogatenja in bogatenja zaradi še večje produkcije, vodi v po- splošeno obubožanje vseh in v iz'ključno bogatenje enega samega, ki kopiči, uživa in troši brez sleherne koristi za sikupnost. V skrajni točki si despotovi podložniki sami ne pripadajo, saj nimajo v lasti niti prodUikcijsikih sredstev niti svoje produteije — celo niiti te mini- malne produkcije, svojega nasledstva. Nični so, obsitajajo le za in preko despota. Despotska ekonomija pa se vendarle neha zdeti aibsurdna, če jo le sod'imo po njenih lastnih normah in jo motrimo v odnosu do tipa vladavine, v katerega se vpisuje. Tedaj opaaimo, da tako kot ekono- mija tržnega, kapitalisitičnega, liberalnega tipa lahko dobro deluje le znotraj določene politične striokture, tako je lahko tudi za despotski režim značilna ekonomija užitka, če jo lahko tako imenujemo, hkrati raizlog obstoja in пијм učinek določenega tipa izvajanja oblasti, za katerega smo skušali pokazati, da se lahko zvede na- čisto formo eno- stavnega prenašanja gospodarjevega imena. Vezirjev paradoks Odnosi med ekonomskim in političnim se v vzihodnjaškem despo- tizmu kažejo tako'le: despot glede na svojo muhavosit povzdigne v naj- višjo službo tega ali onega svojih podložnikov, ki trenutek poprej ni bü nič. Ko ga zaznamuje s pečaitom' svojiegai iimena, hipoma prenese nanj vso sivojo oblast. Vezir postane despot: »Imenuj'e ga namestnik Velikega Gospoda ali Vikar cesarstva, saj' sta dejansko vsa moč e in avtoriteta Siultana- v njegovilh rokah.«''^ Vezir, hrandlec označevalca, ki miu daje absoliutno oblast, hoče kot despot, se pravi, da se njegova volja, tako kot despotov^a, izkaizuje arbitrarno, nenadoma, absolutno. Vendar izvajanje te absolutne oblasti v vsakem trenutku zavisi od dobre volje despota, ki mu lahko odvizame pečat in ga izniči. Vezir mora torej paziti, da bi se ne zameril despotu. Zato bo hoteil tako kot on, a tokrat moramo razumeti tako, da bo hotel vse, kar bo hotel despot. Ker pa se despotova volja staplja z njegovo željo, njegova želja pa- je po s.voji naravi nepredvidljiva, se bo vezir varoval sleherne osebne pobiude: to je zanj edini način, da bo še napreji ljubljen, se pravi da bo ustrezal želji tega Dru'gega, ki mu je lastno, da se o njem ne da ničesar vedeti ali predvidetL Skratkav vezir mora hoteti hkrati kot /kakšen/ despot in tako kot /njegov/ despot (come un despote et comme le despote), kar pa je v očitnem protislovju, kot to poudarja, na primer, Tavernier: oblasit Velikega- Vezirja je »tako aibsolutna, da v vseh cesarstvih in kraljesitvih sveta ni najti pred- sednika vlade, čigar avtoriteta bi se lahko primerjala z njegovo(...). Toda v glavnem je treba pripomniti tole: ker ima le Veliki Vezir pravico, da predlaga vse važne zadeve, mora paziti, da bi ne predlagal česa, kar bi ne ugajalo Velikemu Gospodu; kajti v istem hipu bi ga brez odgovora dal zadavijti, sledeč vodilu otomanskega dvora, da se vladarju ne sme- predla^gati ničesar, kar bi ga utegnilo ujeziti, «^s Tako je vezir razpet v dilemi, ki je videti brezizhodna, saj je prisiljen hkrati biti nekdo in se izničiti, biti in ne biti despot, imeti vso oblast in ne imeti nobene. Če ne deluje, se zameri, saji ne ustreza funkciji »vikarja«, za katero je bil imenovan, in tcirej tvega glavo. A če deluje, spet tvega glavo, saj se izpostavlja temiu, da ne bo ugajal. Nemogoč položaj, ki bi' moral odvračati тее amibicije^ A ni tako: »Ta služba je zelo naporna in Ve'li'ki Vezir ima zelo malo časa zase, vendar pa si vsi z veliko vnemo pritzadevajo za to službo, čeprav skoraj za- gotovo vedo, da bodo umrli- že po nekaj dneh.«" Če pa je sm'rt edini izhod iz dileme, v katero je ujet ve'2¿r, je to zato, ker se ta dilema na-vezuje na bolj' radikalen izbor: v despotski državi bodisi živiš, a nič ne šteješ, bodisi šteješ, a le pod pogojem, da daš S'voje življenje. Zato ni vezirjev neu^e-h, če despotu naravnost ponudi svojo glavo, ko jo ta zahteva. To je njegova zmaga. V tej smr*!! moramo dejansko videti edi-ni trenutek, -ko vezir jasno ve, kaj je želja Drugega, in ko je povsem v njegovi moči, da ji ustreže. Naposled lahko hoče tako kot on v obeh smislih hkrati: -»Najvišji častniki carstva soglašajo, da je naj- višja sreča in siava, če končajo svoje življenje pod gospodarjevo roko ali po njegovem ukazu.«*' To skrajno »dariik) ljubezni«, prava oena, ki jo je treba plačati za obstoj, pa je lahko tudi odlagani trenutek. Kako naj se priljubim de- spotu, ko ne poznam njegove želje, tako da' bi bil vendarle gotov,, da tej želji ustrezam? Despotov podložnik odgovarja: tako da mu po- nudim možnost, da pre'ko mene Ijuibi samega sebe. V svetu, kjer eni nim-ajo nič in niso nič, medtem ko je Drugi vse in ima vse, je laskanje spontana oblika, ki jo privzame darilo Ijubeznii, takoj za darovanjem življenja: je dar neke podobe, ki daje despotu več, kot ima, kii pa v zameno zahteva, naj sprejme, da ni vse, saj vami lahko laska le ne- kdo, ki v vaših očeh nekaj šteje. Torej dob'iček pri užitku v zameno za začasno odpoved oblasti. Potrebno pa je, da ta podoba despotu ne- kaj prinese, skratka, da v užitku pridobi več, kot je pripravljen izgu- biti prepuščajoč oblast, da bi mu laskali. In ker med užitkom in ob- lastjo ni ncibene skupne mere, zahteva logika laskanja pretiravanje, poveličevanje, prekomernost. Despot, obdan s celim ljudstvom, ki mu nastavlja ogledalo, je očaran s čezmernim odmevom in odsevom sa- mega sebe. Todai »naj povedo^o nas še toliko dobrega, čes-a novega tako nikoli ne izvemo«,'® ne'u(t,olažljivii žeji za užitkom vzhodnjaškega despota pa je zmeraj potrebno nekaj- novega. Prenašanju oblasti navzdol bo torej ustrezal vizpenjajoči se to-k daril vseh vrst, ki pa- vedno- veljajo kot da- rovi Ij-ubezni v zamenno za dar obstoja, kot »presežni užitek« v zame- no za »presežno oblast«: »Vsi, ki jih S-ultan počasti s podkraljevskim dostojaras'tvom' ali z visoko službo, morajo obvezno po'kl'anjati darove, a ne po svojih zmožnostih, saj so to pogosto ljudje vzgojeni v seraju, kjer si niso moglii skoraj ničesar nabrati.«^' Tukaj- si pozvan, da daš, česar nimaš, saj v despotski drža-vi — raizen despota — ni nihče lastnik Tako mora tisti, na katerega je despot prenesel svojo oblast, spet sam 9 premesti to oWast na nekioga drugega,, da bii labfco od njega prejeimai darove. Ici se bodo naposled vseleji vepeM- vise do despotai. Veliikl Vezir, piše To'Uirnefort, mora ket prvi »dajati bogate darove sivojemiu gospo- darju, da bi ostal na svojem položaju. Veliki Gospod ga dejansko ne- nehno izmozgavar.« Zato »daje Vezir vse na prodaj, da bi se lahko oskrbel za tolikšne stroške: njegova palača jie trg, kjer se prodajajo vse usluge.«'» Sam postane »nenasitna pijavka«." in primera vse, ki jim posreduje oblast, da ravnajo kakor ort Razmerje despot/vezir se identično reproducira pri vsakem členu. Trenutni nosilec oblasti na kateri koli ravni hoče hkrati ket /kakšen/ des.pot in tako kot /njegov/ despot. Vselej je hkrati absolutna izhodiščna točka in čisti vzvod, vse do skrajnega konca verige, kjer naletimo, seveda le še na IjudsK-o, na milost in nemilost prepuščeno tlaki in davkom, njegova edina skrb pa je življenje, in to v brezimnosti ini ničnosti.'^ Prenašanje oblasti, značilno za despotski režim, se tako izkaže za sredstvo uporabljeno za določen smoter, kjer gospodarjevo ime de- luje kot gibalnii vzrok nekega učinka, ki se g» da povzeti takole: »ved- no več užitka«. Despotov paiadoks Lahko bi pa tudi stvari predstavili drugače in rekli: vzhodnjaški despot, ki se v glavnemi ukvarja z ložitkom, je nezmožen vladanja. Prisiljen je torej, da to namesto njega opravlja kak namestnik. Konec ko'ncev postane tako despotov užitek prvi vzrok prenašanja oblasti, ki je njegov nujni učinek: »Mohamedanski suvereni; piše Chardin, ki so bili vzgojeni v serajih med ženskami in evnuhi, so tako malo zmož- ni' vladanja, da je v dobro ljudstva in za varnost države potrebno, da nekdo pod njimi vlada namesto njih /.../; in ker ti vzhodnjaški kralji ponavadi mislijo le na čutna ugodja, je toliko bolj nujno, da je nekdo, ki misli na ohranitev in na slavo cesarstva. To so poglavitni razlogi' za neznansko ooblast Velikih Veizirjev, in če sežemo še dlje nazaj od mo- hamedainstva vse de najstarejših časov, bomo videli,, da so vsi vz'hed- njaški kralji i'm.eli svoje Velike Vezirje, tako kot se egiptski kralji ime- li svojega Jožefa in asirski svojega Daniela.«-'з Chardin tukaj opredeljuje tip oblasti lasten vsemu Vzhodu, ki ga od nekdaj poraja kot neke vrste nara'vno nujnost (ki jo bo islam le še okrepil'). V Azijii, tej deželi sužnosti in mehkiužnosti^ bo znova našel tisto, kar je nekoč Aristotel postavil kot temeljno potezo des'pot- ske (domače) oblasti: gospodar j'e zares gospodar, šele koM'kor se ves pre'pušča užitku, torej kolikor prepusti izvajanje oblasti (vodenje in organiziranje dela sužnjev) svojemu namestniliu, oskrbniku. Vzhod- njaški despot, tako kot aristotelovski gospodar, ne uživa v c'hlasti. Uživa le pod pogojem^ da jo izvaja nekdo drug, prepušča pa jo le zato, ker ves svoj čas posveča užitku. Toda. misdtem ko lahko grški gospo- dar tako polno uživa v višjih sposo'bnostih svoje duše in zahvaljujoč se filozofskemu brez'delju doseže pravo gospostvo, se pravi notranje goS'pKîS'tvo''* — pa se vzhodnjaški despot nasprotno prepušča zgolj čut- nemu užitku. Ker je odraščal daleč od poslov,, med ženiskamiv ne'Veden in neizo'bražen', ga v vsej njegovi vzgoji nič nii pripravilo na to notra- nje gos.postvo, ki med dušo in telesom posameznika, reproducira od- nos, ki ga imai posameznik do tistih, ki naj mu služijo. Tudi če bi si ga prizadevali 'vzgajati v tem smislu, bi azijsko podnebje in običaji, ki nezadržno silijo k iskanju telesnih naslad in k duhovnemu mrtvilu, vse te napore onemogočili. Daleč torej od tega, da bi vzh)odnj,aški de- spo't preko svo'bode užitka', ki mu je dana, dosegel višji tip človečnosti, se sam izniči prav v svojem užit,ku ini preko njega. T'uka'j zadevamo ob najbolj vznem'irljiv paradoks despotske obla- sti, katerega škandalozno očitnost je razkril' že La Boétie, 'пе da bi ga m'O'gel razložiti: kaj je vendar tai edini' ,posameznik, pred katerim se •milijoni ljudi prostovoljno ponižujejo v najihujšo sužno'st? Kakšen Herkul, Sa.mson, m,orda nadčlovek? Siploh ne: prav nasprotno, še manj kot človek» »človeček, na jipo goste je v celem narodu najstrahopetnejši in najbolj poženščen; ne navajen na smodnik v bitkah, komajda na turnirski) pesek; ne tak, ki bi lahko z močjo ukazoval Ijiudem, te'mveč tak, da ne more koristno služiti niti najmanjši ženički!«'^ Ta največja oblast, ki s prenašanjem podeli vsemogočnost neke- mu, ki trenutek poprej' ni bil nič, izhaja torej od nekega bitja, ki sámo nai sebi ni nič. Neumen in' neveden, skrit gleiboko v svojem prebivali- 10 šču, njegovo metokaižno telo prepuščeno užitku, ta despot, ki naj bd bil izvor in poreklo oblasti, je le do kraja onemogla sila./' Lahko bi rekli, da obstoja) le na način nedostatka, negativnega: »Takle vladar i)ma toliko pomanjikljivosti, da bi se bilo treba batii njegovo naravno beba- vost izpostaviti pogledom.. Skriva se in nihče ne ve, v kakšnem stanju je.«77 Toda daleč od tega, da bi ta ničnost reatoie despotove osebe ško- dovala ekonomiji absolutne despotske oblasti, jo nasprotno prav pod- pira in omogoča njeno nemoteno delovanje. Bolj ko se dejansko izniči njegova oseba, bolji 99 zdi, da despotovo ime postane učinkovito in strah vzbujajoče, odcepi se od nje in slepo deluje tako rekoč na svojo roko. Nič ne de, če je despot pijan, bebav, bolan, nič ne de, če je mrtev ali živ: despot je zmeraj »kot mrtev« in pod tem pogojem se njegovo ime povzdigne do naj)višje simbolne učin- kovitosti. Chardin, na primer, pripovedujie, kako je ime Habasa, per- zijiSkega vladarja, še naprej vladalo, ko je bU) Habas že dolgo mrtev, ne da bi to kdo vedel razen dveh ali treh najtoližj-ih. Za Habasovo smrt so zvedeli sede., ko je bil ustoličen njegov sin: »Lahko si mislite, kako so bili visi /med ljudstvom/ presenečeni. Jaz sam sem v tem pri^ petljaju videl nekaj tako novega, da se mi je zdelo, da sanjam. Da so lahko toliko čaisa prikrivali smrt tako mogočnega vladarja in da so zanjo zvedeli šele, ko so na prestolu zagledali njegovega sina, čes.a takega nisem še nikoli bralj«)'« Sicer pa ta dogodek ni povzročil niti najmanjšega nereda:7» pokorni so bili imenu Habasav pokorni bodo imenu Safije. In ko opazijo, da ime »Safije« nimia pričalkovanih bla,- godejnih učinkov, sklenejo — v dokaz, da tukaj, vdiada le ime — .po nasvetu astrologov spremeniti ne vladarjeve osebe, marvieč -njegovo ime: potrebno je novo kronanje, novi pečati, nov denar, in novo ime, od katerega pričakujejo čudežev: Soleimian. Zato je, paradoksno, tako lahko postati despot: »Nikoli si ne bi bil m,islil, da je to tako enostavno,« je rekel neki papež, ki je, »ko so ga izbrali, prepričan o svoji nesposobnosti spočetka delal neznanske težaive;.«eo Dejansko lahko to opravi kdor si -bodi, saj za vladanje, kot pravi Montesquieu, zadostuje že ime: »Ko so odstavili Osmana, tur- škega cesarja !... I, se j.e iz množice po naključju dvignil neznani glas, izgorovil je ime Mustafa in nenadoma je Mustafa postal cesar^«®' Če jie lahko ibiti na tronu, pa se je — zaradi is.tihi razlo.gov — težko na tronu obdržati. Despotova vladavina je kratkotrajna, ali vsaj nego- tova. Ker sam na sebi ni nič, ni nikomiur do njegai Tukaj se despo- tizem, pojiasnjuje Montesquieu, raziikuje od monarhije, kjer kralj šteje in dejansko osebno upravlja z oblastjo, medte.mi ko pri azijB.kih vla- darji, ki se skrivajo in se izničujejov /ljudje/ »spoštujejo kraljevo dostojanstvo, ne pa kralja, in duh podložnikov se veže na določen pre- stol in ne na določeno osebo..«^2 Od tod sledi novi paradoksi: izmed vseh režim.ov je despotski najtooljt stabilen — dosega celo neke vrste ne- smrtnost —, medtem ko je, ali prej' prav zato ker je despot med vsemi monarhi najbolj krhek, nestalen in najbolj, stalno ogrožen.83 Ko je tira- nija vzpostavljena, je pred Montesquieu jem ali Rousseaujem pisal Spinozai, »se je že zgodilo,, da je ljudstvo lahko zamenjalo tirana, nikoli pa ni mo,glo odpraviti Tirana /tiranij.e/.««'* Despotska .država je gle- daliišče, kjer si v enkrat za vseleji napisianem in neskončno ponavlij.a- nero komadu sleidijo različni igraki, da bi igrali zimeraj iste vloge: »Ta nevidna sila, kd vlada, je za ljudstvo vedno ista. čeprav se je deset kraljev, ki' jih pozna le po imenu-, enega za drugim medsebojno po- klalo, ne ču-ti nobene razlike; tako je, kot bi mu zaporedoma- vladali Duhovi. «85 Zato so kronike monarhij »polne državljanskih vojn brez revo- liucij; kronike despotskih držav pa so pokie revolucij brez' državljan- skih vojn.«8' To se pravi, da je despotizem, razpet med hitri ciklusi se- rajskiih anekdot, ki pa j-e brez posledic, in globoko negibnost svoje otrdele strukture, hkrati tostran in onstran polja, ki ga bo Zahod pri- poznal za zgodovino. Zgodovino /1'histoire/, ki je ne more proizvesti niti si je zamisliti, Vzho-d nadomesti z zgodbami /les histoires/, s kate- rimi se hrani zahodno imaginarno. Njegova globoka in tihotna noč je napolnjena z brezštevilnimi sanjami, ki' neutrudno variiraj-o nekaj glavnih tém. Vendar vzhodnjaška pripovedka s svojdm-i magičnimi zrcali, talis-mani, besedami al kretnjami, ki imajo moč, da iznenada spremenijo Ijuidi in stvari, s svojimi nenadnimi bajeslovnimi preme- stitvami, ni nič drugega kot retorična razširitev ali svobodni komen- tar k temu, kar o Vzhodu poročajo popotniki — očividci. Krhke sence, 11 ki begajo po seraju, so iz iste snovi kot osebe iz; Tisoč in ene^noči in njiihova negotova usoda je igračka v rokah, istih, muhastih božanstev: despotski Vzhod je doma v metamorfozi — v simulakiru in negaciji zgodovine —, kjer se pod nenehnim spreminjanjem obiik potrjujeta identiteta in vztrajnost neke strukture, ponavljalna puščoba in strogi avtomatizem nekega stroja. Večno gibanje Stroj: čeprav je to le eden od viostaivil na čelo enega izmed številnih »pregledov« svojega načrtai, ki jih je pošiljal mogočnežem, tele vTs.tice iz Psalma 139: »Gospod, preiskuješ me In me poznaš; ti veš, če sedim ali vstanem; ti prodreš v moje misli od daleč; ko hodim in ko ležim, ti vidiš in na vsa moja pota paziš.« (3) Drobnjakarstvo V tekstih, ki jih je posvetü »Pa.nopticonu« — delcu iz leta 1791, dvema bolj obsežnima spremninaa besedama in korsspodenci, od ka- tere je doslej dostopeni zgolj majhen del —, Bentham teoretizira o vseh elementih z^adbe, skuša predvideti vsa mogoča dejanja, v neskončnost preračunava prednosti in težave: pri njem najdemo na- uk o svetilkah in nauk o zvoncih, nauk o vodi. (o preskrtd z vodo), o zraku (o prezračevanju), o zemlji (o tleh, na katerih je treba gra- diti) in o ognju (o kurjavi); nobene višine, dolžine, globihe ni, ki je ne bi preračunal; nobenega materiala, ki ga ne bi preiskusili; več po- glavij je posvečeno teoriji stopnic; kako se bo zapornik oblačil? spra- vil spat? umivali? spreh^al? — toliko vprašanj, ki so predmet dolgih nepristranskih raizpravljanj. Ta tenkovesten realizem porodi, kot si lahko zamislimo, pri bralcu učinek halucinacije. Vendar pa tega Bent- hamoveiga vizionarskega droibnjakarstva zato še ne smemo navezati nia nekaj, kar bi bilio njegova individualna psihologija: to drobnja^- karstvo je sestavina samega njegovega projekta. Aksiom, naj katerem sloni panoptični dispozitiv — v njem lah- ko prepoznamo Helvecijevo dediščino —, je, da okoliščine ustvarijo človeka. Ker gre tukaj za to, da gai spremenimo, je treba obvladati, izključiti nalključje. »Panopticon« bi bil prostor totalitarne kontro- le. Vse v njem bil torej bilo pretehtano, primerjalno, ovrednoteno. Vse bi imelo razpoložljiv smisel. Svet bi bii na tem mestu od dna do vrha obvladan. Nobene podrobnosti nii, ki je ne bi diskurz moral upoštevati. Na človekai deluje sleherna okoliščina. Nič ni brez učinkai nanj. Vse je tonej vzirok. Kdor hoče postati gospodar vzrokov, da bi tako obvladali učinke, mora> torej opraviti absolutno analizo. Prav zato ni Bentham nikoli končal s »Panopticonom«: sleherni. eJement, slleher- na množica elementov, sleherno dejstvo, sleherna kretnja mora po- stati predmet izrecne določbe. Vzemimo ieločamje iztrebkov. Bentham posveti temu vprašanju dolgo opombo (4). Na skupna stranišča ni mogoče pristati: takšna razporeditev bi nasprotovala zahtevam osamljenosti in varnosti. Za- radi istih ratzlogov ni mogoče organizirati tudi individualnega izlo- čanjaj — poleg tega pa bi se s tem pokvaril zrak v celicah. Zato je treba predvideti v vsaki celici ieločevalno cev — ki pa mora biti ta- ko narejenai, dai ne more služitA za pobeg. Ostane nam torej, da si 18 zamiBilámoi, da opišemo v podrobnostih njen mehanizem in materiale, ki jih je treba uporabiti. Sleherna snov je, kot lahko vidimo, snov za raizmišljanje. Tempelj uma Lahko bi rekliv da utilitaristično pojmovanje temelji na temle preprostem prepričanju: da ni nič brez učinkai Se pravii: da sleher- na stvar služi) (ali škoduje) neki drugi stvari. To pa pomeni^ da tr- dimo, da sleherna stvar obstoji zgolj v razmerju do druge stvafi. Potemtakem ni absoluta^ marveč je nasprotno v sleherni stvari »več« in »manj«, sleherni učinek pai se dai hieratrhizdrati v razmerju do nekega reziiltiata. V tem pogledu je »Panopticon« model utilitarističnega sveta: vse v njem je zgolj umetelno, nič ni naravnega, nič naključnega, nič ni takega, česar edini razlog bi bil zgolj v tem, da pač obstoji, nič rav- nodušnegai Vse v njem je natančno premerjeno, brez presežka in brez primanjkljaja. Razčlenitev, dispozitávi;, porazdelMiljve. Povsod stroji. Noben predmet ni v njem preprosto to, kar je, nobena dejavnoist nima sл•ojega smotra v samii sebi. Nadziranje se je pričelo že mnogo prej, preden nadzornik ziaivzame svoje mesto v loži, ki mu je name- njena v središču konfiguracije; začenja se s samim zapisovanjem projekta, čitn je projekt zamišljen in načrtovan, s samo njegovo na- povedjo. Nič ni v njem takega, čemur bi bilo zgolj »puščeno biti«, ker je vsemu namenjeno, da funkcionira. »Panopticon« je tcrej ogrom- ni stroj, kateregai sleherni elemenii je s svoje strani spet stroj, pred- met nekega računa. Utilntarist dodaja še: ker ni nič brez učinka, je vse preračunlji- vo. V slehernem primeru lahko glede na neki rezultat razločimo to, kar deluje v prid temu rezultatu, in to, kar mu nasprotuje. Potem- takem gre za to, da povečamo prvo in zmanjšamo drugo, da ovredno- timo vzroke in lu-avnotežimo ene v razmerju do drugih. To pa pomeni^ da v panoptičnem univerzumu um brez sleher- ne delitve oblasti uveljavi svojo nujnost. Računajoči um naleti tukaj na svoje cesarstvo, to pa je cesarstvo zapora. Nič ni bolj logičnega: zapornik, revež, norec, učenec, bolnik, z vsem tem prebivalst^'om, ki mu Bentham namenja svoj i(aum, lah- ko oblast razpolaga. Z z\'ezanimi rokami in nogami je izročeno raci- onalnosti:, dispozitivcm. V »Panopticcnu« so zfcrani vsi tisti, ki so se prisiljeni odpovedati sleherni, iniciativi in ki se jih s tem da skoz in skoz inetrumentalizinati. Po tem je »Panopticon« tempelj uma. Tempelj, ki je v dveh po- menih besed svetel in prosojen: najprej zaltov ker v njem ni nobene sence, nobenega skritega kotička, in ker je na razpolago nenehnemu nadzorstvu nevidnega) Očesa; toda tudi zato, ker totalitarno gospo- stvo nad okciljemi izžene sleherno iracionalnost: nobena neprosoj- nost se ne upira umu. Odslej lahko vse umsko obrazložimo — to je tistoi, kar nslpoveduje Bentham s svojim »Panopticonom«. Če že hočemo, gre res za delirij, delirij analize. Toda s i^goijem, da ga razumemo tako: delirij, lasten umu, kil s tem, da si zamisli svet, v katerem bi vse bilo relativno, aibsolutizira' samega sebe in z zani- kanjem sleherne narave razvije svojo umetelnost. Vse služi nečemu Zdaj bi že lahko formulirali zakon, ki obvladuje homogenii pro- stor panoptične konstrukcije: vse mora nečemu služiti — pripeljati do nekega rezultata. Nič ni opravljeno zaman. Sleherna) zguba mora biiti spet izkoriščena. Sleherno dejavnost' se da analizirati koti gibanje, sleherno gibanje je neke vrste utrošek, sleherni utrošek mora biti produktiven. Živeti brez mrtvega časa — mar ne bi prav to lahko bilo utilita^- ristično geslo? Saj je živi čeb čaB, ki proizvaja. Vzemimo primer. V »Panopticonu« vse funkcionira, vse dela — še posebej zapornik, niai isti način koti drugii deli velikega stroja. Sam prihodek njihovega dela' zahteva, da s časa na čas počivajo, da se razvedrijo. Se razvedrijo? To pomeni, da si z razvedrilom odpočije- 19 jo od časai, preživetega v produkciji. Zato ne zadoščal, da omejimo počitek na nujni minimum. To »žrtev« — termin je Benthamov — mo- raima, kolikor je le mogoče, spet povzeti v nek drug proces produk- cije. Tako se nam sleherna igra sprevrne v dobiček. Torej je treba hkraiti poskrbeti, daJ bo delo čim bolj vedro, in rentaibildzirati vese- lje. »Če lahko dosežemo, da bo nekdo v svojem delu naišel celo zaba- vo, zakaj ne? le zakaj naj bi mu to preprečevali!?« (5). Benthalm končno- trdi, da si od dela odpočijemo, da se razvedri- mo zgolj z nekim drugim delom, in da je ideainÍ! počitek zgolj sama ralznolikoEit del. Preostane spanec — nezvedljiva faktičnost. Panoptični ideal je integralna podreditev narave koristnemu. Tudi najbolj elementarne potrebe je treba zajeti v dispozitdrv prihod- ka. Bowring, Benthamov izdajatelj, poroča, da mu je le-ta nekega dne rekel: »Spomnite se, da celo potrebe (v izvirniku v francoščini: besoin) ne opravljamo oziroma vsaj ne bi smeli opravljati popolno- ma zaman. Služiti; mora kot gnojilo« (6). Polihrestija UtiliitariBtični demiurg organiziira univerzum, v katerem ko- ristnost utemeljuje obstoj. Rekli smo, da mora vse služiti. Toda ce- lotno načelo se- glasi takole: vse mora služiti večkrat. Sleherni element zbira v sebi številne koristnosti. Sleherni dispo- zitiv je pomnožujoč. Bentham vselej išče maksimum — on je bil ti- sti, ki je vpeljal v angleščino in s tem tudi v naš jezik glagola »mak- simirati« in »minimizirati«. Tako je sleherni element pri Benthamu vozel, v katerem se križa več mrež. Sleherni vzrok ima več učinkov. Nasprotno pa je sleherni učinek okrepljen, če gai proizvede več vzrokov. Sleherni se&taivni del je križišče koristnosti; ki se vanj stekajo mnogotere vzročne verige. Svojim nasprotnikom Bentham vselej odgovairja tako, da opozori na neopažene uporabe, da pomnoži končno število raizmerij. Vedno znova izumlja »stranske koristil« (7). Ko je pred njim več rešitev, izbere tisto, v kateri se steka naj- večje število prednostih Tudi tu je treba deliti, klasificirati, preštevati in urejati. Pralv zajta je trebal siediti učinkom čim dlje in jih ume- ščati v kar najbolj različna polja. Ob slehernem benthamovskem si- stemu lahko uporabimo termin,, ki ga je sam uporaibiil le enkrat, pri čemer si ga je sposodil pri Baconu: dai gre zai polihrest, »instrument z mnogoterimi uporabami« (8). »Panopticon« kot celota potrjuje to definicijo, saj lahko hkrati velja za zapor, zia tovarno, za šoloi, zai zavetišče. Isto pa velja tudi za samo celico, v kateri zapornik dela, je in spi. Bentham sdJ je tu zamislil svet brez odpadka — svet;, v katerem je sleherni preostanek takoj spet uporabljen, svet nad-uporabnosti. Javno Oko Panoptičnemu i»lju podeljuje enotnost zgolj njegovo središče. Brez pogleda; ki zbira) skupaj, bi imeli opraviti zgolj z ne-totalizii- ranim skupkom atomov, ujetnikov, zazidanih v svojo samoto, upog- njenih pod jarmom, nadziranja. V teh okoliščinah ne bi bil »Panop- ticon« nič drugega kot predstava za nadzornika. Bentham ni nikoli hotel^ da bi bilo tako. Poslanstvo te hiše ra- čunov, wlLkega učinkovitega stroja, je neposredno v tem, da je šo- la človeštva. K predstavi je povabljeno občinstvo. Vzemimo kaznilniško raizličico »Panopticonai«. še posebej nuj- no je, da je izvršitev kaizni javna; saj je gliavnat korist, ki jo priča- kuje racionalni zakonodajalec od izvršitve kazni, v tem, da nas z zgledom odvrne od nameravanega katznivega dejanjai. Odprtost konstruikicije za javnost torej že podvoji korist: z ene stra- ni odvrača obiskovalce (ki jih la.hko imamo prav za potencialne pre- stopnike, saj bodo — kot .precizira Bentham — takšnega pouka s pri- okusom močnega doživetja deležni predvsem tisti, ki so ga naijbolj potrebnii), moralizira prebivalstvo; z druge strani daje nauk ifc vrlin, ekonomije, racionalnosti. Proces moraiiziacije, ki deluje neposredno na zapornike, deluje tako pos.redno nai obiskovalce. K temu pa moramo zdaj prišteti še neko tretjo korist. Eno ključnih vprašanj benthamovskega sistema je, kdo bo stražil same 20 stražarje. Z obiskovalcii je to vprašanje v celoti rešeno: oko javnosti bo nadziralt) notranje oko. Hkrati s tem, ko se bo obiekovaiec učil od predstave, bo kontroliral organizacijo: Šele zdiaij postane bent- hamovski prostor popolnoma panopticon: sam neviden nadzor postaj- ne s svoje stranii videnj nadzorovalec je nadziran. K temu bi lahko še dodali), da bodo obiskovalci prav tako nadzirali zapornike — znatna prednost, če drži, da radovednost pri posamezniku počasi osla- bi, medtem ko ima vso možnost, da; ostane živa, pri velikem številu oseb, ki so kraj zgolj mimogrede obiskale, dai bi se razvedrile. Kot četrto, korist lahko torej štejemo okrepitev kontrole nad za- porniki, produkcija neke vrste nad-kontrole: »na eno semo celico bo prišlo na tisoče nadzornikov« (9). Zapor, kraj izključitve, je tako ponovno vpisan v družbeni pro- stor: postane njegovo najsvetlejše, najbližje, najbolj znano in doma- če mesto. Kot pravcato gledališče kaznovanja ponuja gledalcem «ne- nehno in neprenehoma zanimivo dramo, v kalteri so škodljive osebe in specie itz.poBrtavljene vzgojnemu sramotenju« (10). Iz tega lahko izpeljemo tudi lokacijo panoptičnih zajwrov: zgra- diti jih bo tretoai biliizu prestolnice ali vsaj v bližini velikih mest, tako da bodo lahko dostopni velikemu številu obiiskovaicev. Ne sme nas torej presenetiti^, da je Bentham na široko polemiziral proti izga- njanju kaznjencev v kolonije. Nasprotno mora »racionalni manage- ment z vsemi sredstvi, ki si jih Lahko zamislimo, pomnožiti število obiskovalcev in gledalcev« (11). Povzemimo. Našteli smo štiri različne koristi, ki jih proizvede istii vzrok: odprtost zapora javnosti (koristi, ki jih Bentham opisuje ob različnih priložnostih, v različnih delih). Obstoji pa še peta ko- risti: pogled javnosti: lahko zgolj okrepi občutek sramu pri zapornikih in na ta način stopnjuje njihovo moralizacijoi. Vendar pa, se sprašuje Bentham, naj zato ožigosamo s sramoto ruekogaj, ki bo nekega dne spuščen na svobodo? Tu smo se znašli pred nečim, kar je v utilita- ristični morali ekvivalent konflikta dolžnosti: pred konfliktom ko- risti. In kako naj ne občudujemo rahločutnosti, s katero Bentham razreši ta konflikt? »Prestopnik naj, medtem ko se ga prikazuje, nosil masko« (12). Bentham pa si: seveda takoj zamisli: nov način, kako se o:koristi- ti s tem, kar smo pač morali dopustiti; in urediti tako, da bo samo prikrivanje prispevalo k razkritosti: »maske bi lahko zgledale bolj ali manj tragično, v sorazmerju z veličino zločina tistih, ki jih no- sijo. Ozračje skrivnosti, ki bi ga tak pripomoček priklical, bi zelo prispevalo k temu, da bi bila naša pozornost :priklenjena na prizorišče, in sicer z radovednostjo, ki bi jo vzbudil^ in z grozo, s katero bi nas navdal« (13). Nikakršne krutosti Nikakršne krutosti ni pri Benthamu. V tem pogledu je ne- dvomno to, kar je hotel biti: človekoljub. Krutosti je namreč za- stonj ska — neproduktivna. Katero načelo podeljuje enotnost teoriji kaznovanja? Kazen je najpoprej dispozitiv, narejen zato, da z njim mučimo, se pravi, dai izvlečemo iz nekega individua bolečino. Biti krut pomeni hoteti bo- lečino zaradi same bolečine, jo priznati za absolutno, če pa se ima utilitarist za človekoljuba, potem zato, ker mora v njegovih očeh bo- lečina, tako kot sleherna stvar, nečemu služiti. Treba je vzpostaviti nek drug dispozitiv, ki bo prvega povzel, mu podelil smisel, vrednost, skratka, ki ga bo izkoristil. Prvi stroj kot tak proizvede zgolj zlo: »sleherno kaznovanje«, piše Bentham, »je samo v sebi zločin« (14). šele naknadna uporaba upraviči; zločin^ sprevrže negativ v njegovo nasprotje. Če hočemo dobro presojati, moramo poznati vse načine, kako lahko nekomu naložimo trpljenje. Izdelava kazenskega zakonika predpostavlja enciklopedijo trpljenj; Bentham z obžalovanjem ugo- tavlja, da takšna enciklopedija še manjka: »Nekdo, ki bi preiskal učinke, ki jih proizvedejo različni načini kaznovanja, in pokazal bolj ali manj boleče učinke ran, ki jih povzročijo udarci z vrvjo, biča- nja itn., (...) bi naredil družbi veliko uslugo « (15). Kar najbolj podobno pa ne bi biLo treba preštudirati zgolj fizičnih bolečin, mar- več tudi moralne. 21 Kazen akumulira kaipital-bolečinio (»bolečina; ki jo proizvedejo kaknovanja, je kot kapital, naložen v pričakovanju dobička« (16)). Bentham se zato z analizo loti njene rentabilnosti. Več koristi je, ki se prerekajo zal golo trpljenje. Žrtev prestopka lahko upravičeno zahteva, da se z njim oko- ristil. V tem primeru bi bilai bolečina kompemzacijKkai. To je pravič- no, saj je sleherni prestopnik nekdo, ki krade korist, se praJvi ugodje, in ko tipi, je pač dolžnik, ki plačuje svoj. računi. Toda eden temelj- nih aksiomov benthamovske psihologije je, da bolečina nekoga ne more proizvesti pri nekom drugem^ ekvivalentno ugodje. Trpljenje, ki ga iizvlečemo iz prestopnika; je torej treba investirati v neko pro- duktivno delo, soraEmerno s tem pa) tudi določiti ceno prestopkom. Zato je država) tista, ki si prisvoji bolečino in jo produktivno izkoristi. Obstoji pa še tretja korist: bolečino lahko obrnemo proti same- mu prestopniku, ie katerega smo jo izvlekli, in ga z njeno pomočjo onesposobimo, da bi se znova/ lahko krtUi zločina. To nesposobnost lahko dosežemo na dva) načina, na) fizični in na moralni. Kaj je bolje, narediti iz prest.opnika. invalida ali ga moralizirati? »Disablement« aii »reformation«? Odločil bo račun. Vsaka izmed treh koristi, ki smo jih našteli, je legitimna:, povrhu tega pa lahko vstopi v dispozitiv, ki kombinira več koristi, saj lahko od dela-trpljenja pričakujemo tako materialni doibiček kot morali- zafcija Vendar pa so vse te koristi, čeprav jih moramo upoštevati^ ko odločamo o katzni, nekaj postranskega. Kompenzacija zadeva zgolj individue. Delo v korist Države ne izraža volje »onesposobiti« pre- stopnika. Moraliziaicija spremeni zgolj eno osebo. Šele preventivniai funkcija je tista, s katero se kapital-bolečina maksimalno rentabilizira; saj zaideva vse možne prestopnike, se pra- vi »po malem vse človeštvo«. Stroj za bičanje KaBenski zakonik se torej prikazuje kot ekonomija trpljenja. Ni miUih ali strogih kazni. So zgolj drage' aii poceni kazni, kazni z vi^ sokim ali nizkim prihodkom. Bolečine je treba računati v terminih dobička in zgube, glede na njihovo koristnost. Kazen pa lahko postane element računal le če izpolnjuje neka- tere pogoje. To dejstvo je kriterij, v imenu katerega dajemo nekate- rim vrstam kaznovanja) prednost pred drugimi. Trpljenje lahko izračunamo zgolj če mučilni dispozitiv proizve- de stalenv stanoviten, reden učinek. Tu pa nastopi težava: dispozitiv je splošen, indi.vidui pa so partikularni, zato povzroči ista kazen pri različnih osebah različno količino bolečine: fiksna globa pri- krajša bogataša za manj ugodja kot reveža; aid še: če nepismenemu odvzamemo papir in pero, mu s tem nič ne vzamemo, medtem ko je izobraženec tako prikrajšati za dragoceno tolažbo. Da proizvede istd vzrok raznotere učinke, to je tisto, kar muči utilitaristično ekonomijo. Zaito sd Bentham prizadeva za mehanizacijo telesnih kafeni: telesa so si jxxlobna, avtomatični rabelj pai ne dela razlike: »lahko bi zgradili stroj,« predlaga Bentham, »ki bi upravljal mahanje večih prožnih palic iz bičevja ali iz ribjih kosti; katerih število in oblika bi lahko bili določeni z zakonom: telo prestopnikal bi bilo podvrženo udarcem teh palic, tako da bi' lahko moč in hit- rœt udarcev predpisal sodnik: sleherna naključnost bi bila odstra- njena« (17). Da bi tej prvi koristi pridružil še drugo, Bentham pred- vidi večje števiio strojev za bičanje, tako da bi bilo hkrati podn-r- ženo mučenju veliko število zapornikov in bi s tem »naraiala groza prizora, ne da bi se povečalO' dejansko trpljenje«. V tem ovinku lahko prepoznamo izrecno formulacijo načela; ki ■vselej upravlja benthamovsko analizo: realnost velja le toliko kot videz, ki ga proizvede. Dejansko je zgolj videz — vidno obličje — kazni tistii ki vpliva na obnašanje individuov in jih odvrne od kaz- nivih dejanj, medtem ko je prestopnik edini, ki trpi realna bole- čino. Realnost je tukaj naložba, videz pa dobiček. Od tod človeko- ljubna) zapoved utilitarista: maksimirati ■videz in minimizirati real- nost. »če bi to, da nekoga obesimo en effigie, proizvedlo v duhu ljudstva isti zdravilen učinek groze, potem bi bila noa-ost ali krutost kadarkoli obesiti človeka en personne« (18). 22 Kot laihko vidimo, postane zakonodaja znanstvena zgolj s po- gojem, da se poslužuje sredstev gledališke umetnoeti. Zmernost kaiz- ni predpostavlja izabUije, privlačnost sfiektekla. Nova potrditev za- slug panoptičnega prizorišča Zmernosti, stanovitnost — poleg teh dveh raizodeva stroj za bičanje še neko tretjo nujno lastnost benthamovskega kaiznovainja: prilagodljivost. Dober dispozitiv mora imeti učinek, ki je reden, tic^a spremenljiv, teko da se stopnja bolečine strogo prilagaja stopnji pre- krška. Jasno je, da mehanični' bič ustreza tej zahtevi, saj so moč, hitrost in število udarcev spremenljivi; tako da je sodniku na raz- polago precej poijwlna jakostna lestvica. Na ta način je vzpostavljeno natančno razmerje med prekrškom in bolečino. Pomembno je, da zakonodajalec to razmerje kodificira. Slehernemu potencialnemu zločincu mora biti omogočeno^ da pri- merja ugodje, ki ga pričakuje od svojega zločina, z bolečino, ki mu jo bo naložUa kazen. Zato mora biti zakonodajalčev račun izražen brez dvourrmosti, tako da lahko potencialni prestopnik preračuna svoj primer, minimizira svoj prekršek (se pravi, med dvema pre- krškoma izbere manjšega), dai bi s tem minimiziral prihodnjo bole- čino. Razmerje je dejavnik odvračalnja od zločina. Zgubljena in znova najdena analogija Zdaj lahko prodremo do funkcije kazenskega zakonika: zakonik je tabela ekvivalenc, ki sprevrača prestopke v bolečine in si tem prispeval k zagotovitvi vsesplošne komenzurabilnostii vseh dejavnosti, ki se jih lotevajo človeška bitja v skupnostih, ki jih tvorijo, prav tako pa navaj'a ljudi k vrlinam preudarnosti, presojanj ai, izračuna dobičkov in z^b. Utilitarističnai biblija; Vse ima svojoi ceno. Na taj način vstiopa kazen v mrežo menjav. Zdaj lahko razrešimo naslednje vprašanje: katera je tista kazen, ki najbolj ustreza svoji funkciji, funkciji kazenskega denarja? Se praviv ki je hkrati stanovitna, ekonomična in prilaigodljiva? Katera je — s svojo homogenostjo — idealnai kazen? katera neki, če ne zapOT. Od'vzem prostosti se vsem ljudem enako upira, merimo ga s trajanjem, trajanje pai je skoz in skoz deljivo. Zapor je stroj za od- števanje časa. Če ga kombiniramo s prisdlnim delom, dobimo kazen, ki je zelo rentabilna. Bentham o tem ne dvomi: to bo kazen pri- hodnosti, kazen modernih čaeov. Vendar pa smO' z zaporom to, kar smo pridobili v homogenosti, zgubili v eksemplaričnosti. Univerzalna in monotona zaporniška ekvi- valenca razveže vse stare domačnosti, vsa naravna razmerja, vse po^ dobnosti; ki so dotlej povezovali kazen z zločinom, ki smo zanj kaz- novani in dali nazorno videti, da gre pri kazni za. odkupnino. Zapor je sam v sebi nerazločen, nič ne pove, ne dai se ga dešifrirati brez posredovanja koda. Zapor si svojo uniformiranostjo, egalitiarnostjo in nemostjo zabriše bujno raznolikost analoških kazni. Navzlic temu pa Bentham posveti analoškim kaznim celo po- glavje svojih »Načel kazenskega zakona« (19). Tako kot drugod ho- če namreč biti tudi tukaj izčrpen. Neka Dumontova beležka nam da vedeti, dai teh izvajanj marsikdoi ni mogel brati brez »skrajnega od- pora«, toda kirurg mora razpolagati z raznoterimi instrumenti. Čas analogije je minul; tioda v benthamovskem tekstu analogija še vztra- ja kot morebitna inspiracij^ kot nekakšna rezerva. Zasluga analoške kazni je v tem, da. spektakel njenega izvrše- vamja takoj prikliče njen vzrok — s čimer ji neposredno podeli legi- timnost —, in obratno v tem, da priprava prestopka samemu zločincu takoj prikliče kaizen, ki ga čaka, s čimer se okrepi odvračilna. moč kazni. Dejansko je »analogija takšno razmerje, povezanost ali vez med dvema predmetoma^ pri katerem, čim je en predmet navzoč v duhu, samai od sebe vznikne ideja drugega« (20). Med njima mora torej biti podobnost — ali kontrast, pač neka sprožilna vez, kii jo utelešal neki dejavnik, neko karakteristično znamenje. _ Na primer: isti instrument, ki je služil zločinu, naj služi tudi za njegovo kaznovanje: požigalec naj bo kaznovan z ognjem, zal- strupljevalec s strupom itn. Tako bomo zločinca, ko bo opravljal svoje dejanje, napeljali na to, da si bo zamislil sebe v položaju Svoje žrtve, kot da bi bil svoj lastni rabelj: »na sleherni stopnji prii- prave zločina mu bo njegova domišljija prikazovala usodo^ ki ga 23 čaka« (21). Analogijai tu nekako nadomešča pomanjkanje identifika- cije z drugim, pomanjkanje simpatije, od koder črpa zločin svojo možnost. Poleg tega lahko kazen zadene organ, ki je bii dejaven v zlo- činu — obrekoval si, lagal, torej ti bomo preluknjali jezik; ponarejal si, torej ti bomo preluknjali roko z železno konico v obliki peresa —, ali pa organ, kii je büi prizadet pri žrtvi: kar ni nič drugega kot za- kon povračila^ ki ga je nedvomno najlažje razumeti, ni' pa zato tudi najbolj pravičen. Bentham si je zamislil posebno kazen za tiste, kii so izvršili svoj zločin s pomočjo preobleke — da bi se skrili očesu javnosti: analo- gija zahteval, da vtisnemo v njihovo telo podobo te preobleke, po- dobo, ki je lahko neizbrisna ali takšnai, ki se jo da izbrisati. Tu imamo torej bogat vir izumov, ki bo usahni^ če bo zapor postal, kot si to žeili Bentham, univerzalna kazen. Učineik homogeni- zacije, ki ga povzroči zapor, je torej treba z nečim kompenzirati. Pri tem si lahko pomagamo z arhitekturoi: sleherni zapor mora izkazo- vati svojo funkcijo, njegov izgled se mora prilagoditi njegovemu smotru in celo — v skladu z utilitarističnim aksiomom, ki sem ga že omenil — seči prek realnosti. Kazenske zgradbe bodo zgrajene tako, da bodo »delovale na domišljijo in vzbudile odrešilno grozo«, ko bo- do mimoidočim same od sebe prišle na usta besede: »Tu je bivališče zločina« (22). Poleg tega bodo trije razredi, na katere Bentham členi prebival- stvo kaznilnic — tisti, ki so zaprti zaradi plačilne nesiposobnosti, hu- dodelci, ki se jih še da moralizirati in bodo nekega dne spuščeni, in dosmrtni ujetniki —, porazdeljeni po treh vrstah zaporov. Barva bo razglašala krivdo priprtih: zapori prvih bodo beli, zapori drugih sivi, zapori tretjih pa črnii Prvi zapori ne bodo nosili nikakršnih znamenj, medtem ko bodo ostali zapori okrašeni skrajno simbolično: že od zunaj bomo lahko videli, »različne emblematične like (...) opico, lisico in tigra, ki predstavljajo hudobijo, zvijačnost in gra,- bežljivost (...). Znotraj naj bostai razstavljeni dve okostiji, po' eno na vsaki strani železnih vrat (...). Za.por bo tako predstavljal prebivališče smrti in vsak mladenič, ki bo — četudi zgolj enkrat — obiskal tako okrašen kraj, bo prejel zelo zdravilen in neizbrisen vtis« (23). Končno bodo trije zapori tudi različno poimenovani: »Hi- ša za pripor«, »Kazenskai hiša«, »čmi zapor« — edinai lastnost, ki jo lahko podelimo temu zadnjemu, je njegova barva, saj se o njem ne da nič več reči, ker imamo opraviti z navzočnostjo onstranosti na tej zemlji. Utilitaristična uprizoritev Ponavadi mislimo, da je utilitaristična misel že v načelu sovraž- na slehernemu spektaklu: ker hoče dejansko sleherno stvar zvesti na nekaj merljivega, si mislimo, da sta ji odvečna sleherna estetika in sleherno razkazovanje. To pa pomeni, da smo slabo razumeli načelo najmanjšega možnega stroška, ki nasprotno predpisuje, naj — če smemo tako reči — »pritisnemo« nai vzroke, da bi iz njih iztisnili čim več učinkov. Benthamovsko inteligenco lahko prepoznamo na- tančno v domiselnosti, s katero pomnožuje učinke. Gledališka umet- nost, ki iz najbolj pičlih realnosti izvleče veličastne fantazmagorije, je v tem pogledu zgled znanosti o koristnem — kajpada s pogojem, da služi ta razsipnost kaki smotrnosti, da je upravičena z nečim drugim. Je nek račun videzov, ki ga Bentham prakticira v vseh svojih spisih. Kot pove povsem jasno, je oko, ki obvladuje panoptično car- stvo, prednostni organ zvijač tega računar. »če hočete učinkovito pridigati, pridigajte očesu! Prav prek tega organai, po poti domiš^ije, lahko po svoji volji vodimo in oblikujemo sodbo večine človeštva. Ljudje bodo v rokah zakonodajalca kot marionete v rokah sejmar- skega lutkarja, če zakonodajalec ne bo posvečal študiozne pozor- nosti zgolj znanosti, ki ustreza njego\-i funkciji, marveč tudi gleda- liškemu učinku« (24). Bentham kritizira pridigarsko prakso: ta praksa naredi iz bo- žanstva zgolj neko funkcijo, modruje na podlagi šibkega motiva, se opira zgolj na besedo, kar predpostavlja visoko stopnjo moralnosti. 24 če se že hočemo poslužiti pridige, potem jo moramo uprizoriti: iz- brati moramo svečan besednjak, nastopiti s privzdignjeno dikcijo, podpreti naša izvajanja z emfatičnimi kretnjami, okrasiti zidove s podobami, ki so opremljene s čitljivimi podnapisi in ki predstavljajo kaiznovanje krivoprisežnikov (učinek lahko še povečamo tako, da so te podobe zakrite s pregrinjalom in jih odkrijemo šele in extremis), poskrbeti, da bo vsem na očeh kak božji služabnik (če hočemo poudariti posvečeni značaj pridige) ali mirovni sodnik (če naj izstopi predvsem politični- značaj pridige), in tako naprej. Benthamovo re- formirano sodišče se tako spremeni v gledališki stroj. Na neki! globlji ravni lahko opazimo, da je sleherni utilitaristični dispozitiv nujno gledališki — po tem, da v njem ne le vse služi nekemu smotru, marveč da je vse tudi čutno ponazorjeno. Sleherna funkcija je hkrati vloga. Zapori govorice Utilitarist razvršča v razrede. Kar naprej anailizira, da bi prišel do najbolj donosne montaže elementov. S svojim diskurzom vzdigne prah miselinih atomov, kii bi se zgubili, če jih ne bi neprestano na- števal. Prav temu se posveča Bentham: v njegovih tekstih brez konca se razraščajo med sabo protislovne razpredelnice, v katerih si z veli- kim naporom prizadeva zaj-eti, zbrati, zadržati izobilje rezultatov svo- jih malenkostnih razčlenjevanj. Zato je vrhunec tolikšnega števila njegovih dal — »Gonünih sil človeškega delovanja«, »Hrestomatije«, »Obrambe oderuštvai«, »Tekstov o Zakonu o revežih« itd., če naj niti ne omenjamo »Panopticona« — razgrnitev načrta, velike razpredel- nice, velikega splošnega kazala; logičnega drevesa ali sinoptične ta- bele. Izpod Benthamovega peresa prihaja vedno znova neki izraz: tako v pravnih kot v logičnih zadevah nam mora biti vedno omogo- čeno, da se znajdemo »at first glance« — »na. prvi pogled«. Pa še: preostati ne sme »no dark spot« — »noben zatemnjen kotiček, nobena nejasnost, nobena pega«. Natančno te izraze pa uporablja Bentham, ko hvalil panoptično konstrukcijo. Zadeva je razumljivai sama ob sebi: velike nomenklature, ki raz- grinjajo svoje izčrpne razčlenitve, so zapori govx)rice. En in isti ideal gospostva navdihuje Benthamovo kazensko teorijo in njegovo lo- gično teorijo. Klasifikacija ljudi, klasifikacija besed — obvladuje ju isto oka Ljudje, besede — gre za to, da zaustavimo njihova valovanja, da uokvirimo vse njihove premike, da- jih enkrat za vTselej pričvrstimo na neko mesto ali da vsaj nikoli ne zgubimo iz pogleda njihovih gibanj, da jih strdimo. Kot lahko vidimo, je utilitarist, še preden je liberalen, despotski. Dežela revežev Benthamovske razpredelnice so zapori za besede; nasprotno pa so vse benthamovske zgradbe materializirane klasifikacije. Za utili- tarista sta diskurz in realno brez preostanka, reverzibilna. Letßi 1797 — potem ko je Parlament z glasovanjem zavrnil iz- gradnjo panoptičnega zapora) — je Bentham predlagal, naj se njegov polivalentni stroj uporabi za nastanitev revežev. S krizo leta 1795 je postalo vprašanje revežev nacionalni problem in največji duhovi so si prizadevali najti zanj zdravilo. Prvo delo o tem vprašanju (25) se začenja z »Razpredelnico siromaštva«, ki jo Bentham nekje drugje imenuje »splošni zemlje- vid Dežele revežev«. Pojem siromaštva je tu razčlenjen glede na woje vzroke: osebni (notranji) /zunanjii Prvi so: 1. dokončni (tak- šni, ki zadevajo slabost duha ali telesa) — 2. dlje trajajoči, toda za- časni (nesposobnost, da bi skrbeli za svoje potrebe, zaradi otroštva, »nedoraslosti«) — 3. kratkotrajni in začasni (zguba delazmožnosti zaradi bolezni ali otrok). Drugi so vsi začasni: brezposelnos.t\, ne- zmožnost, da bi prišM- do dela (slabe nravi, pomanjkanje povezav, ki bi nam priskrbele delo), bankrot. V tej zelo preprosti mreži najdejo vsi reveži svoje oštevilčeno mesto: tako gluhonemi kot bankrotiranci, zvodniki in astmatiki, ne- 25 zakonski otroci in njihove matere, vrtnarji, odpuščeni zaradi dolgo- trajne megle, noseče ženske, hišni služabniki, ki jih je odslovil slab gosîxxiar (in ki jih je treba razlikovati od tistih, ki jih je odpustil dober gospodar), meliasnholiki, pohabljenci — skratka, ogromna in. raznolika populacija, kii jo na čudežen način homogenizira neizpros- na taksinomijaL Vsaka župnija bo dobila vprašalnik, tako da bo na- tančno ugotovljeno število revežev, ki pripadajo visiakii od teh kate- gorij, poleg tega pa še njihova starost, spol, zdravstvena stanje itn. In mar ni »Panopticon« revežev, katerega delovanje razgrne Bentham v nekem drugem delu (26), ta ista razpredelnica, vpisana v kamen? V abkrožju zgradbe — ki je krožna alii vsaj šesterokotna — ni- so nadstropja!, pregraje in celice nič drugega kot prav tolika razre- dov in podrazredov. Vse je tu zadeva ločitve in ponovne združitve. Sleherna bližina ima svotj razlog, sleherna oddaljenost svoj motiv. Treba je ločiti: da bi preprečili — moralno — pokvarjenost in — telesno — okužbo; da bi zagotovili varnost — čuvaj je tudi tu ne- viden —' in zdravje — da bi preprečili prenašanje glasov in slabih vonjav ter poglede na neprijetne prizore ; predvsem pa je treba, da bi preprečili rojevanje »nezadovoljivih želj«, ločiti spole. Toda treba je tudi združevati: združiti: gospodinjstva, družine, zbližati bolnika in zdravnika, zagotoviti moralno nadzorstvo, vzgojo, dopustiti skup- no deloi. Življenje takšne institucije tvoril nenehno prehajanje ene klasifikacije v druigo, ločenci so spet združeni, nato spet ločeni v skladu z drugimi kriteriji, za opravljanje novih nalog, in združeni v drugačni obliki^ zvečer pa se speti najdejo s sebi podobnimi... Zve- čer so zaporniki razvrščeni po razredih, razporejeni v skladu z zvi- jačno razporeditvijo, ki poskrbi za njihovo medsebojno dopolnjeva- nje: koga naj postavimo v bližino tistih ki nepopravljivo govoričijo in bledejo? koga neki, če ne gluhoneme; slepcev ne bo motila so- seščina molčečih melanholikov, niti soseščina' grozljivo pohabljenih bolnikov. Panoptična hiša je kraj koeksistenc; mar ne dokazuje Si samim dejanjem, da je človek združljiv s človekom, mar ne udejanjal enot- nost človeštva? mar ni domiselni utilitarist s pomočjo pregrad izob- likovali iz vse bede stvarstva najboljši izmed možnih svetov? »Impro- vement of management« ne pomeni nič drugega kot to, da se nauči- mo logike razvrščanja v razrede, ki postavlja vsako stvar na njeno mesto. Redarstvo identitet Splošna presojnost, splošna razvrstitev, splošen račun, splošna uporaba — vse te vrednote zahtevajo, da je, kar zadeva identitete, zabrisana sleherna negotovost. Vsaka stvar rabi ime — in Bentham je veliki ustvarjalec imen za Večnost —, mesto, število. Zato lahko utilitarist čuti zgolj odpor tako do množic kot do potepuhov. Potepuh je človek brez stalnega mesta, nomad, ki ga ne more- mo vračunati, upornik zoper račun, ki lebdi in se skriva i» temač- nih kotičkih, kakršne mu nudi družba, ki na žalost še ni po vsej svoji površini panoptična. Trebai je zbrati potepuhe, urediti zadeve tako, dai bodo izginile te žive napake logike. Vtaiknili jih bomo v panoptične »Workhouses« (27). Množica pomeni poraz taksinomij, neopredeljenost v oštevilče- nju. Namresto urejenih razmerij vlada v raji zmeda, kar vzbuja nemir in izključuje razmislek; v množici prihaja do nenehnih sprememb, kar proizvaja raznolike in močne vtise. Sleherna množica — odsot- nost razvrstitve ljudi — je že sama nai sebi nekaj zapeljivega. Po- sebej nevarna pa je, ko zbliža posameznike slabih nravi, saj jim ustvari skupno okolje, v katerem lahko drug drugega branijo pred cenzuro Očesa: »sram je strah pred tem, da tisti, s katerimi živimo, ne bi odobravali naših dejanj. Toda kako naj pride do neodobrava- nja zločina v množici, sestavljeni iz samih zločincev?« (28). Iz nji- hovih misli izgine sodišče javnega mnenja in oblikujejo si sodišče po svojem okusu: »s tihim soglasjem se oblikuje nekakšna lex loci« (28). Vsak prestopnik je kriv na svoj način, med njimi so okoreli in novi, blagi' in ogorčenii; v množici se homogenizirajo, prevlada pa naj- slabši. 26 Potepuha je treba' ustaliti, množico pa razdeliti. Bentham si že- li nekakšno splošno redarstvo identitet. Vztrajno poudarjal, da je treba pomnožiti sredstva, s pomočjo katerih lahko prepoznamo in najdemo individue: »V prestolnici Japonske morai vsakdo nositi sivo- je ime na svojii obleki« (29). »V angleških univerzaih nosijo učenci posebna oblačila. V »charity schools« nima vsakdo zgolj uniforme, marveč tudii oštevilčeno tablico. Da o vojakih niti ne govorimo. Naj- manj, kar lahko zahtevamo od revežev, je torej, da nosijo unifor- me« (30). Idealna) bi bUia spojitev najpopolnejše homogenosti — uniforme — ter najbolj sistematične in nevtralne diferenciacije — števila. Toda zaporniki »Pani^ticona« bodo podvrženi veliko bolj konkretni diferenciaciji, ki naj jih reši skušnjav pobega: moški bodo imeli ro- kave neenake dolžine: levi rokav običajen, desni pa nikakor ne daljši od ro'kavia ženske obleke. Laiket 'leve roke bo tako svetlejša od des- ne, kar bo delovalo kot neke vrste naravno tetoviranje, ki je za dolgo časa neizbrisno. »Nekdo je pobegnil iz zapora. Skoraj nepo- trebna je razposlati njegov podroben opisi, signalement, kot mu pra- vijo Francozi: preprosta poteza ga nezmotljivo razlikuje od ostalih ljudii« (31). Dejansko bi bilo treba — tako piše Bentham leta 1804 Siru Cars'wu — tetovirati celotno nacijo, ne le zapornike ali dezerterje (32). S tem bi pravzaprav zgolj oponašali morniaSrje, ki imajo navado, da si z jasnimi in neizbrisnimi črkami natisnejo na zai№stje svoje ime in priimek (33). Obžalovanja vredno je, da »so priiimki indi- viduov porazdeljeni tako naključno« (30): isto ime dejansko pri- padal več'im osebaim To je pravcata logična napaka.. Naipisiati bo tre- bal novo nomenklaturo, tako da bo imel v vsaki deželi »vsak indi- viduum priimek, ki bo pripadal zgolj njemu« (34). Povzemimo. Lastno ime, ki bo res vsakomur lastno (ki bo, skrat- ka, ekvivalent števila), tetovirano v njegova kožo, neizbrisno: to bi pomenilo razširiti panoptično ureditev na vso zemljo, na vse člo- veštvo, in vzposta.viti vsesplošno varnost in sigurnost, saj bi vselej lahko odgovorili na temeljno vprašanje sleherne pogodbe: »kdo s: ti, s katerim sklepam pogodbo?« (35). Samo ob sebii se razume, da bi moralo biti ožigosano tudi sleher- no blago. Pečatno znamenje bi služilo kot okrajšava za potrdil)Os ki neposredno ugotavlja lastnika, naslovnika, kvaliteto in kvantiteto produkta (36), Ko bodo tako zagotovljene identitete, bo omogočena velika) ìzy- računljivost vseh koristi. Bentham ponavlja, da je treba v sleherni panoptični ustanovi organizirati knjigovodstvo. »Book-keeping« je znanost — katere prakticiranje je pri panoptični ustanovi še posebej olajšano z bli- žino nadziranja in s hkratno prosojnostjo področjav ki ga je treba vknjižiti. Registri bodo kronološki — iz dneva v dan — in metodični — urejeni glede na tvarino, razpredelnice prebivalstva, seznami za- Ibg, zapisniki o zdravstvenem stanju in moralnem obnašanju, re- gistri pritožb, kazini (s črnim ovitkom.) in na.grad (z rdečim ovit- kom) . .. Regi-1'jriranjie mcira zajeti celotno nacijo.: slieherni dogodek mora biti takoj premerj.en, razčlenjen na svoje sastavne dele, vsak izmed te'h dslov pa vpisan v ustrezno knj'igo — življenje takio ne- nehno podvaj'a njegovo izčrpno vpisovanje v registre, prav tato pa mora ^ tudi vlada odločati znanstveno, na podlaigi inif-ormacij ... Na obzorju — Bentham sicer v svoj.ih objavljenih delih tega ne reče, toda gotovo kje obstoji rokopis, v kaitere-m. je to zapisano — na ob- zorju se prikazuje planetarna preračunljivost, primerjiava vsega z vsem-, registriranje celotnega človeštva. Totalitarni človekoljub Utiliii-arisib je že -po svoji naravi nagnjen k izčrpnosti. Prvič ni nobenega predmeta, ki mu utilitarist ne bi bil priprav- ljen posvetiti svoje pozornosti: vse, kar lahko spoznamo, je tvarina znainosti, tako kot je vse, kar lahko naredimo, tvarinai umetnositi (37). Pri tem ne sme priti do nikakršne vnaprejšnje diskriminacije: utilitarist se brea razlike loteva sleherne stvari, je polivalentni teo- retik, ki mu ni ničesar tujega. 27 Drugič prakticira oib vsakem predmetu isto operacijo: totalieira ga in kompleksificira. Totalnost je treba vselej razčleniti: utilitarist naleti povsod na ločljivo. Zada si nalogo, analizirati izhodiščni pred- met, ga denaturaliziratii, spremeniti v montažo. Utilitarist torej stalno proizvaja sistematične sinteze, pri katerih je neizogibno, da so izč^ne. Diskurz utilitarista je z isto nujnostjo zavezan ekspanziji. Naj bo predmet, področje, ki se ga loteva, še tako omejen, utilitarist ga re- ducira na njegove temeljne sestiavine in ga obravnava v skladu s splošnimi postopki: potem ko ga je razstavil, ga spet sestavi v maksi- mirani, posplošeni obliki. Da bi Bentham opredelil ta proces^ si je izmislil novo besedo »methodization« (38). Neka montaža je »meto- dizirana«, če je najboljša možna Utilitaristična rešitev zato vselej presega posebni problem, ki jo je spodbudil, ima vselej vrednost modela, je vselej zgledna, torej že po svoji naravi imperialistična. Ker pa ni nobenega področja, kii se ga ne bi dalo metodizirati... V utilitaristični teoriji zavzame mesto vrhovnega dobra maksi- mum. To vrhovno dobro kajpada ni nek opredeljen predmet, saj maksimiranje nikoli ne more biti dokončno, marveč je nasprotno po svojem bistvu spremenljivo, vselej je ob njem možno izvršiti »im- provement«, izboljšavo'! toda kot funkcija je stalno. Utilitarist z neomahljivo vztrajnostjo hierarhizira — povsod imamo opraviti z »več« in »manj« — in reformira — vselej je možno kaj boljšega. Zdaj pa je јавпо, da ni referenca utilitarista — katerokoli je že izhodišče njegovega razmišljanja — konec koncev nikoli nič drugega kot velika Celota: univerzum, človeštvo. V tem smislu »Panopticon« ni neka posebna tema med drugimi temamii Benthamovih del: utili- tarist je v osnovi' panoptik. Utilitarizem, ki nastopa v političnem območju kot radikalizem, različica liberalizma, je dejansko totalitarni svetovni nazor, ki teži k nenehnemu in univerzalnemu maksimiranju. Natančno ta totalita- rizem dopušča utilitarizmu, da se razglaša za človekoljubnega: edi- na meja ekspanzije njegovega carstva je dejansko zgolj človeški rod. Bowring je objavil v XI. zvezku svoje izdaje zadnji Benthamov listek; na njem najdemo tole notico, ki združuje z očarljivo svežino načelo maksimuma, človekoljubje in imperializem: »1831. 16. februarjai. Dan po tem, ko sem dosegel starost 83 let. Značilnosti duha J. B. J. B. Najbolj ambiciozen med ambicioznimi. Njegovo carstvo — carstvo, na katerega pretendira — se širi na, in obsega, celoto člo- veškega rodu v vseh krajih — v vseh krajih na zemlji, v katerih bodo kadarkoli v prihodnosti prebivali ljudje. J. B. Najbolj človekoljuben med človekoljubi: človekoljubje je smoter in sredstvo njegove ambicije. Njegove meje: ni drugih mejà razen same zemlje« (39). Obrazec NačelO' utilitarizma, katerega polje je Vse, je, kot je znano, ena sama izjava^ Ta izjava po Benthamovih besedah upravlja vso teo- rijo, jo izraža in obsega v celoti: »all-directing«, »all-comprehensive«. Tako dobro jo sežema, da potem, ko je enkrat proizvedena, s svojo plehkostjo sterilizira vse komentarje, kar nikakor ne spada' med njene manj pomembne lastnosti. Lotimo se torej Benthamovega »izreka« in skušajmo razkriti njegove sicer zastrte razsežnosti — saj je že sam ta »izrek« zagotovil svojemu avtorju, da bo v priročnikih poosebljal eno izmed velikih moralnih drž, poleg stoikov, epikurejcev in skeptikov. Najprej sam obrazec: največja sreča največjega števila. »Kolikor je meni znano, je bil Priestley (razen če ni to bil že Beccaria) prvi, ki je izrekel to sveto resnico« (40). Tako kot pri »Panopticonu« tudi tukaj Bentham ne za'hteva, da se ga prizna za očetai ideje, ki ji je posvetil celo življenje. Ta izraz dejansko najde- mo že pri PriesUeyu, v njegovem »Essay on the first principle oí government« iz leta 1768, tako kot pri Beccarli, v uvodu k razpravi »Del delitti e delle pene« iz leta 1764 (»la massima felicita divisa del maggior numero«). Lahko pa ga preberemo že v nekem še bolj zgod- 28 njem delu, pri Hutchesonu: »da je najboljše tisto dejanje, ki priskrbi največjemu številu največ sreče« (41). Vendar pa je Bentham dolgo časa dajal naćeiu koristnosti pred- nost pred obrazcem največje sreče; to načelo nedvomno izraža isto stvar, vendar na drug način: katerokoli dejanje bomo odobriH aii ga zavrnili »glede na to, v kolikšni meri poveča ali zmanjša srečo stran- ke, za katere interes gre« (42). Leta 1822 je Bentham formulaciji iz leta 1789 očital, da ne opredeli jasno tiste »stranke«, katere interes moramo v zadnji analizi upoštevati pri slehernem človeškem dejanju, v vseh okoliščinah: gre kajpada za človeštvo, za njegovo dobrobit. Na tem aksiomu temelji vsesplošna instrimientalizacija, ki jo obljublja utilitarizem: sleherno sredstvo v pravem pomenu besede lahko prepoznamo po tem, da prispeva k temu cilju: »izkoristek (utilisation)«, piše Bentham v svoji »Logiki«, »je modifikacija splošnega cilja, se pravi dobrobiti, ali pa kakega podrejenega cilja, se pravi sredstva^ ki ga lahko uporabimo tako, da prispeva k istemu splošnemu cilju« (43). Neizmeren Benthamov diskurz, ki razvija ne- šteto dispozitivov, hoče torej imeti eno samo končno referenčno toč- ko, maksimum sreče maksimuma človeških bitij. Toda to, kar je dejansko na delu v tem diskurzu, je nek krajši obraizec, ki ga lahko izpeljemo iz prvega. Maksimum Maksimum kot tak. Se pravi, korist zaradi koristi: mar ni to tisti zakon, ki — kot smo lahko videlii — skoz in skoz obvladuje benthamovske konstrukcije? Sleherna stvar morai koristiti, se nana- šati na nekaj drugega, služiti. Pravico do obstoja ima zgolj to, kar je v razmerju do nečesa) drugega, se pravi, kar funkcionira. In v načelu ni ničesar, kar bi lahko zaustavilo to funkcioniranje. Nujno se širi, polašča se sleherne danosti in jo transformira. Obsega celo zemlja In če je njegov »smoter« človeštvo, potem je to treba razumeti v smislu pregraje, meje — zainanje mieje, saj bi to funkcioniranje samo od sebe seglo še prek te meje. Paradoks, ki razjeda utilitaristični diskurz, je povsem preprosto v tem, dai naredil ta diskurz iz nečesa, kar je po 8Л'ојет bistvu relativno, — iz koristnega — svoj absolut. Bentham se zaivaruje pred tem paradoksom z Obrazcem. Fanatizem instrumentalizacije se izreka kot maksimalno človekoljubje. Z eno samo potezo so vsi dispozitivi brez razlike prirejeni univerzalnemu smotru: vse, kar služi, o tem ste lahko prepričani; človeški bratje, služi vam! Benthamu je Obrazec arhimedovski: oporna točka, iz katere je misliti vse, kar se da misliti, aibsolutni kriterij, ki vselej odloči, in sicer tako jaisno, da v benthamovskem svetu nikolii ne sme biti- ne- gotovosti. Slehernai izjava, ki nastopi v utilitarističnem diskurzu, je načeloma podrejena Obrazcu. Sam Obrazec, načelo slehernega ovred- notenja, pai je avtonomna) izjava, ki postavlja samo sebe in se je za- to ne da dokazati: »mar ga (načelo koristnosti) lahko neposredno dokažemo? zdi se, da ne: saj tega, s čimer dokazujemo vse ostale za- deve, ne moremo dokazati: veriga dokaZ/ov se mora nekje zače- ti,« (44). Če uhaja slehernemu dokaznemu postopku, pa to še ne pomeni, da ga lahko kakorkoli ovržemo: ker obsega Vse, bi se morali, če bi ga hoteli spodbiti, postaviti izven Vsega, se pravi na neko nezamišlji- vo ^ mesto: »Mar lahko kak človek premakne zemljo? Lahko, toda najprej mora najti neko drugo zemljo, na) katero se bo oprl« (45). Obrazec j-e "vseotee^jcč tako koti celotna površina) uniiverzumai dis- kurza: če ga spodbijamo, moramo to na prikrit način še vedno po- čenjati v njegovem imenu. Njegovo carstvo je brez zunanjosti). Vsa spodbijanja Obrazca lahko razvrstimo v dve skupini: — načelo asketizmai, ki ni nič drugega kot narobnia stran Obrazca in uči, da moramo temu, kar prinaša iwgubo, dajati prednost pred koristnim; spodbija ga sama njegova inkonsistentnost: »nikoli) mu ni do konca sledilo nobeno živo bitje in mu tudi nikoli ne bo moglo slediti« (46). 29 — načelo simpatije, razdelek, v katerega meče Bentham brez sle- hernega redai sleherni kriterirj, ki temelji nai osebni cenitvi dobre- ga in zla, pa naj se ta cenitev vrši v imeniu moralnega čuita, zdra- ve pameti, razuma, zakona naraive, naravne pravičnosti itn.; v resnici delamo tukaj načelo iz neke kaprice, saij' načelo simpatije »ni neko v sebi pozitiivno načelo, marveč termin, ki smo ga uporabili: za to, da z njim označimo negacijo slehernega načela« (47). Zgolj Obraizec daje legitimno osnovo človeški skupnosti, saj jo vzpostavlja kot svojo zadnjo referenco, saj utemeljuje objektivni izračun racionalne izbire. Vsi s^ri med ljudmi so apori v imenu ko- ristnosti, in Benthalm si zelo prizadeva pokazati, kako se vsak njegov nasprotnik prikrito sklicuje na isto načeloi, ki zanj misli; da ga spod- bija. Razlike nastopajo zgolj med samimi tolmačenji koristnega, med pravilnimi in napačnimi računi ali med delnimi in splošnimi računi. Bentham je tisti, ki upošteva celoto človeških bitij in računa za vse človeštvo. Iz tega pa očitno izhaja, da zapis »J. B.« v njegovem sistemu ni nekaj naključnega, da njegova teorija nujno implicira njegovo ose- bo — saj mora obstojati vsaj en človek, pri katerem se osebna ko- ristnosti brez preostanka prekriva) s splošno koristnostjo — izjema, ki je v krogu človeštva analogna položaju Obraizca v celoti dokazov. V tej točki lahko rečemo, da je Bentham nedojemljiv same- mu sebi. Dva gospodarja Le čemu naj bi tukaj, kot to počenja Bentham, naštevali ugodja in bolečine? V »Uvodu k načelom morale in zakonodaje« (48) loči štirinajst glavnih vrst ugodja in dvanajst iglavnih vrst bolečin; k temu je treba prišteti še podrazdelke in kombinacije. V drugih delih naletimo na nekoliko spremenjene sezname — spremenjeno besedišče, drugače porazdeljene vrste. Tako na primer nomenklatura v »go- nilnih silah delovanja« (49) krsti »ugodje, ki ga prinaša daljnogled (spying-glass)«, za »ugodje radovednosti«, »slušno ugodje« pa ima za nasprotje »bolečine dela« ... Vse to ni kaj prida pomembno — saj različne »vrste« ugodja ne diferencirajo samega ugodja; tako koti različne »vrste« bolečine ne diferencirajo same bolečine. Vse vrste so homogene, »ugodje vo- njal« je homogeno ugodju »slovesa:«, »ugodje spolne čutnosti« pa ugodju »spretnosti«. Homogenost obsega tudi samo razliko med ugod- jem in bolečino, saj' ustreza razmerje ugodja in botečine razmerju pozitivnega in negativnegai. Da bi omogočili izračun; moramo torej postaviti zgolj to, da ugodje in bolečina nastopata' v disikretnih eno- tah, se pravi, da ne potekata v obliki toka, marveč se artikulirata kot verige. Čutnost je od vsegai začetka razkosana;; tako lahko reče- mo: eno ugodje; ena bolečina; opraviti imamo s čutnim novcem, ka- terega različne vrednosti lahko ocenimo in primerjamo. S šestimi kriteriji, ki individualizirajo nekoi ugodje ali bolečino in s pHDmočjo katerih lahko ugodje alii bolečino ocenimo, se nam ni treba preveč na široko ukvarjati: to so intenzivnost, trajnost, goto- \-ost, dosegljivost, plodnost (težnja; da mu ali ji sledi senzacija iste vrste), čistost (težnja, da mu ali ji ne sledi senzacija nasprotne vrste) ; če senzacija zadeva več oseb hkrati, maramo dodati še ekstenzijo. Ni se nam treba preveč na široko ukvarjati, ker ima račun ГШ1 podlagi teh kriterijev zgolj regulativno vlogo: »nikakor ne smemo pričakovati, da lahko tai ocenjevalnii proces izvršimo ob vsaki moralni sodbi ali ob vsakem zakonodajnem in pravnem dejanju. Navzhc temu pa ga je treba vselej upoštevati: dejanski proces; ki se izvršuje ob takšnih prilikah, imai bolj ali manj značaj' eksaktnega procesa v skladu s tem, v kolikšni meri se približuje čistemu ocenje- valnemu procesu« (50). Račun ugodij, ki je največ doprinesel k Benthamovi slavi, je nujni postulat racionalizacije politike. Je instrument sodnika; ne psihologa. Je simbol popolne pravičnosti, kii zna natančno izmeriti škodo in odškodnino. Računski stroj za ugodja in bolečine,, ki je Benthamove komentatorje zanimal sam po sebi^ koti dai bil lahko funkcioniral salm zase, je zgolj idealno sredstvo absolutnega gospo- 30 stva nad individui in skupno&tmi. Njegovo skrivnost razkrije prvi stavek »Uvoda«: »Narava je postavila človeštvo pod viladavino dveh suverenih gospodarjev, bolečine in ugodja«. To, kar je izvirnega na benthamovskem človeku, je njegova podvrženost. Račun ugodij komentira eno samo positavko: človek je podrejen; je obvladljiv; že po naturi gai lahko njegova čutnost de- naiturira; če hočemo z njim upravljati, zadošča, da držimo v rokah vzvode, ki sprožijo gonilne sile njegovih dejanj; človek, ki išče ugod- je in beži pred bolečino, je elemenitarni stroj, ki ga sama Narava iz- roča v oblast poraEdeljevalcem sreče. Če je človeštvo služabnik dveh gospodarjev, potem boi kajpada služabnik tistega, ki bo zagospodaril nad tema dvema gospodarjema'. Pri »Panopticonu« smo videli, kako Bentham zapornikom kot psom dodeljuje ugodje in bolečino. Vse je mogoče V utilitaristični teoriji ni Narava nič drugega kot tole: kar daje gospodarjem niai razpolago ugodje in bolečino, da bi z; njima ukro- tili in vodili ljudi. Narava tu ne pove ničesar, ne daje' nikakršne norme, ne vzpostavlja nikakršne reference, ne postavlja nikakršne meje: porojeva brezmejno plastično človeštvo. V vseh Benthamovih delih najdemo zgolj dve omejitvi' te vse- splošne razteznosti in kovnosti. Na eni strami človek ne more obču- titi v neskončnost; najprej zato, ker je njegovo življenje omejeno, nato pa tudi zato, ker se preveč intenzivno ugodje sprevrže v bo- lečino, preveč intenzivna bolečina pa pripelje do izginotja samega občutenja. Na drugi strani neka ireduktibilna raizlika individualizira sleherno telo in slehernega duhac obstoji »a radical frame of body«, tako kot obstoji' »a radical frame of mind«; to izvirno tkivo je ne- spremenljivo. S tem polje mutatij seveda nikakor ni stlačeno v ozke meje. Če izvzamemo ti dve omejitvi, razglaša benthamovski optimizem nekak »vse je mogoče«, ki izroča prihodnost sprostitvi koristnosnih močil V prvi knjigi, ki jo je objavili, Bentham točko za točko spodbija uvod Blackstonovih »Komentarjev« o angleškemu zakonu (51). De- jansko je ta knjiga v celoti posvečena zagovarj'anju postavke, ki jo je razvil že Hume: nii, ne more biti niti izvirne pogodbe, niti narav- nega pravai če naj brez sleherne delitve oblasti zavlada koristno, mora Na- rava dejansko umolkniti'. Zakoni ne povzemajo nikakršnega pred- hodnega diskurza, ki bi ga na s£>.mem začetku zapovedala Narava ali Bog; ne moremo reči, da se oddaljujejo od njegav zato jih tudi ne morerno znova prilagoditi temu diskurzu. Zakoni so zgolj jezikovni dispozitiv, kii v imenu koristnosti gospoduje -nad ugodjem in bo- lečino. »Ex nihilo« Če si zamišljamo nekak naravni zakon, če hočemo pozitivni za- kon uravnati po pravicah in dolžnostih, ki so o.bstojale pred njim, potem predpostavljamo izjave brez izjavljanja — raizen če te izjave nanašamo na previdnostnega božje'ga govornika, če ni zakonodaje Narave, če je koristnost edina legitimacij ska instanca,, potem se vse pravice in dolžnosti rodijo z zakonom, z njegovim dejanskim, člo- veškim izvajanjem, se pravi, z govornim dejanjem. Zakonodaja je skoz in skoz diskurzivni pojav — učinek nekega diskurza. Kako naj govorica ne reproducira nekega modelai, kako naj na- sprotno ustvarja bitnosti, 'ki' jim podeljuje bit zgolj ona sama? Herbert Spencer je na primer raizglasil to stvaritev za nerazumljivo (52). Le kdo, se sprašuje, laihfco proizvede nekaj' iz niča? To bi bil učinek, ki bi ga lahko priznali zgolj božji vsemočii, pa še tu — dodaja Spencer — so številni, ki to možnost odklanjajo. »Ex nihilo« zakonia je nedvomno pro'blem, ki se mu utilitarist ne more izogniti, čim izključi sleherno naravno ali božjo garancijo. Bentham se ga je lotil s svojo teorijo fikcij. Tu ne gre zai kakšno sklenjeno delo, marveč za temo, ki je tako razpršena, рт robovih nje- govih del, da je nijtii James Mill^ niti Stuart Mill, niti Bowring in 31 Dumont niso izolirali kot take. C. K. Ogden je bil prvi, kii je zbral v eni knjigi po raznih koncih raztresene tekste (53). Ni se mogoče ieraziti, ne da bi predpostavili obstoj nekaterih elementov, ki jih prenaša diskurz. Se pravi: ni di&kurza^ ki ne bi priznaval nekakšnih bitnosti. Ne moremo se izrajzitii ne da bi se nanašali na. Tej funkciji so prirejeni substarjtivi. Narava teh bitnosti, za katere se predpostavljaš dai obstojajo, pa nikakor ni enoznačnai Kot prvo načelo raizločevanja nam lahko služi zaznaval: obstoje bitnosti, ki jih neposredno izpričujejo čutila — to so telesa —, in bitnos-ti, o katerih nasi lahko prepriča zgolj umovanje — to so netelesne bitnosti, duša kot taka, pa tudi Bog, ki ga ni še nihče videl, nai kar nas opozarja Bentham v skladu z obrazcem apos- tolov. To, kar lahko zaznamo, stoji torej nasproti temu, do česar se dokopljemo z umovanjem; njuno razmerje je razmerje neposredno spoznatnega do tiste'ga, česar spoznanje je posredno. Toda naj bodo te bitnosti čutne aii izpeljane, s tem, da jih imenujem bitnosti, ho- čem reči prav to, da obstoje v realnosti, in d.a se substantiv opira na nekaj substancialnegai. Tu pa se zariše neka druga dihotomija: med realnim in irealnim. Gavoricai dejansko daje zavetje substantivom brez substanc. Imen je več kot pa stvarit Diskurz je presežen, pletoričen; dopušča, da o tem, kar ne obstoji, govorimo kot o nečem, kar obstoji. Ta pre- prosta ugotovitev, ki ima v angleški filozofiji že dolgo tradicijo, začenši s Hobbsom in Lockom, motivira lingvistično analizo: besede ne smemo vzeti za stvari, diskurz moramo premeriti z merilom real- no&tii, zmanjšati razmik med njimav vzpostaviti nekakšno jezikovno carino, potlačiti tihotapske besede, izključiti irealno. Vendar pa — nadaljuje Bentham s svojo argumentacijo — pod- ročje irealnega ni homogeno. V njem je treba razlikovati med iz- mišljenim in fiktivnim. Če trdim, da prebiva v tej in tej hiši na' tej in tej ulici tega in tega mesta zli duh z rogom in z razklanimi parklji, in če me opazovanje postavi na laž, potem sem ustvaril zgolj izmišljotino: bitnost; ki ni' obstojala; — »ne-bitnost«, neki nič — sem opisali kot nekaj realnega. So pa še druge bitnosti, ki nič bolj ne obstojajo, vendar pa me zahteve slovnične oblike diskurza pris'i- lijo, da jih imenujem, omenjam, da jih ponavzočim v izrazu, četudi jim »v resnici in v realnosti« nikakor ne mislim podeliti obstoja. Če je tudi v tem nekai izmišljotina; pai je ta izmišljotina nujnai. Ni od- visna od mene, marveč je izmišljotina diskurza kot takega: ne morem se izražati, ne da bi pri tem substantivirali, se pravi, ne da bi proiz- vajal irealne, toda neizogibne bitnosti, za katere je Bentham prihra- nil ime fikcije. Govorica nujno potrebuje fikcije: »Dokler bodo človeška bitja rabila govorico, se ne bo mogoče izo^itd uporabi fikcij« (54). Nas- protno pa je edina podlaga fikcij zgolj izjavljanje, fikcije nimajo lo- čenega obstoja — če jim podtaknemo realne korelate, jih spreme- nimo v izmišljotine: »fiktivne bitnosti dolgujejo svoj obstoj govorici — zgolj govorici; zato je njihov obstoj nemogoč, pa vendar neizogi- ben'« (55). Obstoje torej jezikovna bitja, katerih vsa tvarina je diskurz. Ker pai o neki, fiktivni bitnosti navzlic vsemu ne moremo govoriti drugače »kot da bi bila realna« (56), izraz vselej vleče na stran neka notranja sila, obdeluje ga neka zla; varljiva moč — moč slovnice —, zaradi katere se fiktivno nenehno meša z' izmišljenim; govorjenje rojeval neke vrste verovanje, ki je podobno praznoverju, \Terovanje, da vsaki besedi ustreza neka atvair. Fikcije je torej treba izslediti. Toda kako naj jih dojamemo? Ne da se jih definirati »z rodom in \TSto«, niso niti obsežene niti obsegajoče. Potemtakem jih lahko za- jamemo zgolj s parafrazo. Fikcije je treba znova prevesti: »sleherni stavek, katerega osebek je neka fikcija, lahko prevedemo v stavek, katerega osebek je neka realna bitnost« (57). Stavek, ki govori o neki fikciji, je emblematičen: podaja nam neko podobo; parafrazira- mo ga takot da to podobo navežemo na neko telesno bitje. V tem smislu ustreza benthamovska fikcija temu, čemur logistika pravi prazen ali nepopoln simbol — o tem priča saimo ime, ki ga je skoval Bentham, da bi z njim označil parafrazo fikcije: »phraseopleorisis« — zapolnitev fraze. 32 Mar to poimenói, da je Benthamov ideal initegralnai zapoknitev diskurza, redukcija fiktivnih bitnosti? Dovolj je, če se spomnimo, da ni govorice brez fikcij. Utilitarizem ni nominalizem: ne gre za to, da bi fikcije pregnali, marveč za to, da bi jih obvladali, saj fikcije delujejo. S tem se razpre smoter »teorije fikcij«, ki ni nekakšno nezain- teresirano lingvistično raziskovanje: teorija zakonodaje, govorice kot zakonodajne moči. Fiktivne bitnosti mobilizirajo realne bitnosti, jih porazdelijo in organizirajo: govoriti pomeni dajati zakone, se pravi., doseči, da delujejo stvari, ki ne obstojajo. Vse pravne bitnosti, pravice, dolžnostii, oblasti, so fiktivne; sle- herni zakon je jezikovno bitije,. ki upravlja z dvema realnima bitno- stima: ugodjem in bolečino, ki sta edina referenčna) točka pravnega diskurza v celoti. Zakon je zgolj jezikovni dispozitiv, ki umetno po- vezuje dejanja in čutne učinke, v skladu z obrazcem: takšno deja- nje bo pripeljalo do takšnega trpljenja ali do takšne sreče. Pannomion Pravica je »eden izmed tistih predmetov, katerih eksistenco hlini za potrebe diskurza neka fikcija, ki je tako nujno potrebna, da bi brez nje sploh ne bilo človeškega diskurza« (58). Isto velja za druge bitnosti, ki jih udejanja pravni diskurz: za prestopek, dolžnost^ oblast. Te bitnosti so, če že hočemo, sočasne, natančno korelativne, vaajemno prevedljive, nadomesti j ive, če spregledamo^ da imamo opraviti 3 fikcijami, se znajdemo v kolovratu: »pravica je neke vrste oblast, oblast pa neke vrste pravica •—• in tako naprej, kakor pač premeščamo težišče definicije, naprej ali nazaj, od besede k besedi« (59). če bi prignali benthamovsko teorijo do kraja, bi lahko^ trdili, da obstoji zgolj ena sama pravna bitnost in da se zakoni nanašajo na en sam predmet, ki ga komentirajo, variLrajo, prevajajo, razdeljuje- jo in porazdeljujejo. Ta edini predmet je trpljenje. Trpljenje in ugodje, toda predvsem trpljenje. Zakon ni toliko obljuba nap-ade kot obljuba trpljenja: »... gotovo je, da se s samim nagrajevanjem- noben dejanski del (vladnih opravil) ne bi mogel na- daljevati niti pol ure« (60). Bolečina je dejansko Mj zanesljiva kot pa ugodje (manj je odvisna od okoliščin, lažje se jo podaljšat, nje- nih virov je brez števila — kot smo videli, je tu na razpolago ce- lotno telo), zato je strah »nujnii pripomoček, edini;, ki ga lahko upo- rabimo za družbene smotre« (61). Med vsemi praivnimi fikcijami je potemtakem temeljna fikcija prav prestopek, saj je fikcija, ki je najbližja kazni. Prav tako so konvertibilni različni zakoniki: zakonodajni dis- kurz lahko pripovedujemo tako v kazenski koti v državljanski govo- rici. Toda če že moramo izbrati neko lu^editev, potem ima kazenski zakonik prednost pred državljanskim. Državljanski zakonik ustvar- ja namreč pravice in dolžnosti, kazenski zakonik pa prestopke in kazni — in s tem implicitno zaobsega prvi. Kazenski zakonik je te- meljni zakonik, v tem diskurzu se »zakonodajalec očituje slehernemu individuu; dovoljuje, zapoveduje, prepoveduje; vsakomur začrta pravila njegovega obnašanja; uporablja govorico očeta in gospo- darja« (62). Povedati je treba še to, da je zakonodajni diskurz en sam in da ga zgolj zaradi udobnosti delimo na različne zakonike. »Teorija fikcij« se torej izteče v univerzalni in integralni zakonik — kjer so vsi za- koni zbrani, poenoteni, usklajeni pod enim samim načelom, in je vsak zakon popoln, individualiziran, oštevilčen, urejen v skladu z neko enoznačno algebro — s čimer je izvTŠena »takšna projekcija področja zakonov, da lahko vse njegove dele vidimo na en mah« — Pannomion — veliki panoptični zakonik (63). Panoptični zakonodajalec je jezikoslovec. Kaj je nek zakon? — kaj neki, če ne objava neke volje, zaodeta v zunanji znak. Gospo- dar^ pravi Bentham, daje zakon svojemu hlapcu, oče svojemu otroku, moški ženski. Zakoni, ki jih tvorijo zakoniki, se od teh zakonov raz- likujejo zgolj po tem, kdo jih izreka, na primer suveren — ki ga lahko preprosto definiramo kot instanco, ki jo je v neki državi tre- ba ubogati. To pa je nova priložnost za klasifikacijo: ta instanca lah- ko svoja pooblastila prenese na koga drugega, lahko jih porazdeli 33 ali osredotoči; izdajanje zakonov lahko poteka po daljšii ali krajši poti; sleherno zakonsko izjavo lahko razgradimo: kdo jo izjavlja? na kaj se ta izjalva nanaša? na kakšen način? Katere motive spravi v tek? Kako je ieražena? itn. ... (64). Pri tem je pomembna vsaka besedai Zato je Bentham pripravil »Nomograifijo«, zakonodajno lin- gvistiko in stilistiko (65). Zakonodajalec je logik — v benthamovskem smislu: v smislu lo- gike kot znanosti o sredstvih, ki jih moramo uporabiti^ da bil dosegli dane cilje (66) —, se pravi, mehanik egoizmov. Zakonodajna fikcija prilagaja interese in povzroči, da se interesi stekajo v istih ciljih. S pomočjo strahu zagotavlja vez med dolžnostjo in interesom. Zakono- dajalec je torej psiholog. V svojem velikem dispozitivu se sklicuje na vsa znanja in vse plasti prebivalstva; na svoja mesta jih razporedi šele potem ko jih je dodobra pretiresek Slog Bentham ne omejuje monografskega sloga zgolj na zakonodajo, marveč obsega ta slog vse njegovo dela V diskurzu mora biti nam- reč vse na svojem mestu; od tod izhajai, dai mora pisanje nenehno vršiti svojo lastno analizoL Treba je deliti — »procesai delitve ne bo- mo nikoli prignali predaleč« — (67) —, dokler ne dosežemo atomov smisla), enot misli. Treba je oštevilčiti, da se kak del ne zgubi, in x)imenovatr, takoi da je vse individualizirano: sleherni element, sle- lema združitev elementov mora imeti svoje ime. Na ta način bo sleherni pomen tako kot zapornik v svoji celici ujetnik neke besede — ustreznost, prosojnost označevalca in označenca. Pisati pomeni odstranjevati dvoumnosti, dezambiguirati — izraz je Benthamov. Sam-ostalnikom je treba dajati prednost pred glaigolii (68): s tem priženemo na plan eksistenčne predpostavke; namesto da bi rekli »aplicirali smo to uredbo« recite »izvršili smo njeno aplikacija« — tako se vam razkrije neka bitnosti, ki jo sicer zastira glagol, bitnost, ki ji lahko priredite različne obsege im vsebine in ki jo lahko znova razčlenite na kategorije, ki jih boste oštevilčili in poimenovali, klasi- ficirali v skladu s prednostnim vrstnim redom; ta vrstni red se spre- minja od primera do primera — spet priložnost za oštevilčenje in klasifikacijo teh primerov itiu Tako boste pisali ploščat diskurz brez globine, brez sematične gostote — Benthamov diskurz, ki hoče biti »algebraičen«. Toda opazujmo zgolj učinke tega ideala absolutne od- stranitve dvoumnostii: Bentham je prisiljen, da vedno znova prede- luje svoje klasifikacije, da cepi nanje druge klasifikacije, ki segajo druga v drugo in se med sabo meš^b, da podaljšuje stavke prek sleherne mere, da jih členii, da navaja vse podrobnosti, razvije sle- herno elipso, ne trpi nobene aluzije; vsak stavek mu pri tem razje- dajo zareze, ki prečkajo sleherno besedo^ jo obkrožajo in se tako hitro razmnožujejo, dai jih nikoli ne more dovolj hitro vseh zajeti v nove sezname; tako prekine rokopis in se znova loti; vprašanja, pri čemer se zaveže, da tokrat ne bo ničesar pustil v senci, da ne bo ničesar prepustil dvoumnosti, toda dvoumnost se — bolj kot jo pre- ganja — spet ustvarjal za njim samim, dodati mora opombo, opomba postane poglavje, poglavje se napihne in že je pred njim knjiga, ki pa še ni dovršena, treba je znova začetii ... »go on« (naprej! na- daljuj!) je zadnja beseda enega izmed opuščenih rokopisov o fikcijah (69). Neutrudni Bentham ni tako nikoli prenehal pisati — on, teo- retik prosojnosti, oznanjevalec sloga brez dvoumnosti; sloga, ki je, če smemo tako reči, panoptičen — pisati neberljive tekste, katerih večina je ugledala dan šele v izdajah, ki so jih pripravili drugi: Doumont; James Mili; John Stuart Mill, Francis Place, Bowring... Dodajmo še to, da je pridiigal vrednost kratkega pisanja — »čim krajši je stavek,« lahka preberemo v Nomografiji, »tem boljši je« — in razvil teorijoi umetnosti okrajšav. Neprosojni panoptik. Februar 1973. (1) Panopticon, W. m. pismo 5, str. 44. / (2) W. III. pismo 6, str. 45./ (3) W. XXI, str. 96 (opomba). Navedeno po slov. prev. v Svetem pismu. Druga knjiga Stare zaveze, Maribor 1959, str. 519./ (4) W. III, str. 41—42./ (5) W. III, str. 142. 34 / (6) W. XX, str. 585. / (7) W. XVI, str. 397./ (8) W. XVI, str. 428. / (9) Panopti- con, W. III, str. 133. / (10) Panopticon versus New South Wales, W. Ill, str. 174. / (11) Poor law, W. XVI, str. 389. / (12) Principles of penal law, W. II, str. 431. / (13) Ibid. / (14) Introduction to the principles of morals and legislation, pogl. ХШ, str. 281. / (15) Principles of penal law, W. II, str. 414. / (16) Ibid., str. 396. J (17) Ibid., str. 415 / (18) Ibid., str. 398. / (19) W. II, str. 407—408. / (20) W. II, str. 407. / (21) W. II, str. 408. / (22) W. II, str. 424. / (23) W. II, str. 431. / (24) The rationale of evidence, W. XII, str. 321. Prim, tudi v Principles, W. II, str. 557: »če se hočete dotakniti srca, govorite očera.< / (25) Situation and relief of the poor, W. XVI, str. 361. / (26) Outline of a work intitled pauper management improved, W. XVI, str. 369. / (27) Tracts on poor law, W. XVI, str. 401 / (28) panopticon, W. Ill, str. 138. / (29) Principles of penal law, W. II, str. 557. / (30) pauper management, W. XVI, str. 389. / (31) Panopticon. W. Ill, str. 156. / (32) Correspondance, W. XX, str. 414. / (33) The rationale of judicial evidence, W. XIII, str. 212. / (34) Of laws, pogl. XIII, str. 312. / (35) Ibid. / (36) Principles of penal law, W. II, str. 556. / (37) Prim., med drugimi teksti. Logic, W. XV, str. 240. / (38) Prim., med drugimi teksti, Logic, W. XV, str. 261. / (39) W. XI, str. 71 / (40) W. XIX, str. 142. Ta fraza izvira iz Commonplace Book, ki jo je Bentham imel okoli leta 1784. Leta 1822 navaja zgolj Priestleya (W. XIX, str. 79). / (41) Inquiry Into the original of on ideas of beauty and virtue, str. 177 v 2. izd. 1726. / (42) Introduction to the principles of morals and legislation, str. 126. / (43) W. XV, str. 231. / (44) Introduction to the principles of morals and legislation, str. 128. / (45) Ibid., str. 129. / (46) Ibid., str. 136. / (47) Ibid., str. 140. / (48) Ibid., str. 155—163. / (49) Table of the Springs of action, W. I. / (50) Introduction..., str. 153. Rokopisi londonskega University College, škatla 14, nav. po C. W. Everett, The education of J. Bentham. / (51) A fragment on go- vernment. / (52) The great political superstitions, v The Man versus the State, str. 163. / (53) Spise, ki zadevajo fikcije, navajamo po izdaji Ogden, Bentham's theory of fictions, London 1932. Večina tekstov Izvira iz zvezkov III, IV, IX iz- daje Bosvring. Ogden je prav tako črpal iz rokopisov, ki jih je imel Elie Ha- lévy za »dolge in nekoristne« (L'évolution de la doctrine utilitaire, str: 357). / (54) Ibid., str. 17. / (55) Ibid., str. 15. / (56) Ibid., str. 13. / (57) Ibid., str. 86. / (58) W. IX, str. 218. / (59) Panopticon versus New South Wales. W. IH str. 594. / (60) Of laws, str. 135. / (61) Leading principles for a constitutional code, W. VII, str. 208. / (62) view of a complete code of laws, W. IX, str. 161. / (63) Ibid., str. 205. Ime Pannomion kot oznaka za integralni kod je uporabljeno v Pannomlal frag- ments, W. IX, str. 211-230. / (64) Ta natančna razgradnja je predmet razprave Of laws. / (65) Nomography, W. IX, str. 231—283. / (66) Prim. Logic, W. XV, str. 219. / (67) Nomography, W. IX, str. 267. / (68) Language, W. XV, str. 315. / (69) W. IX, str. 295. Delo, ki je nastalo iz opombe, je Of laws, ki črpa iz Introduc- tion to the principles of morals and legislation. Prev. po: Le despotisme de l'Utile: la machine panoptique de Jeremy Ben- tham, Ornicar? 3, str. 3—36. Prevedel Slavoj žižek. 35 Gérard Miller POGANÜKI UŽIVANJA MARSALA PETAINA PaLomv selditev, petaiiniizeira: trije člendi vzročne verige, s katero se razliaiga, kaj se je pripetilo v tisti) odlikovani) razsežnosti, ki ji pravilmo Zgodovina, če vemo, zaikaj je prišlo do polcmia, bomo brž znali odgovoriti tudli nai vprašanij-e, zaikiaj selitev: ker je prišlo do poloma. In potemtakemi tiudi na vprašanije, za-kiaj petainiizem': ker je prišlo do seliitve. AM, kot je zapiisano v priročniikiui Zgodovina fran- coske komunistične partije: »Dezorganizirana selitev, do katere je prišlo v globini več kot sto kilometrov za fronto, je izpraznila mesta delavskega prebivalstva, ustvarila duha panike in sprijaznjenosti s porazom... Po zaslugi vojaškega in moralnega zloma dežele je vlada v Vichyju lahko priključila pokorjeno Francijo k »novi evropski ureditvi«.«' Ta konsitruikcija je vseikakor dovolj verjetna^. Toda kaj pomeni po zaslugi? Kaj je to moralni zlom? Veliïdi vojiaškii porazi niso imeli vseliej istihi posdediic: pomfelimo zgolj, na Pariško komiuinio. Selitev ni preprost mehaničen učinek polomia, tako kot tudi vichyjskia vlada пт pritajeni tat, ki je pač izkoris-til vsesplošno ne- pozornost in se pritihotapili rua oblast. Posledična vez med polomom in množično selitvijo ni tako nujna, kot to mislimo. Razmerje med selitvijo in petaimzmom pa je tesnejše, kot se to zdi. Pol'om nie more poroditi množične selitve brez posredovianija' ne- kega učinka diis-kurza,: gre za strah pred Nemioi, ki- gai je dolge mesece podžigali tisk, specializiran za sl'ikaoje tevtonskega' barbarstva. Sama selitev je dejsitvo diskurzai: tudi če bii lahko izolira'M: golo ali, še boije, kvanitifikiabilno dejstvo — sedem, osem miilijoncv Frarb- coeov itn. —, kiako naj pozatómo, da so to dejstvo uBtviarilie, da so se vanj iniviestiirale in ga požrle besede, brez števila komientairjev? Za&tavek med sabo tekmujočiih diskuraov je smisel tega dejsitva. Jui^a 1940 je petairaistični diskurz tis^ ki je prevliadail ruad ositalimi. DejavnLkcm tega diskurza v Franciji je uspelo, dai so seMitev za- znamovali s svojim znanijem, da so si prisvojili njeni sm'isel, dosegli so, da je pomenila to, kar so hotelL Selitev je, tako pravi Pétain, kazen. Je dokončna potrdiitev re- publikanske politike, pokora za dem-okratske otročarije, zadiha refe- renca, ki relativira vise težave in trpljenja, z enoi beseda, insitanca, ki legitimira avtoriteito Vichyjai. Selitev,, ki jo je tato predelal pé- tainisitični dliskurz, goiv.ori zgolj eno: Ubogajte! Tako postane čisti simibol neizprosne oblasti, in Pétain- vselej maha z njo kat s svojim strašilom: »... Francija vstaja. Toda dobršno število Francozov tega noče priznati. Mar res verjamejo, da je njihova usoda zdaj bolj tragična kot pred letom dni? Francozi, vaš spomin je res kratek. Spomnite se dolgih kolon beguncev, med katerimi so bili ženske, otroci in starci, ki so čepeli na vozilih vsake vrste in napredovali po naključju; obvladovali sta jih bojazen in volja, da bi pobegnili sovražniku; od utrujenosti one- mogli ljudje in živali so se zvečer ustavili ob robu ceste, zjutraj pa so morali navsezgodaj nadaljevati s potjo, da ne bi zgubUi svojega mesta v koloni. Kakšna preskušnja je bila to za te pogumneže in kakšna groza, ko so kolono preletavali lovci.«^ Na tem mrestu mi ne gre za študij efcomiomiskih in družbenih opre- delitev, kar bi. zahtevalo izčrpno marksistično analizo,^ še manj pa za naštevanje dogodkov. Sem kaj manij materialist, če sie hočem ukvar- jati z odpadkom teh kodiranj': s sam-im označevalcemi? Lahko bi rekli takole: katere arómente je razvijali i^tainistični diskurz, h katerim temam se je vračal s posebno ljubeznijo? Ali pa takole: katere so njegove stilsike figure, kakšna je njegova retorika, njegova poetika? Jaz pa se bom raje držal teiga vprašanjac kateri so potemitafcem poganjki-uživanja tega dískwza? Katere azmiačevalne učinke mu je uspelo mobilizirati, da so mu Francozi prisluhnili in da jih je vsaj za nekaj časa očaral ali prevaral ali uspaval — ka- terakoli besedo pač hočemo uporabtttii? 36 »Dovolj uživanja!«, je razgLasdl Maršal. Toda- pri sleherni od- povedi užiitkiu se nekaj izmaikne, neto neizogiben prebitek izpade. Če naj pKwzamemo termiine, ki so, kcit bomo videli, domači petaini- stičnemu diskurzu, potem bi lahko reWi, da pozivi k žrtvovanju nikakor ne izključujejo nekega užitka, užitka, ki je lasten ozna- čevalcu, tistega., ki gia vpeljejo same besede. Francosikßi desnica je ohranüai spomin na sivoja predvojna, po- tovanj». Četudi, občuduje naciistično pusito-lov^no, pa.^ ji vseeno ne zaupat Spominijia se pripovedi raziglašenih fašistov, ki so se vrnili iz Nemčije polni simpatij, toda s:keptičnit »Pred nemškim nacionalnim socializmom,« je pisal na primer leta 1937 Robert Brasillach, »ob- stanemo polni dvoma in nemira... Mar je vse to dovoljeno?... ta dežela morda ni niti tako popolna niti tako strašna, vendar pa... je predvsem v polnem pomenu besede, globoko in večno tuja de- žela.«'« Leta 1940, soočena s petainizmom, pa je skoraj enoglasna.. Hoče dikt.ailuro, toda diktaturo »po francosko«. Zgolj nekaj zai zdaj še šibkih osamòjencev, ki jim pra.vijo pariški fašisti, se hoče igrati z besedami: diktatur», kakšna diktatura?, nacisti so dali zgled,, trebai mu je slediti. Prvo Piétainovo doktrinarno sporočilo, ki so ga časniki objavili 11. oktobra 1940, je naznanilo do.končen prelom; 15. oktobra »so se vsi, ki so čutili fašistično in anti-judovsko poslanstvo, že preselili v Paxiz«,5, ugotavlja Lucien Rebatet. Tja do leta 1942 so najbolj groibi napadi na vichyjsM režim v dobršni meri prihajali s strarii jariških fašistov, ki so po prelomu videli v njem »zapopadek vsega, car je bilo premagano in prevarano, vsega, kar je sjwdletelo, izdalo, kradlo, profitiralo, lagalo«, »emigracijo z njenimi sanjskimi prikaz- nimi, maščevalnimi zamerami, prepiri poražencev in duhov mrtvih«, »črepinje desetih klik, dvajsetih bratovščin«, hkrati »sabljo, škropil- nik, svečnik s sedmimi vejami, predpasnik iz svinjske kože, srp, kladivo in zlato tele, vse embleme sprevrnjenega sveta, nametane vsevprek po zadnjem splavu veUkega brodoloma«.' Na eni strani petainisti), na diruigi pariški fašisti in nacistii: brez dvoma si nesprotujejo, todai prav tako lahko z gotovostjo, trdimo, da niso prvi nič bolj republikanci in demokrati kot drugit Če se zdijo »manjši skrajneži«, potem zat^ ker niso hoteli iti do dna. Na dnu so namreč Drža.va^ Partija, Množice. a) Petainis-ti ne zaupajo Državiv in to celo takrat, ko jo za.vzamejo. Ne zs'upajo tistim., ki so preveč navezarti nianjo, politikicm, za katere hočejo, da bi izi^nilii,, fun.kcionarjem, ki jim hočejo omejiti števiio in pristojnosti. Pétain zahteva od Francoza; naj. ne pričakuje preveč od Države: vse.kdo se mora postcpomai naviaditi shajati! brez nje. Močnai Drža.va, toda. takšna; kii ni prev.eč dej.avnß', кш je zigolj. garant in zaščitnik družbe, razsodnik partikulemih interesov. Država zunaj poMtike. Ker se peta.indsti nočejo sklicevati nilti na nemško diktaturo s pretiranimi zahtevami, niti nai slabotno avtoriteto Ш. republike, j.im preostan.e zgo.lj ihiizij.a srednje, zanesljive, povsem utečene poti. »V demokratičnem in liberalnem režimu, kakršen je bil naš, je oblast hkrati relativna in omejena; v totalitarnih režimih je hkrati absoliutna in neomejena. V novem francoskem režimu pa je oblast, tako kot v najboljših trenutkih naše zgodovine, hkrati absolutna in omejena«.'' b) Brez partije ni revollucije. Doriot in Déat sta to venomer ponavljala. Ena- izmed velikih pobud i^rišMh fašistov je bila^ da so januarjai 1941 ustanovili Ljudsko nacionalno združenje, ki so zanj nacisti pričakovali, da bo postalo- \теН.ка1 edina francoska partija. Toda. i)etainisti tegai niso hoteli: niti od tega' združenja; niti od kate- regakoli drugega. Za njih ni dobrih partij. Celo nacionalistične pa.rtilje, ká so hote'le braniti deže.!o^ so prispevale k njeni razcep- ljenosti. »Pravilo igre je bilo v tem, da obudimo vse legitimne ali nelegitimne dražilne motive in da pripravimo naše ljudstvo, ki je bilo tedaj med najbolj srečnimi na zemlji, celo do tega, da verjame, da je najbolj razdedinjeno. Seveda pa si vsaka partija ni pomišljala obljubljati, da se bo pekel, ki je bil naložen Francozom, umaknil čudežnemu raju, če ji bodo le zaupali vzvode oblasti.«» Déat je lahko pisal nove in nove članke, pa ni nič pomaigalo: že samai slovnica je 37 delala za petañináste. »Pojma partije ne moremo dojeti v ednini. Partija implicira, da stoji n^roti nji vsaj še neka druga partija, ki zago- varja nasprotna stališča ...«» c) FaÊistii so se na.iičili od Кшке revolucije,, kaiteri so tarča (ob- last), sredstvo (nasiilje) in predvsem' dejaivmaik (množice) revolu- cije. česar petaimiisti nikoli niso mogli) S:prejetii, je bdila vloga, mmožic. Revoiueija se mora izvršiti od zgoraj. V Vichyju so francoski reak- cionarji preskusili nekaj odJočilinega: odpraviti Republiko in vzpo- staviti novo ureditev, me da bi se prii tem pos.luŽLli orožja fašistične diktatijre. Ko so јЉ »parižani« vrgli z oblasti,, je večina' francos'ke desnice pO'Sta'la republikanska: Republiki je da.la prednost pred državljansko vojnoi,, katere obrisi so se prikazovali za fašiistl Ni se bala- toliko samih fašiistov kot tega, kaj; se bo z njihovim nastopom zamiajialo«; odtlej je bilai prepričana, da se množično gibanje, pa naj bo katerotooH, nie drži nobene meje. Neizpodbitno dejstvo je, da. Nadonailma revoliuoija ni fašizem.. Pe- taindstičino sikustvo bi lahko opredelili celo kot neke vrste psevdo- bonapartizem in, zvesti črki marksizmi^ postavili, bonaipartizem nai- sproti fašizmu: bonapartizem se posluži z razrednim bojem, za.to da dejansko okrepi državni aparat in se povzdigne v razsodndkai nad na čas prizadeva, da bi po'kazal, kako ne moremo govoriti o fiaS'izm.u v Franciji: fašizem se ni rodii v naši deželi; do leta laSfi ni bilo družbo; fašizem izkoristi malomeščiansko množično gibanje, da bi na.padel proletariat in zajezil tok socialistične revolucije. To razlikovainijie se kajpada zdi zelo uporabno. Mairsikido si s časa nobene francoske fašisitične partije; po letu IQSB zastožii to ime zigolj Francoska ljudska partija Jacquesai Doriota, precej nepomembna or- ganiz'acija; če jia rned Leti 40 in 44 bilo kaj, fašizma,, je prišel od drugod; kar zade\-a RPF,, poujadiBtično gibanje, OAiS ali) CRD, so ta gibanija skrajne desnice res hkrati že fašistična'? Vse to dokazovanje ruas postopoma prepriča: v Franciji n nikoli büo in nikoli ne bo tako »resno« kot v kakšnii fašistični dežeM., Vendar pa dejstvo, da petainizero stro^go vzeto ni fašizem, pomeni zgolj tole: fašizem je zgolj ena izmed oblik izjemne kapitalistične Države (l'Etat capitaliste d'exception). So še druge oblike — bona- partizem, vojiaskia diktatura itn, —, ki so včasih celo kompleksne, taiko da zdiružujejo več aspektov. Lahko j-ih razlikujemo, toda to nas ne sme prevarati ^ede te'ga, da so vse isite ba.že: tako lahko i» potrebi zlahka in hitro preidemo odi boniaparüzmai k fašizmu, Petai- nizem je torej v XX. stoletju najfooLjši francoski zgled omejenega režima: iz njegove,^ šitu^'a Lahko poteignemo prav tako pom'embne nauke kot iz študija nemškega ali ital'ijanskiegia fašizmia, кш játoa pe- tainisitačna diktatura nima časa zavidati razen tega, da stai ime-la dovolij časa za večje število žrtev. Petainističnia diktatura, še danes uporablijajo ta termiin z ne- laigodjem. Kajipada nihče ne spodbija,, da je Vichy, dobričina, omogočil, da je zavladal teror. Nekaj pa vendarle moti: Pétaiin ne zgleda kot diktator. Res je vojaki, ne pa preprost civilist z našivomi: za časa Veüke Vojne so vsi francoski vojaki uiboigali njegove ukaze. Toda njegovo ravnanije ni ravnamije diktatorjai. Diktator, tako pravijo, se predvsem ne odloči, da bo prevzel oblast, ko je star že štiridinosemdieset let. Pri tej sltarosti preprosto ne stre- mite več k oblasti, mioč stvarii vas obsodi na to, da ste lahko zgolj stari oče — stari oče, to je tistov nia kar pomislimo ob maršalu Pétainu. Site ga že videli? Premika se s počasnim' korakom^ oprt na palico, izraža se s pretresljivo težavo 'nekoga, kii je marsikaj doživel in pretrpel: st'ari oče, morda' avtoritareni,. toda kljub vsemu stari oče. Diktator, tako še pravijo, nastopa s širokimi kretnjami in z donečo besedo. NikoM ne otrpne in se ne zazre v vas, kot dia je 0'b poti naletel nia goedni požar. Predvsem pa nie govori tako raztrgano: pri m.aršalu Pétadmi nikoli ne vemo,, ali] bo našel) dovolij moči, da bo konča.l s^•oj govor, ali j^. bo spotoma' izdihnil'. Beni'to Mussolini in Adolf Hitler sta v XX. stoJetj.u začrtala po- dobo düktatorja, kii ji Pétain kajpada ne us'trezai. Toda kaj' je rod diktatorja? Kako pridemo do prveiga' primerka? Kako je na primer bednđ agitator, ki je biili predmet posmeha v müochenskih bezmicah, pos.t'al Führer nemškega Ljudstva? 38 Na amierièki telieiviiziiji se je desetietja zdelo, da s© mora j.unak poJiciijskdh dogodiivščiin držaiti niataručniO doiocenáti okvirov: biti mora spreten v boju, ugajati mora ženskam,, biti inteligenten^, imeti vsaj eno tistih preigrel^ ki postanejo s slavo simpatične, na primer pipo, vzhodnijaške slaščice ali kino; detektiv v krilu je bil še vedno zgolj smešna izjema) tegai pravilai Konec šestdesetih let so odkrili ničevost predpisanih pravil; odtlej so piodlistki po-lni) policajev, ki znaitno raz- širij,a polje možne'gia: začenja) se vladavina paralititoa in duševme-ga debüai. Po tem se nihče več ne upira naijiboij nepričakovanim j,una- kom: lahko ste kitfeljc, četudi ste suženj mamil, epileptik„ gluhi, slepi in iDemi. No, politika je iiz tega gledišča ameriški podlistek. Kdorkoli, ab- solutno kdorkoli lahko funkcionira kot vodja, četudi s)te grdi^ oku- ženi, prostaški in) zloglasni, povsem ustrezate tej: funkciji. Kar zadeva роШко,, ni Pétain ¡oikoli dojel razlike med tretjim Reichom in wilhelnróvsko Nemčijo, med ZSSR in carsko Rusijo; še naprej je_v njiju preprosto gledal dVe veliki vojaški sili. Kar zadeva ekonomijo, se René Gillouin spominjav da so ga morali poučiti o smislu- besede odbitek. Kar zadeva književnost, je navajal' Chiarlesa Peguya kot francoskega) soiciologa."' Po letu 1940 se ni' nikoli polegla strastna raz- prava o tem aili) je Pétain popolnoimHi be'baiv ali) le naipol. Sami pe- tainistični ministri rade volje priif^vedujiejo, da so se z njim raje dobivali zjutraj kmalu po preibujenju, ko je b'il -vsaj' še malo pri sebi, nikakor pa ne zvečer, ko je bil) »na koncu s svojimi močmi, zavaljen v svoj naslonjač, in ni sploh nič več razumel, marveč se je zadovoljil s tem, da je nerazločno zamrmral nekaj besed«." Je bil Pétain' res zunaj vsakega dvoma razvalina? Naji bo tako,!^ saij ni to prav nič po- mem)bno — pomembno je nekaj, drugega, natančno povedano, tole: »... neki objekt, omejen na svojo najbolj bebavo realnost, ki pa mu neko določeno število subjektov dodeli funkcijo skupnega imeno- valca, s čimer je potrjeno to, kar smo povedali o njegovi funkciji insignije, ta objekt lahko pripelje celo do tega, da se Ideal Jaza identificira z debilno oblastjo nesrečnega naključja, kar (ta objekt) v svojem temelju tudi је.«'з Pétain jie skupni imenovalec precejšnjega števila Francozov. Vichy je z več kot ene strani podobien mliniu. Vanij se stekajo vsii,, ki so od leta 1789 oidklanjali demosranijo (la démocrassouiUe). Parlámenítarna Republika je umrla) med njihovim naiVdušenim plosikanjemi. Po vsej deželi so si oddahnili veliki posestniki in mA' trgiovici,) ki) jih je huido prizadela Lju)dska fronta. Toda) Nacionalna revolucija) nil revoliicijai: navzlic temui da j-e od- stranila precejšnije števil'0 republikansikihi voditeljev, pia vseeno ni pomienila zmaigoelavja tistih, ki so se dviginili 6. fe-bruarj-a 1934. Nekaj je treba uigotovitii: skoraji vsi olani vichypiske vlade so se za časa III. republike nahajali na pomemtoniih položajih. Kar pa zadevai uradnike, je o njih sploh) škoda zigubljati besede: posamezne službe so v celoti prešle iz Repuib'lifce k Francoski državi. Po pravici povedano ni bila kontii-nuiranost nič manjša- ob Osvo- boditvi; o tem se lahko prepričamo že če preberemo letnia poročila velikih državnih telles med leti 1939 in 1946: v glavnem naletimo vedno nai ista irnena. 11. avigusta 1944 je maršal) Pétain, ki ga je skr- belo iwedvsem to, da bi o-hirainil Državni stroj, kajpada povsem samo- obse'biumevno pooblastil admirala Auçphiaoa, naj ga zastopa pri an- glosaškem vrhovnem poveljstvu in naj »po potrebi stopi v stik z ge- neralom de Gaullom ali z njegovimi opolnomočenimi zastopniki«, da bil »v trenutku osvoboditve ozemlja našli takšno rešitev franco- skega političnega problema^ ki bi preprečila državljansko vojno in spravila vse dobro misleče Franc02€«.i< Skrb, ki nikakor ni bila tuja de Gaullu, čeprav ni nikoli odgovoril na petainistične predloige: »Na- daljevati z vojno? Da, seveda!«, jie zapisal v^ svojih Spominih, »toda za kaj in v katerih mej^? ... Tisto, čemur sem hotel jaz služiti in kar sem hotel rešiti, sta bila narod in država... četudi sem bil prepričan, da se je Vichy pogrezal vse globlje do popolnega ponižanja, četudi sem ra^lasdl nezakonitost režima, ki je bil povsem na razpolago sovražniku, pa sem hotel ohraniti možnost prenosa javne oblasti sredi vojne, če bi se kdaj ponudila priložnost. Prav tako sem izredno po- zorno pazil, da ne bi organiziral ali celo izrazil z besedami česa, kar bi lahko v primeru neuspeha sprožilo regrupiranje Države.«i5 39 Prehod cxi Tretje republñfce k Viohyjiu je toreji preceji lahak, ^ maj kalj težji pa je prehod, od Viiichyja k četrtdi repuiMiíMi. Petaiiniiisitiična obJast rai ruikaikršnai zarotai, ki bi jo zaradi vojndh akoliščin uspeio iz- peljati peščici pustolovcev. Gre res zai štiri leta, ki jih je treba izbri- sati iz naše zgodovine, kot je to zapisal držaivnd tožilec na Pétaámovem procesu?Petaindzem nii tujek v naši deželi; v resnici ni ničesar, kar bi ji bilo bolji piisaoo na kožo. Tja do začetka leta 1942 so nekateri HegBtoi časniki Odpora tiskali z deteLimi črkami ob nastovu Pétaimove citate. 27. februarja 1942, na predvečer dne, ko so ga lastrel-iili Nemciv je neki mladenič pisal očetu: »Umreti hočem hrabro, ponosno, kot pravi Francoz, in bili v čast svoji deželi. To je zadnja stvar, ki jo lahko naredim zanjo. Vedeti moraš in ponavljati, da bo moja zadnja beseda: Naj živi Mar- šal in naj živi Francija.«!7 Iz vseh teh pričevanj,, ki/ jih danes nihče več ne spodbija, je pač treba potegniti sklep: »Sam Duelos je pogosto govoril: če bi leta 40 ali celo 41 organizirali referendum, bi Pétain dobil 90 o/o glasov.. .«i« Nemški in francoski policijski arhivi pwsem nedvoumno kažejo, da ni do zadnj'ih mesecev leta 1941 nikakršna opozicija otežkočala vzdr- ževanjai reda. ReMi boste, da je pač po.kvarjenast elit nekaj naravnega. Poleg tega so bili številni delavci zaprti v nemških taboriščih; celoten pro- letariat je po zltomu Ljudske fronte, po nemško-sovjetske-m paktu, po izbruhu vojne popadla velika mialodušnost; komundističnia partija je bila povsem odsotna, saj' jo je zadelo najhujše zatiranje, itn. Vendar pa ПШ nič manj' res, da je Francija nedvomno edinai dežela, kjer celo prvo leto ne naletimo na nikakršen aktiven odpor proti oblastii, po- vezani z naoističniiimi zavojevalci. Mar lahikoi iz te odsotmositi opozicije sklepamo, da je Nacionalna revolucija mobiliiz'irala množice? Kakorkoli že'_, Vich^ja niso vsili'li nemški bajoneti, če bi hoteli Pétaima izpeljati iz m-oči nacistov in iz slabosti FrancozoV; bi; morali S'prejetii tale zelo vprašljiv aksiomi kjer je zatirainjie, je tudi podreditev. Med svojim procesom, ki se je odvijal od 23. julija do 14. avgu- sta 1945 pred Visokim sodiščem, Marša'1/ ni ho'teli govoriti. Na vpran šanja) ni odgovarjal, in sicer zaraddi načelnih razlogov, a tudi zato, ker ni skoraj nič več slišal (»Kako naj podam pojasnila? Nič ne slišim, ker sem zelo naglušen. Nič nisem razumel, celo tega ne vem, za kaj gre!« — protesti v dvorani — »Poglejte, kje smo!!«" )., KljUb temu pa je med prvim' zas'lisanjem prebral kratek tekst, v katerem je izjavil: »Osvobojena Francija lahko spremeni besede in izrazje. Gradila bo, toda kaj koristnega bo lahko zgradila zgolj na temeljih, ki sem jih postavil jaz.«2<' V teh nekaj Marša'Lovih besedah nikakor nil bilo vse napačno,. Fraracoskai družba ni mogla radikalno oporekati petainistič- nemu diskurzu, ne da bii oporekala sama sebi, česar si pa leta 1945 nihče ni želel. Ob Osvoboditvi so ravni^ kot da se nič ni zgodilo: voditelji Ш. republike, ki so vendar prispevali k rojstvu Vichyja, so se poceni oprali krivde; vlada generala de GauUa, ki ni v ničemer likvidirala vichyjS'ke dediščine in ki je pustila na mjiiho^Tih mestih na tisoče odgovornih peta,inistov, se je hliniila, da deli pravico; Francija, sladka Francija, petainistična Francija, Fraricija 90o/o imia,ginamega referenduma, pa se je spet prepust,ilai trdnemu spanju, ne da bi se vsaj vpirašala, kako je la-hko rodila takšen izvržek. Biti petainist v letih 40i—42, to je danes komaj še napaka, v naj- hujšem primeru opravičljiva pomote. Takrat še nismo razumeli, mar ne? RazumeH^ kam je to peljalo, razumeli, kaj je bil Vichy, predvsem pa razumeli, da Nemci ne bodo dobilii vojne. Dobro. Tukaj nočem gra- jati takšne enoglasniostiv marveč zgolj opozoriti, naj kateri disikurz se opira. Nekaij je povsem^ jasno: danes, leta 1975, nas' argumenti obram^be na Pétainovemi procesu ne le več ne razburjajo, marveč so pogos-to popolnoma sprejemljivi. Obrambi so dajali ton odgovorni funkcionarji Vichyijai, ki so prišli pvričat v korist svojega bivšega gospodarja: vedra naivnost. Paul Esitèbe je izjavil, da je bil petainist, ker je pač legabst: »Skratka, Maršal je nastopil v skladu s povsem normalno aplikacijo pravil ustav- ne igre. Mnogi ga sploh niso poznali, ko so jim rekli: izročamo se mu v skladu z Ustavo iz leta 1875. Tako smo ga sprejeli v pozoru in mu 40 sledili. Državni poglavar bi prav tako lahko bil g. Maurice Thorez — danes je to general de Gaulle — jutri kdorkoli; ohraniti je bUo treba predvsem stanovitnost države; to je edina stvar, ki se je je treba drža- ti. To pa je tudi razlog, zakaj sem ga — kot toliko drugih — sprejel v pozoru.«2i Jean Bert'helot je biJ) petainást, ker je te'hniki: »Vendar pa bi rad poudaril, da sem zgolj tehnik in da so me poklicali v vlado zaradi natančno opredeljene naloge: na kratko, šlo je za to, da bi ob- novili poti, ki povezujejo deželo, da bi stekla transport in prenos in- formacij, da bi se izvajal program javnih del,... da bi očistili ruše- vine in se pripravili na ponovno izgradnjo naših porušenih mest.« Celo vdchyjstó mimiisíeir za notranje zadeve Georges Peyroutoo je trdil, da je bil petaSniiSit, ker je pač funkcionar: »Rekel sem že in spet po- navljam: nisem republikanec, nisem anti-republikanec; sem uradnik francoske vlade, sem funkcionar. Će bi si moral v petintridesetih letih svojega službovanja vedno znova zastavljati to vprašanje, bi si ga moral zastaviti petintridesetkrat, vsakokrat, ko je vlada spremenila politično usmerjenost... Sem zgolj funkcionar, nič drugega kot funk- cionar, in menil sem, da moram služiti vladi, ki je na oblasti, tako kot oficir služi Franciji.« To je torej prva trditev oibrambe': vsi ti pridni ljudje niso bili po- litiki, niso bilji ideolo'gii; znašli so se pač na tem. mesitu, malce po na.- ključju, presenečeni!, nemirni in polni dvomov. Takoj ji sledi druga trditev: ko smo bilÈ soočeni z nemškimi zahtevami, je büo pač treba niekaj storiti; petainizem moramo torej vzeti kot manjše zlo. Posle- dica: teiga je jasna: obtoženi odgovorni vichyjsiki uradniki zahtevajo, naj jih pomilujemo in z njimi sočustvujemo, tako kot je to storil že Maršal, ki je dejal svojim sodnikom: »Mar si sploh lahko predstavlja- te, kako težko je bilo vladati v takšnih okoliščinah? Vsak dan sem se z bodalom na grlu boril proti sovražnikovim zahtevam... Zaradi oku- pacije sem jim moral ugoditi... Zaradi okupacije sem moral tudi — proti svoji volji in proti svojemu srcu — reči in storiti marsikaj, za- radi česar sem trpel bolj kot vi .. Tako naj bi torej potekale zadeve. Petainistični dilskurz, ki ga vsi poznamo, naj bi bil zgolj: diskurz, jxjigojen z oko'Mščinami, opredeljen 9 stanjem vojne- in okupacije, ukrojen sikoz in stoiz po meri nemških zahtev: najmanj slab med možnimi odgovori, rezultat bolečega, toda nujnega: kom-prom'is-a z zmaigovalcem. Petainiizem kot manjše zlo postane seveda neoiporečen: vselej v preiskovalne zapore, tako da bodo na raizpolago za obsodbo; sprej-ela prišlo, če petainizem ne bi iizvršil svoj zločin. V Barbési-Rochechouartu je Fabien ubili prosilca Moserjai; vichyijs'ka vlada se je takoj' od- ločila, da bo kjerkoli že zaprla nekaj žrtvenih kozlov ter jih spraivila je tu nek zločin, hujši od petaiinističnisga, zločin,, do katerega bi nujno je neusmiljen zaikon proti komunističnim dejavnostim in ^ anti- datirala, dai bi se lahko nanašal nai omenjeni atentat; po'klicala' je francoske sodne uradniike in jim ukazalav naj brez nada'ljnijega ob- sodijo nai smrt nedoližneže. Ko soi petainiste zaslišali po Osvoboditvi, niso ničesar zanikali: mirno so izjaviilis da je büo tre'ba pač izbrati manjše zlo med d/vemai Res so ubUli nedolžne,, todai rešili so talce, ki bi jih Nemci likvidirali, če ne bi s temi nekaji glavamii pomirili njüiove jeze. S tezo o manjšem zlu postane vse sprejemljivo: bo'lje je izročiiti nacistom sovražnike Reicha, ki so se zatekli v Francijo, kot pa vznejeivoljiti naše okupatorje; bolje je Ukvidirati tuj'e Jude kot francoske Jude, bolje francos'kie Jude' kot Francoze kot take, bolje komuniiste kot take, bolje Francoze kot take,, ki bi prav lahko bili krivi, čeprav so še bili nedolžni... Da bi rešili Francijo, storimo, kar je treba storiti! Bolje je, da mi sami ubijemo šest nedolžnih, kot da pustimo Nemcem, da likvidirajo petdeset talcev, шаг ne? Vse se da preračunati! Ubili bomo dva^ da ne bi ubili štirih, ubili jih bomo deset, da ne bi ubiH stotih, ubilii jih- bomo sto, da jih ne bi ubili tisoč; isto pravilo veljai povsod.. Recite pe- taiinistcm, da so korak za korakom opravili delo- samih nacistov; odgm-orili vam bodo, da je kljub vsemu bolje, da. so to opravili sami Fra'ncozi! Tako pridejo za'go'vorniki Vichyja postopoma do razlike med uradno dejavnostjo Vichyjav ki je šla povsem, na roko nacistom, in med njegovimi tajnimi akcijami, ki naj bi bile prav tako. učin- kov,ite kot akcije oboroženega. Odpora. Že nai Pétainovem proces'U se je pwja'vila neka neverjetna konstrukcija, ki traja še danes: ves 41 petaiindistićni diB'kiurz naj bi podvojevail) nek druig govor, ki se skriva pod njim. To se je začelo že s prvim zaeliéarajem; med prvim predsed- nikom sodišča in odvetnikom 1вотпајет2з je izbruhnili' naslednji incidemt: Prvi preds€dnik:»Posebej opozarjam na klavzulo premirja, ki zadeva francosko suverenost nad vsem francoskim ozemljem; ta klav- zula se je prenehala izvajati nad znatnim delom francoskega ozemlja...« Odvetnik Isomi: »Ne brez svečanega protesta francoske vlade.« Prvi predsednik: »Protest je morda res bil svečan, toda gotovo je bil hkrati svečan in diskreten, saj večini med nami ni bil znan.« Od- vetnik Isomi: »Zvedeli boste zanj.« Prvi predsedinik: »Da, toda morda bomo zanj zvedeli malce pozno.« Odvetniki Isorni: »Zvedeli boste zanj, saj so številni...« Po tem se z^dba petainistične dvojne iigre ^dko za,plieita. Gene- ral Herring je izjavü, da je bila pra.v zahvaljuj oč Maršalu ustavDjena denacionalizacija Judov, ki jo je zahteval Hitler; naito je dodal: »Z nasprotnikom, ki je bil tako močan kot Hitler, kajpada ni mogel igrati te igre, ne da bi sam imel, kot sem že rekel, nekoliko mehko roko. Da bi lahko sledil smeri svojega ravnanja, je moral pristati celo na to, da so z njim ravnali kot s »kolaborantom«; kolaboracijo je zgolj hlinil, ker je hotel doseči svoje cilje.« Predstojnik aboimice Payen je zatem lahko navedel Churchilla: »Da bi nam uspelo pre- varati sovražnika, je treba včasih malce prevarati lastno deželo.« General Lafargue, ena izmed prič, je celo pojasnjeval,, kako so — ker je bilo »zelo težko slediti izredno kompleksnim in zapletenim manevrom, ki jih naše ljudstvo ni bilo vajeno« — or^nieirali cel miajhen sistem skri\mih vezi med Maršalom^ in tistimi, ki so mu bili pckomiv da bi le-ti lahko razlikovali med »slepilom za Nemce« in dejanskimi ukazi. Resnični jrUnak procesa je tako postal sam Maršalov kabinet, če naj, verjamemo obrambi, v vsej' Franciji nii bilo mesta', kjer bi se tcMko go'vorilo preiti Nemcem,. Drugia drugi so sledile priče, ki so pripovedovaile, kia.ko je bil Pétaim »v samoti svoje delovne sobe«, »ko ga niso poslušala nemška ušesa«, naklonjen privržencem Odpora, Aniglijdi ini Združenim' državami. Tu je govoril kar najbolj S'Ubiverzivn'o, spcidbujal je vsa dejaoj'a odpora, obžaloval, dai jiih je še prem,alo, Nekoč, kaj,padla še vedno v svoji delovni sobii, naji bi pokazal svo'j« pravo lice celo nie'kiamu nacistu Moimari&kii kapetani Tracou je poročal sodišču: »Nekega dne je neki Nemec razlagal Maršalu pred razgrnjenim zemljevidom stanje operacij v Normandiji. Po njegovih besedah je seveda vse potekalo kar najbolje. Znano mi je bilo. kako je Maršal čutil do teh vprašanj... Videl sem, da posluša pojasnila tega Nemca s precejšnjo nestrpnostjo... V nekem tre- nutku se je pripetila tale podrobnost: na Maršalov zemljevid se je usedla mušica. Maršal jo je zmečkal s prstom in rekel: »Glej! Švaba. Ubil sem ga.« Zagotavljam vam, da ta dogodek, ki sem mi; bil priča zgolj jaz, ni minil brez učinka in da je precej povišal temperaturo v dvorani.« Pravega petaiinističnega diiskurza. toreji ni iskati niiti vi s'krivnü tekstih: skrivail se je v preprositi frazii,, ki ja je zamrmral MaršaJ celo v kakem od nje^vih pogledov, Uganjevati je treba želje stare^ vodje, brati njegove miislii, g'ledati v njegovTO srce. Priča François Martin', prefekt Montaubana od 1941 do 1944,, v duši pa kajpadí odpornik,. je menil., da. je z izpolnijevanjem Maršalovih' uk-azov ščiti francoske interese zoper okupatorjevo za'ko'nodajo, saji jie pozna prave razloige Maršailovih dejianj: »Povsem jasno sem prepričan da smo s svojim ravnanjem, prav zato, ker smo poznali Maršalovi misel in voljo, slediU njegovim željam... Ko se je bližala osvo- bcuditev Francije, za katero je bilo njegovo srce, sem imel občutek da s svojim ravnanjem nikakor nismo izdali njegove misli... Pre pričan sem, da je bila Maršalova misel zadovoljna vsakokrat, ko j' zvedel, da so Francozi pod njegovo avtoriteto ubranili francoski interese, koUkor je to bilo mogoče, četudi so pri tem kršili pismen: navodila, ki so jih sprejeli moji izvrševalci.« General Campet je ce4 potrdil, da so bili doibronamemi ljudje, ki so slišalii, kako Marša v nekem svojem govoru omenja »zvezde, ki bi lahko vodile naše upef prepričaniv da namiiguje na' zvezde a,meriške zastave. 42 Po vsem tem nas ne sme začuditi, če se je bivái prefekt Donati tatoolle razjokali: »Po tem, ko sem vodil dvesto javnih srečanj od Bretagne do Franche-Comtéja, v Anjouju, Morvanu, Beauceji in Bourgogni, zelo jasno čutim, da so bili moji sogovorniki... pre- pričani ..., da obstoji med generalom de Gaullom in maršalom Pé- tainom tih sporazum.« — Proitesti v d^10lram — »Bili so prepričani. Ko je prišel general de GauUe, so kar otrpnili od presenečenja, ko so zvedeli, da je ta sporazum obstojal zgolj v njihovi domišljiji.« To je praivljiica, ki so jo peta.iinisrtii pripoive'doivaMi ob Osvoboditvi in ki jo lahko slišimo še daraes. De Gaulle je bil meč, Pétain pa ščit. Maršali se je upiral nai svoj način: zaščitil nas je pred najhujšim.. Natančne študije so pokazale, da ni bila usoda Pétainove Francije prav v ničemer boljša od usode katerekoli druge zahodnoevropskie dežele pod nemško okupacijo, Belgije, Holandije ali. Danske: toda taikšne pripombe ne zadoščajo. Obtožba na Maršalovem procesu je vredna po.smeha zato, ker je sprejela vichyijsko problematiko — petainisti pod nemškimi pritiskom' — in se zadovoljila s tem, da je pokazala, kako so bUii preveč spravljivi do Nemcev., Ko je Pierre Laval na zasl.išanju 3. avguista skupaj z ostalimi pričami razpredal svoja tarnanja (»Prav dobro vem, to moram reči, da so Nemci zahtevali od nas, naj sprejmemo nekatere ukrepe — ki so biU žal strogi in proti katerim sem bil žal preveč pogosto povsem brez moči — zoper Jude in prostozidarje«), ni bilo dovolj, da se, je o'btožba vprašala, ali se je vichyjska vlada bolij aJii manij dobro držala pred nacističnimi zahtevami,, spodbiti bi bilo tr.eba sam obstoj teh zahitev. Proti Judom, proti prostozidarjem, tako kot ob številnih drugih priložnositih, je bil tisti, ki je sprejel odločitev' in jo izvršil', sam^ Vkahy. Nikakršne dvoumnosti ni: upoštevati je treba zgolj javni diskurz pt'tainizma. Nobanagia drugega diskurza ni. Petainistično iskustvo' nam ni treba brati v luči nekega drugega, vzporedne^, podzemnegas ne- znanega dilskurza.: to izifcustvo je v celotii v svoji izjavi, če se je v letih od 40 do 42 kaj' izoblikovalo in razvito v Maršalovem kabinetu zunaj nemškega pritisika, potem se je prav to. Obstoji množioa zigodovimskih knijig o petainiizmii. Preberite si bibliografije teh knjig: pošiljajo nas k drugimi zgodoviniskim knijigam. Ali k spominom, se pravi k tekstom, s katerimi postarne sam dejavnik s svoje stranii zigiodov.inar. Navzlic temu pr.ihaja do nais nekaj ne- posrednih odmevov te e,pohe, toda ti so vse'lej isti: nekaj. Pozivov in sporočil ali Uradni Ust. Bibliografija je nedvomno vprašanje dosto- jansitva: z njo po.vemo, kaj smo prebrali in kaji priporočamo drugim v branje. Zato vselej izpade bolj resoo, če se sikličemo rua neobhodno delo Robeirta Aroma, kot če se skličemo nai spise francoskih šolarjev, ki pa so vendarle napisali zelo zanimive odigovore, ko so jih vprašali: Zakaj ljubite maršala Pétaina? »Ker je zelo star in dela za vse Francoze, namesito da bi lenaril na soncu, oprt na svojo palico«, »ker njegova strast niso igre, alkahol in karte, kiot pri stričku Louisu, marveč njegova domovina«; »ljubim Maršala, ker nam daje vitamini- zirane kolačke, kruh, fižol, korenje, meso, ker je gospodar Francije, krompirja, sladkorja, kave, čokolade.«^'« Nihče se ni posebej zanimal za tekste Nacionalne reivolucije. Za теМке tekste, a tudi za Maršalova izjavo ob obiskui neke šole, za kratko časopisno poročilo o aretaciji tatov, za pesem, za pripoved stare kmetice. Saj nii petainistični diskurz nič manj navzoč v drobnem dekw Naša skupina, ki ga je objavila 33. podskupina, 8. skupine Gradbišč mladosti, kot v Sporočilu z dne 11. oktobra 1940. Petainistični diskurz nima nič opraviti z mislijo nekega posiai- meznika; prav nič ni pom.embno, če je pri redakciji Pozivov in sporočil sodelovala vieč kot sto ljudi. Petaiinistični diskurz je sistem. Najprej to, kar je šlo skoz usta vodje, kar je bilo izbrano, da lahko gre sko'Z ta usta: to, kar je Pétain rekel. Ne to, kar je mislüi,, niti to, kar je_ želel, marveč zgolj: to, kar je rekel.. Nato vise tisto, kar so Pétainove besede sprožile: Pozivi in sporočUa so jedro, okoli ka- terega se oblikuje in' razporeja oela vrsta govorov, kii so kaj' kmalu postali med saibo koherentni, se ra'zvij'ali okoli istih vodilniiih besed, uporabljali iste kategorije, isto besedišče, celo ista siintakso'. René Belin, miinister za Industrijsko proizvodnjo in za Delo, je goreče zanikal obstoj petairaističnega diskiurza: »Zadeve niso nikoli bile 43 vnaprej usklajene, drug drugemu nismo bili podobni, vsakdo je deloval na svoj načm.«25 Vsa stvar je prav v tem: petaiiniBtdčimj diskurz je dispozitiv, ki utemeljuje neko družbeno vez,^^ tako da razporeja sub- jekte — pri čemer je lahko sleherni med njimi zavezan svoji sub- jektivinosti kot svoji najbolj dragoceni dobrini — im jih homoigenizira, pa če to hočejo ali ne. Vzeti resno ta diskurz, to gotovo ne pomeni vzeti ga za izraz realnosti, podeliti mu verodostojnost: ko Noël d'Ormians pripoveduje o Maršalovih četrtkih, to ni reportaža; to ni res. Kako naj gai potem- takem obraivnavamo? Vzemimo za zgled gesto: vrnitev k zemlji. Ko danes sprašujemo o tem petaiinistične ministre, ne vedo, kaj naij rečejo. »To geslo je za prvo silo ustrezalo nekaterim potrebam tedanjega trenutka«, trdi edeni med njimi, drugi pa dodaja s pre- cejšnjo mero posmeha: »Povsem mirno in z vso gotovostjo vam lahko povem, da ni bilo — z izjemo ministra za poljedelstvo — v vsem Vichyju enega samega ministra, ki bi verjel v »vrnitev k zemlji« ali vsaj v vrednost tega obrazca. Da smo ga takrat sprejeli, to je bilo normalno in skoz in skoz pogojeno s tedanjimi dogodki... Toda lahko vam rečem tole: na sestankih vladnega kabineta — ne na ministrskih sestankih, kjer je bil navzoč Maršal, ki mu nismo hoteli oporekati v obraz — na sestankih, ki jim je predsedoval podpredsednik Sveta, najprej Laval, nato pa Darían ali Flandin, in na drugih najpomemb- nejših sestankih, na katerih so sodelovali zgolj ministri za različne ekonomske zadeve, torej tam, kjer smo lahko res svobodno govorili, se je o »vrnitvi k zemlji« govorilo zgolj na porogljiv način. Spominjam se, da sem nekoč rekel: »Vrnitev k zemlji, česa takega sploh ni«, in da je to ugodno odmevalo pri Berthelotu, ki je bil zadolžen za ko- munikacije, in pri ostalih.«27 Pa vendar se vrnitev k zemlji zelo lepo vpisuje v takratni^ eko- nomski' in poliitičnii kjoniteks't. Mobiliz'aoijai, se'litev, uje'tni&tvo: vojnai je na podeželju vse postavila na glavo. Poljedelstvu' je manj'ka'lo več sto tisoč kmetov, in to v deželi;, ki zaradi vojne ni mogla doibivati od zunaj pomoči v hranii. Povrhu tega so bili zairadi 'brezpo'senosti v indu- striji številni delavci brez dela, vlada pa ni smelai tve-gati in jih pustiti v brezdelju, izročene na miilost in nemilost nemškim' rekvizi- cijam in predvsem odpomiš'kim gibanjem. Poleg tega je k vrnitvi k zemlji gotovo pris-pevalo tudi to, da je Reich hotel narediti k. Francije žitnico Evro'pe. Toda to gesto ima, kot lahko vidimo, neko bolj pomemibno Јгдп.к- cijo in govori še o marsičem razen o vrača'nju na zemiljo'. Tisti, ki tarnajo: »Nikoli nisem verjel vanj«, da ne bi izpadli smešni, so naiv- neži, saj ne gre za to, da bi geslo morali vzeti dobesedno,, kot da se njegov realni smoter ujema s tem,, kar ges'lo izjavlja, kot da ^slo reče to, kar se zdi,, da hoče reči. Dejstva so preprosta: komaij kaj več kot 1500 družin je zahtevalo podporo, da bi se vrnile na zemljo, in le del teh družini je tudi ostali na kmetih. Lahko zatO' že govorimo o neu^e'hu'? Nikakor, kajti vrnitev k zemlji je predvsem način, še en način, da rečemo: dovolj' uživanjai, dekadentni' ste, pokvarjeni, denaturirani, nimate pravice do besede, ubogajte! Vrnitev k zemlji poteka v glavah: gre za to, da naj drugače m.islimo. Naj postiamemo kmetje? Ni po'trebno. Toda' vzemimo za zgled kmeta, to, kar bi moral postati: »Tako kot skrbi kmet za svoje polje, moraš ti skrbeti za našo skupno duhovno dediščino«,^^ pripo- roča brošura sekretaria'ta za Družino in Zdravje. »Kmet ne hrani SA'ojih semen neuporabljenih na podstrešju, saj ve, da bi takšno rav- nanje pripeljalo do poloma. Francija, ki jo je treba obnoviti, to j« veliko polje, ki naj ga oplodi varčevanje... Kupite bone Zakladnice«,^ razglaša nek rekilamnii oglas v časnikih. DoS'GČi, da bodo ljudje ljubili zemljo, pomeni za vichyjsko vlado prepričati Francoze o koristnosti Dela, o vrednosti Družine, o veličin: Domovine. Brez konca bi lahiko razpravljali o tem, kaj prinaša tc geslo deta 1940. Ze:mlja, to je brazda. Kot brazda zbira znoj 'tislià ki jo obdelujejo; nosi znamenja nijihovih naporov; priča o nj'ihov; žilavosti in vztrajnosti: je najbO'lj, živa po'dobai Dela. Zemlja je tud: grobnica. Kot grobnica hrani v S'Vojdh nedrih prednike, ki sc pred namá) živeli v tej' deželi; k njej se obrača vznemirjeni sin, da b, našel vero svojih očetov; s križi na poko'pališčih ga opozarja na ko№ tinuiranost francoske Družine. Toda zemlja ni) nič manj' oìbrambn- 44 jairek. Kot jarek zakoplje vojaka, ki je padel pri njerui obrambi; popije kri, ki jo je vojak preliil z vzklikom »Naj živi Francija!«; кшспо se pohabi, da bi se skoz njeno mučends-tivo znova rodila močna in nedotaknjenai Domovina. Bodi' dovolj. Prav to pomeni vzeti resno petainistični diskura: doseči, da spregovorijo sami teksti, razprostreti tekste, umestiti јЉ v jerspektiivo, varürati jih, zanimati se za njihove robove, za njihove tonotacije, za njihove učinke. Brati maršala Pétaina ni lahak posel. Treba se je lotili njegovih tekstov, ki vam padejo iz rok že po prvih vrstah: ne smemo se jim izogniti, obravnavati јЉ moramo z isto pozornostjo kot književne tekste. Ko proučujemo petainistični diskurz, takoji naletimo na široko, globoko in samozadovoljno bebavost. Tudi' ko ra-zdelamo njegotvo slovnico, nas še vedno preseneča, кв.ко malo j-e njenih sestavin,, ki jih lahko hitro naštejemo. Pa vendar to ni votel, prazen disfcurz. Ti teksti so široko odmevali; pričakovali so jih,, j-ih cen^ komentirali, raz- naša'li. Ti tekisti so pritegniMi, ujáiv okupirali Francoze. Njihovi izjemni neiimnosti stoji nasproti množični interes, ki so ga. ■vzpodbudilL Petainizem povsem jasno izpričuje netoji dovolj- enostavnega-: diskurzu 0'blasti ni potrebno, da je inteligenten. Prav gotovo pa. mu ni potrebno, da je zvit. Diskurzu oblasti ni treba upora'bljartij zvijač, verati. Vsaj v Vichyju Francozom niso lagali: ni bolj iskrenih ljudi kot so to petainistični voditelji. To, kar so jaivno razglašali, so po- navljaili nemškim oblastem- ali ameriškim diploma'tom, ne dai bi pri tem spremenili eno samo besedo. Nikoli niso uradno ^etendirali na to, da so odporniki, zato da bi na skrivaj organizirali kolaboracijo; niko'li niso hlinili sporazumwanj-a a nacisti, zato da bi si priskrbeli sredstva za boji proti njim. Ko se neka diktatura zruši in ko odkrijemo nijenai kostišča, slišimo včas'ih izgovor: »Nismo biH na tekočem«. Vichyjsfca Francija pa je bila še kako na tekočem. Ni mi bil-o treba isikaiti nobenih nedosegljivih tekstov: na začetku leta 41 j'ih je bilo povsod dovolj. Vsak dani se je nai miljone ljudi namakalo v tej smrt-onosni bebavosti. Institucije so zelo dobro delovale, s-odišča so z običajno resnobo obsojala na smrt, proíesorj'i pa poučevali z obiičajnim učenim izrazom^ Naj vise to pozabimo? Ko povaibijo katerega' izmed starih petaini^ stičnih m'inistrov na ka-k kolokvij, mu zagoitovijo- prijazno oko-lje: mir in dostojanstvo. Nikomiar ne pade na pamet, da bi ga na-padel: čas procesov je m-imo, danes pišemo Zgodovino-. Univerza se je naf- vadiia, da' o vsem tem- govori z običajno odmaknjenostjo. Nacionalna revolucija je bilai zaitrta v kali, njenim upom so bile spo^ezane korenine. Ostali pa so nam njeni zakoni in nje-ns organi- zacije. Odgovorni petainisitii še naprej paradirajo, razpravljajo v imenu STvoboščin, sodelujejo v naših vladah. Spoštovanje Ma.ršalo^Te osebnosti ali celo zvestoba njegovi politiiki sta še vedno zbirni znamenji znatnega dela desnice. In, kar je bolj pomembno kot vse doslej našteto, petainizem še naprej straši po diskurzih, začenši s tistimi, ki se razglašajo za diskurze Odpora, Mordai je res treba pozabiti zločine, če j-ih- preživimo. Toda bolje je ohraniti spo-min na tis'te zločine, glede -katerih vse kaže, da nikakor še dokončno ne pripadajo preteklosti. Ko je Jacques Isorni znov-a pisal svoj večni tekst o Pétainu, so mu prav prišle tele besede: »Usoda Philippa Pétaina je bila tako izjemna, med najbolj izjemnimi, kar sta jih našla človeška radovednost in nemir, njegovi dosežki pa so sprožili toliko strasti, da so bili njegova oseba, osebnost, delo na sistematičen način spremenjeni. Vse, kar prihaja od njega, je bilo denaturizlrano«.3o 7. septembra 1946 je Pétain, za-pomiik na otoku- Yeu, naročil sv'ojima braniiicem-a, Isorniju in Payenu, naj skušatai doseči s-premem'bo CKiločitve Vrhovnega- sodišča, ki ga obsoja. »To poslanstvo naj op- ravljata celo po moji smrti«, kot je naitančno zapisal.^i Tako se je na- daljevalo M'aršalovo trpljenje in Isomi je vzel nase Križevo pot. Pétain je dosegel življenje onstran življienja. Nikar se ne va^ rajmo: boj za re'haibilitacijo ni nekaj tujega petainističniemu diskurzu, marveč ga celo pojasnjuje. Že 17. junija 1940 je Pétain rekel: »Franciji sem daroval svojo osebo, da bi olajšal njeno trpljenie.«32Na svojem 45 procesu je prav tako skušal vsiliti to- podobo: »Ničesar nisem zaliteval, nič nisem želel. Poklicali so me: prišel sem.33 Tudi v zaporu se po- navlja isti napev: »V svoji celici sem zvedel, da je ustanovljen odbor, ki hoče doseči mojo osvoboditev. Zahvaljujem se vsem, ki so sprožili to pobudo. Toda zavedajoč se uslug, ki sem jih storil svoji deželi, nisem in ne bom nič zahteval... Kar zadeva mene, sem žrtvoval svojo osebo in mislim zgolj na zvezo vseh Francozov.«^'' Tisiti^ ki nam je daroval svojo osebo, nas danes vse zastruplja z nijo. Pokopljujemo ga, izkopljujemo,, vlačimo' za sabio, skrivamo: sploh ne vemo več, kam z njim. »Dam se ti, pravi... pacient, vendar pa se ta dar moje osebe — kot pravijo — o skrivnost! nepojasnljivo spremeni v darilo govna.«35 ' Historie du parti communiste français, manuel, Ed sociales, 1964. ' Philippe Pétain, Message du 17. juin 1941. • To analizo bi zaman iskali v pravkar navedenem delcu zgodovinarjev Francoske komunistične partije. ' Robert Brasillach, Cent heures chez Hitler, le congrès de Nuremberg, Re- vue universelle, oktober 1937. Istega leta je izšla knjiga Jacquesa Bardouxa Ni communiste, ni hitlérienne — la France de demain — Un plan. Librairie Sirey. ' Lucien Rebatet, Les Décombres, éd Denoël, 1942. ' Ibid. ' René Gilouin, Doctrine de l'Etat français. Revue universelle, julij 1941. • Philippe Pétain, Message du 13 aoû 1940. • Le figaro, 9. julij 1940. Marcel Déat je k temu pripomnil: »Privrženci g. Charlesa Maurrasa se zdaj, kar je že komično, zatekajo celo k skrbi za slov- nično pravilnost. Tudi g. Maurras obsoja edino Partijo v Imenu slovnice in raz- glaša ta dva termina za grobo protislovna. Toda dokler ne bomo našli kaj bolj- šega, se ju bomo kljub temu posluževali.« Oscillations et incertitudes, članek, ponatisnjen v le Parti unique. Aux armes de France, 1942. "> Da ne bi dajali opore govoricam o Maršalovi globoki bebavosti, so nje- govi hagiografi vsi po vrsti navajali seznam del, ki naj bi jih bral in ki jih lah- ko najdemo ob njegovem vzglavju ali v njegovi knjižnici. Ta seznam ni povsem nezanimiv: Vauvenargues, Nagrobni govori, ter vse Bossuetove Pridige, oporo- ka Ludvika XIV., Vaubanove Razprave, Eneida, Corneillove drame, Béranger, Walter Scott, Thiersova zbrana dela, nekatera dela Emila Richebourga, George Sandove, Arsena Houssaya in Julesa Verna, Ponedeljki Sainte-Beuva, Napoléon in Zgodovina Francije Bainvilla, Platonova dela, Napoleonova korespodenca v petindvajsetih zvezkih In quarto ter zakonik starih sumurajev, Bušido... Pa vendar bi lahko rekli, da je Pétain v bistvu bral zgolj dve knjigi: mali Kateki- zem in La Fontainove Basni. Kot je zapisal že C. Maurras, prva zapoveduje dol- žnosti, druga pa svetuje, kako doseči srečo. " Osebni razgovor, 1973. " Kar kajpada nikakor ne pomeni, da ni bil >odgovoren< za svoja dejanja. " Jacques Lacan, Remarque sur le rapport de Daniel Lagache, Ecrits, éd. du Seul, 1966. Navedek se nanaša na Freudovo Množično psihologijo in analizo jaza. " Philippe Pétain, Mémoire sur la nécessnté d'une transmission légitime du pouvoir, predana generalu de Gaullu 27. avgusta 1944. « Charles de Gaulle, Mémoires de guerre, l'Appel, 1940-1942, Pion, 1951. " A. Mornet, Quatre années à rayer de notre histoire, éd. Self, 1949. " Nav. op Aragonu, Le Crime contre l'esprit, éd. de Minuit, 1944. Georges Marchais v intervjuju z A. Harris in A. de Sedouy, Voyage à l'intérieur du PC, éd. du Seuil, 1974. " Procès du maréchal Pétain, compte rendu sténographique, Albin Michel, 1945. '0 Philippe Pétain, Déclaration du 23 juillet 1945. " Ta citat iz procesa je — tako kot vsi, ki sledijo — naveden po Procès du maréchal Pétain, compte rendu sténographique, op. cit.. " Ibid. " Pétaina so branili predstojnik odvetniške zbornice Payen ter odvetnika Isomi in Lemaire. " Nav. po J. Plumyène, Pétain, éd. Seuil, 1946. « Osebni razgovor, 1973. René Belin je bil velik sindikalist. Leta 1935 je bil s petintridesetimi leti imenovan za pomožnega sekretarja CGT in je z Be- noîtom Frachonom sodeloval pri Matignonskih sporazumih. " To je definicija diskurza po J. Lacanu. " Osebni razgovor, 9173. '« Etudiant, mon camarade, Vichy, 1942. " Na ta oglas naletimo v številnih časnikih Iz leta 1941. M Jacques Isorni, Présentation v Philippe Pétain, Actes et Ecrits, Flam- marion, 1974. 31 Philippe Pétain, Lettre de l'île d'Yeu, 7. september 1946. 3' Philippe Pétain, Appel du 17. juin 1940. " Philippe Pétain, Déclaration du 23 juillet 1945. Philippe Pétain, Lettre au garde des Sceaux, 23. april 1948. » Jacques Lacan, Seminar, XI. knjiga, Štirje temeljni koncepti psihoanalize, tekst uredil Jacques-Alain Miller, CZ, Ljubljana 1980. Prev. po: Gérard Miller, Les pousse-au-jouir du maréchal Pétain, éd. du Seuil, Paris 1975, str. 17-19 in 205-228. Prevedel Slavoj žižek. Z obžalovanjem velja poudariti, da je v pričujočem izboru iz knjige G. Millerja moralo izpasti Erav bogastvo konkretnih analiz petainističnega diskurza, skoz katere šele za- Ivi problematika. 46 PROLEGOMENA K TEORIUI FASISTICNEGA DISKURZA Pričujoča intervencija je đaieč od tega, da bi bila sistematična ali izčrpna, niti se ne t.rudi podati obče teoretske sheme a.li sp.oš- no veJijavne definicije fašizma:. Gre le za nekaj možnih linij teoret- ske analize, za nekaj parcialnih momentov, ki niso nujno de^ci enotne podobe!. Despot in Führer Ali je fašizem zvrst despotizma? Brez uvodnega oikolišenja bomo tokrat vzeli za izhodišče knjigo Alainai Grosricharda o strukturi seraja® in koncept despotizma, ki je v njej do potankosti izdelan. Zdaj ko nas prepričujejo, da živimo v nekakšni dobi totalitariz- ma, bi lahko morda pričakovali, da je koncept despotiizma znova — ali pa bolj kot kdajkoli — aktualen. Kako naj si sicer razlagamo to novo zvrst prostovoljne služnosti?' Začnimo pri imenu, despotovem imenu, prvem pogoju, ki despo- ta dela za despotai — imenu, ki je med nacizmom ves čas na jeziku, saj nadomešča »dober dan«. Da je to ime odločilno, lahko dokažemo preko negacije: gotovo najvažnejši dogodek v Hitlerjevem življenju se je zgodil trinajst let pred njegovim rojstvom, ko si je njegov oče dal spremeniti družinsko ime iz Schickldruber v Hitler^. Predstavljajte si množice, ki vzklikajo: Heil Schicklgruber! Če je v orientalnem despo- ti^u neprimerno despotovo ime spremenil svet astrologov®, pa zdaj v fašizmu oče spreminja svoje lastno ime. In drugi pogoj, pogled — hipnotični in magični Fiihrerjev pogled, od katerega se ne da odvrniti oči in ki se ga fašisti nikoli ne utrudijo opevati — kot Goebbels; čigar oči so se ob prvem srečanju si Führe- jem »potopile v dve veliki modri zvezdi«^ (biografski detajl: Hitler je imel brezdvomno rjave oči). Nobenega fašista ni bilo, nobenega člana SA ali Hitlerjugend^ ki ga ne bi bila vsaj enkrat zadela strela iz teh oči — po manifestaciji so bili vsi prepričani, da je Hitler gledal prav v oči vsakogar posebej'. Ali bi lahko dejali tudi za Fiihrerja, da je čisto bitje pogleda, tako kot despoti? Razlika pa: je že tukaj zelo velika: če je bil despot pred- vsem pogled, pa sil ga nihče ni upal pogledati v obraz, nihče si ni drz- nil, četudi le za hipec, dvigniti .pogleda do njegovega obličja. Če bi mu pogledali v oči^ bi osiveli. V fašizmu pa: je prav obratno: podlož- niki so bili slepi; dokler niso izmenjali globokega pogleda z gospodar- jem, spregledali so šele s trenutkom, ko so gospodarju pogledali v oči, ta pogled je bü pogoj njihovega vida. »Razodetje! Razodetje!« zakliče Goebbels. »Od tega trenutka sem na novo rojena« To je, končnoi, »pre- bujenje«». Tančica je padla, megla: se je dvignila, naposled lahko- vidi- mo. če je bil despot čista vseprisotnost pogleda, pogled Drugega — ni- koli viden, a zmeraj na nas, pa je Führer, nasprotno, vseiej videni, ob- čudovani pogled, za katerega je vseeno, ali sam vidi». Na eni strani go- spodar, ki vidi vse in vsakogar, na drugi gospodar, ki gai vsi, vidijo in od njega ne morejo odmakniti pogleda Očitna je tudi razlika s stalinizmom: kolikor vem, je zelo redko, da bi opisovali in slavili pogled .tega ali onega stalinskega voditelja, Stalinove hipnotične oči?.'® Da tudi Fiihrerjev pogled oslepljuje, prav tako- kot despotov, to so opazili šele zelo pozno. Despot je dal čutiti svojo prisotnost s pisanjem, s pečatom, z ime- s črko — konec koncev z »označevalcem brez pomena«". Fiihrer- ja pa odlikuje vseskozi globoko nezaupanje do pisanjai, kot da bi ga bilo strah, da bi se pustil ujeti na označevalcu. V veliki knjigi, ki jo je napisal. Mein Kampf — knjigi, ki- so jo dajali vsem miladoporočencem — ni sam napisen niti črke, v oeioti jo je v zaporu narekoval svojemu tajniku. Njegov element je glas — kot da bi se od oči do oči, od ust do ušes, lahko znebili označevalca. Če je bil despot bitje iz črke in pogleda, je Führer bitje iz pogleda in glasu. 47 Fašizem dobesedna živi od glasu (in umire od glasu, ikot tisti Peter Gemeinder, ki je avgusta 1931 po govoru, ki je trajal dve uri, umrl od izčrpanosti; pred tem je držal kakšnih 2000 govorov.)Toda kaj pravzaprav pripoveduje ta vzneseni glas? Če beremo fašistična poro- čila o fašističnih govorih in zborovanjih, tega prav gotovo ne bomo izvedeli. Naleteli bomo na poplave besed o — zelo globokih — občut- jih in vtisih poročevalca; o vzdušju med publiko, o smrtnih tišinah, bučnih ovacijah, itd. V dolgi Goebbelsovi poetizaciji o njegovem pr- vem soočenju s Fiihrerjem lahko o vsem, kar je Führer dejansko go- voril, najdemo le tri besede — sicer ne ravno slavne delo-družina-do- movinai, temveč »čast, delo, zastava«". Gaspodar postane gospodar, vtem ko govori — točneje, oddaja glas, množica postane množica kot sprejemnik tega glasu. Führer, posestnik glasu in pogleda, se avtorizira sam. Dvigne se tako kot baron Münchhausen, le da ne za Lase, temveč s svojim glasom. Zaljubljeni gospodar Grosrichardova knjiga z velika preprečljivostjo pokaže, kako de- spotizem ne počiva na sili, na vojski ipd., temveč na prostovoljnem po- drejanju, na ljubezni. Gotovo je tako tudi v fašizmu — že na prvi po- gled lahko najdemo nepričakovano obilje ljubezenskih izjav, brezumne zaljubljenostii, katere predmet je bil Führer: zmeraj isti pogled, isti glas, ista prevzetost, isto prebujanje, novo rojstvo. Ta zaljubljenost v Führerja pa še nikakor ni dovolj za fašistični diskurz kot družbeno vez. Tudi Führer sam je namreč zaljubljen. Preberimo še enkrat to pripoved o ljubezni na prvi pogled, edino ljubezensko štorijo na 800 straneh Mein Kampfa, vendar zato toliko bolj resno, saj je o njej go- vora skoraj ves čas, kot da bi se avtor od nje nikakor ne mogel odlepiti. Zgodba o prvem srečanju: >Ko sem nekoč tako taval po (dunajskem) Notranjem mestu, sem nena- doma naletel na pojavo (eine Erscheinung) v dolgem kaftanu s črnimi kodri. Ali je tudi to Žid? je bila moja prva misel. ... Kradoma in previdno sem opazoval tega moža, a čim dlje sem strmel v ta tuji obraz in raziskujoč preverjal potezo za potezo (Zug um Zug), tem bolj se je v mojih možganih prvo vprašanje spreminjalo v neko drugo vprašanje: Ah je tudi to Nemec?«.» Dve pripombi k odlomku: Erscheinung: pojaVa, prikazen. Opozorjeni smo vnaprej, Hitler nam pove naravnosti: gre za zgodbo o prikaznih. Ta nenavadni diskurz svoje lastne prikazni kar prostodušno imenuje prikazni. Zug um Zug: poteza za potezo — brez dvoma je iskal potezo, ki bi se je lahko oprijel, na katero bi se lahiko obesM, tisto edinstveno, unarno potezo, einziger Zug iz Freudove Množične psUioilogije in ana- lize jaza.15 črni kaiftan in dolgdi kodri nikakor ne zadostujejo, prav lahko bi tudi izostali. Ali je tudi to Žid? se sprašuje Hitler, z grozo opazujoč prikazen pred seboj, kot da bi se spraševal: Ali je to Anglež, Francoz, Slove- nec? Zastavitev vprašanja se prav v ničemer ne razlikuje od teh možnih vprašanj, razlika pa nastopi v njegovem rezultatu: razglab- ljanje, ali je Anglež Nemec ali ne,, je- pač brezpredmetno. L (Obrat k antisemitizmu) me je stal največ notranjih duševnih bojev in šele po mesece dolgem spopadu med razumom in čustvom se je zmaga začela nagibati na stran razuma. Dve leti kasneje je čustvo sledilo razumu... Gre za) ziian)Stveno ljubezen: antiis emits Ica propagaindmia literatura ¡2 tistega časa mu ni ugaj.ala zaradi »izredno neznanstvemega dokai- zovanja«. Ljubezen, ki postane znanost, da bi lahko odkirila tisto izmiikajočo se unarno potezos, zmeraj- odsotni označevalec. Ljubezen »dokiler naju smrt ne loči«, in še dljia, »Ljiubim te, ker pa v tebi nepojasnlijiv^o ljubim nekaj bolj- kot tebe — objet petit a, te po-habim.«'' Ta diimenziija zaljubijienega Gospodarja, ki napravi iz objekta svoje ljubezni ob-jekt posplošene žrtv-e, m-anjka v despotizmu, kjer nimamo opravka z diskurzu konstitutivno nobranj-im- sovražniko.m. Vezirjev paradoks Bistvena točka analize despotiizma je temeljna razcepljenost de- spotske oblasti^ razcepljenost na des)pota in njegovega vezirja, .razcep, ki ga lahko zasledujemo že od Aristotela naprej (cf. recimo slavna pripomba, hz Politike, da lahko Gospodar prepusti ukazovanje svo- jemu oskrbniku, sam pa se posveti višj-im poslom, da je tedaj zares Gospodar šele tedaj, ko ne ukazuje). »Užitek oblasti« je zato užitek ločen od oblasti, Gos.podar je po svojem bistvu ra.zdvo.jeirL — Führer pa je sam. svoj vezir, vsaj. na prvi pogled, že od začetkov nacizma so bile v zraku številne spekulacije na t-emo: kdo je Hitlerjev vezir, ojegov nujni dvojnik? Rohm? Hess? Goring? Himmler? Zadova je bila neodlcčljiva. Führer se je vseskozi odločno zoperstavlj-al temu, da bi b-il le pika na i heglovs.kega monarha,, kot bi se bial, da bi s podvojitvijo iiz,g,ubil vse, če bi bil le polovica. Kot da bi bil Führer le kot en in nedeljiv. Vendar se stvari hitro zapletej-o in tudi nedeljivi I^ihrer, s svojo železno voljo vred,, ne more uiti zakonom, strukture. Ena od funkcij ■razcepa despotske oblasti je tudi v tem^, da naj razreši, vozel Ijuibezni in strahu., da naj razplete splet ljubezni in sov^raštva — despota ljubimo, vezirja se bojim-o, ds-s-pota ljubimo le, če sovražimo vezirja. V tej fimkciji je Ftihre.rjev vezir pač Žid, to pa se potrjuj.e še z dru,go njego.vo ključno potezo. Vse se namreč zdi, da v sedanjem stanju stvari, v stanju stvari, iz katerega izhaja fašistični dis.kurz, Žid drži v svojcih rokah vso dejansko oblast, in to za Gospodarjevim hrbtom. Prav s to razcepljien-o oblastjo hoče Führer enkrat za vselej končatis iztrgati Židu oblast, vzpostaviti ' nedeljivo gospostvo. Židov paradoks je tedaj v tem: sovražimo ga, ker malopridno drži v rokah vso dejansko oblast, če pa mu vso to oblast iztrgamo — in nacizem si gledie tega ni prav nič obc-tavlj-al — če torej odstranimo razlog za sovraštvo, je to le zato, da bi ga še .bolj- sovražili. O-blast, ki jo ima Žid v rokah, ји je prav nenavadna. Moč in oblast mu namreč daje posebno v)édenje, véde.nje o skrivnos.tih užitka ariijcev. S to vednostjo jih lahko manipulira, saj drži v rokah niti njihovih želja, ve za njihovo skrito resnico. Je torej, golj.uf, ki pa sam. ni ogoljufan, ne- preslepljeni slepar,, paradoks Drugega, ki ni prečrtan. Židu zato lahko iztrgamo vso oblasit, ki jo drži za našim hffbto.m, ne dai bi mu mogli tako iztrgati tudi njegovo nemogočo vednos-t: bolj ko mu iztrgamo oblast, bolj- ta vednost vztraja na nam nedostopnem' miesitu. Mislim, d.a bi v lacanovski algebri ta Židov paradoks lahko zapisali z Sj ~ znotraj sheme Gospodarjevega diskurza. Führer ne mara več biti goli Si prepuščen na nemilost vsemogočemu S2, a čimbolj si prizadeva, da b'i si prilastil S2, da bi bil torej; sam' svoj vezir, tembolj s.kuša, da mu S2 uhaja (nemožnost, .ki v Gospodarjevem) diskurzu zadeva razmerje S,^S2), Žid zadrži svoj.o nemogočo vednost tudi po tem, ko je moral prepustiti vso oblast, produkt te operacije pa je mali a pod črto, Žid- kot odpadek. Da je Žid' hranilec v,ednositi^ da je torej na strani S2, lahko vidimo tudi po podo-bi židovskega učenjaka (npr. Einstein itd.), intelektualca (se pravi brez srca) in kozmopolita (se pravi brez korenin). — Ta vmestitev Žida v Gospodarjev diskurz je pač en,o od »dvajsetih in stO'tih možnih branj« tega dispozitiva (stoenaindvajseto?); vendar pa s preprostim zatrjevanjem^, da je 49 fašizem Gospodarjev diis'kurz;. pač ne povemo kaj. prida, če ne skiušamio hkrati pokazati, kaj to konkretno' pomeni. če pa je, po drugi strani, znotraj nacistične hierarhije Führer svoj lastni vezir, ali naj to pomeni,. >da je dejan&ld nosilec oblasti, tisti, ki dejansko odloča, »pravi« vrh piramide? V svoj.i izvrstni knjigi o fašizmuie pripoveduje Sohin-Rethel o sporu — kakršnih je bilo gotovo mnogo — med slavmim Schaohtom iu nacisitičnim' agrarnim ministrom, Darréjem. Schacht, prepričan v svoj prav, se je odločil zahrtevati Hitlerjevo arbitražo. HiUer ni maral, da ga nadlegujejo s takšnimi sitnostmi in je vso stvar prepustil modri razsodbi Göri.nga (ki je naposled odločil v korist raekompetentnega Darréj.a). Sohn-Rethe] dodaja: »Hitlerjev položaj v tem razvoju dogodkov je v tem, da ga ne ovira. Gleda v temo in posluša v prazno in skozi to absolutno prepustnost je idealni medij eksekucije. Gospoduje tako, da ne vlada... (Er herrscht, indem er nicht regiert) Gotovo je, da o ekonomskih zadevah in poslih Führer noče ničesar vedeti (in tudi ničesar ne ve)„ vendar se zaradi tega še ne predaja užitku, medtem ko drugi vladajo namesto njega, prav nasprotno, živi asketsko življenje za edino Gospodarja vredno opravio, za vojskovanje. Tukaj nihče drug ne opravlja njegovih poslov,, on sa.m je edini, ki odločav ni drugih strokovnjakov razeru njega, to je njegov point dЋon.neur. — A ta ekonomska mašinerija, ki ga ne zanima,, ljudje; ki v njej odločajo in ki j,o poganjajo naprej, ali niso ti njegovi vezirji, nje,^va dejanska oblast? Katóen je nj'iihov status znotraj fašističnega diskurza? Tukaj zakjučujem to vajo prime.rjave med fašizmom in despo- tizmom, to paralelo, ki' sploh ni paralela, saj se v vseh ključnih točkah fašizem bistveno razlikuje od despO'ts.ke oblaetL Če j.e bil fan- tazem vzhodnjaške despotije ključ za razumevanje oblasti v času absolutizma, torej evropske oblasti svojega časa, če je bil) njen po- manjšani model, njena metafora, ki pa je prežemala že samo njeno realnost, če je torej razodel njene javne skrivnosti — tedaj, je fašizem ključ neke druge realnosti, neke druge notranje ekonomije in če je tudi njegova skrivnost skrivnost Gospodarji^ pa^ se zaradi tega nič manj ne razlikuje od despotove. Zdi se, da je fašizem napravil velik korak .nazaj, da se je vrnil k že davno pretečenim oblikam gospostva, k .pozabljeni.m arhaiz.m.om, vendar je dejansko vzpostavil drugačen, nov tip gospostva. Ali bi morali iskati ključ do fašizma v tedaj razširjenem fantazmu ali mitu, ali) bi morali skrbno dešifrirati njegovo metaforo — ki bi mordai obstajala v kakšni- daljni deželi? Mislim-, da je fašizem- sam prej realizirani fantazem, še kako realno oibstoječa naetafora, fantazem sodo-bne kapitalistične družbe, njej lastna podoba. Križišče diskurzov Kakšen naj bo naš diskurz o fašizmu? Znana je marksistična definicij^a, po kateri je fašizem agentura monopolnega kapitala — »odprta teroristična diktatura najbolj reak- ciionarnih, najbolj šovinističnih, najbolj imperialističnih elem-entov finančnega kapitala«, kot je leta l&SS preciziral Dimitrov.^o Marksis- tična analiza se je držala terena, ki ga je zakoličila ta formula. Ta je sicer spreminjala smisel — od začetka naivn06.ti, ki je konec koncev verjela v obstoj takšnega ali drugačnega f-i-na-nönega komiteja, ki se je lepega dne odločil za fašistično -diktaturoi, pa do kompleksne analiee, recimo, Sohnt-Rethe'la, kjer monopolni ka.pital ni več ne- vprašljivi subjekt razvoja k fašizmu, kjer so visi akterji — finančniki, politiki, fašistični viodje, »množice« — nepovratno ujeti v proces, katerega niti nihče ne drži v rokah. Vendar je teza o monopolnem kapitalu- kot bazi fašistične oblasti v oe-loti vzeto objavljala, postala je celo nekatóno najbolj grobo merilo za razmejitev marksističnih teorij fašizma od meščanskih. Vendar se tako zasnovanih teorij drži določena zadrega, ki izvira i-z posebne vrste težave: kako naji namreč iz takšne ekonomske osnove fašiizma razvijemo njegovo ideologijo, torej neposredno oporo njegove oblasti, tisti diskurz, s katerim mu je uspelo vzpostaviti družbeno vez? In tudi obratno: kako naj v fašističnem- diskurzu, v njegov-ih vrzelih in »sim,pto-mih,«, prepoznamo realnost m'oniopo-lneg-a kapitala? i'ašistični diskurz o tem molči ini kadar že kar se da splošno in 50 roegieno govori o kapitalu, ga skuša kritiiziratá. Opravka imamo z zelo nenavadnim stanjem stvari: če preberemo vise¡h 800 strani. Mein Kampf a, vse druige Hitlerjeve govore ioi celo dnevni, tisk tiste dobe, pa vendar iz vsega tega ne bomo moigli izpeljati definicije Dimitrova. Seveda sleherna buržoazina ideologija prikriva svojo skrivnost, v njej ne najdemo niti besede, recimo, o iztrženju presežene vrednosti, razredni .boj, v katerega je vpletena, lahko razberemo šele iiz njenih belin in premestitev — a prav v tem je ključna razlika. Marxova materialistična analiza ji lahko pokaže, kaj je zamolčala, lahko ji dokaže, da je povedala, česar ni hotel reči, lahko j.o prime za .besedo, ■raizgali njene razpoke, deducirá njen skriti ustroj, in preko niza posredovalnih členov proizvede njen koncept. Marxovo ključno tezo bi .lahko formulirali tudi takole: da buržoaizna ideologija ne more ničesar prikriti, ne da bi to hkrati potezala. Zdi se mi, da takšno branje fašističnega diskurza ni možno, da imamo pri njem opravka z radikalnim, prelomom z ekonomsko rea.l- nostjo — kar se dogaja v ekonomij'!, ni njegova javna skrivnost, temveč sikrivnost, ki je tako rekoč ned.ostopna in zgcdovinarji so morali šele z veliko muko kopati po skritih dokumentih in ugo- ta.vljati, »kdo je pomagal Hitlerju do o.blasti«.2i Sohn^Rethel, ki je bil sam gle.de tega na privilegiranem mestu, pravd: »Nobeno pretiravanje ni, če rečemo, da se pod feši.zmomi vse, kar je vredno vedeti o poBtiki, dogaja samo še za zaprtimi vrati in da v časopisih ni več ničesar, čemur bi bilo moč verjet.i..«.^^ In vendar je fašizem vzposta.vil družbeno vez prav s tem bes.edLčenjem, s čaisopismimi lažmi, z votlimi govori, ki so jih poslušali milijonii, z mo.notonim po.navijanjem na- buhlih fraz, prav z visem tem praznim besedova.njem. je .postal materialna. sMa. Ta težava — tukaj sicer zelo grob.» skicirana, j.e radik-alna in že zelo zgodaj je vzibudila nelaigodje. Potegnila je za sabo premestitev in preureditev marksističnega pojmovnega aparata, aprememiboi o.kvira, vpeljavo novih ko-nceptov. Prvič se j.e zgodilo, da so marksistični teoretiki v sv^oj pojmovnik pritegnili psihoanalizo. Posamezne korake teh premen sem obširno obravnaval na .drugem mestu.^^ Najenostavnejša — in na določen niačin najibo.lj poučna. — je rešitev v tistih teorija-h,, ki so sledile črki Dimitrova in ki so problem pre.pros.to zanikale: množično gibanje, in s tem .tudi ideološko bese- dičenj.e, fašistični diskurz^ sploh ne spadajo v definicijo fašiizmab saj je tisto, kar je fašizem dejansko naredil,, le cbramiba monopolnega kapitala in z grobimi sredstvi izhod iz krize, v katero je zašeL Mno- žično gibanje je tako strogo vzeto zunanje, je le diel demagoških priprav za fašistični prevzem oblasti — puhlih besed, ki jih govori, da bi prevaral množice, jih zazibal v utvare itd., nobenega opravka pa nima s fašizmcm na oblasti — oblasti, ki jo obdrži le z grobo silo. Bolj na slepo citiram le en primer: »Iz opozicijske faze fašizma ne preskoči niti iskrica v njego.vo fazo gos.postva.«^^ Ta teorets-ka pozicija priizna.va radikalen prelom., če se že hoče, med ekonomsko bazo in nadstavbo, strukturo fašističn.ega, diskurza, pokaiže protislov- nost nekega poj.movanja, po katerem je edina realnost oblasti eko- nomskau Kot da bi molk;, na katerega naletimo' v fašističnem, di^- skurzu o ekonomski realnosti, njen tako rekoč izvendiskurzivni s.tatus, ustrezal, na drugi strani, teoretskemu ne-upoštevanju vsake, lasitne teže dis'kurza kot »družbene vezi«.. Zdi se mi; da zija tukaj razpoka, ká se je ne da za.polniti s kategorijami kot so famozna »zadnja instanca.« in »relativna avtonomija«, ki stvari prej' prikrijejo kot razjasnijo. V teji razpoki vztraja psiho.naUza.^^a Razgaljeno nezavedno Po drugi strani pa je cela vrsta analiz poskušala zajeti fašistični diiskurz prav v njegovi avtonomiji, ga sistematično brati — nadvse mojčen posel — in izluščiti njegove zakone. T.ukaj' ne bom- govoril o zajetnih razis.kavah Jean-Pierre Fayea, ki so že dovolji do-bro znane,25 podal bi rad le nekaj pripomb k neki drugi., pra.v ta.ko zajetni raziskß.vi, ki samo sebe razume kot do neke mere komplemen- tarno Fayevi. Gre za delo Männerphantasicn (Moške fantazije) Klausa Theweleita,2í nadrobno analizo nacističnega zasebnega diskurza, njihovih korespondenc, avto biograf i j, dn'evnikov, pri.povedi o nj.ihovih junaštvih, njihovih literarnih pos'kusov itd. Projekt je ogromen: v tej 51 gori materiala poiskati križišča, osnovoe atrutoture, zakoaiitoeti, te- meljine fanita.zmie. Veliko več je bilo doslej govora o teorijah o fašiamus trdi Theweleit, kot pa o samih fašističnih tekstih, ki jih nihče več ne bere. Vendar rezultat razisik.ave v veliki meri razočara. Prvi — in manj važni — razlog lahko iščemo v Theweleitovemi brezprizivnem deleuzi- janstvu: spet b-omo našli vse storije o fluiksih, m-ašinah, de- in re- teritorialiizacijah itd. in kljiub določenim disitancam je pozicija še vedno v temelju reichoivska; fašizem se odigrava na ravni telesa, preprečenega telesnega užitka, glede na katerega so visi drugi substi- tutivni, in veliki projekt je izživeti telo, povrniti polnost užitka, abiti kastracijo. Za skopost rezultata pa obstoji še drugi, veliko važnejši razlog, ki izhajia iz- strukture. Lahko bi rekli, da je revnost rezultatov na določen način prav revnost fašističnega diskurza samega. Pa skoraj tisočih straneh človek končuje branje z oibčutkom, da ni zvedel ničesar novega, da je büo vise znano že poprej. Položaj je paradoksa- ten: v intimnih razmišljanjih teh nacističnih v-ojakov, v njihovih sanjah, v pismih njihoivim ženam, v njihovi samorefleksiji, ko so le samii s seboj, najdemo malone iste ključne besede, iste imaginarne scenarije, cde stavke iz Mein Kampfa a'ä iz drugih vsakodnevno kar se da javno raztrobljenih diskurzav. (Theweleit se sicer siste- matično izogiba temu, da bi analiziral Hitlerja; pokazati hoče, kako so že vsi elementi njegovega diskurza izdelani in- pripravljeni pred nijim- drugje). V tej intimnosti ni inidividualnihi mitov, ni osebnih obsesij niti posebnih tikov. Tudi tukaj, se neumorno ponavljajo splošno znana oporišča. Theweleita to preseneča in sprašuje se, aU ti avtorji sploh imajo nezavedno — o nezavednem lahko, po Theweleitu, pač govorimo le, če ga maramo iskati izza fasad diskurza, v kakšnem sikritem, javnemu pogledu odtegnjenem-kotičku, globoko pod očividnimi ideološkimi naplavinami — morda doslej; neznani list izpod peresa tega ali onega generala.? A vse se zdi, kot da bi te tekste napisal »en sam fiktivni avtor«.27 Kar bi po Theweleitu moralo biti prekrito z debelimi plastmi potlačitve, je, nasiprotno, prav na očeh — recimo tesnoba pred kastracijo, ki jo različni avtorji kar odkrito priznavajo v tipičnem in mnogokrat ponavljanem fantazmu o čutni ženski, ki je hkrati prostitutka in komunistka, ima neverjeten seksualni apetit itd. Želja po incestu je očividna v obveznem čaščenju nj¡ihavih mater in sestra (nenavadno je, kako pogosto so se ti vojaki poročali bodisi 9 prijateljiicami sviojiih sestra ali s sestrami svojih vojaških prijateljev). Nobene potrebe ni torej, da bi šli iskat posebno daleč, v teh pripovedih manjka kvečjemu le beseda za ta ali oni dominievni psihoanalitski koncept. »... ti možje potlačijo bodisi zelo malo ali pa sploh nič«,^« piše Theweleit in iz tega sklepa; da- psihioanalitski koncepti pač niso primerni, da bi se z njimi lahko latili te realnosti, ter poizkusi svojo srečo s fluksi. Tukaj nimam namena podati chširnejše analize Theweleitovega dela, ki táko analiizo vsekakor zasluži, zadovoljil se bom le še z eno pripombo o kliiniki fašizma. Kako naj uvrstimo fašizem- v freudovsko klinično klasifikacij'o? To vprašanje je povzročiloi že množico nespo- raz-umov in z;di se mi, da so različni av4orji poskusili zagovarjati že prav vse možne hipoteze. Theweleit, opirajoč se na znano psihiatrinjo Margaret Mahler, vidi v fašizmu predvsem psihozo. Tezo so že velikokrat branili in pri tem raziskovali paranoični moment, izgubo realnosti (ki je tuja »normalni« buržoazni ideologiji), izključitev itd. Pogosto so ga tudi skušali' vključiti v rubrika perverzij — t. im. sadomazohizem (lü mu v razredni strukturi družbe ustreza položaj drobne buržoazije med dvema razredoma —■ spomnimo se -na teorije Ericha Fromma), ali tudi gieneralizirana homoseksualnost, vpa-dljiva že na prvi ix>gled in ki se jo da teoretsko navezati na znano Freudovo pripom.bo iz Mno- žične psihiologijie in analize jaza: »Videti je nesporna, da se homo- seksualna ljubezen veliko bolje zlaga z m-nožičnimi vezmi, celo kadar nastopa kot nezavrta seksualna težnja; to je nenavadno dejstvo, ka- terega razlaga pa bi nas predaleč zavedla.«^' Fašizem kot sekualna perverzija — velika téma viseh modnih filmov. Dalje so v fašističnih množičnih ritualih videü mo'ment obsesianalne neviroze, v množičnem gibanju so odkrili histerijo — »m'nožična histerija« je celo prestopila v vsakdanjo govorico. (To je med drugim tudi Hitlerjevo stališče 52 o temi vprašanij'u: »... gonitoa siJa na.jeiJnejših previratav na tej zemlji je biJa zmeraj manj na strani znanstvenega spoznanjai, ki obvladuje množico kot v fanatizmu, ki jo navdušuje in velikokrat v histeriji, ki jo žene naprej.«)зо Ali se je med vsemi temi kliničnimi modeli treba odločiti za enega proti ostalimi? Če laihko po eni strani v fašizmu prav z lahkoto najdemo različne klinične entitete, pa se po drugi prav tako laihko izgubimo v iskanju koherentne klinične podobe in sleherna direktna uporaba klinične teorije na fašizmu se hitro izkaže za slepo ulico. Takšna analiza spominja prej na herojske čase iz začetkov psiho- analitskega gibanja, ko se je zdelo, da se da izza vsakis poteze, izza vsakega dogodka v političnem in družbenem življenju razbrati to ali ono potezo iz klinične analize. Eden od možnih naukov lakanovske sheme štirih diskurzov je po mojem prav ta, da se za analizo go- spostva kot družbene vezi Lacan ni zatekel h klinični klasifikaciji, za katero nam je Freud zapustil jasne osnove — strukture nevroze, psihoze in perverzije, temveč se je postavil na vses'kozi drugačno raven, izhajajoč iz drugačnega principa — štirje termini, štiri mesta, in s tem temeljnim odmikom od klinične klasifikacije onemogočil vsako preprosto, neposredno branje kliničnih potez. Zdi se mi, da je ta odmik prisoten že v glavnem Freudovemi spisu o gospostvu, v Mno- žični psihologiji in analizi jaza, o katerem bi za zaključek še rad podal nekaj pripomb. Freud pred fašizmom Freud nam ponuja izredno enostaven dispozitiv s kar največjim prihrankom uporabljenih sredstev. Vertikala in horizontala, odnosi med členi množice so vsi funkcija vertikale, ki jih veže na eno edinstveno točko, če izbrišemo vertikalo, se elementi razpršijo, celota razpade na ločene delce — morda je najiboljši dokaz za to Nurnberški proces, kjer so vsi nacisti na vsem lepem začeli vsevp.rek obtoževati vse ostale naciste in pokazalo se je, da so vsi že kakih dvajset let vedeiU, da so vsi oeta.li idiotis nesposobneži, potuhnjenci itd. — v tem je теекаког treba videti več kot le poskus, da bi čimbolje rešili svojo kožo. Tako kot freudovski dispozitiv je tudi osnovnai struktura faši- stičnega diskurza zelo enostavna — spet horizontala in vertikala, le nekaj maloštevilnih elementov, ki jih vsi neumorno E>onavljajo — prav ziato je tudi fašistični disikurz dobesedno neberljiv. Kot da bi šlo za udejanjenje freudovske strukture v njenih bistvenih potezah, za ponazoritev in concreto, vse preveč in concreto, njegove teorije. (Zgodi se, da nekateri avtorji kar naravnost ilustrirajo freudovske postavke: »Politična naravnanost, po kateri je Führer postal Führer, ker ga je za to določilo ljudstvo, s^evrača voUlno razmerje in dela iz Fiihrerja) zastopnika interesov in iz ljudstva množico. Nasprotno je res: ljudstvo postane ljudstvo tako, da ga izvoli Führer .. .«.s' Kar je Brecht lahko povedal kot vic — oblast je dobra, treba bo za- menjati ljudstvo —, lahko v fašizmu prav resno velja za politično teorijo). Zdi se, kot da bi Freud vnaprej začrtal strukturo in notranjo eko- nomijo fašističnih ^banj, kot da bi še pred njiihovim političnim uspehom razkril njihovo skrivnost. Paradoksalna giesta, ki ji stoji nasproti druga, še bolj paradoksalna: v svojem drugem spisu cb fašizmu (čeprav beseda nikoli ne pade), v Mojizesu in monoteistični religlji,32 ¿aje analizo ne krvnika, temveč žrtve, v najtežjem trenutku židovskega ljudstva obrača proti njemu orožje svoje kritike — gesta, ki so jo nekateri njegovi so-narodnjaki takoj razlagali kot nož v hrbet, y Freudovem odnosu do fašizma je nekakšno dvojino spodletelo sre- čanje: enkrat v časii, saj mu je tako rekoč prehodil s svojo teorijo, in drugič v samem objektu analize, saj je analiziral Žida in ne Führerja. Toda prav Žid je tisti element, ki v skrajni varčnosti teoretskih sredstev lahko preseneti. Zdi se namreč, da mu Freud v Množični psihologiji in analizi jaza ne odmeri posebne^ mesta: govori le o skupnih sovražnikih, zunanjih sovražnikih, ki čvrstijo skupinske vezi — za trdnost vezi ni nič boljšega kot skupno sovraštvo. Funk- Žida pa sega onstran tega in lahko bi celo brali celoten tekst Mojzesa kot neke vrste skrbno izdelavx) tega elementa, ki je manjkal v izhodiščni' shemiu 53 če vržemo že zelo bežen poigled v stivami register Mein Kampfa, lahko takoj opazimo, da dva termina po številu referenc daleč pre- kašata vse ostale: Nationalsozialiamus (z izpeljankamii) in Judentum (z izpeljankamái). Skorajda bi lahko postavili splošno pravilo: za vsako omembo nacizma, tega gibanja, ki ga hoče Hitler s to knjigo osnovati in uijwaviciti, je potrebna vsaj ena omemba židovstva — kot da bi bila identiteta tega porajajočega se gibanja in njegovega Führerja tako krhka, da jo je treba ves čas podpirati in jamčiti s to pomanj- šano podobo, s tem ves čas zavračanim' in ves čas vračajočim se drugim, ki se ga ne da nikoli znebiti. Ali je tedaj to res element, ki se naknadno dodiaja izhodiščni shemi? Dejansko vse kaže, da je mesto Žida na vertikali, prav v tisti edinstveni točki, kot da bi ne bilo ničesar drugega- kot mesto samega Führerja. Тглкај bi bilo tre-ba vzeti povsem zares Oha.plinovega Velikega diktatorja,зз kjer sta Führer in židovski predmestni brivec dobesedno ena in ista oseba. Veliki I, ideaila jaza, tista ипагпа poteza, na katero se lahko obesimo, ozna- čevalec čiste razlike — ali ni najboljša ponazoritev zanj prav razlika med Führerjem in Židom? Ali ni to edinstveno mesto na vrhu vertikale vselej že podvojeno, eno sámo, in torej dvojno? Kako razrešiti to notranjo spojenost Žida in P4iihrerja, za kakšno oeno lahko razpletemo to njuno prepletenost — če ne z realizacijo tie pomanjšane podobe, ki jo predstavlja vsa ta zgodba o Židih, vgrajena v sámo konstitucijo nacizma: Židje, ki so izbrano Ij.udstvo, prav kakor nacisti (in to je pač temeljni zastavek Mojaesa — da ni izbranega ljudstva, a tega Freud ne dokazuje na naciistih,, kar bi bilo lahko, temveč na tem ljudstvu, ki mu sam pripada, naposled- na samem sebi kot želečemu subjektu), Židje, ki žrtvujejo svoje otroke, zastrup- ljajo množice, se kopljej-o v krvi in delajo vse možne zločine proti đoveštvu — vse tisto, kar bodo do zadnj'ih- detajlov storili nacisti, a oni v realnem. Mladen Dolar 1 Ta odlomek je proizvod skupinskega dela; največ dolguje sodelovanju s Slavojem žižkom. 2 Alain Grosrichard: Structure du sérial. La fiction du despotisme asiatique dans l'Occident classique. (Struktura seraja. Fikcija azijskega despotizma v kla- sični dobi na Zahodu.), Seuil, Paris, 1979. Prim, prevod odlomka iz te knjige v pričujoči številki Problemov. s La Boétie: Discours sur la servitude volontaire (Raprave o prostovoljni suž- nosti), Editions sociales, Paris, 1971. Razprava je nastala okoli 1553, prvič izšla le- ta 1576. 4 Prim, recimo W. Shirer: The Rise and Fall of the Third Reich. New York, 1960, I. poglavje. 5 Grosrichard, op. cit., str. 99. e Klaus Theweleit: Männerphantasien, Rowohlt, Reinbek bei Hamburg, 1980, II. zv., str. 122. 7 Prim. Gérard Miler: Les pousse-au-jouir du maréchal Pétain (Poganjki k užitku maršala Pétaina), Seuil, Paris. 1975, str. 61—63. e Theweleit, op. cit., str. 133. » »... funkcija pogleda v hipnozi, funkcija, ki jo lahko konec koncev oprav- lja kristalni čep ali karkoli že, le da se svetlika.« Lacan: štirje temeljni kon- cepti psihoanalize, CZ, Ljubljana, 1980, str. 361. 10 To temo je v svojem posegu obširno razvil Slavoj žižek. 11 Grosrichard, op. cit., str. 104. 12 Theweleit, op. cit., str. 120. 13 Ibid., str. 122. 14 Adolf Hitler, Mein Kampf, Zentralverlag der NSDAP, München, 1941, str. 59. 15 Slov. prevod v: Psihoanaliza in kultura, DZS, Ljubljana, 1981, str. 5—74. Zadevno mesto je na str. 40. le Hitler, op. cit., ibid. 17 Lacan, op. cit., str. 356. 18 Alfred Sohn-Rethel: Oekonomie und Klassenstruktur des deutschen Faschis- mus (Ekonomija in razredna struktura nemškega fašizma), Suhrkamp, Frankfurt, 1973, str. 104—106. 19 Ibid., str. 106. 20 Referat na VII. kongresu Kominterne; gl. Kühnl (Hg.): Texte zur Faschis- musdiskussion I., Rohwolt, Reinbek bei Hamburg, 1974, str. 58. Prim, tudi Poulantzas: Fascisme et dictature, Seuil/Maspéro, Paris, 1974, str. 191. Navedeno formulo je podal že 13. plenum Izvršnega komiteja Kominterne decembra 1933. 12 Gl. E. Czichon: War verhalft Hitler zur Macht?, Köln, 1967. 22 Sohn-Rethel, op. cit., str. 27. Sohn-Rethel je bil kot marksist vse do leta 1936 zaposlen v važnem nacističnem ekonomskem biroju (Mitteleuropäischer Wirt- schaftstag) in je imel tako dostop do velike količine sicer nedostopnih in- formacij. 23 O nekaterih vprašanjih in protislovjih v marksističnih analizah fašizma, Problemi-Razprave št. 177—180, Ljubljana 1978, str. 49—111. 54 24 H. Opitz: Die faschistische Massenbewegung, v: Kühnl (Hg.), op. cit., Str. 183. 24a To težavo je zelo živo začutila skupina okoli revije Das Argument, kjer so po mnogih letih diskusije o fašizmu (kar sedem tematskih številk o teoretski osvetlitvi fašizma) začeli utirati drugačno pot. Npr.: »Fašizem organizira življenje razredne družbe kot brezrazredno družbo (Volksgemeinschaft) v obliki aktov, ki v sebi pomenijo »brezrazredno družbo«, torej v glavnem ne napotujejo na nekaj izven sebe. Temeljna forma ideološke prakse, v kateri je naznačeno Volk/Gegen- volk, (ljudstvo/protiljudstvo), je performatlvni akt, se pravi prav predstavitev (performanca) pomenjenega v samem aktu.« W.F. Haug: Der Faschismus und die Organisation des Ideologischen II. (Fašizem in organizacija ideološkega). Das Argument št. 121, Berlin, 1980, str. 354. 25 J.—P. Fay e: Langages totalitaires (Totalitarne govorice), Hermann, Paris, 1972; isti: Theorie du récit. Introduction aux »Langages totalitaires«. Teorija pri- povedi. Uvod v »Totalitarne govorice«.) Hermann, Paris, 1972, (zdaj tudi v srb.-hrv. prevodu). 26 Theweleitovo delo je najprej izšlo pri majhni založbi Roter-Stern leta 1978. Po velikem uspehu ga je v žepni izdaji leta 1980 ponatisnila založba Rohwolt (v dveh zvezkih). 27 Theweleit, op. cit., I. zv., str. 96 (podčrtovanja so Theweleitova). 28 Ibid., str. 97 (podčrtal Theweleit). Gl. tudi str. 214. 29 Psihoanaliza in kultura, op. cit., str. 72. 30 Hitler, op. cit., str. 371. SI Theweleit, op. cit., II. zv., str. 98. 32 Der Mann Moses und die monotheistische Religion. Drei Abhandlungen, Amsterdam, 1939. Slovenski prevod drugega dela tretje razprave v: Psihoanaliza in kultura, op. cit., str. 75—107. 83 Resno bi bilo treba vzeti tudi drugI filmski teoretski prispevek k analizi fašizma (in k zgodovini marksizma), namreč The Duck Soup (Račja juha) bra- tov Marx, zlasti glede vprašanja zrcalnega stadija in vprašanje označevalca- gospodarja (Si). 55 NACELA STALINIZMA- KRATKI KURZ Pričujoči telcst skuša razviti nekaj splošnih iztočnic za pristop k političnemu diskurzu, ki bi iehajal iz Lacanove teorizacije štirih dis- kurzov. Njegova slabost — če naj se vnaprej zavarujem z zanika- njem — je v sami tej splošnosti, zaradi) česar se dozdeva, dai bolj povzamemo rezuiltaite kot pa opravljamo teorijsko delo, ki se pač — tako kot proces analize — vselej giblje »od posebnega k posebne- mu« (0). Izhajajmo iz Hegla kot tistegav ki s svojo teorija konsititucionalne monarhije ni hotel prekoračiti natančno določenega pragac nujnosti samega dednega monarha; ob tem velja opozoriti na doslej še ne- tematizirani označevalni zalog njegove dedukcije dednega monarha. V tej dedukciji se ponavadi gleda Heglovo popuščanje predme- ščanski realnosti pruske monarhije, celo njegov zunanji »konformi- zem«. Poudarja se paradoksalnost dejstvai, da o tem, kdo bo na čelu države, odloča nekaj biološkega-, v pravem pomenu ne-umnega, »ira- cionalnega« — arbitrarno dejstvo potomstva; da je vsa Heglova de- dukcija zgrajena na formalno-vnanjem preskoku, skoraj besedni igri z »neposrednostjo«: enotnosti države mora biti poosebljena V indivi- duumu kot nečem neposrednem, neposredno^-naravno pa je ravno krvno potomstvo. Vendar so ti ugovori prekratki; ne da preprosto ne držijo, marveč je ravno to tisto, za kar gre Heglu: Konstitucionalna monarhija je umno artikuliranai organska ce- lota, na čelu katere je v strogem pomenu »iracionalnis-neposredni moment, oseba monarha^ Ključno vlogo i^gra tu nezvedljivi prepad med organsko razčlenjeno umsko celoto državnega ustroja in »ira- cionalnostjo« osebe, ki uteleša vrhovno oblast; v kateri oblast prej- me obliko subjektivnosti. Na očitek, da je s tem- usoda države pre- puščena prirodni slučajnosti psihičnega ustroja vladarja (njegovi modrosti, poštenosti, hrabrosti itd.), odgovarja Hegel: »tu je nična ravno predpostavka, da so stvari odvisne od posebnosti značaja. Pri popolni organizaciji imamo opraviti zgolj s konico formalnega odločanja, in za monarha rabimo zgolj človeka, ki pravi »da< in postavlja piko na I.. . . Se- veda lahko nastopajo okoliščine, v katerih izstopi zgolj ta partikularnost, ven- dar v tem primeru država še ni popolnoma izoblikovana, ni dobro konstruira- na. V dobro urejeni monarhiji pripada objektivna stran zgolj zakonu, ki mu mo- ra monarh dodati samo subjektivni »hočem«. (Hegel, Grundlinien der Philoso- phie des Rechts, par. 280, Zusatz) Potemtakem je akt monarha čisto formalne narave; okvir nje- govega odločanja je opredeljen s konstitucijo; konkretno vsebino njegovih odločitev pa mu predložijo svetovalci-strokovnjaki, tako da »mu pogosto ni treba storiti nič več ксзЉ podpisati svoje ime. Toda to ime je pomembno: je konica, prek katere se ne da iti.« (ibid., par. 279, Zusatz) S tem je pravzaprav že vse povedana: monarh je 'čisti' označe- valec, označevalec-gospodar, če se že hoče: označevalec brez ozna- čenca, vsa njegova 'realnost' (in avtoriteta) je v imenu, in ravno zato je njegova faktična 'realnost' nekaj arbitrarnega, je lahko pre- puščena biološkim slučajnostim dedovanj а^ Monarh je En, označe- valec-gospodar, ki — ravno kot izjema, »iracionalni« vrh — iz amorfne mase «ljudstva« šele naredi konkretno nravno totalnost, t.j. s svojo ex-sistenco čistega označevalca' konistituira Celoto v njeni »organski razčlenjenosti (organische Gliederung)« — »iracionalni« presežek/pogoj umske totalno.sti, 'čisti' označevalec brez označen- ca kot presežek/pogoj organske celote označevalca/označenca: »To ljudstvo (Das Volk), vzeto brez svojega monarha ter razčlenitve celo- te, ki je ravno s tem nujno in neposredno povezana, je brezoblična masa, ki ni nikakršna država več in ki ji ne pripada več nobena izmed opredelitev, ki so navzoče zgolj v celoti, ki je v sebi oblikovana« (ibid., par. 279). Tako je avtoriteta monarha čista avtoriteta označevalcav-gospo- darja, je — rečeno v jeziku ordinary-lan^iage-philosophy — čisto »performativnai« in ni utemeljena v nikakršni njegovi »realni« last- nosti (modrosti, hrabrosti, poštenosti ipd.); reči, da smo monarhu 56 pokorni zato, ker je moder Lpd,, pomeni že oskrumbo njegovegai ve- ličanstva: »Simbolne legitimacije, v funkciji katerih vzame nekdo nase to, kar mu po- delijo drugi, v celoti uhajajo registru pristojnosti, utemeljenih v sposobnostih (registre des habilitations capacitaires).« (Lacan, Séminaire I., str. 307) Isto vsebino izpeije Kierkegaard v edinstvenem odlomku, ki se- že v širokem loku od božanske avtoritete prek najvišje posvetne avtoritete (kralja) do šole in družinske avtoritete (oče): »Vpraševati, ali je Kristus globokoumen, je blasfemija in poskus, da bi ga zvijačno (bodi zavedno ali nezavedno) uničili, kajti v vprašanju je vsebovan dvom v smeri na njegovo avtoriteto ... Vpraševati, ali je neki kralj genij — da bi mu bil v tem primeru pokoren —, je v bistvu oskrumba veličanstva, kajti v vprašanju je vsebovan dvom v smeri podvrženja pod avtoriteto. Hoteti biti po- koren kolegiju, če zna biti domiseln, v bistvu pomeni imeti kolegij za norca. Svojega očeta častiti, ker je odlična glava, je impieteta.« (Pojem izbranega) Nasprotno pal se kajpada njegovi svetovalci, ministri ipd., na- sploh celotna državnai birokracija, izbirajo po kriteriju sposobnosti (modrosti ipd.); tako je ohranjen odločilni razmik med državnimi uradniki!, ki delujejo po svojih sposobnostih, in samih vrhom, mon- arhom kot čisto točko označevalne avtoritete — razmik, ki prepre- čuje, da bi prišlo do »kratkega stikal« med avtoriteto in »realnimi« sposobnostmi, t.j. do iluzoričnega spoja »racionalno utemeljene avtoritete«. Prav ta iiuzoričnii spoj pa je jedro razsvetljenske iluzije, ki ho- če — namesto »iracionalne« avtoritete kralja — vzpostaviti »realno« utemeljeno, »racionalno« avtoriteto-: zamegli se konstitutivna »iracio- nalnost« (politične) avtoritete kot take, njenai utemeljenost v označe- valcu-gospodarju. Fašizem pa je ravno vdor druge plati., »resnice« te razsvetljenske iluzije: povrne se »iracionalna« avtoriteta, vendar tako, da je ohranjen razsvetljenski »kratek stik« med avtoriteto in »de- jansko« usposobljenostjo, t.j,, da »iracionalnai« avtoriteta ni več točka ex-sistence označevalca-gospodarja, marveč nastopi z neposredno pre- tenzijo na »dejansko« usposobljenost (vodja je najmodernejši, naj- hrabrejši itd.), zgubljen je razmik med avtoriteto in »dejansko« uspo- sobljenostjo. Heglovski zastavek je potemtakem tu veliko bolj dvoumen, celo ciničen, kot morda mislimo; njegov sklep je približno naslednji: če je že Gospodar v politiki neizbežen, potem ne smemo popustiti rezoni- ranju zdravega razuma, ki nam pravi »da bi vsaj bil sposoben, moder, hraber----« — nasprotno velja ohraniti čim več jo distanco med sim- bolnimi legitimacijami, in »dejansko« usposobljenostjo, lokalizirati funkcijo Gospodarja v neko iz Celote izvrženo točko, na kateri je vse- eno, če je Gospodar bebec. Druga plat te distance Si-S« je to, kar bi lahko imenovali »forma- lizem« Institucije: distanca Institucije do »empiričnega«, ki jo naj- lepše izpriča klasično katoliško stališče, da. je v cerkvenem obredu sveti duh tukaj, četudi duhovnik, ki izvaja obred, v svojih mislih gre- ši ali se v sebi posmehuje; tu gre za primat simbolnega nad doživetim smislom: odločilen ni doživeti smisel obreda, marveč samo dejstvo obreda. Ista logika velja za oblast Zakonov v državi: že Sokrat noče pobegniti; četudi je sodba krivična, zato ker ima samo »formalno« dejstvo zakonitosti primat nad konkretno vsebinsko upravičenostjo oziroma neupravičenostjo sodbe: tudi v krivični ali celo s strani sod- nika subjektivno zlonamerni sodbi je »duh Zakona tu«, ni sodnik tistiv ki govori, marveč govori skozenj Drugi. Ta distanca označeval- ne Institucije do »empiričnega« lahko — tako kot sama distanca ozna- čevalca do označenca — obstoji le, če jo podpira neka paradoksna točka križanja, oseba, ki v samem, redu »empiričnega« uteleša Insti- tucijo: kajpada sam »monarh« (oziroma papež v cerkveni hierarhiji) kot izjema; ki s svojo ex-sistenco podpira omenjeno distanco. Fašizem pa tudi na tej ravni pomeni zgubo distance, »kratek stik« Institucije in »doživetega«: J.P. Stern (v The Führer and the People) ugotavlja, da je eden temeljnih dosežkov Hitlerjevega dis.kuirza v tem, da je prenesel koncepcijo »avtentičnega izkustva«, »doživetja« itn. (kar lepo naznačuje konotacija nemške besede Erlebnis) iz osebne in literarne sfere v poHitično o.bmočje. + Povzemimo doslejšnji rezultat: Tako v liberalizmu kot v »to- talitarizmu« se zgubi razmik, distanca med označevalcem-gospodar- 57 jem, Si, ex-centricnim, »iracionalnim« ne-smislom, in poljem »de- janskih usposobljenosti«, »pozitivne«/»racionalne« vrednosti itd., to- rej: S2. Razlika S1/S2 je — kot smo že nakazali — v naši sedanji per- spektivi) prienačljiva z razliko performatiiv/konstativ: S2 je polje »ra- cionalne« vednosti o objektih, ki se giblje na ravnii konstiativa. Si pa »iracionalni«, samonanašajoči se performativ. Heglova poanta je po- temtakem v tem, da naj delo »strokovnjakov« ostaja samo- v sebi na ravni konstativa, da naj njihovim nmenjem šele monarh s svojim »hočem« podeli status performativa. Il)uzija liberalizma je Sa, ki ne bi imel opore v nekem Si, tj. avto- riteta same racionalnosti, »dejanskih usposobljenosti«. »Totalitariizem« kot diskurzivni mehanizem je obrnitev te iluzije, njena »resnica«: iz- kaže se, da s tem, ko hočemo odpraviti »iracionalni« presežek Si, od- pravimo samo »racionalno« vednost, S2, tj. zgubi se disbanca, ki »daje prostor« tej vednosti, namesto da bi imeli monarha-izjemo, ki s svojo ex-sistenco omogoča »racionalno« vednost. Si neposredno prežme Sü. S2 zgubi značaj nevtralne racionalne vednosti, nastopi kot nekaj pod- rejenega, vpetega v iracionalno »voljo gospodarja«, »jaz hočem«, ki ga navaja Hegel, ni več zgolj ex-sistirajočai, ekscentrična točka monar- hovega podpisa, marveč volja, ki obarva samo vednost, jo po- stavi v svojo službo, tako da se racionalna vednost prikaže kot sred- stvo iracionalne volje. Ali; če naj to razmerje Si in S2 zapišemo: Si-)-S2, kjer puščica kajpada naznačuje, kako Si neposredno pre- žema S2, kako dejavnik neposredno prežema' drugeiga. ïo razmierje neposrednega prežemanja, ki ga na'značuje puščica, je kajpada -— kot pripominja Gérard Miller — hipnotično; hipnotično postane prav s tem, ko pade distanca med Si in S2, ki jo poudari Hegel. (1) Takšno je razmerje S1/S2 v desnem totalitarnem diskurzu, ki kuCminira v fašizm'u; 'njegovo hipnotično razsežnost je naznačil La- can na zadnjih straneh Seminarja XI, kjer je poudaril ob Freudovi določitvi hipnoze — prekrivanja med I (idealom jaza) in objet a —, da nam »že pogled na njegovo sJi'emo hipnoze nudi obrazec za kolektiv- no fascinacijo — ta je bila v času, ko je pisal ta svoj članek (Mno- žična psihologija in analiza jaza), realnosti, ki se je razraščala« (slov. prev., str. 360). Nas pa nasprotno zanima razlika fašističnega in stalinskega diskurza; stalinski diskurz je namreč prav tako »to- talitaren«, tudi v njem pade disianca med Si in Sj, vendar pa do tega nikakor ne pride na isti način kot pri fašističnem diskurzu, saj je stalinski diskurz kolikor mogoče daleč od hipnotične stopljenosti S1-S2; za razliko od fašističnega diskurza, ki ni metagovorica, ki spod'bije možnost metagovorice, nevtralne-objektivne vednosti, sta- linski diskurz nastopa prav tako kot čista metagovorica, spoizna- (va)nje objektivnih zakonitosti, ki jih nato (iz zunanje pozicije) »apliciramo« na objekt — kot »čisti« Sa, konstativni diskurz, objek- tivna vedncs't. Ta vednost je čisto objefctivno-nev.tu-anna in aoso- lutno univerzalna: vsakomur, celo najbolj zavrženemu trockistične- mu izmečku, je dano, da iz objektivne pozicije metagovorice »spoz- na resnico« (in prizna). Sam'a zavezanost teorije proletariatu ni »notranja«, tj. marksizem ne govori iz pozicije proletariata; marveč se iz neke zunanje, »objektivne« pozicije »orieniira na« proletariat: »v osemdesetih letih preteklega stoletja, v dobi, ko so se marksisti borili z narodniki, je predstavljal proletariat v Rusiji neznatno manjšino v primeri з posamičnimi kmeti, ki so tvorili ogromno večino prebivalstva. Toda proletariat se je kot razred razvijal, medtem ko so kmetje kot razred razpadali. In prav zaradi tega, ker se je proletariat kot razred razvijal, so se marksisti orientirali na proletariat. In niso se zmotili, zakaj proletariat se je potem — kakor je zna- no — razvil iz neznatne sile v zgodovinsko in politično silo prvega reda. To se pravi, da je treba gledati naprej, ne pa nazaj, če se nočeš zmotiti v poUtiki«. (Z — 109) Prav Stalinov leitmotiv če se nočeš zmotiti v politiki, je treba... najjasneje nakaže 'preiom z Maixom: historični materiaiiztm pos'Lane metagovorica, ki zamrači lastno pozicijo izjavljanjai. Od kod so marksisti v dobi, ko so se borili z narodniki, govorili, da so sploh bili v poziciji, iz katere so se lahko »zmotili«, »napačno izbrali«? — očitno iz neke »zunanje« objektivne točke metagovorice, od koder se nam zgodovinsko dogajanje razpre kot objektivno »polje sil« in kjer je treba »paziti, da se ne zmotimo«, da, se »orientiramo na« prave sile, na tiste, ki bodo zmagale — s'kratka, da sitavimo na pravega konja. Na isto pozicijo metagovorice maletimo pri spodbitju opo- zicijske »platforme 83-ih« iz leta 1929: 58 »Na jeziku, to se pravi v platformi, niso trockisti in zinovjevci ugovarjali temu, da je treba izpolnjevati partijske sklepe, in so se izjavljali za lojalnost, toda dejansko so na najbolj grob način kršili partijske sklepe in se norčevali Iz vsakršne lojalnosti v odnosu do partije in njenega CK-ja. ... (ta formula na jeziku — dejansko se ponovi še štirikrat) ... To je bila najbolj lažniva platforma od vseh lažnivih platform opozicije. Namen ji je bil, prevarati partijo.« (Z — 275). Bolj kot libidinalno zanimiv očitek, da so se opomcionalci »nor- čevali« iz partijskih zadev, nas/ zanima odločilno vprašanje, od kod govori siamo to spodbitje, da lahko tako nevprašljivo sooča to, kar je zgolj »na jeziku«, in to, kair je »dejansko« ter od koder je treba do- jeti resnični »namen« tega, kar je zgolj »na jeziku«; kajti platforma je — kar je iz teksta jasno — »nai jeziku« povsem sprejemljiva. To spodbitje pač govori iz neke zunanje pozicije, od koder lahko pri- merjamo to^ kar je »na jeziku«, in to, kar je »dejansko«, skratka: govorico in »realnosti«. Od tod, iz te zunanje pozicije, se je treba pri»- bližati tudi tim. »teoriji odraza«: vprašanje je, kdo je tisti, ki zavzema »cbjektivno-nevtralno« pozicijo, od koder lahko presoja, katera je 'ti- sta odrazu zunanja, odražena »objektivna realnost«, ter nato »pri- merja« odraz z njo in odloči, če ji odraz ustreza ali ne. S tem pa smo tudi že razkrili »sikrivnost« funkcioniranja te »objektivne ved- nosti« v sitalinskem diskurzu: oblast v njem intervenira prav tam, kjer je je nalvidez/ najmanj, kjer jo najmanj pričakujemo: nastopi prav v oiblikii nevtraime'ga, zunajdisikurziivoega me'Sta objektivne vednosti, ki naj bi se vanj ne vpisala s-ubjektivna pozicija izjavlja- nja, v obliki »objektivne realnosti«, s katero se legitimira oblast, v obliki »objektivnega pomena« tvojih dejanj itn. Drugače povedano, sama ta točka »čiste objektivnosti«, na katero se sklicuje, skoz katero se legitimira staiinski diskurz (»objektivni pomen« dejstev), je že performativno konstituirana, je točka čistega performativa, če se že hoče: tavtologija čistega samonanašanja; prav tu, kjer se dis- kurz »v besedah« nanaša na čisto zunaj jezikovno realnost, se »v (svo- jem lastnem) dejanju« nanaša sam nase. To konstelacijo nehote raz- krije naslednja propozicija: »Dialektična metoda pravi, da moramo gledati življenje prav tako, kakršno je v resnici«. (Anarhizem in so- cializem), ki je pravzaprav tavtologija »realnost je treba gledati takš- no, kakršna je v realnosti«; zato je njeno nasprotje nesmiselno: kot da »metafizična metoda« pravi, da življenja ne smemo gledati takšnega, kakršno je v resnici! Ob tem zgolj v čisti obliki privre na dan ten- denca, da se — v kla-sični termmologiji povedano — opredelitve ve- ljave (pravilno-nepravilno ipd.) podajajo kot opredelitve biti: ko sta- linist razsoja o stvari, se délai, kot da jo zgolj opisuje, koti da zgolj »konstatira« objektivno stanje. Skratka^ performativ je v stalinskem diskurzu potlačena resnica konstativa, je »pod pregrado«. Razmerje So med Si in Sa bi lahko zato zapisali takole: tj., staiinski dis- kurz se prikazuje, kot da je njegov dejavnik nevtralna objektivTia vednost, S2, medtem ko je potlačena resnica te objektivne vednosti Si, performativ gospodarja. Tudi v stalinskem diskurzu torej pade distanca med Si in S2, med njima pride do »kratkega stika«, vendar v osnovi drugače kot pri fašističnem diskurzu: Performativ se daje kot konstativ, kot »ugo- tavljanje objektivnih dejstev«. To je temeljna razlika med stalin- skim in fašističnim diskurzom: medtem ko Hitler nastopi neposred- no kot Gosiwdar, ki s svojo »iracionalno« Besedo direktno prežema vednost, s čimer se vednost partikularizirai-iracionaliziTa, zgubi videz »nevtralne objektivnosti«, pa se staiinski diskurz prikazuje kot »o- bjektivna vednost«, performativ je potlačen »pod pregrado«. Si je kajpada sama Partija kot paradoksalno-nemogoče mesto, na katerem se utelesi, reaiiziia '.a »objektivna vednost«; kot taka je tav- tološka, samonanašajoča se točka enotnosti volje, nedeljivosti oblasti: »Partija^ to je enotnost volje, ki izključuje vsakršen frakcionizem in vsakršno delitev oblasti v Partiji.« (Načela leninizma) Da je »resnica« stalinske objektivne vednosti« performativ, tj., dai Partija že vnaprej performativno določa, kaj je tista »objektivna realnost«, na katero se nato sklicuje kot na svojo legitimacijo, to lahko lepo pokažemo ob razglašenem vprašanju .akoimenovane »nezmotlj'ivosti« Partije: to »nezmotljivost« je treba dojeti strogo na performativni, »pragmatični« ravni, če ne nam bo stalinist takoj postregel z vrsto primerov, kako je 59 Partija neštetokrat »samokritično« spremenila mnenje. »Pozitivna«, konstaitivna vsebina sleherne partijske trditive se lahko izkaže za ne- resnično, paj to v ničemer ne zamaje njene »objektivne pravilnosti«, saj se ta »pravilnost« ne nanaša na pozitivno konstativno vsebino iz- jave, marveč na njeno diskurzivno delovanje (delovanje izjave kot socialne vezii) — 'resi je lahko imel Trocki na ravni neposrednih dej- stev v marsičem prav v svoji kritiki stalinizma tik pred drugo sve- tovno vojno, toda to je objektivno pomenilo rušiti enotnost naprednih sil pred nevarnostjo fašizma, zato je büo v tedanjih razmerah ostro antitrockistično stališče popolnoma upravičeno'. Ključna je kajpada sintagma »v tedanjih razmerah«, ki ni zgolj specifikacija pozitivne iz- jave, marveč napotuje na pragmatično situacijo izjavljanja — na tej ravni je Partija nezmotljiva: nikoli ne postavi pod vprašaj svojo lastno pozicijo izjavljanja. Paradoks je torej v tem, da sama vselejšnja »konkretizacija«, nanos na razmere, utrdi stalnost, neodvisnost od razmer same pozicije izjavljanja^ Partija ima vedno prav, tudi če go- vori neresnico: ker je ta neresnica pravilna glede na konkretne raz- mere njenega izjavljanja. Ob tem se seveda zastavlja 'naivnoi' vprašanje: zakaj ne bi prišlo do sodelovanja trockistov in stalinistov proti fašizmu, sodelovanja, ki so ga trockisti stalno predlagali? Prav ta možnost pa je vnaprej izklju- čena s samo performativno opredelitvijo polja stalinskega diskurza — iz te vnaprejšnje performativne pred-postavke lastne pozicije kot enotne točke oblasti, ki ne trpi nobene delitve, lahko kajpada nato »konstatiramo«, da 'trockisti rušijo enotnost protifašistične fronte'. Isti posto'pek je na delu ob obtožbi izdaje: sodba »Ti si izdajalec«, četudi na ravni konstativa »povsem izmišljenai«, deluje kot performativ in te že sama s sabo naredi za izdajalcai, saj te — če je seveda izrečena iiz »pravega mesta« — izključi iz »Partije«; ne moreš se torej braniti, češ »v resnici nisem izdajalec«, saj že govoriš »od zunaj«, saj »v res- nici« nisi več »notri«. Če vztrajam pri konstativni neresnici partijske sodbe, tedaj v resnici že delujem proti Partiji, razbijam njeno enot- nost — edini način, da na ravni performativa potrdim svojo pri- padnost, je seveda, da »priznam«. Skratka, paradoks, v katerega nas ujame stalinski diskurz s svojo performativno razsežnostjo, je, da lahko potrdimo svojo pripadnost Partiji edino' s tem, da priznamo svojo »zunanjost«, svojo »izvrženost«: »Izdajalec sem.« je edina možna be- seda sprave. + To je torej prvi rezultat naše analize stalinskega diskurza: njegov dejavnik je S2, katerega »resnica« je Si, konstativ, katerega »resnica« je performativ. Kaj pa potem zavzema v njem mesto drugega? Od- govor je v prvem približku dovolj lahak: drugo »objektivne vednosti« je kajpada napačna, zgolj subjektivna vednosti, vednost, ki je zgolj dozdevek vednosti, nemogoča vednost: »metafizika«, »idealizem«, v razmerju do katerega se definira stalinska »objektivna vednost« (»za razliko od metafizike, ki...«). Paradoksna narava tega protipola pa izstopi, če si pobliže ogledamo postopek stalinske diereze, členjenja potez, ki razločujejo dialektiko od metafizike (ali materializem od idealizma): a) v nasprotju z metafiziko gleda dialektika na prirodo ne kot na slučajno nakopičenje predmetov, temveč kot na zvezno, enotno celoto. b) v nasprotju z metafiziko ne gleda dialektika na prirodo kot na stanja miru in negibnosti, temveč kot na stanje nepretrganega gibanja in spreminjanja. C) V nasprotju z metafiziko ne gleda dialektika na razvojni proces kot na gibanje v krogu, kot na preprosto ponavljanje prehojene poti, temveč kot na napredujoče gibanje, kot na gibanje po dvigajoči se črti, kot na prehod iz sta- rega kakovostnega stanja v novo kakovostno stanje. d) v nasprotju z metafiziko je dialektična metoda mnenja, da ne poteka razvojni proces od nižjega k višjemu v obliki harmoničnega razvijanja pojavov, temveč v obliki razkrivanja protislovij, svojstvenih predmetom, pojavom, v ob- liki »borbe« nasprotnih si tendenc, delujočih na osnovi teh protislovij. (Z — 105 — 108). Protipol dialektike, »metafizika«, je pri tem — kar lahko takoj zapazimo — veliko bolj »dialektičen« od same dialektike: vsaka njenih potez ima — vzeto v paradigmatski opoziciji z ustrezno potezo dialek- tike — smisel, toda če beremo vse poteze »metafizike« skupaj, sin- tagmatično, dobimo nesmiseln nazor, ki hkrati trdi: (a) da je pri- roda slučajno nakopičenje predmetov in ne zvezna, enotna celota; (b) da' je priroda kot celota stanje miru in ne stanje nepretrganega 60 gibanja in spreminjanja, razvojni proces; (c) da je razvojni proces gibanje v krogu in ne razvojni proces od nižjegai k višjemu; (d) dai je razvojni proces od nižjega k višjemu harmonično razvijanje pojavov in ne borba nasprotnih si tendenc. S tem pa smo že povedali, v čem je iskati »skriv-nost« stalinske »metafizike«: vsaka njenih potez deluje povsem enostavno kot. protipol, opozicija, v postopnem dieretičnem razločevanju »dialektike«. »Metafizika« vedno znova »pade« v »dia- aiektiko« in omogoči, »žene naprej« njeno razločevanje; stanja se zato ne da ponaizoriti s »togo« vertikalno ločnico, marveč moramo uporabi- ti diagonalo. Zgodovina označi »izmečke iz vrst buharinsko-trockistične bande« kot »te izmečke človeškega- rodu« (334) — to označbo je treba vzeti dobesedno in jo uporabiti na samem procesu dieretičnegai razločevanja »potez« dialektike: Formalno imamo opraviti z rodom, ki se: členi na dve vrsti, »slabo« in »dobro«, od katerih se »dobra« spet členi dalje; pri tem je »slaba« vrsta dobesedno izmeček rodu: zgolj »dobra« je njegovai prava vrsta. Rod se s svojo »specifikacijo« ne oži, marveč obratno čisti svojih izmečkov: »paranoidna logika« stalinskega dis- kurza je zgrajena na tem, da diagonalo, ki loči »dialtektiko« od »me- tafizike«, beremo navpično — kot ločnico »dveh taborov« in ne kot poševno prečnico. Od tod, ize tega navpičnega branja diagonale, lahko tudi nastopi implicitna trditev, dal so vse variante metafizike »v bistvu eno in isto«: da je harmoničen razvoj »v bistvu» gibanje v krogu itd.; ali — glede na¡ linijo »dialektike«, ki jo je treba brati nasprotno, od zgoraj navzdol — da je edina »prava« celota razvojni proces, edini »pravi« razvojni proces razvoj od nižjega k višjemu itd., in obratno, da je gibanje v krogu zgolj »izmeček« razvojnega procesa, harmoni- čen razvoj zgolj »izmeček« razvoja od nižjega k višjemu in nikakor njegova prava vrsta itd. Hkrati lahko vidimo, kako to navpično branje diagonale poenoti »sovražnika«: vsaka faza »izgradnje socializma v SZ« prinese svojega »sovražnika« (zgodnja dvajseta leta: Trockii, poznal dvajseta leta: Buharin itd.), z navpičnim- branjem- pa se zatre, d-a je šlo za 'postopno' diferenciacijo (najprej je Stalin skupaj z Buharinom s-podrinil Troc- kega, nato je šele nastopil spopad z Buharinom, tako kot je npr. gi- banje v krogu najprej skupaj z razvojem od nižjega k višjemu zo- perstavljeno mirovainju in stopi v nasprotje do njega šele po »izvrže- nj-u« mirovanja), iz vseh »o-pozicij« se konstruira ena sama »buharin- sko-trockistična zarota«. Paradoks, »kratek stik« takšnega »poenote- nja« je kajpada svojsko pervertirana »prednost sinhronije pred dia- hronijo«: sedanjo distinkcijo (opozicijo, ki opredeljuje sedanjo »kon- kretno situacijo«) projiciramo nazaj; tako je na primer — če naj vza- memo aktualruejši primer — implicitna predpostavka uradnih vzhod- nonemških zgodovinarjev, da je zahodna Nemčija tista, ki je začela drugo svetovno vojno, oziroma da je bila vzhodna Nemčijai v letih 1933—1945 okupirana s strani zahodne Nemčije. Bogatejši je primer takšnega ideološkega postopka, ki ga najdemo v Boschevem Križanju: eden izmed razbojnikov, ki so ju križali s Kri&tuso-m, se pod križem izpoveduje duhovniku, ki drži pod pazduho b-ib-lijo. (Tu na kratko povzemamo rezultate, ki so širše razviti v Uvodu v stalinsko herme- nevtiko, Problemii-Razprave 177-180.) S tem smo se nepričakovano približali procesu delitve, kakršen je na delu v heglovski dialektiki: rod ima eno samo vrsto, druga vrsta je zgolj paradoksni negativ samegai rodu. »Vse« (občost rodu) se deli na Del ih neki preostanek, ki »ni nič«, ki je zgolj čisti dozde- vek (semblant), paradoksna, nemogoča, protislovna bitnost, — »me- tiafizika«, ki trdi hkrati, (1) da je narava slučajno nakopičenje pred- metov in ne enotnai celota, (2) da je narava kot celota stanje ne- gibnosti in -ne stanje nepretrganega spreminjanja itn. Vendar pa za razliko od heglovske logike rod skoz svojo s-p^ifi-kacijo/opredelitev ne vključuje, marveč izključuje iz sebe, iz svojih vrst, svojo lastno odsotnosti, svoj »negativ«: razvoj od nižjega k višjemu kot konkre- tizacija procesa razvoja »nasploh« ni »sinteza« izhodiščne abstraktne občosti in njene negacije (»krožnega gibanja«), marveč natančno izključitev »krožnega gibanja« iz »procesa razvoja« nasploh. Prek stvoje specifikacije se rod čisti svojih »izmečkov«. Delitev torej še zdaleč ne partikularizira Celote, marveč jo nasprotno prav konsoli- dira kot Celoto: če odštejemo od Celote rodu njegov izmeček, prav- 61 zaprav ne odštejemo »nič«, Celota ostane Celota; »razvoj od nižjega k višjemu« ni nič manj »celota« kot proces raevoja »nasploh«. Sta- linska diereza se torej izogne označevalnemu paradoksu delitve iz- hodiščne Celote na Del in preostanek, ki »ne šteje nič«, — njen sklep je: če preostanek ne šteje nič, potem Celota ostane Celota in ni ni- kakor partikulirleirana s svojo konkretizacijo/opredelitvijo. Od tod se takoj razjasni logika naslednje navidez absurdne formulacije: »Partija je z ogromno večino enoglasno zavrgla platformo /opozicij- skega/ bloka.« — »ogromna večina« se prekriva z »enoglasnostjo« vseh, preostanek (manjšina) ne šteje nič. (2) Drugače povedano, opraviti imamo z neposredno fuzijo Univerzalnega in Partikularnega, rodu in vrste; zato pravzaprav ne izbiramo med Delom in preostan- kom, ki »ni nič«: sleherno Partikularno (Del) se neposredno stopi z Univerzalnim in nas tako vrže nazaj v »absolutni alii/ali« (J.—A. Miller) med Vsem/Celoto in Ničem. Stalinska diereza je potemtakem prav nasprotje običajne delitve Celote na dve partikularnosti, delit- ve, pri kateri ne moremo nikolii »ujeti želvo«, vračunati samo gibanje izjavljanja, izvršiti »zadnja« delitev na Del in preostanek-nič, ki drži mesto samega izjavljanja. Pri tej običajni delitvi Celote na dele lahko vsak del spet razdeilimo na dva dela itn. v silaibo neskončnost, »zadnja« delitev na del in »nič« je zgolj asimptiotični-nedosegljivi ideal; pri stalinski dierezi pa je nasprotno problem v tem, kako iz- stopiti iiz »absolutnega ali/ali«, zanjo je nedosegljiva prav »običajna« delitev, njen problem je v tem, kako priti do takšne delitve Celote, pri kateri en izmed dedov ne bi izpuhtel v »nič« čistega dozdevka. »Metafizika« je potemtakem paradoksni objekt, ki »ni nič«, ki pa se vedno »prišteje zraven«, »iracionalni'« presežek, čisto proti- sloven, ne-simboliziran element, ki je »drugo od samega se^be«, manko, ki ni manka ničesar — torej natančno objekt-razlog želje, čistil dozdevek (semblant), ki se vselej »pridoda zraven« k S2 in tako prisili k novemu razločevanju. Ali, glede na red klasifikacije, čle- njenje v rodove, vrste itn.: »metafizika« je »preseže'k«, ki ruši si- metrično artikulacija, paradoksna vrsta, kii »noče biti zgolj vrsta«, »enostransko poudarjeni parcia'lni objekt« (»absolutizacija določenega enostranskega momentai«, kot bi temu rekeli Lenin). Odnos' dejavnika stalinskega diskurzai, »objektivne vednosti«, do njegovega drugega, objekta, bi torej: lahko zapisali takale: S2 -v a, kjer puščica zazna- muje ponavljajoče se dieretično raeločevanje, s katerim hoče ved- nost zajeti »pozitivni« objekt z izključitvijo »presežnega« objekta. »Metafizika« je namreč paradoksni »presežni« objekt, ki vedno znova blokira »objektivno dojetje stvarnosti«, »objektivno spoznanje« — stalinski diskurz nastopa kot »objektivna vednost«, pri tem pa se mora stalno razločevati od a, presežnega objekta, čistega dozdevka. Drugače povedano: »objekt« stalinskega diskurza v pomenu »pozi- tivne danosti« je kajpada »objektivna stvarnost«, toda objekt-razlog želije,^ presežno uživanje, ki »poganja naprej« stalinski diskurz, še zdaleč ni ta '»objektivna stvarnost«, marveč prav čisti dozdevek. Tu je temeljna razlika v razmerju do fašističnega diskurza, raz- likav zaradi katere je stalinski diskurz radikalno antii-hipnotičen: objekta a nima v sebi, marveč je ta ravno njegova »drugo«, in nje- gova osnovna potezai je prav groza pred objektom a, objektom-raz- logom želje: strah pred »metafiziko« (»idealizmom«, »meščanskim«) je v osnovi strah pred tem, da bi nas prevzel objekt želje, pred tem, da bi želeli. (Zato sta v stalinskem diskurzu I (Ideal) ini a kar se da narazen: Ideaü (»višja« faza »izgrajenega komunizma«) bi pomenil konec presežnega uživanja, ki ga daje »metafizika«, »meščansko«. (У)) Prav zato v stalinskih tekstih nikoli ne zvemo, kaj dobesedno trdi »sovražnik«, nasprotniikova (»metafiizična«, »m'eščanska'«) stališča so vselej podana v »povzeti«, »obnovljeni« obliki: stalinski diskurz ve, da zanikanje nima nikakršne moči pred objektom želje, da bi drugi — čim bi ga dopustili v njegovi dobesednosti — že zmagal, ne glede na to, če bi dodali, da to 'ni ta pravo'. Prav priznanje te želje, pred katero beži stalinist, pa se zahteva od obtoženca na' procesu — smisel stalinskega procesa je torej, da se »uprizoril« sama stalinistova željac absojenec-žrtev je tisti, ki prizna (svojo in s tem — v skladu s formulo histerikove želje — hkrati 62 staldnisitovo) željo, ki prizna, da je želeči subjekt, $. Staiinski proces je halucinatorična »uprizoritev v realnem« želje, ki se ji sam stalinist ohsesionalno odpoveduje, se z njo noče identificirati — v procesu je z obsodbo likvidirana sama razsežnost želečega subjektBL (4) Funkcija »žrtve« — četrtega' roomentas ki se »proizvede« v diskur- 2u — se zatoi v stalinskem diskurzu v osnovi razlikuje od »žrtve« v fašističnem diskiuzu, tu odpovedo vse paralele med nacističnim holo- caustom in staiinskimii čistkami. Grobo rečeno, Jud je žrtvovan kot objekt želje, logika njagO'vega žrtvovanja je znameniiia Lacanova 'lo- gika »ljubim te, ker pa ljubim nekaj v tebi bolj kot tebe, te' pohabim«, staiinski izdajalec pa nikakor ni v položaju objekta želje, stalinist ni- kakor ni zaljubljen vanj, marveč je izdajalec $, razcepljeni-histerizi- rani suibjekt želje. To razcepljenost kaže že samo dejstvo priznanja, ki je nezamišljivo v fašizmu. Tega nikakor ne smemo zvesti na dom- nevni »hujši teror« stalinizma, češ tukaj je pritisk tako stopnjevan, da je onemogočena celo vloga heroja-žrtve — nasprotno, opraviti ima- mo z v osnovi drugačno konstelacijo: v fašizmu manjka »univerzalni!« skupni medij med krivcem in tožiteljem, znotraj katerega bi lahko krivca »prepričalii« v njegovo krivdo. Gre za spopad partikularizmov, utemeljenih v »bioloških« danostih (Blut und Boden), in to, da- krivec »sprejme« krivdo, bi — v očeh fašista) — prej postavilo v čudno luč njega samegai: kako to, da so moji argumenti sprejemljivi za Žida? Eden osnovnih mehanizmov stalinskih procesov pa je, da je razcep med nevtralnim mestom »objektivnega) spoznanja« in partikularnim kraljestvom »izmečkov« vnešeni v samo žrtev: žrtev je kriva, je »iz- meček«, hkrati pa se je zmožna povzpeti do univerzalnega — »objek- tivnega gledišča, od koder lahko »uvidi« svojo krivdo. Ta osnovni mehanizem »samokritike« — kjer imamo v skrajni konsekvenci op- ravi'ti z žrtvamii, ki same zase zahtevaijo smirtno kazen — je nezai- mišljiv v fašizmu; v čisti obliki izstopi v samoobtožnicah Rudolfa Slanskega, Laszla Rajka itd., v znanih procesih: na vprašanje, kako je zašel na pot izdaje, Slarusky popolnoma jasno odgovori v stilu po- zitivističnega opazovalca — v stilu čiste nevtralne metagovorice —, da zaradi buržoeznega okolja in vzgoje, zato, ker se že zaradi porekla ni mogel vživeti v delavski razred itd. In — kakorkoli že to zveni parai- đo'ksno — prav po tem nLomentu je staiinski disku'rz dedič razsvet- ljenstva, izihajia iz osnovne postavke enotne, univerzalne »umnosti«, ki je zanjo vsakomur, tudi najbolj zavrženemu trockističnemu »izmečku«, dano, da jo »uvidi« — in od tod prizna. Konkretni učinek te dvojnosti je torej prav tisti že nakazani »pragmatični paradoksi«, s katerim sta- linist ujame žrtev. V tem je torej bistvena razlika med stalinskim in fašističnim dis- kurzom: v stalinskem diskurzu je žrtev $, tj. sam želeči subjekt, ki se od njega zahteva, da prizna željo, pred kateroi obsesionalno beživ ki jo absesionalno prelaga-odlaga stalinist, dejavnik stalinskega diskurza, medtem ko je v fašističnem diskurzu žrtev Jud kot a, objekt ljubezni. »Resnica« fašističnega Gospodarja je želeči subjekt, zaljubljen v Juda, И je žrtvovan, ker »je v njem nekaj, kar je več kot on sam« — Jud je uničen kot. »drek«, in to uničenje je ponujeno S2, hlapcu, podlož- niku fašističnega gospodarja, kot »presežno uživanje«, tj., skoz to uni- čenje se proizvede »presežno uživanje«. (5) če je potemtakem Jud tisti, ki fascinira in hkrati spravlja v paniko fašista, če je Jud tisti objekt, ki skoz identifikacijo »drži skupaj« fa- šistično »množico«, kako to uskladiti s formulo hipnoze (prekrivanje mied I(Si) in a)? Ali ne 'bi moral sam. fašistični Gospodar imeti v se- bi a? Drugače povedamo: množica ljubi Vodjo, ta pa jim spet ponuja Juda kot objekt ljubezni — in hkrati sovraštva; kakoi se v tem znajti? Sam Freud — vsaj če ga beremo neposredno — razvije sovis- nost ljubezni) (do Vodje) in sovraštva (do zunanjega nasprotnika) v množici preenostavno: ljubezen do Vodje, ki konstituira »našo« mnor žico, naj bi pač proizvedla kot svoj protipoli sovraštvo do tistih, ki so »zunaj«, oziroma — z druge strani — samo to sovraštvo do »drugih« ^ementira »našo« notranjo koherenco oziroma ljubezen. Zadevai pa je bolj »zavozlana«: fašisit — kot že rečeno — ljubi Juda, žrtvovanje Juda poteka v skladu z logiko žrt.vovahja objekta želje — na vpraša- nje, kaj je tisto »v Judu več kot Jud«, pai je možen le en sam odgo- yor: sam fašistični Vodja. Od tod pa že lahko ugotovimo vez med žrtvovanjem Juda in »hipnotično« močjo fašističnega Vodje: prav prek 63 žrtvovanja Juda se Si, Ideal-Jazai, nacistični Gospodar, stopi z objet a, ki se proizvede skoiz to žrtvovanje. Jud in Vodjai sta tako »prepletena«, da v »notranjosti'« slehernega od njiju naletimo na drugega: Vodja je »v samem Judu več kot Jud«, Jud ima v sebi »skrivnost« hipnotične moči) Vodje. Zakaj ta prepletenost? Če bi imel gospodar a neposredno »v seibii«, brez »posredovanja« Juda, bi bil po njuni logiki žrtvovan, bi se njegov »dar« spremenii v »drek«, saj bi se prej ali slej moralo izkazati, da je a »v njem več kot on«, da je razsrediščen v ratzmerju do njega; stvar je rešena prav s podvojitvijo Vodja-Jud: Vodja se takorekoč žrtvuje prek Juda, ki prevzame nase moment »dreka«. Vendar pa takšna- formulacija še vara, kolikor vzibuja videz sime- trije med Judom in Vodjo; razlika med Vodjo in Judom ni neka »pozitivna« razlika dveh opredelitev, marveč je »čista« razlika, pri čemer — in v tem je njuna asimetrija — je Vodja tisti; ki se razli- kuje od Juda, ki je zgolj svoja lastna razlika do Judai To lahko lepo pokažemo ob izjemnem mestu Juda v hierarhični razpredelnici fa- šističnega rasizma: vse гаве so razporejene v hierarhično zaporedje, ki tvori organsko celoto,, od Nordijcev na vrhu do negroidov na dnu, za Juda kot) »čistil izmeček«, neartikulabilni element; pa ni mesta v tej lestvici — Jud je posebej nevaren zato, ker »se skriva med nami, ne da bi ga lahko prepoznali« (po »pozitivnih« opredelitvah): Germain se od Slovana itn. razlikuje po določenih »pozitivnih« rasnih opre- delitvah, od Juda pa ga razlikuje zgolj sama razlika. Vodja je isto kot Jud, a, od Juda se razlikuje zgolj po tem, da je a-ju dodana neka nesmiselna »unarna poteza«, zaznamek Gospodarja; tj. I. 4- Tako bi lahko vse doslej razvite momente povezali v celoto: Fa- šistični diskurz nastopa kot neposredno-hipnotično razmerje Si Si, »resnica« gospodarja pa je $, razcepljeni subjekt, ki ga fascinira a, objekt želje. Stalinski diskurz nastopa koti nevtralna »objektiivna ved- nost«, katere drugi je čisti dozdevek »subjektivne« vednosti («metafit- zika«), »resn'ica« te nevtral'ne vednosti, čisite metaigovorice, pa j'e per- formativna gesta gospodarja, Si, ki se nastavlja na $, razcepljenega- histeriziranega subjekta želje. Sklep nas je tako pripeljal do rezul- tatav ki je nekoliko anti-klimaktičen: dve, formuli, do katerih smo prišli, sta formulii gospodarjevega in univerzitetnega diskurza. Stalin- ski diskurz bi bil) morda najčistejša' varianta tega, da je univerzitetni diskurz v poziciji gospodarja (možnost, kii jo je naznačil že A. Grosr richard). To razliko bi lahko 'potrdili še z vrsto nadaljnjih distinkcij; tako lahko na primer razberemo isto konstelacija i(z tega, katera je »ta prava« knj'iiga fašizm,a oziroma stalinizma: na eni sitrani Moj boj, ne- posredna beseda Gospodarja, ki razvija svojo vizijo kot osebno zavzet, »eksistencialno vpet v stvar«, na drugi strani Zgodovina VKP(b), kratki kurz, anonim'ni »objektivni« pregled, ki že s podnaslovom izda svoj »univerzitetni« značaj, kinjiiga, ki ni neposre'dna .beseda gospo- darja (Marxai, Lenina), marveč je bistveno komentar. (6) Ali na primer nikakor ne naključno dejstvo, da je medij fašističnega diskurza par excellence govor, »živa beseda«, ki »hipnotizira« ne glede na po- vedano vsebino, s samo svojo performativno silo (sami udeleženci govorijo austinovsko o »sili«, ki jo izžareva Hitlerjeva beseda on- stran svojega »pomena«) — če naj navedemo samega Hitlerja: »Vse velike dogodke, ki so obrnili svet, je izzvalai beseda, ne pa spisi.«; odveč je dodatii, da je na drugi strani medij stalinskega diskurza par excellence spis, članki, brošure, da stalinist same svoje govore ob- vezno bere (z monotonim glasom, ki jasno poudarja, da' gre za re^ produciranje zapisa'). V Lacanovi teorizaciji ima »realno« dve glavni »pobočji«: realno kot preostanek, ki ga ni mogoče simbolizirati, izpad, izmeček simbol- nega, luknja v Drugem — gre predvsem za realno plati objekta a; glas, pogled; realno kot zapis, konstrukt., število; matem... Ti dve pobočji se natančno prekrivata z opozicijo fašizem/stalinizem: hip- notična moč fašističnega diskurza se opira) na »pogled« in pred- vsem na »glas« Vodje; opora stalinskiega difkurza pa je nas.protno zapia — kateri zapis? Tu moramo upoštevati ključno razliko med »klasičnimi« teksti in njihovimi »komentarji«-»aplikaCijami«: ne- možno-realno je sama institucija »klasičnih del marksizma-leninizma« 64 Icolt svetegai-nesmiselnega Tekstai, ki se' mu lahko približamo zgolj prek praivUinega komentarjai, ki mu dai »pomen«, in nasprotno: prav sklicevanje na ne-smisel »klasičnega teksta« (znameniti »citat«) »da smisel« komentarju-aplikaciji (če naj povzamemo distinkcirjo med »smislom« in »pomenom«, kot jo je razvil J.—A. Miller: smisel = pomen + ne-smiseli). S tem bi lahko nadaljevali v nedogled — raje ostanimo na sploš- ni raivni: Če poleg povedanega upoštevamo še dejstvo oziroma če povedano navežemo na dejstvo, da je kapitalistični diskurz histerični diiskura (kar je že razvil J.—^A. Miller), potem bi lahko Lacanovo shemo štirih diskurzov brali tudi kot shemo glavnih tipov današ- njega političnega diskurza: kapitalistični diskurz histerika, poskus njegove prevlade z vrnitvijo h gospodarjevemu diskurzu v fašizmu in univerzitetni diskurz postrevolucioname družbe, tj. staiinski disi- kurz (post-stalinski oziroma »neostalinskii« diskurz današnjega »real- nega socializma« s tem, da odpravi nekatere »ekscese« »čistega« sta- linskega! diskiH-za, tega kajpada nikakor ne preseže — ob njem gre preprosto za podvojitev cenzure, za »cenzuro same cenzure« (če naj povzamemo izraz A. Grosricharda), kar jasno kaže »nedotakljivosti« stalinskih tem, njih redukcija na »slučajno deviacijo«, ki je že od- pravljena in nima nič opraviti s sedanjostjo). Da je kapitalistični! diiskurz diskurz histerika, to je treba nave- zati na večkrat ponovljeno, a interpretatiivno še neizkoriščeno Laca- novo postavko, da je Marx tisti, ki je odkrü simptom (saj je prav histerik tisti, ki proizvede simptom vladajočega diskurza). Kaj »pro- izvede« kapitalizem kot svoj simptom? Proletariat kot »svojega last- nega grobarja«, »razred, katerega siam obstoj je negacija umnosti obstoječega!«, — S2, mesto neke nemogoče vednosti (»razredne za- vesiti«), ki se bo kasneje (po revoluciji) postavüai v vlogo dejavnika. In prav na to naveže Lacan v svoji ix)jasnitvi, zakaj je Marx odkril simptom (cf. Ornicar? 4, str. 106): obstoj proletariata kot čiste sub- jektivnosti, proste srednjeveških partikularnih vezii. Znane so — po drugi strami — Lacanove naivezave a, presežnega uživanj av na Marxo- vo presežno vrednost; kapitalizem se — to je klasična postavka, lieu commun historičnega materializma — od prejšnjih družbeno^eko- nomskih formacij razlikuje po tem, da je notranji pogoj same nje- gove reprodukcije neprenehno revolucioniranje danega stanja, raz- vijanje produktivnih sil; to pa zato^ ker je v njem smoter produk- cije, tisto, kar »poganja naprej« mašinerijo družbene reprodukcije, presežna vrednost -— skratka, »resnica« kapitalis.tičnega diskurza je prav presežnO' uživanje, a. Povzemimo: kapitalistični diskurz je diskurz razcepljenega sub- jekta^ ki ga obvladuje Si (gospodar-Kapital), katerega »resnica« je presežno uživanje v podobi presežne vrednosti (a) in ki proizvede S2, »nemogočo vednost«, v podobi proletariata kot »razreda za sebe«, svojega lastnega grobarja. Linija »boja«, linija, po kateri pridemo do »narobne strani«, protipola dejavnika diskurza, poteka torej diai- gonalno: narobna stran kapitalista je S2, proletariat kot nosilec »ne- mogoče vednosti« (tako kot je narobna stran fašističnega Gospo- darja a, Jud kot objekt-razlog želje, znamenje presežnega uživanja, mrobna stran stalinske objektivne: vednosti! pa $, razcepljeni^histeri- zirani subjekt, ki ga prisilimo, da prizna željo). Kaj pa četrti, analitični diskurz? Ima sploh smisel iskati anali- tični diskurz na ravni političnega, mar ni za samo raven političnega kot tako značilna »homogeniizacijia« itn., kar mora ravno prebiti ana- litični diskurz? Je — drugače povedano — polje političnega res ob- sojeno na blodenje med tremi točkami Gospodarja, ki vzpostavi novo družbeno vez (»novo harmonijo«), obsesionalnega Univerzitetmika^ ki jo »razdela« v sistem, in Histerika', ki proizvede njen simptom? Je torej praznina na mestu četrtega diskurza prav znamenje, dai smo v polju političnega? (7) Tvegajmo nekaj namigov, ki na'kazujejo neko drugo možnost: Marx pravi v nekem pismu, da bi se moral Kapital skleniti z razrednim bojem kot »razrešitvijo vsega tega dreka«; prav ta raz- rešitev je kajpada nezapisljiva; v salmem te'kstu umanjka^ — tretja ™jiga Kapitala se, kot je znano, prekine prav na začetku poglavja o razredih. Tako bi lahko rekli, da je razredni boj v strogem pome- nu »obje'kt« Kapitala: tisto, kar ravno ne more postati' pozitivni 65 »predmet raziskave«, kar nujno izpade in naredi celoto treh knjig Kapitala za »ne-celo«. To »objekt«, jedro realnega, kajpada ni trans- cendentina-nedoBegljiiva »stvar na sebi«, marveč samo mesto, od koder Marx vselej že govori, dejavnik, ki je vselej že na deltu v sa- mem osrčju »pozitivne vsebine« Kapitala: vse kategorije Kapitala so že prežete z razrednim bojei^ vse navidez »objektivne« opredelitve (vrednost delovne sile, stopnja presežne vrednosti itn.) so že »izbo- jevane« skoz ratzrednii boj; ratzredni; boj tako ne priide »na koncu«, kot »suibjektiivniij iizraz« nekakšnih »otojektijvnih ekonomskih procesov« (tako da bi na primer — kot se glasi vulgarna evolucionistdčnai vari- anta ■— nastopil, ko bil prišlo do »objektivnega« neskladja medi pro- duktivnimi silami in odnosi produkcije), marveč je sàmo njihovo »subjektivno jedro«y tisti »odnosi med ljudmi«, ki se skrivajo za vide- zom »objektivnih ekonomskih procesov«. Taikio bi res lahiko rekli, da na koncu spet pademo na začetek, da- bi moral Marx, če bi hotel ratzviti koncepti razrednega boja, še enkrat itii skoz celo vsebino Ka- pitala — a s to bistveno razliko, da ne gre (več) za samokroženje vsebine v sebi à la Hegel, da ta krog ni zaprt vase, saj je organiziran okoli nekega nekonceptuailiziiranega, »trauimatičnega« realnega jedra. če rečemo, da je razredni boj realno, kii je nesimboliteabilno, smo s tem z drugimi besedami reklii, da — če naj parafraziramo lacanov- sko formulo o spolnem razmerju — »ni razrednega razmerja«, da razredi prav niso »raizredi« v običajnem ali logično-klasifikatorič- nem pomenu, da ni občega medijai, nevtralnega skupnega polja med njimi, da je razredni »boj« (raizmerjei, kii je prav ne-razmerje) kon^ stitutiven zai razrede. Grobo rečeno: razredni boj je tisto realno, za- radi katerega ni socialno-ideološki diskurz nikoli »cel«; razredni boj potemtakem ni zgolj nekakšno »objektivno dejstvo«, marveč prej ime (eno izmed imen) za to, da v diskurzu ni mogoče izreči »resnico o resnici«, se postaviti v »objektivno distanco«, da je vsak govor o razrednem boju že sam ujet, v razredni boj. To kajpada pomeni, da stalinizem zatre ključno razsežnosti raz- rednega boja: sàmo mesto »objektivne vrednosti« je izvzeto kot nev- tralni diskurz o družbi,, ki ni že v sebi razcepljen, zaznamovan z loč- nico razrednega boja. (S) Prav zato je v stalinskem diskurzu »vse politično« oziroma je »politika cela«, za razliko, od — na primer — maoističnega diskurza, kjer je politika vpisana bolj na »žensko« sitinan in je kot taka »ne-cela«. Ob tem moramo kajpada biti pozorni na paradokse »ne-celegakc prav zato, ker je v stalinskem diskurzu »vse politično«, rabi ta diskurz vselej izjeme, v sebi nevtralne pod- lage, v katere se od zunaj investira politično — »nedolžnost« tehni- ke, govorica kot nevtralno, univerzalno orodje, na razpolago vsem nazredom, itn. (Te izjeme toreji niso' nikakršni indici »destalinizacije«, marveč so natančno notranji i^goj stalinskega »totalitarizma«.) In če je na drugi strani v maoističnem diskurzu »politika ne-cela«, je tako prav zato, ker ni izjem, ker »nii ničesar, kar ne bi že bilo poli- tično«: tehnika, govorica itn., so že same v sebi zaznamovane si po- litičnim, razcepljene z ločnico razrednega boja. Tu je, tako se zdi, iskati ključno alternativo revolucionarnega procesa: se ta proces nujno izteče v univerzitetni diskurz, katerega dejavnik je S», ali pa lahko kot njegov dejavnik vztraja a? Prav vi tega premika dejavnika iiz a k S2 je dojeti obsesionalno razporejanje v »faze« izgradnje socializma v stalinskem diskurzu; njegova eko- nomija je povsem druga kot pa ekonomija žrtvovanja za Domovino v fašističnem diskurzu: V fašis,tičnem diskurzu sama odpoved (uži- vanju), pokoritev hlapca ukazu Vodje, proizvede-prinese specifično presežno uživanje, tj., fašizem je primer »fasciniranosti z žrtvijo« (Lacan, Seminar XI), medtem ko dobi v stalinskem diskurzu razmik med »nižjo« in višjo« fazo pomen iz zunanjosti metagovorične po- zicije dejavnika glede na proces »izgradnje socializma« — zunanjosti, ki jo nakazuje že sama sintagma »izgradnja socializma«: »graditelj« je zunaj, »socializemi« je implicitno dojet kot objektivni smoter, ki se ga lotevamo iz zunanje-instrumentalne distance — smoter, ki se ga da doseči le s trdim delom, odrekanjem, pokoravanjem volj- Enega (kar so kajpada sami predikati, ki so v nasprotju s ciljem, ki je zato odložen na drugo, »višjo« fazo). To je specifično ugodje stalinskega postopka-: da »socializem« deluje kot transcendentni cilj. katerega proces »izgradnje« ima prav ta smoter, da nam omogoč; 66 odložiti realizacijo cilja — ves poudarek na »trdem delu«, »odrekanju« iin. izdaja olajšanje, da smo mi še na varnem, zunaj, da smo se rešili nekega grozečega nemogočega-realnega jedra, izdaja obsesionalni beg pred tem„da bi a postal dejavnik diskurza. + Toda mair ni danes razredni boj »zastareli«? Gibanje, po katerem pridemo do te postavke, se zdii vizporedno gibanju, po katerem pri- demo do postavke, da je danes — v dobi seksualne permisivnosti — »zastarel« predmet psihoanalize, potlačitve seksualnih željà. V prvi, »herojski« dobi psihoanalize, se je — v najbolj čisti oblikii pri Reichu — res zdelo, da bo »sprostitev seskualnih telbujev« prinesla ali vsaj soomogočila novo življenje brez tesnobe in potlačitve, polno spro- ščenega uživanja itn. Kasnejše izkustvo je kajpada pokazalo, da so zadeve nmogo bolj paradoksno zapletene, da neposredna »sprostitev seksualnih prepovedi!« še zdaleč ne prinese »osvoboditve«, marveč šele ob nji izstopi prava razsežnost Zakona/Prepovedi, ki konstituira damo željo, ki užitek — daleč od tega, da bi ga prepovedoval — na- ravnosit nalaga itn. Prav tako ob razrednem boju: v »herojski« dobi delavskega gibanja (in ob tem nikakor ni slučajno, da je delav- sko gibanje ■ »zgubilo nedolžnost« v istem času kot psihoanaliza: prvo skoz izkušnje t.im. »stalinizma«, druga skoz »amerikanizacijo!«, ki je iz nje naredila socialno orto-pedagoi^ko) se je zdelo, da bodo z odpravo privatne lastnine že odpravljeni razredi) oziroma razredni boj, dal bo zavladala nova solidarnosti med ljudmi itn. Zgodovinska izkušnja pa je pokazala!, da se je prav šele v »stalinizmu« oziroma »realnem socializmu« tako rekoč v izčiščeni, destilirani obliki reali- ziral — če naj tveigamo ta spekulativni izrazi — sam pojem meščan- ske družbe, da je s tem tudi razredni boj v teh družbah izstopil tako nekoč v čisti obliki), ne več zamegljen z rakliko med »meščansko (ob- čansko) družbo« in državo. Ob tem je znova bistvenega pomenai razlika med fašizmom in »realnim- socializmomi«. Izhajajmo iz fašizma: Kako naj povežemo dejstvo, da je razredni boj a, nesimbolizabilno jedro realnega), z dej- stvom, da v fašističnem diskurzu koti a nastopi! Jud? Stvar je kajpada v tem, da nastopi v fašističnem diskurzu Jud kot fetiš, ki zamrači razredni boj in hkrati drži njegovo mesto, širše povedano,: Fašizem se bori proti kapitalizmu, liberalizmu itn., ker naj bi ta razrušil, pokvaril skladno harmonijo družbe kot; »organske celote«, v kateri imajo posamezni »stanovi« funkcijo »udov«, tj,., »ima vsak svoje priroidno mesto« (»glava« in »roke« itnO. Fašizem je torej poskus, da bi med razredi vzpostavili harmonično razmerje v okviru organ- ske celote, Jud pa mu utelešal pratv moment, ki »od zimaj« vnaša nemir, neugodni, moteči presežek nad harmoničnim sodelovanjem »glave« ini »rok«, »kapitala« in »dela4<. »Jud« je za to — glede na svojo zgodovinsko konotacijo — večkratno primeren: je zgostitev »negativnih« potez obeh polov socialne lestvice: na eni stranii ute- leša »pretiran«, nehairmonično delujoč vladajoči razred (finančnik, ki izmozgava delavce), na drugi strani »umazamost« nižjih slojev (»smrduh«); poleg tega nastopa kot poosebljenje trgovskega kapita- la, ki je — po spontano-ideološki predstavi — pravo mesto izkori- ščanja, ter tako utrdi ideološka fikcijo »dobrih, poštenih« kapitali- stov in delavcev, »produktivnih slojev«, ki jih izkoriščal trgovec. Skratka, »Jud« je »pozitivirana« utajitev razrednega bojav tega, da »ni razrednega razmerja«, s tem, da je »moteči« element, ki od zunaj vnaša presežek, razredni boj. y stalinskem diskurzu pa je konstelacija v osnovi drugačna: grobo receno, »stalinizemi« je paradoks razredne družbe z enim samim raz- redom. Tu je •— tako se zdi — iskati rešitev starega ^ora med mark- sisti o tem, ali je »realni socializem« raZrednai družba ali ne; tu se zdi prekratka) »levičarska« zenačitev vladajoče birokracije z »novim razredom. Da je v »realnem, socializmu« vladajoča birokracija na mestu vladajočega razreda, to je treba vzeti dobesedno — ne v neki eshatološki perspektivi, tako da 'že ima nekatere poteze vladajočega ra^edai, prihodnost pa bo pokazala, če se bo utrdila v pravi vladam joči razred', tj., tega »na mestu« ni razumeti kot znamenja nekakšne »nedovršenosti«, nekakšnega »na-pol-poti«. V »realnem socializmu« je 67 vladajoča birokracija) na mestu vladajočega raizreda, ki ga ni, drži njegovo praizno mesto. Drugače povedajno, »realni socializem« bi bil tista paradoksna točk^ ko dobi razredna razlika res poteze čiste označevalne гакШке: ni več razlika med dvema »pozitivnimai« entite- tama, marveč razlika med »odsotnim« in »prisotnim«, med manj- kajočim (vladajočim) in Obstoječim (delavskim.) razredom. Ta odsotni razred je lahko sam Delavski razred kot zoperstavljen »empiričnim« delavcem — tako tu razredna raizlika res sovpade z razliko med Ob- čim (Delavskim raizredom) in Partikularnim (»empiričnim« delav- skim razredom), pri čemer državna birokracija uteleša nasproti »empiričnemu« delavskemu razredu njegovo- lastno občost. Znano formulo, po kateri v »realnem socializmu« vladajo zastopniki delav- skega razreda v njegovem imenu, je treba komaj oipaznio, a odločilno zaplesti: dvočlenost je treba razibiti v tročlenost, tj., ločiti: je treba med »empiričnim« delavskim razredom, za katerega se godi zastopa- nje, in Občostjo delavskega razreda, ki ga državna birokracija za- stopa. Prav ta razcep med Razredom kot Celoto in njegovo lastno ne- celostjo pojasni) neko navidezno protisûovje v stailinisikiem diiskurzu: Zgodovina se zaključi z dolgim Stalinovim citatom proti »birokra- tičnemu prahu«, citatom, ki naj bi nam izdal »ključ za nepremag- ljivost boljševiškega vodstva«: »Mislim, da nas boljševiki spominjajo na junaka grške mitologije, na An- teja. Tudi ti so prav tako kakor Antej silni zaradi tega, ker ohranjajo zvezo s svojo materjo, z množicami, ki so jih rodile, vzredile in vzgojile. In dokler bo- do ohranili zvezo s svojo materjo, z ljudstvom, imajo vse šanse, da bodo osta- li nepremagljivi —«. (Z — 349) Ni slučajno, da najdemo isto aluzijo na začetku Marxovega 18. brumaira — vendar kot prispodobo razrednega sovražnika proletar- skih revolucij, ki »mečejo svojega nasprotnika le zato ob tía, da bi se napil iz zernlje novih moči in da bi nato še ogromnejši znova vstai proti njim«. Posebno važno pa je, da te Stalinove vrstice beremo v navezavi na začetek znamenite »prisege boljševiške partije svojemu voditelju, Leninu, ki bo živel na veke«: »Mii, komunisti, smo ljudje posebnega kova. Ustvarjeni) smo iz posebnega materiala.« (Z-259) Navidez stai ta dva odlomka nasprotna: enkrato je govora o stoplje- nosti boljševikov z »mncžicami« ko o viru njihove moči, d-ugič o tem, da so »ljudje i>osebnega kova«. Paradoks (kako naj jih prav njihova privilegirana! zveza z množicami loči od ostalih Ijuidi. '.orej konec koncev od množic?) se razreši, če upoštevamo, nakazano razi- liko med »razredom« (tj. delovnimi »množicami«) kot Celoto in med »množico« kot ne-celo, »empirično« zbirko: bojševiki (Partija) so prav edini »empirični« zastopnik »prave« množice. Delavskega raz- reda kot Celote, Od tod pa ni več težko opredeliti mesto »Partije« v ekonomiji stalinskega diskurza: Partija — ta »udarni odred« de- lavskega razreda), sestavljen iz »ljudi posebnega kova«, ustvarjenih iz »posebnega materialai«, in- hkrati tesno zavezan »svoji materi, množicam« — zavzema prav mesto materinega falosa: fetiša, ki utaji realno razredne razlike, boja, ne-razmerjai med Celim razredom in njegovo lastno ne-celostjio. Tako smo znova prišli do razlike med stai- linskim in fašističnim diskurziom: medtem ko igra v slednjem vlogo fetiša Jud, tj. sovražnik, pa je v stalinskem diskurzu fetiš sama Partija. Od tod lahko pojasnimo tudi razliko med fašističnim in staiin- skim Vodjo; izhajajmo iz dvojnosti oblasti, ki jo razvije A. Gros- richard: despot/vezir, tj. iiz nujnega razcepa med »vxhovno točko«, v imeniu katere se vršii oblast, in med tistim, ki vrši oblast v imenu te »vrhovne točke« (razcepa, ki. grosso modo ustreza heglovski dvoj- nosti monarh / o,blasti ministrov). Od tod izhaja, da vzhodnjaški des- potizem (ki ga analizira Grosrichard) nikakor ni fantazma »totali- tarne« oblasti, saj je za »totalitarizem« ključen prav »kratek stik« v razmerju despot/vezir: če hcče fašiS,Lični Gospodar sam \i.adaii J svojem lastnem imenu, če noče odstopiti »dejanske« oblasti in hoče biti »svoj lastni vezir«, vsaj na področju vojskovanja kot edinem, ki je vredna Gospodarja (nezmožnost tega, da bi Gospodar^ integriral vase »dejansko« vednost. S«, povzroči kajpada fantazmatično trans- pKJzicijo te vednosti v »Jude«, ki »držijo dejansko- vse niti v svojih rokah«), pa je stalinski Vodja nasprotno paradoks vezirja brez des- pota-gospodarja, deluje v imenu samega Delavskega Razreda in ga 68 s tem konstituira kot Gospodarja, zoperstavljenega »empiričnemu« raEredu. + Raizredni boj je torej realno in ne zgolji »realnost«, ki natj bi jo zakrivali, maskirali ideološki konstrukti. Tu je — če naj sklenemo — eden glavnih prispevkov, ki ga lahko da analitična teorija nauka o ideologiji. Ob tem bi bilo treba izhajati iz ključne distinkcije, ki jo nakaže J.—A. Miller na sledil Lacanove interpretacije freudovskih sanj »Oče, ali ne vidiš, da gorim?«, kjer samo prebujanje v realnost nastopi kot beg pred srečanjem realnega, ki se najaivi v sanjah: »... sanje niso fantazma, tam, kjer fantazma podpira s svojim scenarijem fikcijo spolne vezi, nudi imaginarno sanj včasih temu, kar je izključeno iz sim- bolnega, patetično upodobitev, ki je plačana s tesnobo« (Réveil, Ornicar? 20—21, str. 52). Fantazma bi tako bUai (nezavedna) opora ideologije, ki maskira realno nezmožnosti spolnega (ali razrednega) razmerja, na primer v fašizmu skoe fantazma družbe kot organske celote, razredne vezi »glave« in »rok«. In — to je ključni obrati, ki ga prinese analitična teorizad j a — ideološka fantazmatika ne beži pred »realnostjo«, ne maákira »realnosti« (»družbene dejanskosti«), ki je prav vselej že fantafematično oblikovanai, marveč maskira nemogočo, traumatično točko «srečanja realnega«. Drugače povedano, radikalno se je treba odpovedati vsej metaforiki ideologije kot »imaginarnega dopohiilai dejanskosti«, koti iluzije, ki nam omogoči »prenesti trdo realnost« — nasprotno, osnovna gesto, s katero nas »držii« ideologija, je, da nam ponudi že sàmo realnost kot beg, beg pred tesnobo srečanja realnegat Ob tem bi lahko mutatis mutandis ponovili staro hipijevska gesloc realnost je za' tiste, ki ne prenesejo sanj — naimreč sanj, v katerih se najavlja realno, ki ga zastira fantazmatično konstituirana realnost. Slavoj žižek (0) Pričujoči spis — ki je fragment širšega teoretskega sklopa, na katerem delava skupaj s tov. M. Dolarjem — povzema več doslej že objavljenih misel- nih sklopov, zato se žal ni bilo mogoče povsem izogniti ponavljanju nekaterih že objavljenih odlomkov. Zgodovino VKP (b) /v tekstu Z/ navajamo po slov. prev. (Z, Ljubljana 1946.) članek je predelani fragment raziskovalne naloge »Vlpga nezavednih fanta- zem v procesu oblikovanja identitete Slovencev«, ki poteka na Inštitutu za so- ciologijo v okviru projekta o oblikovanju Identitete Slovencev, finansira pa jo RSS. (1) Tudi Batailleovo teorizacijo fašizma bi se dalo prevesti v teorijsko mre- žo, ki smo jo razvili, — če upoštevamo, da razmerje »heterogenega« in »homoge- nega« pri Batailleu v grobem ustreza razmerju med Si in S:. Morda bi lahko prav ta »kratek stik«, to »zlepitev« Si — S: konceptualizirali Kot moment »psihotizacije« političnega diskurza, saj sam Lacan veže »psiho- tično razsežnost« natančno na to, da »ni presledka med Si in Si«, da se »prvi par označevalec strdi, holofrazira« (Seminar XI, slov. prev., str. 316). (2) Iz tega lahko pojasnimo tudi naslednji paradoks: »Na vprašanje, kate- rega izmed deviacij je bila slabša, je tovariš Stalin odgovoril: »Obe sta slab- ši, tako prva kot druga. . .«. Stalin noče izbrati slabšo med deviacijama, noče Ju razporediti, obe — tako leva kot desna — sta »v zadnji instanci isto«. Pa vendar, zakaj ne reče preprosto, da sta »obe enako slabi«? Odgovor je v tem, da ni »normalne« deviacije, v razmerju do katere bi ostale bile »slabše« — deviacija Kot taka je protislovna bitnost, drugo od same sebe. Preprosto povedano: »nor- malna« deviacija je sama »pravilna linija«, in nasprotno, deviacija od »pravilne umje« je že kot taka »slabša«. (3) Učinek tega temeljno ne-hipnotičnega značaja stalinskega diskurza je, da je »indiferenca«, »ravnodušnost«, »dolgčas« njegov konstitutivni moment: prav skozi to »distanco«, skozi to, da »ga v sebi ne jemljemo resno«, nas staiinski diskurz »drži«, »privatna« ironična ali cinična distanca je njegov imanentni Konstituens; tu so prekratki očitki, češ v Sovjetski zvezi nihče ne jemlje res- no vladajoče ideologije: kot da ne bi bila največja nevarnost za režim ravno to, da bi jo kdo »vzel resno« ... (4) Zato je prototip stalinskega sovražnika »notranji nasprotnik« (»izda- T • j® priznal lastno željo stalinista, in ne »zunanji nasprotnik«, ■"Id. Karakterizacija »notranjega nasprotnika« kot »histerika« se vleče že od zgodnjih let oktobrske revolucije; prim, o tem študiju D. Colas »L'hystérique et la révolution russe« v Analytica 4, (5) Slabost nekaterih poskusov, ki se vsaj nasploh izdajajo za »lacanovske«, da bi zajeli sodobne »totalitarne« ali »potrošniške« družbe, je, tako se zdi, prav tem, da je njihov pristop preveč splošen in zato zabrišejo nekatere ključne aistinitcije. Tako D, Sibony (Remarques sur l'affect »ratial«) ob stalinizmu po- udari homologijo s fašističnim rasizmom, in to prav ob problemu žrtve (Juda 69 ali izdajalca) ter mesta univerzalne objektivne vednosti, tj. ob sklopih, kjer naj- bolj izstopi ireduktibilna razlika med njima. Za P. Legendra pa se zdi, da — ob poudarjanju kontinuuma od srednjeveške teološke dogmatike do dogmatike »po- trošniške družbe« — zgubi ključni prelom, ki ga vnese post-buržoazni »tota- lirizem«. (6) Stalin zato vselej nastopa kot Leninov »najboljši učenec«: je učitelj zgolj kolikor je »najboljši učenec«, uporabnik, komentator Nauka. (7) Isto bi sledilo iz L'inconscient du politique, kjer P. Kaufmann artikulira tri libidinalne ekonomije (paranoidno, obsesionalno, histerično, kar grosso modo ustreza trojici gospodarja, univerzitetnika in histerika) in jih križa s tremi osnovnimi političnimi pozicijami (konservativec, reformist, revolucionar). (8) Najlepše se to izkaže ob stalinskem obravnavanju »buržoazne ideolo- gije«: stalinist ravna — četudi tega ne reče —«, kot da buržoazni ideologi 've- do, kako je v resnici,' a kljub temu — zaradi svojih »interesov« — zavestno la- žejo; pogojenost spoznanja z razrednimi interesi (s pozicijo v razrednem boju) je s tem dojeta kot zunanja opredeljenost: tudi buržoazni ideologi 'vidijo res- nično stanje" in ga šele naknadno falsificirajo — spet smo pri vsem dostopnem nevtralnem mestu objektivne vrednosti. 70 SUB PLURIBUS UNUM (o temi, kar suponira plurailistíóen diskiurz) Denimo, da pluraiisticen diiskurz določa io, da se nanaša na neki drug diskurz; načlaiv kako »se nanaša«, moranuo sevedia neitančneje obrnejit-i, ini s to definicijo se na.m. tudi vprašanje nekako presitavL: če je namreč zia pluralistično »nanašanje« značiilnio^ da tudi tisti diiS'kurz, ki se nanj, phiiraJistični diskiuirz nanaša, že zgolj zaradi te reference postane tudi sam- pluralisitičen, se moramio vprašati, ali ne- mara ni zadostil, da obstaja en sam pluralističeni diskurz D', pa že visi diskurzi v obzorju njegovega »na naš an ja« tudi sami postanejo pluralistični.. Zgolj to, da obstaja neki D', bi bilo zadosti, da se vsi diskurzi v njegovem nanašalnem horizontu »pluralizirajo«. A zdi se, da ni mogoče,, da bi nam lahiko en sam pluralističen diskurz veljal za izhodišče,, tj. za neposredno dano in apriorno dejstvo: s tem- pa se nam vprašanje prestavi na initer-diskurzivno »retfereinco«,. ki vzpostavlja tudi nekoliko nedoločeni »horizont« diskurza D'. A če razmišljamo na. ta način, se vprašanja minimalnih pogojev za obstoj »kulture« lotevamo skoz in skoz viciozno: pluralističen diskurz predpostavlja druge plui- ralistične diskurze — ti pa lahko postanejo pluralistični samo, če nanje deluje neki pluralističen diskurz. Videti je, da ne gre za kulturo, anupak za struikturo: če izmed n pluralističnih diskurzov steherni predpostavlja n-1 diskurzov, ki ga pluralizirajo, zbirke teh diskurzov ni mogoče totalizirati. In še: če se pluralističen diskurz D' definira glede na množico n-1 drugih diskurzov, potem prav D' zastopa pluralizem, za nmo.žico n-1. Plura- listično iwejenoist množice n-1 za to množico zastopa neki člen, ki ni njen element, člen^ ki se v njeji razseja, disperzira: čemu bi po- temtakem govoriU o »pluralizmu« in ne o »disperziji«'? Pluralistična pozicija bi .bila potem funkcija, ki konstituira mno- žico n-1, funkcija, ki jo lahko nosi katerikoli izmed n členov — a samo eden .naenkrat: »naenkrat« je pravzaprav slab izraz, saj v sinhroniji strukture to funkcijo opravlja prav vsak člen zase. Ta »plui- ralnost« stališč pa vseeno ne spodbij-a struktur acije strukture, narobe, konsumira jo: četudi nia ta način dobimo n množic vrste n-1, pa njihova zbi.fka ve.ndarle ni množica. Pertinentna opozicija je potemi- takem »eid)en/drugi,«i, in zato se moramo vprašati, ali pluralistični diskurz nil kar preprosto diskurz Gospodarja. V nadaljevanju bom sk.uišal pokazati, da je odgovor na to vpra- šanje nikalen, in to stališče nekoliko argumentirati I Množice n-1 ne sesta.vij.ajo neposredno označevalci, temveč diskurzi. Vzemimo torej najpreprostejši zgled dveib diskurzov D' in D". V razmerje ju lahko post-avimo na več načinov. Eden bi, denimo, bil, da sta si protislovnai. D izreče stavek p': »Bog je.«i D" izreče stavek p": »Boga ni.« Povezuje ju seveda to, da v obeh nastopa beseda »bog« — »bog« v nj'ijui ne nastopa kot bitje, ki naj bi obstajalo, amipak v modaliteti predpostavke, da je »bog« možna tema (topic) diskurza. Ne glede na 'o, kaj diskurza m.islita o božji eksistenci, se strinj.ata v predposta.vki, da je o »bogu« mogoče giovoriti. A brž ko »bog« velja zia možno temo (topic) diskurza, opozicija »obstajati/ne obstajati« zanj- ni več perti- nentna. Torej se znajdemo v tejle dilemi: ali p' in p" občuj etai, nave- zujeta razmerje, a sta prav zato niepertìnentna glede na svojo skupno tematsko predpostavko — ali pa nam veljata za pertinentna stavka, toda potem ne moreta komunicirati med seboj. II Oba diskurza bii nemara manj izumetničeno lahko povezali, tako, da bi D" zanikal predpostavko kakšne izjave diskurza D'; potem bi imeli: 71 p': »Bo® je onkraj vsega,, kar lahko o njem vemo.« ,p": »A saj boga nk« To je bolj alii manj problematika vrste: »Sedanji francoski kralj je plešast.,« Po nekaterih rešitvah tega problema (o zgodovini in rešit- vah gl. O. Duicrot,, Dire et ne pas dire) naj bi izjava p", če se prikaže v istem diskurzivne m, prostoru kakor p',, zvrtala luknjo v matrico res- ničnostnih vrednosti izjave p', tako da nam, poslej p' ne bi mogla ve- ljati ne za resnično ne za neresnično izijavo. Toda od česa je pravzaprav odvisen skupni, diskurzivni »prostor« stavkov p' in p"? Je odvisen od vprašanj,ai, ali bog je ali ga ni? -- očitno ne, ker se to vprašanje za p' ne postavlja. Torej ta prostor vzpo- stavlja priznanje, da je »bog« možna diskurzivna tema; s tem se vrne- mo k ipoložajui I,, ki pa je nekoliko spremenjen: to priznanje namreč delovanja stavka p' ne prizadene,, medtem ko njegova implikacija, da \-prašanje eksistence poslej ni več pertinentno, spodbije stavek p" na^ tančno tako, kakor stavek p" spodbija stavek p'. V luči skiopne »pred- postavke« ramreč p" poslej nima več pravice, da bi veljal za resničen ali neresničen stavek, medtem ko p' to pravico zniovia pridobi, p' tako spet pride do pravice, da govoril resnico ali neresnico, prav s pomočjo p", ki mu to pravico odreka; a le s pogojem,, da je p" izjava, ki je po svojih lastnih, implicitnih kriterijih, nepertinentna izjava. Tega procesa ni mogoče dialektizirati; stavku p" gre za to, da bi zanikal predpostavko stavka p'; toda p" lahko doseže p' samo s po- m-očjo člena., ki ga izžene s področja njego.ve lastine pertinence: ali stavek p" pripoveduje nekaj stavku p', a je nepertinenten stavek; ali pa je pertinenten stavek, a ne more vzpostaviti stika s stavkom p', Prav s temi, da p" naveže dialog, se iz njegai izključi. Isito velja mutatis miu.tandis za stavek p': ali dialogiizira, a brez člena, ki edini lahko zagotovi obzorje dialoga; ali pa se na.naša na skupni »diskurzivni prostor«,, a zgubi sogovornika. Stavka p' in p" sta si v svojem neuspehu reciproč-na: ko p" doseže .p', ta ni več v istem diskurzivnem. prostoru kakor p"; ko se p' do.kop- Ije do p", ga že ni več.. Transakcije med D' in D" so videti miožne edinole, če »poisredo- valnem,u členu« pripišemo izjemen status: če postavimo, da prav ta »vmesni člen« definira tisto, čemur poslej, lahko rečemo diskurzivno vesolje, in če ga hkrati iz-ključimo iz obeh »realizacij;« tega univerzußia v stavkih p' in p". III A ko oba diskurza tako stlačimo v isti diskurzivnii prostor, prid« do nekakšnega razcepa, ki ga je sprva mo,goče opaziti le s stališča enega diskurza v izjavah drugega diskurza; ce.pitev je najprej, videti »zunanja«: D' in D" se pretvarjata, kakor da se ne nanašata drug na drugega, temveč na neko realno, ki ju oba presega; a.li natančneje: diskurza se lahko na.našata drug na drugega samo, če se »najprej« na- našata na neko realno, o katerem priznavata, da sta od njega ex aequo odrezana. Prepovedujeta si^ da bi segla po realnem, ker ga nobeden izmed njiij.u ne more doseči — razen če bi se nemara odrekla svojemiu diskur- zivnemu vesolju. A glede na I in II tega realnega, tega diskurzivinega »ons'transtva« ni mogoče umestiti drugam kakor med označevalec in m-režo njego; vih pertinenc. To. realno je rez.ultat odlstevanja »označevalec manj označevalec« — je razlika, ki označevalec ločuje od njega sa.mega. Torej: neoenačevelen in neo.zn.ačlji.v »člen«, nekakšen ne-člern, »Posredniški člen«i se prikaže šele, če k p' pristavimo p"; tega člena ni v p", vendar pa. sodi k diskurzivnemu vesolju: s stališča p" ga je potemtakem iskati v -p'. A s sta-lišča- p' je videti, da mora biti posredniški člen v p". Tako ga ni ne v enem ne v drugem, a sleherni izmed njiju predpostavlja, da se skriva v drugem. Prav ta člen za sleherni diskurz garantira, da dis,kurz drugega pripada istemu diskur- zivnemu v^esolju. Ker je »posredniški člen« »zunaj« obeh, tako zunaj p' kakor zu- naj p", hkrati določa m.ejo diskurzivnega vesolja: ta meja pa velja le glede na tisto »onstranstvo«, ki naj bi nanje merila dis-kurza D' ir. D". 72 Toda kako se od označeva-lca, ki druži in enoti oto diskurza, lahko odlepi ta probdemaitičind člen? — Najprej sta p' in p" iz svojih izjav izključiila označevalec, ki omogoča njuno medsebojno komunikacijo ■JI ki se umešča na kraj izjavljanja; potem pa se je pokazalo, da ta dispozitiv še ni zadosten, zato si začneta p' in p" dopovedovati, da prek tega označevalca,, ki ga vzajemno izključujeta, pravzaprav me- rita na »realno'«. Ta košček realnega se umešča med označevalec in mrežo njegovih pertinenc: toda natančno sèm na ta kraj- se umešča tudi sleherna, iz- med obeh izjav s stališča druge izj.ave. Po antinomi j ah dialoga vsaka izjava piravi isto kakor druga izjava ali ne pravi nič: a četudi ne pravi nič, vseeno še zmerom persistirá. Tako se od posredniškega označe- valca odlepi neki parado.ksen člen, ki pobegne onkraj dialogičnega konitrakta. Ko p' in p" merita drug na drugega,, s tem- že merita na lealno: njuria diado^čna pogodba ne zajema nekega preostanka, in ta preostanek se umešča, onkraj diskurza, pade veni, iz diskurza. Po po- gcdb'i je p" prešel v prostor p'„ p' j.e tako posrkal p" — a od p" ven- darle nekaj še preostane: čista izjava izjave p", golo dejstvo »biti izjavljen«, izjava izjave p" kot nekaj ne-diskurzivneg,a. Ko p" preide v p', pusti za seboj tisto, zaradi česar ni mogel dialogizirativ tisto, kar v njem ne dialogiizira, kar je v njem nedialogičnega, tisto, česar diac Icgična pogodba ne more posrkati —• skratka-, za sabo pusti (mara pu-stiti) s.vo'j »manko dialoga« (manque à dialoguer); prav tako p" ta svioj manko izžene na isti kraj .— v ta »preostanek«, p' in p" poslej drug za drugega kot goli izjavi izjave brez smisla opravlj.ata ta funk- cijo zunaj-diskurzivnega realnega. Ko p' in p" merita drug na dru- gega, merita na rea,lno kot kraj, v katerem koincidirata njuna manka — manko diadoga, manko realnega. PrvTzaprav ne potretojemo dveh izjav, da bi iz izjave izbezali njen zapis, če se v argumentaciji cvremo na kriterije, ki so »inhe- rentni« iizjavi p', lahko rečemo,, da že zgolj, to, da je p' izjavljen (to se pravi: že golo dejstvx> njegovega izjavljanja), zadošča, da nam p' lah- ko velja za bitje,, ki ga lahko tudi ni (prej ga. ni bilo — zdaj je): p' je torej po naravi ne-nujno bitje. Toda vise ne more biti ne-nujno.' Xe-nujne stvariy ki je lahko tudi- ni, namreč nekoč ni biloi; če pa bi to veljalo za vse stvari, potem ne-koč ne bi bilo nič in bi t.ud-i zdaj ne bilo ničesar; »quod- patet esse falsum«. Argument b-i nemara laliko spodbijali, če bi se nam posrečilo poka- zati, da temelji na dveh preliminarnih -praviilih: 1. Obstaja nujno in ne-nujno. 2. Ne-nujno izhaja iz nujnega, tako da lahko na poidlagi pravdi 1. in 2. iz slehernega rue-nuj-nega člena s-kdepam-o na o-bstoj ne- -kega nujnega čle-na, ki nenujnega povzroča. ■—■ Nujnost božje eksi- stence bi potem izvirala iz avto-reiferencialnosti drugega pravila. Ta avto-referenciakiost zagotavlja nujnost ne-nujnega, drugače bi nam>- reč ne-nujno lahko izhajalo ш. nujnega prav — nenujno., A tudi p' je po sviojih lastnih meridih ne-nujn-a propozicija, ki iz- reka neko nujnost (ki izreka nujno); na drugi strani je p' po svojem nie-nujnem bivanju nujno učinek- nekega nujnega vzroka. Po tem, kar pripoveduje, pa se, vrh te,ga-, navezuje na argumentacijo, ki izhaja iz pravil 1. in 2.: potemtakem je -p' hkrati prav točka, v -kateri se argu- mentativna veriga nanaša na sebe samo, torej točka njene avto-refe- rence. Ker ta argum.entativna. veriga že temelji na avto-referencial- nem aksiom.u, potemtakem v izjavi p' prihaja do svoje resnice. Sumarno rečena, argument temelji na apodiktični trditvi, da »vse je«; to seveda postavlja vprašanje, ali ta trditev temu- »vsemu« kaj pridoda ali ne. Če mu nie dioda ničesar, potem ni nikakršnega problema, a to je tudi le mak) verjetno, če pa mu kaj doda, potem ne bo več ruikoli mogoče skleniti verige izjav, ki imenujejo boga. Množica po-imenovanj ■boga nam tako umanjkuje — toda prav ta je definicij-a boga, ki se s:cer prikazuje v sleherni izjavil, ki meri nanj, a se v no-beni ne izčrpa: bog je, sumarno rečeno, večna možnost še ene izjave, ki bi ga lahko poime-novala. Bog iz izjave p' je vselej hkrati zunaj in znotraj, potemtakem pod prečno označevalne baterije p'. 1 Bralec je bržkone opazil; da tu parafraziramo tretji Tomažev dokaz za božjo eksistenco; odtod tudi upovedna izbira naših zgledov. 73 Vse to izvajanje si lahiko prihiranimo,, če p' sparimo s p"; če ■namreč predpostavimo, da je p" resničen, poite-m negacija božje eksi- stence, ki p' umesti, na področj.e ne-nujmega, dokazuje, da bog obstaja.. Toda potem .p' posrka p" vase, to pa na ravni, diskurzov odpira alternativo: ali D" p>ripada diskiurzu D' ali pa ne pripada redu diskiurza; alii D" pravi isto kakor D', a zato nima laistne eksistence — ali pa ima svojo lastno eksistenco, a ne pravi nič.. Od p" potem- takem preostane zgolj razlika p'/p", ki se poslej' .umešča v p" — p" namreč »pravi« natarJčno nasprotno od tega, kar -»dela«,, p" tako regredirà v status črke brez smisla. Toda ta črka se prikaže, brž ko posta.vimo p': protis.lovje med njenim go.voirj.enjem in njenim bivanjem je pogoj za njeno bivanje, (To, da go-vori nekaj drugega, kakor je, je po'gioj za to, da sploh je), IV Če torej D' in D" izhajata iz neke točke, za katero si prepove- dujeta, da bi jo imenovala', zato ker je ne moreta vkljiučiti v polje svojih menjav, se moramo viprašati, kako jui je sploh mogoče izreči? če oba skupaj in \isak posebej neiizbežno zgrešita tisto, na kar merita — in je ta neuspeh pra,v pogoj za možnost njunih izjav, četudi do njega pride le zato, ker te izja-ve izrekata — kako ju je navsezadnje sploh mogoče izreči? Recimo, da je \-praša.nje mogoče postaviti le na ravni »govorcev«; ali natančneje — saj diskurz sam odloča o topologiji svojega subjekta: na raivni incidence dis'kurza na njegovega iizgowarjalca., na ravni pro- dukcije diskurza. Pote^m ko sta se diskurza D' in D" lepo ugnezdila v istem dialo- gične-m prostoru, je viideti, da je nj.un subjekt poenoten, saj se je obesil pod glavni označevalec (sign.if.iant maitre); četudi je ta subjekt podvojen (na go'vorca obeh diskurzov), je vendarle vi-deti, da ga je mogoče totaMzirati — glede na to, da sta govorca v »teoriji« »komu- nikacije« simetrična in ko.mplementarna. Vseeno pa. se lahko subjekt vpiše pod označevalec, ki »totalizira-,integrira« dialogično polje, sanno kot subjekt disku'rza: toda b'rž ko začne govoriti,, zgine,, o-medli ali »ponikne«, presahne pod črko, vi katero s'kreipeni njegov diskurz. Dialogično polje se lahko poenoti samo, če hkra.ti iz sebe 'izključi razliko D'/D" v miodalnosti črke: zato s stališča slehernega diskurza drugi diskurz zadoibi status črke. Zatorej: prav zato, ker predpostav- ljamo, da je subjekt disikurzov D' in D" enoten, se ta subjekt nujno »notranje« razcepi. Isto velj.a za sleherni diskurz posebej. Kontradikcija, ki nažira sleherno njegovo propozicijo (protislovje med ».bivianjem.«., izjavlja- njem in »govorjenjemi«, izjavo), j'e na ravnii črke »preseže^na'« — z retroa.ktivno iluzijo, da bomo nekoč v prihodnosti črko lahko integ- rirali v izj.a.vo; ta retroaktivini učinek diskurz požene v neskončnost. Črka s tem. postane zamašek subjektov totali;zacije, a zamašek, ki ga je treba šele ujeti; ker pa ta nes'konén'ost izvira zaprtega prostora, je črka le zname'nje subjektove razcepljenosti,. Ali z drugimi besedami: suibjekt črke ne more integrirati v .svo.j diskurz prav zato, ker jo je že ujel in ker mu je prav zato že ušla na neki drugi kraj. Zgled. Vzemimo tole pluralističn.« izjavo: »Partija je z ogromino večino enodušno zavrgla platformo bloka«. Pravkar so nam tudii pojasnilii, da je bila ta platforma izmed vseh opozicijis'kih platform najbolj lažniva in farizejska: tipi so nam- reč v resnici počeli natančno nasprotno od tistega, kar so razglašali v .besedah. Le iz nederij kakega iduralističnega diskurza D' j,e mio- goče v drugem diskurzu D" sprožiti tako cepitev: oba, tako D' kakor D", sil namreč lahko z isto pravico lastita glavni označevalec (signi- fiant maître) svoj'ih označevalnih baterij. Prav s temi, da se D' skli- cuje na svojo izjavljalno pozicijo in se opre na prečno, M ,ga od te pozicije ločuje, lahko tako diskvalif,icira D" — ki se sicer umešča na isti kraj (in zatorej ne greši pro,ti enotnosti, vsaj »v besedah« ne). 74 A če lahko D" stlači vaise hkrati tisto, kar pravi njegova iizjava, in nasprotje svojega govorjenja, poitem se že zgolj s tem spremeni v formulo, v zapis, ki nima nikakršnega smiisla; hkrati pa ga to tudi izvrže iz diskurzivnega vesolja (potem'takem razbija enotnost: »dejan- sko« se je pravzaprav sam izikilj-učil). Rezultat je, da znamenje »laž- nivosti« ožigosa subjekt diskurza D". D' minus D" — in D' postane cel. Retroaktivino in kot proizvod celotne operacije pa se prikaže pogoj za možnost higieničnega postopka: tudi subjekt diskurza D' je okužila prečna, ki iizjaivo ločuje od nj'enie resnice: to razpoko lahiko zalepi le z D", ki je poslej na kraju drugega ini ki opravlja vlogo črke brez smisla, vlogo diskurzivnega »onstrarastva«. Potem- takem prav učeni gib, s katerim D' opozori na nesmisel v D", generira smisel diskurza D', Za pNluralis'tični diskurz je torej zadosti en sam obrazec: D' že zazniamuje resnico diskurza D", ta resnica pa je notranji razcep diskurza D": kot designacija, »beseda«,, diskurz D" pripada označe- valni baterijiv isti označevalni bateriji, iz katere se plete tudi diskurz D'; kot izjaviljanje, »dejanje«, pa je D" črka brez smisla — in zunaj diskurza. Povzetek. D' in D", označevalna baterija, ki jo drži skupaj le neki izkljui- čenii označevalec, ki ga ni mogoče doseči in ki se umešča na kraj resnice- Vse, kar si je mogoče izmiisliti na ravni D', D", je odvisno S2 od glavnega označevalca (signifiant maître) pod prečno: -g^. To je zadosti, da diskurz plane v neskončnost: realno beži, beži tudi črka razlike D'/D", ki za stólierrm diskurz dom,uje v drugem diskurzu': S2 —a. Beg a ven iz baterije S2 sproži (ali celo, sit venia verbo: »kom- plementira«) razcep subjiekta diskurza; kot prečna, ki izjavo ločuje od izjavljanja, ipa tudi' v sami izjavi^ denimo kot razcep med rabo in navedkom; če naj se subjekt umesti pod prečno, nad katero je realno, mora prevzeti nase inciderlo razloèitve »diskurzivno vesolje/ Sklep. Pluralističen diskurz se razgrinja po Lacanoví shemi univerzitet- nega diskurza: Ras'tko Močnik Opomba: za zgledno izjavo, gl. Zgodovina VKP(b), kratki kurz, Cankar- jeva založba, Ljubljana 1946, str. 394 (žepne izdaje). 75 FIGURA ZAJETJA v neki anekdot'ij, ki jo pripoveduje Leonardo dai Vinici in jo niavaja R. Huygues,! slikar pravzaprav iirdi^ da je prav varljiivi videz tis,tov kar nam daje ugodje, nam идаа^ toda le s poigojem, da pri tem ni prevaran subjekt, kii pripoveduje anekdoito, temveč aikiterji anekdote. Tako-le pravi: »Ob neki sliki, ki je i^odaibljato družinskega očeta, se je zigcdilo, da so vnuki, ki so bili še v plenicah, začeli podobo ljubkovati, prav tako sta storila tudi domača mačka in pes; ta prizor je bil nekaj' čudoviitega.« Ta anekdota, ki jo Leoriairdo pripoveduje, kakor da jo je od nekoga slišal, sodii v zb'irko anekdo't o živalih, kii jih premoti slika; v to zbirko sodiv na primer, tudi znana zigodba o tekmovaniju med Zeuxiscm in Parrhasiom, ki jo po CorneMj'u Agrippi citira Bailitru^ šaiitis, omenija -pa jo tudi Lacan, ki med dru,gim ovrže validnost živalske argumentacije: bitja brez zavesti — živali in otroci — očitno ne mo,reja vstopiti, v iluzionistično i,gro v strogem pomenu. Kljub temu pa se nam persistiranije te živalske argumentacije v ideološkem po'lju, ki ga' — v zvezi z upodabljaj oči mi umetnostmi! — zaiznamujeta mimesis in »evkilidovska« perspektiva, ne zdi vprašanije, ki bi ga lahko kar tako obšli. Toda tudi narava sama Leonardove anekdote, katere očiten namen je apologija iluizije, je vse prej kot nedo-lžna: najprej) v njeji nastopa imitativna podcba kot past za naivnega' gledalca — akterja pri,po,vedd, hkrati pa je past za gledalca- prizora prevare, tj. za subjekta pripovedi, 'ki je nujno posvečen gledailec, sicer ne bi moigel pri'povedovati zgodbe o prevari, šele z njegovo navz-očnostjo se namireč prizor s prevaro vzpostavi kot ta'kšen priizor. Z drugimi besedami,: ta prizor je lahko »nekaj čudovitega« le tedaj, če ga subjekt anekdote gleda, natančneje, če je anekdotični gledalec giìedan, ko giedai. Nujno je namreč^ da a'nekdoto priipoived-uje nekdo,, кш v njeji ne nastopa in ki jo zato lahko citira, če naj dobi anekdota status apologetskega argu- m,e'nrtai. To se pravi, pripoivedovati jo mora nekdo, ki si prizor predstavlja z gle'dalcem vred, ki ta prizor »vidi« ini zato lahko reče: »ta prizor jie b-ili niekaij čudovite'ga« ter zato lahko a priori pojmuje naslikano podobo kot fikcijo v raizmerj,u do pripovedovanega prizora, ki je »realnost« pripo-vedii. Vstavitev pikturalne fikcije v narativno vzpostavlja stopnj'evanje fikcij glede na ngihcvo popokiost (slikarstvo tukiaj presega vse druge), glede na substanco in glede na spoznavno vrednost (tukaj prednjači go-vorica, ki operira z argumenti in dru,go retorično apara- turo). Tako je slika po definiciji varljivai, toda njena prevara zadeva na-ivnega gleda-lca, tj., gledalca breiz distance. Poučen gledalec pa je soudeleženi pri prevari, ker ve zanjo, se naslaja ob njej' ini oib delo- vanju njene mašinerije. Hkrati pa ga prav me'hanizem prevare, ki mu daje ugodje, uja-me, ujame njegovo že-ljo (biiti prevaran, tj., doseči užitek oziroma ujeti predmet, kar je isto kot nasesti prevari), medtem ko ta isti mehanizem naivnega gledalca izvrže, pretrese s katastrofo zmote, z nemožrrostjo užitka, ki se izkaže 0'b stiku z nečim druigim, hetero,ge'nimi. Macchina se spreme'ni v automaton: fascinantni mehanizem, ki zajema želj-o in jo napotuje k nedosežni katastrofi užitka^ tj., k odpravi Drugega.2 Schefer bi dejal: v spominsko katastrofo.^ S tem, da je subjekitu, ki vidii, podeljen status poučenega gleda,îcai, je ta' subjekt Oipredeljen^ 1) kot subjekt pripovedi in 2) kot fiigurai, ki zastopa (nadom-ešča) subjekt izj'avijanja v pripovedi. Ta me'tafo-ricnai repre- zentacija je pravzaprav način, kako se Leonardo vidi, kako vidi gledanje slike. Toda tudi ta trojna distanca ni dovolj, da bi za'goitovila strogo rjevtralnost pripovedovalčeve^ pogleda; nasprotno, zaradi nje je šele zares pasioniran gledalec: subjekt izjavljanja ni videči subjekt, temveč subjekt-voyeur oziroma subjekt gledanja. To trojno disitanco, ki se ujemai s trojno vdela,vo podob,, najdemo tudi pri Holbe'inovih Amibasadorjih': anamorfična lote'nija igra tukaj vloigo bestiarija iz slikars'káh aneikdot, je monstrum^ fcii — hkrati s pokilácndm mojstrstvom — kaže meje slikarstva ini je prav zato 76 neogitoo diopalniEo ifconiografiije vaniitas, predstavljene v construzione legitima. Poiučert gledalec niamreč vidi obe podobi: s pomiofčjo lobanje dekodira Ničnost: anamorfoza je šifra legitiimine persipekitive. Toda prav s to identifikacijo nasede sMtoi: ujame se v meibanáizem iluzije, v katerem neko- koinstrukcijsko načelo (perspektiva) kaže samega S'ebe kot svojo negacijo-. Gledalec mora le preiti razdaljo med obema očiščenima, pa se oibakrat zmajide v isti optiki, tj., v isti perspektiivi. V tisti perspektivi, za- katero pravi Dürer, da je »pogled, ki gre Sama ariekdota o prevairi se tako zinajde v siiki: Hotbein je tisti, ki vie, kako naj- se slikiai bere, tisti,, ki je naslikal tako »znan- stveno tihožitje« (Baltrušaitis) kot ekispl'icitacijo njegove iluzije, pa tudi tistiv ki pripoveduje zgodbo o prevari. Slikarskai izj-ava ima tukaj, namreč takšno stopnjo abstrakcije in formalizacije, da labko formulira hkrati s podobo še njen paradokis: sliko prezentira kot geometraini diagram polisemije, skratka, formulira kodeks alternativ- nih pogledov. Tuikaj igra prevara odločilno vlogo.5 Interioriziranje anekdote o iluzionis'tični prevari ilustrira Walpo- lO'TO anekdota o Hoibeino-vi miuhi,. ki jo navaja Bailtrušaitis in ki je — naj:si je Epokrifna ali ne — pomembna, saj se povezuje na eni strani z zgodbami o prevaranih žival'ih, na drugi strani pa z ania- miorfično lobanjo kot klijučem: razodetja iluiaomosti iluzije. Žival tukaj sicer ni naivni gledalec, je pa s svojo fatično eksiistenico, ki nima nikakršne semantične relacije s podobo, instrument zavajanjia: nasli- kana muha, ki namesto anamorfične lobanje opredeljuje sLiko kot fikcijo (kot »zgolj« sliko), postavlja v igro naiivnega gledalca, ki v anekdoti odstranjuje žuželko s ščetko, poučenega gliedalca, ki ve, da gre za »priljubljeno iluzijo« slikarjev tihožitij, in pripovedovalca aneiádo'te. Tudi tukaj se iiiuizija slikarstva izdaja za ne'kaj drugega, kot j e.' V vseh treh primerih je pogled ujet v skopično polje, v kate- rem dom'inira perspektiva^ io v vseh treh primerih figurira v pripovedi o sliki ali v pripovedi slike nekaj, kar iz nje radikalno izstopa in kar je hkrati inkorporirano v pripoved kot fundament sM-ke in pripovedi, bodisi kot ar^menti za naturaliziranje iluzije, bodisi kiot eksplicitacija njene umetnije; nekaj monstruo-znega za sistem upodabljanja oziroma niekaj, kar je v avezi s hipostazo samega pikturalnega- sistema in kar fascinira pogled, ne da bi pogled mogel to prezreti.' Očitno je tOv kar izstopa iz perspektive, nekaj, kar zadeva pogled, ga gleda in s tem ustavlja branje slike. To nekaj očitno fimikcionira kot meja, kot rob ali vsaj kot pregib v določenem sli-kiarstvu: črta, od koder ne gre več za isto sükarijo, tj., ne gre več za albertijevski »ploskovni presek vidne piramide«.^ če pomeni zajetje pogleda v trojno distanco, ki producira ugodje in odlaga užitek, produkcijo slikarjeveiga govoras njegovega glasu, pomeni konstitucija roba, gube njegoivega diskurza luminiozno subverzijo tega diskurza. Telo, kii je svetlobno zaradi odsevanja, je — kot pravi Sohefer — hkrati »iracionailna meja vsake prostorske bonistrukcije«.' Svetlobna lisa, ki o njej govori Lacan, je v iiLuzio- nističnem slikarstvu; figurirana z ambivalentno figuro, ki producira pikturaìni diskurz (slikarstvo kot diskurz nekoga o nečem), hkrati pa v njej ta diskurz usahne. Po Scheferju je »edini nauk barve«, da »barva nima stopnje, nima lokalnega tona — ampak stanja, ta stanja pa so sama subistnca in če se jih guba, naborek le dotakne, so te substance le še pomanj-kljive« — mazzocchio pa je prav obroč gu- banja.'o Ta figura, ki svetlobno točko figurira, a j-e ne nadomešča, je emblem siistemia perspektive in hkrati nekaj druigega;: je prav- zaprav neberljiva. Superpozicija prevodov oz. interpretacij se v njej ustavi kot v jedja-nju: je zadnji element siis'te-ma in hkrati njegova zunia-njost: smrt, otrok, žival zunaj podobe — a v prizoru, ki podobo kenstiuuira kot iluzijo — so v podobi odsiotni, vendar vanj-o posegaj-o iz njene'ga prizorišča, so njena predpostavka in effigie, so hkrati eroibl-emaia slikarstvo oz. njegova figura in njegova (latentna) sub- verzija. To je seveda možno le tedaj, če je funkcija slike v nekem razmerju s pogledom, to razmerje pa ni past zia pogled." Obscenost videnega prizora — polom srečanja, katastrofa he-tero- geniosti — je v zvezi s promiskiuiteto objektov, ki igrajo to fiigu- rativno vlogo: obrobne pošasti, ki so hkrati kolof-o-n dvcmia in gro- teskna subsititiucija Ucceliovega mazzocchi-a in bržkone tudi m-azzocchia 77 pri Pieru della Francesca, njegovo navidezno nasprotje ali njegova metafora (kiajti mazzocchio je — kot pravi) Schefer — »zgolj geo- metriična poèast«).'^ Vloga mejnega elementa (kakršni so prevarane živali ali živali, ki so sredstvia za varanje očesa — ki) so tato metonimija iluzijske mašinerije — so anamorfični »objekti« ali groteskne pošasti) ni semantična, tj., narativna ali sinubolizirajoča', temveč diferencialna: ti elementi so deitotike, pretikala, ki povezujejo — kot se protislovje reprezentira z diskuraom paradoksa — in obenem diferencirajo, raz- mejujejo imitaitivno iluzijo od »realnositi« oziiro,ma' »okolja« iluzije: prizor od dekora. Ti elementi konstituirajo iluzoren pregiib mied odrom in otočinstvomi: iluzoren, koMikor je zveza, pot, konitinuiumi, in realen, kolikor je simptom razlike, ki ni demarkacijav temveč pasit za subjekt; ti elementi so »zadnja gesta razdelitve nekega druigegai kataloga; vsak možen detajl je v njem nado.meščen s kaikšncm. telesom.«'^ V tej' delitvi ni meje, ampak rez; prerezano pa nns skiopično pcdje, ampak pogled: obe vidnosti — slika in njen ambierub — ne vzdržujeta medi seboj nikakršnega' dialoga', medi njima nii nikakršnega ujemanja. S]ii.ka in podoba, prizor s sliko ali na sliki sta kontradiktorna' termina, ki — združena v struk'turo pasti — komstituirata utopijo srečanja, stika, utopijo, ki sama ni) nič drugega kot podoba, in sicer podoba interioriziranija slike v pripovedi, tj-., v iluziji dialoga med sliko in njeno z'uinanjos'tjo. Ta üuzarni dialog je učinek tistegai, čemur pravi Lacan se videti, kako vodimo; vsa zvijača iluzije ne bi imela no'benega smisla, če v njeno retoriko ne bi bila vpisana nujnost, da se dvoiuimn,o posreči, da se prekosi, pa ne na ravni prepro'Stega nasedanja perspektivrn iluziji, a-mpak na ravni retorične argumentacije v anekdoti. Anekdota je potemtakem tis'ti dodatek MuzionisUčnega slikarstva^ ki ga to slika,rstvo nujno potrebuje, da se utemielji kot imitacija in kot simu- lacija lastne zuna,njosti. Uspeh iluzionistične slike je v tem, da se kot iluizija razkrije, hkrati pa prikrije nara-vo svoje üuz'omoS'tL Prese- nečenje razkritja pa ima karakterističen učinek) (npr. vanitas), hkrati pa dodeljuje groteskn,im elemenitO'm status ko'lofona dvomia; dvoma, ki se vzpostavlja retrospektivno, hkrati z razkritjem ikuaornosti 'per- spektive. Tako praivi Schefer o ma,zzocchiiu" pri Uccellu, da igra dolo- čeno vilogo v pripovedni ali mitološki neverjetnosti, da je znak ne- možnosti, da bi il,usitrirali eno samo predzgodo'Vins'ko ali zgodo- vinsko katastrofo, znak, ki vpisuje paradiigmatično pregrado kot fa'ntazem v zgodovini; tako punktuira pomainjklijivosti figurativnega telesa (ta'ko da ga blazonira, ra^olavlja, razčetverja) znamenje, indie selekcije nekie druge te'me, ki jo zajema neki dru'g sim'boli'zi- raj'OČi red.i'' Taikšno razkritje iluzorno-sti je past pripovedi o sliki oz. o slikar- stvu, kajti s tem razkritjem se pripo'ved konstituira kot spoznavna operacija, siüka pa kot njen predmet, prek tega' ovinka se dogaja naturaiiizacija iluzije v dis'kurzu opti'ke: »mazzocchio konec koncev nakazuje le nemiožno sobiivanje figurativnega kot logičnega polja presupozicije s pikturalnim poljem«!^ oz.iroma »reprezentira figu- rativno polje kot fikcijsko polje, odpira njegovo mrežo: je mera uvajanja heterogenega elementa v celotO'«.!' Iluzija v diskurzu o vi'dnem figurira kot naravno dejstvo, ki je hkrati predmet prouče- vanja, hkrati pa ovira, ki onemogoča nje'goivx> verifikacijo v stvar- skem: če je namreč vsak pogled' po naravi deformirajoč, tj., ikuzoren, tedaj si O'ptika s to o'predelitvij'o sama odvzame možnost za, dokončno utemeljitev. Pripovedova,m prizor razkritja je .hk'raiti prizor, ki- zajema ugodje gledalca v pripovedÍL Ta gledalec je konistituiran kot subjekt, ki ve, kot narcisovs,ka konstitucija^ za katero je radikalna razlika, ki konsitituiira prizor s sliko, peripetija, diferenciraj'OČi objekt pa njegov 0'bjekt a. Če je guba material iluzio'nistične slike, j'e ta odloči'lna malen- kost, ki konstituira prelom slike, njen rob, kraj, kjer je gU'bovje nabrano, prazen kraj: mazzocchio je njegova em)blematična podc'ba. Braco Rotar 1 R. Huygue, Dialogue avec le visible, Flammarion, 1955, str. 67. 2 Cf. J. Lacan, Le séminaire XI, Seuil, 1973, str, 121. 3 Cf. J.—L. Schefer, Le Déluge, la peste. Paolo Uccello, Galilée, 1976. 78 4 A. Dürer, Unterweisung der Messung, Lange & Fuhse, II, str. 319, Po Pa- nofskem Izraz perspektiva ne izhaja nujno Iz perspicare v pomenu »videti skoz», temveč lahko tudi iz perspicare v pomenu »videti razločno«, tako bi izhajal iz do- besednega prevoda grškega izraza optikè. (E. Panofsky, La perspective comme forme symbolique. Eds. de Minuit, 1975, str. 37). In če se perspektiva v renesanč- ni italijanščini spremeni v prospectivo, ta sprememba pa implicira spremembo pogleda, uprtega v točko (Brunelleschi), v pogled naprej (ibid.), je to nasledek izhodiščne dvoumnosti termina. 5 Cf. Lacan, op. cit. str. 98. e Ibid., str. 102. 7 že Panofsky ugotavlja, da je »perspektiva po svoji naravi dvorezno orožje: če namreč daje telesu prostor za plastičen razvoj in mimično dimenzijo, daje tudi svetlobi možnost, da se razprši v prostoru in da pikturalno razkroji telesa. Prav tako ustvarja razdalja med človekom in stvarmi: »na prvem mestu ;e oko, ki vidi, na drugem predmet, ki ga vidi, na tretjem pa razdalja med njima«, pravi Dürer po Pieru della Francesca.« (Panofsky, op. cit., str. 160, cf. Panofsky, Dürers Kunsttheorie, str. 43). 8 L.B. Alberti, Kleine kunsttheoretische Schriften, Dunaj, 1877, str. 81. 9 J.—L. Schefer, L'espèce de chose. Mélancolie, Flammarion, 1978, str. 21. 10 Schefer, Le Déluge . .., str. 154. 11 Cf. Lacan, op. cit., str. 93. 12 Le Déluge . . ., str., 154. 13 Ibid. 14 Ibid., str. 148. 15 Ibid., str. 148. 18 Ibid., str. 149. 79 PLURALNOST IN NJENA OMEJITEV Univerza in pluralnost Zdi se, da izbira tematike o pluralnosti ni zgolj naključna, saj jo je predlagalo brezose-bno pristojno mesto na Univerzi. Nujnost uni- verzitetnega govora je namreč, da je v njem védenje na mestu dejav- nikav in ga z mesta resnice tega govora usmerja nedoločni »nekdo.« Da bi prikrilo resnico te svoje brezosebnosti, se univerzitetno véde- nje predstavlja koti mnogovrstno porazlikovano, pluralizirano. Uni- verza védenje najprej razdeli na .koščke, nato .pa ga postavlja v zanj pripravljene ograde, kjer ga klasificira, unedi^ in izmeri nje- govo vrednost. Taka klasifikacija labko zaja.me celoto védenja. Naj na- vedem primer: Heglov Očrt enciklopedije filozofskih znanosti. Res je. da je omenjeno delo napisal za univerzitetno rabo, kot priročnik za svoja predavanja, ko je po več kot desetih letáh v Heidelbergu zopet prestopil univerzitetni, prag. Za imiverzitetno klasifikatijo je značilno, da mora v svojem védenju odmisliti razsežnost primera, s tem pa mora odmislitii dolo- čene, večkrat kar najbolj odločilne! poteze pojavov, s katerimi se ukvarja. Zato so univerzi očitali, dai omejuje napredek spoznanja. Poglejmo npr., kaj pravi Hegel v svojem »Očrtu«, v odseku z naslo- vom »Razmerje med spoloma« (Das Geschlechts^Verhältnis). Odsek je vključen v razdelek »Živalski organizem«, ta v poglaivje »Organ- ska fizika«, poglavje samo pa zopet v drugi del celotne raizpraive z naslovom »Filozofija naratve«. Individuum je tod del rodú, in lahko vstopi z drugim individuom, ki je prav tako del rodú, v dve raz- merji: in sicer v razmerje agresivnosti aili dopolnitve. V razm.arju do- polnitve z drugim individuum zapolni svoj manko, in s tem posre- dovanjem proizvede brezspolno življenja Pri tem je oploditev vklju- čena v proces ohranitve rodu (Begattung), slaibe neskončnosti, in kot ta ni zajeta v govor: smrti individua je dokončna, če ni podvrže- na še »višji določitvi.' V pluralnosti odnosov govornega univerza se tako izgubi tisto,, kar je zai določitev novega individua v govoru prav gotovo kar najbolj pomembno, in to je spolna razlika. Zadoščeno pa je brezosebnemu načelu, ki ureja celoto védenja. Univerzitetnemu govoru bom skušal postaviti nasproti neki drugi govor, govor psihoanalize, 'ki ga zani.ma zlasti razsežnost primera poja- vov, tista njihova plat, ki. se izmuzne klasifikaciji. Psihoanalitični nauk prične s spolno razliko, ob tem. ko zatrjuje, da spol ni najprej neka'j naravnega!, da nii že kar biološka lastnost. S tem jasno kaže na to, da je spol zai človeško bitje določen v govoru (v govoru Drugega), in sicer tako, da pri njegovi določitvi tega dejstva ne moremo od- misliti. Freud in kultura Za trenutek bom pustil ob strani vprašanje, kako govoreče bitje prevzame spol, in bom najprej zatrdil, da je to vprašanje, vko- likor gre pri njem za nezvedljivo razsežnost govora, tudi vprašai- nje kulture. V samem posegu bom skušal kasneje opozoriti na enega izmed načinov, kako se psihoanalitični govor sooča z vprašanjem pluralizma v kulturi. Znano je, da je Freud večkrat govoril o kulturi, in da je izraz tudi uporabljal kot teoretski termin. Njegova izjemna razgledanost je gotovo spodbudila načrt, ki ga je bil predlagal: skušali naj bi pre- gledatii védenje, ki ga je bila proizvedla kultura v najširšem smislu izraza, — seveda ob vpadu védenja analize v védenje kulture. Ob tem se velja spomniti nje'gove zamisli idealne psihoanalitične uni- verze.^ Ko je preučeval sam termin »kultura«, pa je bil posebno po- zoren le na določene njene poteze, in sicer na tiste, ki povezujejo konfMkt posamičnega subjekta s kulturnimi instancami, kot je npr. »kulturni Nad-jaz«.' V nasprotju s Freudom Lacan besede »kultura« ne uporablja kot termin. Čeprav je ne le ohranili, ampak še razširil seznam panog, ki 80 jih lahko štejemo za sadove kulture, in ki morajo zanimati) psdho- anaiizo*, išče hkrajti) v njihovi ploiralnositi stalne potveze, konstante. Ob tem opoizarja na izostanek formalizacije v času začetkov psiho- aitalize, kljub temu, da zlasti) Freudovi teksti že često nakazujejo njeno smer. V tej smeri reducira pluralnost kulture na matrice go- vora, razumljenega kot družbena vez. Lahko bi torej dejali, da ga v kulturi zanimajo zlasti tisti mehanizmi, ki) je mogoče zapisati njiho- va nespremenljiva razmerja in kombinatoriko, jih formalizirati. La- can skuša tako le izvesti posledice redukcije pojavov v kulturi, — redukcije, ki jo zasledimo že pri Freudu. Freud s kulturo vselej ne ravna ravno v rokavicah. V spisu Nelagodje v kulturi pravi npr. takole: »Za našo bedo je v véliki meri odgovorna naša takozvana kultura.«5 če je Freud omenil kul- turo, je to bilo zlalsti zato, ker je na njene učinke naletel v svoji praksi. Kajti) to, kar se v analizi prenaša', kar je rečeno, moramo prav tako uvrstiti med kulturna dejstva, ali, če hočete, dobrine. Nas bo najbolj zanimalo, kako je Freud ravnal s tistim, kar se je bilo kulturnega preneslo v analitično raizmerje. Odgovor se zdi preprost: še tako bogat in raznovrsten material, ki ga je subjekt podal s svojega — kulturnega — ozadjai, je namreč najprej redu- ciral, skušal je izolirati njegove ponavljajoče se, nespremenljive po- teze, — vendar tako, da ob tem ni zanemaril nikakršne podrobnosti primera. Ni namreč klasificiral' različnih primerov tako, dai bi jih vstavljal v že naprej oblikovan kalup, — pač pa je izoliral odločili- ne poteze, konstante v zbirki vsega tistega^ kar je bilo rečeno (del- no je na takšnii podlagi prišel do kulturne konstante Oidipovega kompleksa). Lacan nedvomno nadaljuje to usmeritev, ko večkrat opozarja tudi na monotono, enolično plat subjektove pripovedi, — ini zdi se, da je prav zato reduciral/ smisel te pripovedi na umanjkano srečanje, ki zaznamuje skanzijo prebujenja. Rrav & to redukcijo pa psihoanaliza, kot že rečenoi, skuša ohraniti razsežnost primera. Hegel in Freud: dve vlogi zapisa Redukcija rečenega torej izolira določene ponavljajoče se poteze, ki jih je mogoče zapisati Zato lahko vprašanje zastavimo tudi takole: v kakšno pomoč nam je lahko zapis prii tem, ko skušamo ohraniti razsežnost primera? Tega vprašanja se bomo najprej lotili načelno, tako da ga bomo ilustrirali z v ta namen zgrajeno konstrukcija Konstrukcijo bom poimenoval: razlika med Heglom in Freudom. Če vam je tako prav, lahko Hegla in Freuda razumete v tem kontekstu kot imeni^ ki sem ju obudil zato, da bi poudaril specifičnost nauka o redukciji, o ome- jitvi', ki jo vpeljuje analitični govor. — Naš Hegel obravnava vse posamične primere kot — če hoče- te — kulturne pojave (med temi tvori narava le en sklop), ter jih premerja z Enim načelom, dojatae jih kot odseke njegovega giba- njai, kot pluralno bogastvo tega Načela. Vsi posamični primeri so torej povnanjenja Enega načela, ki jih je treba u-rediti v organ- sko celoto sistema. Med primeri oz. pojavi obstaja hierarhija, glede na katero so tisti, ki so bliže Načelu, Ideji (po »Enciklopiedijii« se zaporedoma zvrste v triadi logične ideje, narave in duhá) postavljeni nai višje mesto od svojih predhodnikov. Hierarhija je zgrajena tako, da lahko vsako od posamičnih povnanjenj Načela najde svoje lastno mesto v sistemu, tako da se vpiše glede na iz^tirjeno in vtirjujoče Eno, s tem pa vstopi tudi v razmerje z vsakršnim od ostalih, ki so prav tako udeleženi na Načelu. Od tod presenetljiva posledica, da je v Heglovem trojičnem sistemu (vsaj kar zadeva Pojem) odlo- čilna dvojna matrica »Univerzalno { pog^^tóno ° Univerzalno torej privzame dvojno vlogo: ni le Univerzalno, ki podgrajuje sistem, ampaik je tudi »samo postavljen'o kot vrsta na strani posamičnega«.' Na drugi strani pa tudi posamično ni zgolj posamično, saj- s svojim obstojem obeleža trenutek prehoda začetnega Enega, — vendar pa je za nas važno, da je posamično odpravljeno v svoji razsežnosti prime- Jl^i. ko je vpisano v kulturno sfero v širšem smislu, pod Eno-Načela Ce so pri posamičnem zares odločUne le poteze njegove podreditve Unirverzalnemu, z izolacijo teh potez nismo ohranili razsežnosti pri- ''lera, ki jo lahko predstavlja posamično: — redukcija teh potez pa 81 ravno ustreza podreditvi posamičnega Uni-verzalnemu. Ko so vsa dejstva podrejena Unihverzainemu načelu, in so — rečimo pač — povzeta v kulturi, se kultura pod sojem tega Enega iizkaže kot nekaj pluralističnega. Vselej, ko je govora o pluralizmu, je ta plura- lizem v sivoji sržil bogastvo Enega. — Nasprotno služi pri našem Freudu redukcija, izolacija dolo- čenih ponavljajočih ae potez v območju posamičnih pojavov temú, da bi se ohranila razsežnost primera. Vprašati se seveda moramo| na kakšen način. Odgovor je: tako da. tisto, kar je v primerih izo- lirano — rečimo mu kar zapis — zaživi' tako rekoč lastno življenje, ne da bi ga ob tem vzeli za enotno merilo posamičnega. Freud bo- gastvo pojavov najprej zaresi zreducira na določene odločilne poteze. Le ker se zapis pri njem osamosvoji, je to na drugi; strani mogoče tudi posamičnemu: pojavi odslej ne kažejo več svojega bogastva kot kamenčki v ogrlici Uni-verzalnega. Pluralistično merilo pri njih od- pove. Ne razvrščal jih več glede na njihove lastnosti, ki bi konec kon- cev izkazale le njihovo pripadnost Enemu načelu, — pozoren po- stane na) njihovo realno plat. Posamičnih pojavov ne opazuje več kot elementov določenega razreda, — odslej tvorijo zbirko, v kateri vsak ohrani svojo specifičnost. Zapis, ki ne razbira več vtiskov Uni- verzalnega načela, in zato ne tvori zaprte strukture, pa lahko zopet uporabi za obravnavo posamičnega, ki ohrani razsežnost primera. Rečem lahko, da ta Freudovo usmeritev pojasni Lacan, ko uvede matem. Matem, minimalna struktura zapisa, namreč zahteva sub- jektivacijo, ter mora, da bi ustrezno nastopal), sam izkazati svoje bo- gastvo s koščkii realnega, ki so mu edini v opora. )»Bolj kot je ena in ista stvar, tem bolj se spreminjal«', razsežnost posamičnega, pri- mera), pa tako ostane ohranjena, če kot jedro materna nastopa označevalec (in tega prehaja vsak pojav, ki ga povzame govoreče bitje), bil lahka dejali, dal se mora kulturai. tista ki ne upošteva pre- hoda zapisal, izkazati za) pred-kulturalistično. Nujno namreč mora abstrahirati od kombinacije označevalcev, mest in terminov, ki ji pravimo govor. Tai kombinacija pa vsebuje zarezo, ki ni nič druge- ga kot posledica) prvotne podreditve subjekta označevalcu. Freud reducira pluralnost izkustva vse do koščka realnosti: označevalca Da bi pojasnil način redukcije pojavov — in to so končno poja- vi kulture —, ki jo je uporabljal Freud, sem izbral koti primer njegov- spis »Otroka tepejo«.' Že sam naslov izolira določen označevalec, namreč staivek, ki je slovnično (dobro) oblikovan, in je postelvljen med navednice, kot da bi šlo za izraz metajgovorice. In res gre za izjavo, ki. je sub- jektu na) določen način tuja, ki pa na drugi strani zopet tvori jed- ro, okoli katerega) se včlenjuje njegov ob-stoj. Pomembnost tega sestavka glede na pluralnost vsega tistega, kar lahko subjekt izjavi, poudarja) dejstvo, dia lahko ta stavek, kot že sam na sebi za običaj- nega govorca ne predsta)vlja nič nenavadnega), subjekt artikulira le s kar največjo težavo. Stavek »Otroka tepejo« je namreč »predstava fantazme« (231) perverzne fantazme, in ga subjekt, ob precejšnjem »omahovanju« (231), lahko izjavi šele v območju neke posebne družbene vezi, psi- hoanalize. Vendar je ta izjava tipična, značilna za primer perverzije, in ji kot taki lahko pripišemo vrednost konstante, — to pa je ravno po vod, dai se Freud zanjo zanima. Postopek redukcije, na katerega) smo pozorni, opiše (242) Freud s tremii stopnjami ožitve materiala (ponazorili bi jih lahko s trem: koncentričnimi krogi, ki se ožijo vse do izjave fantazme) : L Sprva je imel Freud na razpolago obilico primerov perver- zije. 2. Med temi je izoliral Le šest tipičnih primerov (in sicer štiri ženske). 82 3. Tipična pri teh primerih pa je raivno možnosti, da izoliramo vselej znovaj pojavljajoči se označevalec, monotonii stavek »Otroka tepejo«. Če se ta v temelju enotna izjava najprej zdi enostavna, pa kmalu pokaže presenetljivo bogastvo ob različnih stopnjah subjektivnega raEvoja. Razvoj fantazme je kulturaliziran Najprej je fantazma predstavljena kot »prezgodnji zaEtanek« (234) v kavzalni verigi. Vzrok je torej treba razkriti, in se tako nakazana smer raziskave prav dobro ujema z načelom, da se subjekt razvija, da zaporedoma prehaja določene, vse bolj razvite stopnje raizvoja. Vendar pa se Freudova pozornost usmeri k vzniku in ana^ Uza označevalca, in če je vzrok umeščen v otroštvo, lahko to otroštvo pomeni trenutek subjektovega prvotnega vpisa pod označevalec. V tej smeri so izolirana trii obdobja, in v teh obdobjih je fantaz- ma kuKoralizirana (vse več elementov izobrazbe lahko raizberemo v njej): 1. Najprej fantazma nastopi že pred vstopom v šolo. 2. V drugi dobi se fantazma oblikuje ob tem, ko subjekt v šoli opazuje, kako tepejo otroke. Vsebina se glede na predhod- no dobo spremeni, saj je tepenih več otrok, in ne Ite en sam. Ob vsem tem skuša fiksacija na drugo dobo' izbrisati vtisek prve. 3. V višjih razredih prenehajo s tepežem otrok. Vendar pa fan- tazma vztraja in dobi novega zaleta 0'b branju knjig. V tej tretji dobi otrok sam išče različne situacije ini institucije, v katerih so poredni otroci tepeni ter kaznovani. Omeniti moramo, da fantazma pervertira realno vzgojo: otrok, ki so raizvili fantazmo, često niso vzgajali takoi, da bi jih tepli, am- pak ravno nasprotno. In če je s fantazmo povezano ugodje^ je opa- zovanje realnih kalzni v šoli prej povezana z neugodjem. Označevalec v kolofonu dvoma Težko je doseči, da subjekt izjavi fantazmo. Ni torej lahko priti do trenutka, ko se vse kar je bilo povedano, ve® prineseni material, reducira na tisto, kar je tipično, odločilno, kar ima razsežnost izre- ke, — kar se v rečenem izreče tako, da se le stežka izgovori. Ob tej točkii pa se Freud ne zaustavi^ ampak ga zanimajo možne transformacije, premene te na pogled enotne in otrple izjave. če namreč sedaj od subjekta zahtevamo, da nam podrobneje opredeli začetno, in kot vidima nedoločna razmerje (ki ga zaznamu- jeta dve vprašanjk Koga tepejo? Kdo tepe?), nam najprej odgovori tako, da vrine začetno izijavo v »koilofon dvoma«:' '»Prav ničesar več ne vem o tem; otroka tepejo« (233). V tem ob-roibju dvoma bo Freud prepoznal s-ubjektovo najbolj lastna védenje, in bo sledil njegovim premenam, kot jih za vsak spol posebej oblikuje označevalec. Sedaj mora ugotoviti, da fantazma sama po sebi »nima pravega mesta v tkanju« (235) nevroze, ter da maramo, če ji hočemo to mesta odmeriti, odstreti, kar je bil subjekt prikril) iz svojega otroštva. Bogastvo označevalnih premen Izkaže se, da je otroštvo, o katerem je govora, strukturirano okoli treh fraK (ki jih lahkcx če hočetev razumemo tudi v matema- tičnem smislu kot vrednosti spremenljivke), okoli treh »premen« (235) na pogled nepremične izjave. Način prikaza kombinatorne zmernosti strukture je tor^ retroaktiven^. Ob tem se Freud zopet zanima za ta, kar je različnim primerom skupnega; zanimajo ga ko^tante, ta kar lahko »določimo z gotovostjo in vselej nai enak način« (236). Spolna razlika je upoštevana kot izhodišče, vendar ob "neitiodološki omejitvi na ženske subjekte (235-6). Podano je le tisto, »kar je nujno za predstavitev povprečnega stanja« (236). 83 Iz samega načina obravnave torej sledi, da perverzija ni nekaj prirojenega, ampak je zavezana določeni strukturi, ki jo zaznamu- jejo premene oznalčevalcai Perverzija je kulturno dejstvo že zato, ker lahko njen postanek določimo retroaktivna preko ekrana Oidipo- vega kompleksa. Seveda pa je kultura zvedena nai strukturo. Če bo- mo skušali v tej strukturi razbrati urejenost govora, bomo tako na nek način le do konca sledili) namigu, ki nam ga ponuja Freud: per- verzija ni razvojno, ampak strukturalno dejstvo. Vzamimo torej primer, ki ga Freud obravnava najbolj podrob- no, in sicer — kot pravi — primer normalne, ženske nastavitve do Oidipovega) kompleksa. I. Prva, saidistična in zalvedna faza v transformaciji fantazme pri deklici ustreza) — kasneje potlačenemu — vpisu subjekta pod prvoti označevalec. Fazo abeleža stavek »Oče tepe otroka (ki ga sovražim) «. Subjekt v samem dejanju tepeža ni neposredno prisoten, saj ni- koli ni tepen sam, ampak vselej neki drugii otrok. Praiv tako subjekt nikoli ne tepe. Je pa) v razmerju z drugim otrokom — ki ga sovraži. Oseba, ki tepe, se izkaže za dekličinega očetai. Pomen prvotnega stavka je v zahtevi po očetovi, ljubezni, ki je prihranjena le za subjekta samega: »Oče tepe tega (drugega) otroka, toorej ljubi le mene samo«. Subjektovo željo tako predstav^lja oče, ki tepe drugega: otroka). Ta faza ni ne scela seksualna, niti) ne docela sadistična. II. Tisto, kar je skušala prva faza neposredno udejaniti, namreč »predčasno izbiiro (ruoirmalne) inicesitne ljubezni« (23-9), v drugi fazi zapade potlačitvi. Prehod od prve k drugi fazi je važen, saj so se dogodile nadvse pomembne spremembe (große Umwandlungen). Druga, nezavedna in mazohistična faza je inverzija prve, pri tem pa je oiparatar premene subjektava zavest o krivdi (ta namireč pra- vHoma spreminja sadizem v .mazohizem).. Gre za obrat prvotnega »zmagoslavja« (240), za regresijo glede na prvo fazo: »zavest o krivdi in erotika' sovpadeta« (240). Tisti, ki tepe, je ostal ista oseba: oče. Tepen pa je sedaj prav oni otrok, ki fantaziira. Subjekt torej takorekoč zahteva, naj ga oče tepe, in obenem prevzame dve vlogi- tistega, ki fantazira, in tistega, ki je predmet tepeža. Stavek, ki fazi ustreza, je naravnan pasivno: »Oče me tepe«, ir. zamenja pomen prve faze »Oče me ljubi«. Pomen druge faze je v zanikanju prve: »Ne, oče te ne ljubi (saj te tepe)«. Ta faza je, kot rečeno, nezavedna, m je konstrukcija analize. III. Tretja, zavedna in sadistična faza), je zopet premena druge in se približa prvi. Oseba, ki tepe, ni nikoli oče, ampak je njegov zastopnik, npr učitelj. Tepenih je več otrok, doliočenegai, moškega sipola. Subjekt sf spremeni v gledalca), ni, več aktivno udeleženi, ampak le še neoseb- no prisostvuje dogajanju. Pač pa prevzame precejšnje bogastvo za- četna monotona in enostavna situacija) tepeža: tepež lahko nadome- stijo najrazličnejše kazni in ponižanja. Fantazma postane podlaga seksualnemu vzburjenju in onanistični zadovoljitvi. Novost v pomenu fantazme v tej fazi, je glede na prvo v prem.iki: poudarka na) prvi del stavka: »Oče tepe drugega otroka, ljubi le me- ne«. Drugi del stavka (»Oče ljubi le mene«) je torej prestal' potla- čitev. Vsa množica tepenih otrok je pravzaprav subjektov nadomes- tek: zadovoljitev te po obliki sadistične faze je mazohistična^ Obe nem deklice opuste svojo ženska vlogo, in hočejo biti dečki. Pri treh faza)h fantazme, ki jih opiše Freud, imamo opravka ; kombinatoriko. Da bi jo pojasnili), jo bomo skušali predstaviti s po- močjo minimalnega aplata, ki ga je predlagal Lacan, da- bi forma- liziral osnove danosti štirih družbenih vezi. Zdi se nam namreč, à premene treh faz fantazma, ki jih opiše Freud, če niso razvojni ampaik struktuiralna dejstva, ustrezajo zaporednim subjektovim vpi- som v gospodarjeva, histerikovo in univerzitetno družbeno vez. Lahko si seveda zastavimo vprašanje, kaj nam omogočal odme- riti perverziji tako izjemno mesto v strukturaciji subjekta. Odgovo- je: nič drugega kot pozornost, ki ji ga je odmeril Freud pri subjek- 84 tovem prevzemu spola: perverzija je namreč povezana s subjelitovo fiksacija na) označevalec. Lacan nas uči, da označevalec ne nastopa sam, in izoMra dva oz- načevalca (Si, S2), pri čemer en označevalec predstavlja razceplje- nega subjekta ($) za drugi označevalec; — kot produkt te operacije izpade presežek-užitka, predmet mali a. Ti termini, nam še pravi, so v določenem redu permutirani na štirih mestih: dejaivnika, druge- ga, resnice in proizvodai, — celotno struktura pa obeleža vrzeL S pomočjo matemov prvih treh govorov lahko sedaj premerimo tri faze fantazma »Otroka tepejo«: I. V prvi fazi je nai mestu resnice subjekt, ob svojem prvotnem vpisu pod označevalec (oče), ki je namestu dejavnika: Si Si (oče) deluje na drugega (drugega otroka), na drugi označevalec Sä. Ta drugi označevalec, S2, je tisti^ ki zanj prvi označevalec. Si, predstav- lja subjekt $. Operacija proizvede presežek-učitka, a, »nekaj, kar je podobno slutnji poznejših dokončnih in normalnih seksualnih ciljev« (239), s katerimi je subjekt v neizmerljivem odnosu: $//a. Dobili smo formula fantazme, kii o njej pravi Lacan: »V gospodarjevem go- voru zadovolji presežek-užitka subjekta le tako, da je v podporo realnosti fantazme same« (ScUicet 2/3, str. 97). II. Poglejmo drugo fazo. »Prehod v histerični govor izhaja (...) iz učinka regresije, nazadovanja«, nam pravi Lacan (Scilicet 2/3, str. 88). V tej fazi, ki jo je treba rekonstruirati, je presežek-užitka ločen od védenjai: a // S2. Lacan nam pravi tudi: »histerik je razcep- ljeni subjekt, ali, drugače povedana, nezavedno na delu, ki postavi gospodarja ob steno, da bi proizvedel védenje« (Sciliceti 2/3, str. 89), torej v našem primeru $ ^_Si^ Sì III. V tretji falzi oče ni nikoli ta, ki deluje, pač pa najdemo na me- stu dejavnika njegovega predstavnika: Ss —Množica individuov 'Si drugega spola je na mestu drugega: S2 ^ a. Proizveden je subjekt kot gledalec, ob tem pa so i»vsi mnogi nedoločeni otroci, ki jih tepe a učitelj, le nadomestki lastne osebe« (242): —. Proizvedeni subjekt $ je ločeni od prvega označevalca (potlačitev drugega dela stavka): Si // $. IV. Našo primero bi lahko razširili še na matem analitičnega govora: ta govor je obenem mesto, kjer se artikulirajo tri predhodne faEe. Vanj lahko vstopimo z obratom najvažnejše, druge faze (sub- jekt lahko doseže analitični govor z določenim zasukom histerič- nega govora). Pri analitičnem govoru si lahko pomagamo še z nekim mestom iz Freudovega spisa (243), kjer govori o dveh možnih usodah per- verzije. Perverzija je namreč konstitutivna za subjekta kot take- ga (in ne le za perverznežai), vkolikor gre pri njem kot govorečem bitju (to točko smo že omenili), za fiksacijo, za podvrženje določe- nemu označevalcu, falosu. Subjekt prevzame lastni spol z vpisom glede na ta označevalec. Dve usodii, ki ju lahko doživi otroška per- verzija, pravi Freud (243), pa sta naslednji: (1) Perverzija lahko vztraja in korenito moti celotno subjektovo spolno življenje, (2) lah- ko pa tudi ostane v ozadju njegovega normalnega spolnega razvoja. To pa pomenil, da perverzija v subjektovi spolni konstitucijii ni ne- kaj izjemnega!, ampak je korelativna subjektivnemu prevzemu last- nega spola. Primer (1) nastopa časovno pred analizo, vrzel med (1) in (2) pa zapolni analiza. Vezi subjektove konstitucije namreč v Prirtieru (1) »niso bUe dovolj trdne« (243). Te vezi lahko poveže ahialiitični govor tako, da postavi na mesto dejavnika presežek-užitka (a), $ pa je na mestu drugegai Fantazma ($//a) kot izjava metago- vorice v subjektovi srži; ni več potrebna: prvotni označevalec je namreč ločen od védenja (S2//Si). Tako je v temelju subvertirana tudi struktura univerzitetnega go^-ora, ki nudi od-govor na vse: subjekt izkusi, da nič ni celo, da 85 Drugi niimai že vnaprej pripravlfjenega odgovora: S (A). Označeva- lec nai meatu Drugega manjka. Freud nato uvede raeličico fantazma »Otroka tepejo« prii dečku. Kljub prvotnemu pričakovanju paralelizma ne zaßledimo. Najvaž- nejša razlika je prav v drugi fazi, kii smo jo pri ženskem subjektu prepoznali kot prehod histerikovega govora. Obeležava jo izjava fan- tazme, ki je zavedna, in se ^a&i »Mati me tepe«, prvi, nezaved- ni fazi pa ustreza izjavna oblika »Oče me ljubi«. Izostanek parale- lizma nam pojasni dejstvo, da ima fantazma pri obeh spoHh svoje jedro v fiksaciji na isti prvotni označevalec, v »incestuozni nave- zanosti na) očeta« (249), na instanco torej, ki ima zgolj referencialno vlogo^ Tisto namreč, kar v fantazmu tepe, ni nič drugega kot iii- strument, palica. Kulturalistična določitev siibjektovega prevzema spola Čas je, dal povzamemo razliko med dvema načinoma redukcije pkirailizma v kulturii, ki smo ju omenili nai začetku, in ki smo ju poimenovali s Heglovim in Freudovim pristopom. Pri tem nam boi ziopeti pomagal spis) »Otroka tepejo«, ki na koncu navaja dve reviziji Freudo)vega nauka: tidve sta dojeli »motive po- tlačitve kot spolne« (254), ne da bi upoštevali »človekovo arhaično dediščino« (254), namreč dolgá, ki ga govorečemu bitju zapusti vpis pod prvotni označevalec. Tako se lahko ta dva naukai, Fliessov in Adlerjev, izogneta — če se lahko tako izrazim — naddoločenosti go- vora, v katerem subjekt prevzame vlogo svojega spola, če tega sub- jektovega vpisa ne razložimo s pomočjo prvotne redukcije plural- nosti na zapisi, ter če ne upoštevamo kombinatoričnega bogastva zapisa, ki ga mora preiti subjekt, kaj lahko obravnavamo spol kot nekaj brezspolnega, in tako pridemo do optike pluralizma različnih načinov vpisa glede na redpostavljeno Uni-verzalno Načelo, ki smo gai morali postaviti na začetek. Temu vpisu pod Uni-verzalno tedaj ustreza optika pluralizma. Dejstvai, ki jih obravnavamo, tukaj sub- jektov prevzem spolai, pai se kažejo kot nekaj pluralnega v kulturi. Spol lahko tedaj, tako kot Fliess, dojamemo kot nekaj biološko da- nega, in potlačitev razumemo kot kulturni boj z drugospolnim v sub- jektu. Tako smo se izognili razsrediščujočemu učinku prvotnega vpisa' pod označevalec. Ali pa, tako kot. Adler, iz socioloških izhodišč postavimo primarnosti enega od spolov, ki ga vzame drugi (ženski) za model. Vpis pod označevalec pa nasprotno ne more biti subjektov model, ampak le vzrok njegove odtujitvene izbire. Matjaž Potrč ' G. W. F. Hegel: »Enzyklopädie der philosopischen Wissenschaften« (1830). Felix Meiner Verlag, Hamburg 1969 (& 369—370). (V »višji določitvi« individua moramo razbrati problematiko druge smrti, tj. subjektov vpis glede na označe- valec, in njegovo vključenost v govor). • »Poznamo seznam panog, ki ga je navedel Freud, in ki naj bi sodile med znanosti, vključene v idealno psihoanalitično fakulteto. Na njem so poleg psi- hiatrije in seksologije še 'zgodovina civilizacije, mitologija, psihologija religij, li- terarna zgodovina in kritika'.« (J. Lacan: »Vloga in polje besede in govorice v psihoanalizi« (1953), v »Problemi-Razprave« 141—144. Ljubljana 1974, str. 117). ' Glej konec VIII. odseka njegovega spisa »Das Unbehagen in der Kultur«. V Studienausgabe IX., S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main, 1974. O »Kultur- überich« piše še P. Legendre v »L'amour du censeur«. Seuil, Paris 1974 (»če obstaja razmerje kulturnega Nad-jaza z nekim nezavednim, tega razmerja ne more biti brez subjekta« — str. 37). ' »retorika, dialektika v tehničnem smislu, kakršnega ima ta izraz v Aristo- telovih Topikah, slovnica, in sam vrh etike govorice: poetika, ki bi zajela še ne osvetljeno tehniko šale« (op. cit.). = op. cit., str. 217 • Dominique Dubarle: »Logique formalisante et logique hégélienne«, v »He- gel et la pensée moderne«, P. U. F., Paris 1970, str. 136. Avtor navaja tudi zgor- nji model, — tako bi hegeljanska zareza ustreza procesu, ki ga opiše J.—A Miller v »Matrice« (Ornicar? 4, Le Graphe, Paris 1975). 7 J. — A. Miller: »Teorija tega jezika«, v »Problemi-Razprave« 192—193, Ljub Ijana 1979. str. 17. 8 S. Freud: 'Ein Kind vi^ird geschlagen' (Beitrag zur Kenntnis der Entste hung sexueller Perversionen)« (1919), Studienausgabe VII., S. Fischer Verlag. Frankfurt am Main 1973, str. 231—254. (številke v okroglih oklepajih, ki od- slej nastopajo v tekstu, se nanašajo na strani Freudovega spisa, Iz katerega smo uporabili krajše navedbe). • J. Lacan: »štirje temeljni koncepti psihoanalize«, CZ, Ljubljana 1980, str. 61. 86 IDEOLOGIJA I HISTORIJA (problemi naracije) Modernitet je, kaže Nietzsche, bolestan od historije i povijesti; moderan čovjek, ranjen i slomljen, više ne djeluje već trpi, bolestan i onemoćao od historijskog znanja. Vrijeme je da se ponudi jedna al- ternativna slika prošlog, da se ljubavi spram onog bilog dade novi lik. Subjekt se, drži Nietzsche, može u svojem odnosu spram povi- jesti orijentirati spram trojeg: Prvo, spram egzemplarne uloge prošlog. Veliki likovi prošlosti treba da za njega postanu »uzori, učitelji i t/ešitelji«, oni koji u nizu dodaju baklju, jednu te istu, od naraštaja k naraštaju, baklju »obi- čaja očeva«. Drugo, spram prošlog kao predmeta ljubavi. Ono nevažno, nisko i odbačeno može biti voljeno — ljubav će istinu zaodjenuti ljepotom, a »okićene će se činjenice izdvojiti kao otoci«. Treće, spram prošlog kao predmeta kritičkog znanja. Subjekt treba da bude u stanju spoznavati, presudjivati i suditi, u distanci koju uspostavlja znanje — tako će, nada se Nietzsche, ovaj biti u stanju ponovno začinjati (zeugen). Konačni je cilj ove trostruke historije da omogući subjektu da djeluje — ponavljajući povijest. U izlaganju koje slijedi susretat ćemo ponovno koordinate za- dane Nietzscheovim »Razmatranjima u krivi čas«. One će nam se po- kazati kao medjusobno solidarne, kao dimenzije koje vežu čvor ide- ologijskog diskursa i podvrgavaju subjekta njegovim učincima. Po- kazat će se da ni baklja očinskog zakona (Sitte der Väter), ni otpa- dak, ruina istrgnuta iz tijela povijesti, ni filologijsko-kritičko zna- nje koje konstituira historijsko pripovijedanje i njegov zapis, ne iz- vode djelatnika — koji se hoće spasiti od povijesti tako da je izgo- vara kao historik (oče-vidac) — iz zamki ideologije: »es ist nicht viöglich sich ganz aus dieser Kette zu lösen«. U čemu se očituje specifičnost pripovijednog u odnosu na takve jezične tvorbe kao što je pravni performativ, ili neposredni apel na slušaoce? Postoje li unutarnje, tekstovne značaljke koje signaliziraju ovu posebnost i dopuštaju da doznačimo pripovijedanju neke njemu posebno prikladne tipove ideosfere? Međusobni odnos govornika i slušatelja kao i njihovo odnošenje spram »poruke« nisu isti u pripovijednom i u argumentativnom dis- kursu. Okvir pripovijedanja pretpostavlja stanovitu suradnju u kon- strukciji »svijeta« o kojem se pripovijeda. Pripovijedač i slušatelj su saučesnici koji razgovaraju o odsutnom, o trećem. Pristati na pri- povijetku znači pristati na antidipaciju smisla, a u političkom diskursu vrlo često na oktroiranje smisla, znači su-izgrađivati smisaonu nit, pretpos-tavljajući razložnost i svrhovitost tamo gdje to hoće pripovije- dač. Kažu da djeca uče pripovijedati tako da prvo nauče baratati okvirorn priče (»Bio jednom jedan ...« i onda »... i tako su i dalje sretno živjeli«), korelativne fragmente koji obilježavaju početak i kraj, pa tek naknadno sve finese njihova povezivanja, da najprije ovladaju formama mogućeg narativnog smisla, označiteljskom artikulacijom, a tek kasnije »sadržajem«. Suradnja pripovjedača i slušatelja, pristanak na poklonjeni smi- sao, čini da smo u stanju razumjeti jednostavne pripovijedne nizove, svedene na čistu radnju, na glagol: »dođoh, vidjeh, pobijedih«. U usporedbi s institucionalnim performativom pripovijedanje iz- gleda kao slabija mogućnost, imaginarna zamjena za zbiljsko zado- voljstvo. Međutim, ova prividna slabost prikriva taktičku snagu: upravo stoga što je odvojeno od prakse, što ne postavlja neposredne ' hitne zahtjeve, pripovijedanje može djelovati tamo gdje ne postoje institucionalni uvjeti za »normalni« pravno-politički diskurz. Drugim riječima, u situaciji u kojoj je državni aparat uprave 1 prisile odvojen od aparata za proizvođenje ideologije, te ovaj potonji ne može djelovati normalnim institucionalnim putem, ideologijsko 87 pripovijedanje će biti glavno oruđe »ovladavanja« političkom zbiljom (to ne znači da ideologijsko pripovijedanje ne igra važnu ulogu u svakoj ideosferi, već to da ono postaje dominantni oblik samo u određenim, ne-normalnim uvjetima funkcioniranja ideologijskog aparata). Formiranje nacionalnih integracijskih ideologija u devetnaestom stoljeću je zemljopisno i povijesno najbliži primjer. Narodi čiji je politički život bio ograničen stranom dominacijom stiču »nacionalnu svijest« prije svega kroz historijs-ki mit, kroz konstituiranje nacionalne historije. Ideologijski aparat kroz koji se to ostvaruje je relativno autonoman u odnosu spram državnog aparata prisile (samostalno novinstvo, sveučilište, protestantska crkva u zemljama pod katoličkom dominacijom ili obratno), ali ta je samostalnost ujedno i odvojenost, čak antagonizam. Ono što se naziva »romantičnim« karakterom na- cionalnih ideologija je normalni rezultat ove odvojenosti. Marx je, izgleda, na sličan način vidio ulogu historijske memorije u političkoj praksi. Njegove primjedbe iz 18. bnimairea Louisa Во- napartea daju naslutiti da je za njega ideologijsko prisjećanje na prošlo dio onog mehanizma ponavljanja koji dopušta novom da se prepozna i identificira. U tom smislu historijsko pripovijedanje funk- cionira kao jezik u kojem su kodirane mogućnosti akcije; govoreći o tomu kako se Luther maskirao u sv. Pavla., a građanske revolucije u kostime rimske republike, on dodaje: »Tako početnik, učeći strani jezik uvijek prevodi u mislima na svoj mate- rinski; duh novog jezika još nije usvojen i ovaj njime ne vlada slobodno, sve dok se ne može snaći i bez prevođenja u mislima, sve dok nije u novom jeziku zaboravio materinski.« Posao teorije koja bi povezala analizu ideologije s teorijom po- vijesnog činjenja bio bi da pokaže kakav trag ostavlja ovaj jezik na akciju samu. Ako se u preoblici arhive u tradiciju i povijesno pripovijedanje, subjekt ostobađa diktata prošlog, da bi prošlost imaginarno odigrao, nije čudno da je pripovijedna preoblika žarište u kojem se sustižu bitne odrednice ideosfere. Proizvođenje tradicije podređeno je tako ideologijskim zahtjevima koji definiraju samorazumjevanje subjekta.' Jedna od zadaća naše analize bit će stoga da potraži i odredi mjesta na kojima se pojmovni i argumentativni elementi ideosfere uključuju u povijesna pripovijedanje, da pokaže na koji se način ideologija ugrađuje u priču.2 Vratimo se stoga slučaju pripovijedanja u nepovoljnim' uvjetima razdvojenosti ideologijskog i državnog aparata. Mirjana Gross u svojoj Povije^i pravaške ideologije nudi primjere ovog razvitka, i analize povijesnih situacija. Poglavje o »prvoj cje- lovitoj formulaciji pravaškog nauka« u cjelini je posvećeno pravaškoj rekonstrukciji »arhiva« i konstrukciji polumitske »događajnice« Hrva.tske: »Kvaternik je pokušao dočarati Evropi, a i svom narodu, četu sjajnih i ple- menitih hrvatskih vitezova koji jašu kroz stoljeća pobjeđujući Avare, Franke. Mongole i Turke da bi naposljetku bili teško ugroženi kao narod-osoba od zlo- be i izdajstva Nijemaca, habsburške dinastije 1 Mađara. Pogledamo 11 ih malo bolje, vidjet ćemo da su oni mitske ličnosti s crtama nacionalno svijesnlh Hr- vata 19. stoljeća.« (Povijest pravaške ideologije, Zagreb, 1973, str. 43.) Da bi se cjelovito formulirala takva ideologija, potreban je čitav panoptikum ličnosti, događaja i »ideala«. Za naše svrhe, važno je to da je sam pripovijedni oblik već dovoljan okvir za interpretaciju, vrednovanje i prevrednovanje događaja, a time i za formiranje ideo- sfere. Minimalna pripovijedna baterija, opis događaja u kojem, sta.nje A prelazi u stanje В već funkcionira kao kvazi-objašnjenje koje može postati zamjena za pravo objašnjenje. Samo redanje stanja i događaj« viđenih po(l određenim kutom već stvara privid reda i razložnostl Ostajući na naznačenom krugu primjera, navodimo jedan (elemen- tarniji od onih složenih koje citira М. Gross) koji pokazuje kako iz- gleda niz minimalnih kvazi-objašnjenja: »Ne misllvši moramo čutiti; ne štedevši moramo stradati; preziravši pravo moramo ga kako i pravicu podnositi; орШ se kruhom, moramo se iztrezniti gla' dom; gospodivši bez razloga moramo slušati bez obzira. Jučer davali, danas primamo zapovijedi; jučer primali, danas činimo po- klone; jučer sudili, danas na sudu stojimo; jučer delili, danas prosimo milost jučer strašili, danas od straha drhćemo; jučer puni svega, danas se kroz nas svetli: gde je nesreća kao nesreća naša?« (A. Starčević: Pisma Magjarolaca, pis- mo 18). Starčevićeva jeremijada (»Lampadacija«, kaže on) ne nudi ni- kakvih izra.vnih obrazloženja, i naivni čitatelj mogao bi je čitati kac 88 niz međusobno nevezanih konjunkata. Očito je, međutim, da je u prvom odlomku intendirana predodžba o nekoj uzročnoj vezi: subjekt (i^rni«) prelazi iz jednog stanja u drugo ali tako da prvo stanje već pruža mogućnost da se drugo razumije — paradigma objašnjenja je, kako to i dolikuje jeremijadi, objašnjenje kaznom. Budući da nismo mislili glavom, treba da osjetimo na koži, budući da smo gosipodovali, treba da sada slušamo. Zanimljiviji je drugi odlomak u kojem se više i ne nudi nikakva shema objašnjenja. Čitatelj može slobodno preni- jeti shemu kazne i na parove ovog drugog odlomka, ali objašnjenje nije sasvim uvjerljivo. Jedino što imamo je suprotnost stare slave i sa- dašnje bijede, zamisao razrađena u nekoliko parova opozicija. Ovim minimalnim postupkom uveden je red u dogadjaje, iznesen aspekt pod kojim treba promatrati »našu« povijest, osmišljen apsurdni položaj Hrvata u Monarhiji. Što znači da je rasuti, nezakonomjerni niz uredjen u skladu s bi- narnim' kodomr? Pogledajmo pobliže. Uredjenje se odnosi na radnje, tekst ustvari oroanizira imena radnji — zapovijedati, primati zapo- vijedi, suditi, biti sudjen — i to prema jednostavnoj opreci aktiva i pasiva. Jedno je dijete dobilo batina, jadna, slabašna Hrvatska. Pretpostavimo li da je temeljna vrijednosna opreka ona koja strukturira i organizira, da ona, implicitno, nosi teret Starčevičeve lampadacije, pretpostavimo li, nadalje, da se imena radnji orgamziraju oko nje kao oko okna mreže, što možemo, služeći se već znanim četveronošcima pisati kao S2/S1, ustvrdit ćemo da je istina cijele kon- strukcije zadana formalnim odnosom, da nije neka puna i poput lozinke Riječ zaposjela mjesto Jedinstvenog Jednog — jedno je ovdje, kako je bilo za očekivati, čist odnos. Redukciji na minimum, na binarni kod, odgovara i drastično stilsko pojednostavljenje — dok u prvom odlomku imanio u zavis- noj rečeniti 'niz gramatičkih i sintaiks'ičkih anomaMija, obilježenih od- nosom S'pram latiniteta' i time, posredno, klasične retorike, u drugom je odstupanje od norme sivedeno na nulu, konstrukcij'a je skroz prozirna i jednostavna: nekad A, danas ne-A. Navedeni odlomak ta'ko nudi okvir za pripovijetku, koja će poći dalje od pukog reda i ponuditi raz- b'ge il'i kvazi-raalo'ge, one koji su već únplicitni u jednostavnoj pa- radigmi. Kako se ideologijsko pripovijeda'nje izgrađuje polazeći od ideolo- gijski značajnih ili vrednovanih parova su'protnosü, na njega će se moći primjeniti analitička oruđa kakva se primjenjuju u istraživanju folklornog mitologijskog i trivijalnog pripovijedanja', a već postignuti će rezultati poslužiti kao orijentir za teoriju ideologijske naracije. Savremena istraživanja o poetici priče razvila su stanoviti repertoar pojmovnih instrumenata i shema objašnjenja kojima je zajedničko da naglasuju kombinatornu narav priče: neka pojedinačna priča je shvaćena kao realizacija jedne od mogućnosti unutar sistema narativ- nih elemenata. Načini na koji se elementi kombiniraju čine narativnu sintaksu, kojoj je onda moguće pridružiti različite interpretacije. Ova shema pokazala se problematičnom u primjeni na književne vrste u kojima je pripovijedanje složeno, a završena struktura dovoljno bo- gata (roman). Kako je ideologijsko pripovijedanje relativno jednostav- no, blisko folklornoj i trivijalnoj literaturi po shematičnosti prikazanih odnosa, po stereotipnosti vrednovanja i po namjernoj jednoznačnosti, to većina standardnih prigovora koja se obično upućuje narativnoj sintaksi ovdje postaje neosnovanom.^ U jednostavnim pričama, odvijanje radnje zadano je vrstanjem, taksonomijom relevantnih pojmovnih suprotnosti. (U našem ranijem primjeru to su suprotnosti koje se tiču odnosa moć/nemoć i ugoda/ neugoda: ta taksonomska organizacija smisla omogućuje da se prati i razumije radnja.) Pre-laz od pojma 'Па radnju pret'pos'tavlja odabir i organizaciju parova suprotnos'ti: neke suprotnosti karakterizirat će isti lik u različito vrijeme (kao u našem primjeru: »jučer sudili, danas na sudu stojimo«), druge će poslužiti za razlikovanje likova, .^strakt- na, logička razina na kojoj se pojmovne suprotnosti organiziraju kao podloga za fabulu razmjerno je jednostavna u usporedbi sa složenošću pojedinih priča. Ovu ćemo razinu nazivati, prema. GreimaS'U, aktan- cijalnom razinom, a apstraktne, funkcionalne sheme za likove aktan- tima (ustvari, aktanti još nisu likovi, nego samo sintaksički »žetoni« koji nemaju samostalne vrijednosti). 89 Postavlja se pitanje kako se ideologijski sadržaji uklapaju u tu konstrukciju. Ima autora koji u ideologijskom pripoviijedanju vide samo silučaj natkodiranja narativnog teksta. U. Eco u svojoj novijoj studiji Lector in fabula — interpretativna suradnja u pripovijednim tekstovima, u kojoj opširno analizira proces konstrukcije modela zajedničkih pri- povjedaču i slušatelju, tvrdi da se »ideologijska struktura pokazuje kad se vrijednosne konotacije priključe aktancijalnim ulogama upi- sanim u tekstu« (Lector in fabula, Bompiani, 1979, str. 176). Iz pri- mjera koji daje vidi se da ima na umu ideologizirajuću interpretaciju književnog djela, ili neki sličan postupak, a ne ideologijsko kodiranje koje proizvodi priču. Ecovo shvaćanje ideologije kao natkodiranja nije primjereno slučajevima ideologijskog pripovijedanja, odnosno slu- čajevima gdje priča služi prvenstveno kao uprizorenje ideologijskog sadržaja. U tim slučajevima, a oni čine glavni predmet našeg razma- tranja, ideologija ne nastupa tek u komentarima, već u konstituiranju priče: u odbiru taksonomije, u odbirima unutar taksonomijske sheme 1 u organizaciji putanjâ kroz te sheme, u određivanju dimenzije od- nosno dimenzijâ u kojima se pripovijedni smisao očituje. Polazeći od idealiziranog slučaja (čije granice ćemo pokaizati na kraju analize) pretpostavljamo na ishodištu procesa materijal koji još nije narativno organiziran. Razmatrat ćemo postanak priče u dva odjeljka. U prvom ćemo opisati pojmovnu konstrukciju koja podržava fabulu: izgradnja aktancijalne sheme, koja još nije fabula, ali koja će postati njezinom pojmovnom okosnicom. U drugom odjeljku poći ćemo od pitanja kako se aktancijalni »žetoni« realiziraju u pojedinim »likovima« i njihovim radnjama, da bismo zatim naznačili etape postanka priče, od izbora materijala, preko uključivanja pojmovnih mehanizama do proizvodnje cjelovite, završne priče. Rečeno možemo prikazati slijedećom s'hemom koja ujedno anti- cipira daljnju konstrukciju: Prikaz naznačenih elemenata i postupaka provest ćemo u dvije etape, na razini pojmovnog okvira i unutar mehanizma proizvođenja priče. a) pojmovni okvir Pretpostavimo postojanje nekog ideologijskog (taksonomskog) su- stava, s definiranim suprotnostima dobra i zla, ugode i neugode, dani repertoar ličnosti, društvenih grupa i relevantnih »objekata« selektira- nih iz »arhive« (točnije, dani repertoar »individualnih varijabli« i »odredbenih opisa«). U teoriji se susreću u principu dvije odredbe priče koje polaze od pretpostavke takvog sustava. Sovjetski teoretičari na čelu s Lotmanom vide u radnji i događaju otklon od sustava. »Događaj u tekstu je premiještanje lika preko granice semantičkog po- lja«, piše Lotman, a Toporov pokazuje kako se historijsko pripovije- danje razvija oko paradoksa i ekscesa u kojem biva napuštena ili privremeno ugrožena kozmologijska sakralna shema. Zapadni teore- tičari siu sikloniji tomiu da u radnji vide putanju unutar sustava, od jednog pola opozicije do drugog, od A do ne-A. Lotmanovska shema pogodna je za složene lučajeve (dijakronijska proučavanja u stilu V. V. Ivanova i Toporova, teorija romana), dok je za relativno jedno- stavnije slučajeve mitskog i ideologijskog pripovijedanja imanentistič- ka shema dovoljna. 90 Za ideotogiiiji&kio pripovijedanje naime nema ianeniađenj-a. Složene struliture iznevjerenih pretpostavlci, »progresivnog uklanjanja pret- kao subjekt, koji se bore »pobjeđujući Atvare, Franke, Mongole i Turke postavki, jedne za drugom«, nisu karakteristične za ovaj razmjerno jednostavan tip naracije. Pogledajmo imanentističko rješenje. Poslužit ćemo se elementima modela kojeg je izigradio A, J. Grei- mas. Njegova studija iz koje preuzimamo osnovne pojmove, rad pod naslovom Aktanti, akteri i figure, prevedena je kod nas (osječki ča- sopis »Revija« br. 2/1979), pa se možemo ograničiti na posve Itratak prikaz. Spomenuli smo ranije da se lik u ideologijskom pripovijedanju mora svesti na skup jasno odredivih značajki, kako bi sukobi likova i odvijanje radnje mogli oprimjeravati imaprijed definirane suprot- nosti (dobro/zlo, naše/tuđe). Temeljno razlikovanje određeno je parom aktanti — akteri. Po- jam aktanta je teorijski konstrukt lioji služi da bi se objedinile bitne unutar-pripovijedne (sintaktičke) značajke nosiioca radnje. Pojam aktera se odnosi na konkretni »lik« Ui »predmet« koji se spominje (realizira) u pripovijedanju. Imamo, primjerice, tekst: »Pavle i Ivica pošli su u šumu i tu su ih pojeli lav i nosorog« (elementarna dječja priča, preneseno po sijećanju iz »Vjesnika«). Pavle i Ivica su kon- kretni likovi, također »lav« i »nosorog« — tako da u ovoj maloj priči imamo četiri aktera, četiri konkretne jedinke označene imenima. Ovoj četvorki sa semantičkog plana, međutim, odgovara podjela na dvije strane u shemi priče. Radnja (sintaksa) razlikuje samo dva elementa, skup pozitivnih junaka (»Pavle + Ivica«) i skup negativnih junaka (»lav -I- nosorog«). Ona se odvija između prvog aktanta i drugog aktanta: drugi aktant likvidira prvog. Apstraktna operacija negacije (likvidacije) jednog aktanta od strane drugog na razini priče kon- kretizira se kao »lav i nosorog su pojeli Ivicu i Pavia«: »Konverzija, prijelaz s jedne gramatičke razine na drugu, može se defi- nirati kao ekvivalencija između operacije i činjenja pri čemu se implikacijama pojma činjenja daje oblik jednostavnog pripovijednog izkaza.« Greimas je u svojim istraživanjima primjenjivao više tipologija aktanta, odnosno shema aktancijalnih ulogâ. Te su tipologije jednostav- ne, jer im je cilj da pruže golu okosnicu radnje. Relevantni značenj- ski parovi su par subjekt/objekt i par pošiljalac/primalac (ili »dava- lac). U analizama pricâ pojavljuju se onda kombinacije. Pojam sub- jekta se raspada na pojmove pozáitivnog i ne^tivnog subjekta, ili, po Greimasovoj terminologiji, »subjekta« i »anti-subjekta«. Objekt se može uklopiti u drugi par, pa dobivamo trojku: davalac, objekt i pri- malac. Isto tako možemo kombinirati uloge subjekta, anti-subjekta i vrijednosnog predmeta. Tipologiji uloga pridružuje se kod Greimasa i već tradicionalno određenje onih svojstava koja djeluju na moda- litete radnje. Greimas navodi dva poznate- modalna svojstva, znanje i moć. Podjela aktancijalnih uloga na ulogu subjekte, anti-subjekte ili protivnika i vrijednosni predmet (kojima se onda može sa strane sub- jekte i antisubjekta dodati i »pomoćnika«) praktična je utoliko što po- maže da se pitanja usmjere na bitne momente, svodeći svo bogastvo i složenost stvarnih priča na njihovu okosnicu. Primjena same sheme je relativno jednostavna, ako se ograničimo na nekoliko tipskih »rad- nji« (pripovijednih invarijanti), kao što su iskušnje (sukob-dominaci- ja-prelazak), ugovorne radnje (zadaća — izvršenje ili neizvršenje) ili rastavne radnje (odlazak, vraćanje, putovanje u prostoru i vremenu). Podjela na »mi« i »oni«, na subjekte- i anti-s-ubjekte je temeljna za svako ideologijsko pripovijedanje. Ovom podjelom ideologija odgo- vara na pitanje o identitetu (pitanje o tomu tko je govornik i tko je slušalac). Počnimo od jednostavnih, nereflektiran-ih slučajeva podjele. Dje- tinjasto i naivno, crno-bijelo suprotstevljanje nije zbog toga i nedjelo- tvorno. Pogledajmo, radi prisjećanja, kako izgleda popularni prikaz povijesti Slavena u »Danici ilirskoj« (pisan iste godine kad i »Komu- nistički manifest«). U travanjskom broju »Danice hrvatske, slavons-ke i dalmatinske« iz 184в pod naslovom »Niešto u svoje vrieme« stano- viti Vilelmo Švelec rezimira ovako život i običaje Starih Slavena, koji su nadišli stupanj lova i stočarstva i posvetili se trećoj djelatnosti, poljoprivredi: »Na ovom tretjem stupnju nalazio se je narod slavjanski, dočim susjedi njegovi nanj jošte i nemisliše. Po čitavoj njegovoj ogromnoj domovini, kuda |od bi oko bacio, svagdje bi našao tragove neumorne marljivosti; u rano jur do- ba ukrotio je on valovite rieke, i nakàrcao ih težkimi brodovi koji proizvode 91 žuljevah njegovih u inostrane zemlje raznosiše. Nije njemu ostalo do mača, već do pluga, nije on upotriebljavao gvozdja za bojno već za poljodielsko orudje. U domovini njegovoj miest junaka i cvilenja, miest zveka i štropota oružje orio se je veseli glas pobožnih i radosnih piesamah; nije bilo njemu tako trudna, tako mučna posla, kod kojeg nebi on pievao, na toliko da su ga pravo neki na- rodi piesničkim nazivali.« Slijedi zatim opis anti-subjekta: >Najpogibeljniji susiedi Slavjanah bili su Germani, narod bojni, divlji, su- rovi i lieni, bez svakih gradova ko divlja zvierad živući u gustih i močvarnih šumah, gdje, ako nije harao i palio, čitavi je dan u lienosti provodio ... « Cijeli daljnji tok povijesti Slavena bit će zadan ovakvim binarnim rasporedom Vratimo li se ranijem primjeru iz studije dr. M. Gross lako ćemo u njezinu prikazu pravaške nacionalne integracione ideologije raspoz- na.ti aktancijalne uloge: »četu sjajnih i plemenitih hrvatskih vitezova« da bi nasposlijetku bili teško ugroženi kao narod-osoba od zlobe i iz- dajstva Nijemaca-, habsburške dinastije i Mađara«. Prva grupa protiv- nika (Avari,, Franci, Mongoli i Ture •) je očitno anti-sub j e kt,. dok se drugu može bilo pridružiti prvoj, bilo podvesti pod kategoriju »po- moćnik anti-subjekta«. Oko če^ se vodi sukob? Što je taj vrijed- nosni predmet, agalma oko koje se okreće ova mitska povijest? М. Gross nudi jasan i koncizan odgovor. Vrijednosni predmet koji pre- lazi od subjekta anti-subjektu i koji treba da se vrati u subjektov posjed je nacionalni teritorij. »... ono što je karakteristično za pravaški pristup najstarijoj hrvatskoj po- vijesti. (.. .) Da bi posjedi država i naroda imali legitimnu podlogu moraju se osnivati na prvobitnoj 1 prirodnoj stečevini. Samo tako može se dokazati neo- spornost posjeda i odbiti svaki pokušaj nasilja oslonom na 'međunarodni moral'. I^vobitno je pravo vlastništva vječno, i svaki narod, pozlijeđen u svojim pravima može 1 mora ih tražiti natrag u bilo kojem razdoblju i protiv bilo koga dok- god taj narod fizički postoji. Zakonitost prvobitne stečevine teritorijalnog po- sjeda dokazuju povjesničari«. (Povijest ..., str. 45). Pretpostavka naše interpretacije je stroga imanentnost aktanci- jalnih uloga. Način na koji su aktanti definirani unutar dane ideosfere i njezinog arsenala priča, ovisi o unutarnjoj artikulaciji ideosfere. Subjekt-aktant tako nije definiran referencijalnim mjerilima, već imanentno, sustavom suprotstavljanja u koji ula,zi. Ova označiteljska strana aktancijalnih uloga nije, naravno, svojstvena samo nacional- nim ideologijama, već karakterizira svaku ideologijsku razdiobu na »mi« i »drugi«. Jednostavno suprotstavljanje pojmova subjekta i anti-subjekta pomaže da se uoče bitne odrednice ideolo.gijSikog pripovijedanja. Ono međutim, nije dovoljno, niti da bi se osiguralo koherenciju teorije, niti da- bi se objasnito suptilnije slučajeve pripovijedan/ja. (Kad je riječ o književnom prijwvijedanju, ta je nedostatnost uočena već odavno. Povjesničari književnosti su upozorili na to da se subjekt i anti-subjekt mogu ujediniti u jednom liku-akteru, i to ne samo u liku koji je psihološki podvojena ličnost, već i u pričama čija konstrukcija samo djelomično i)očiva na psihologijskoj motivaciji, priimj erice, lik koji sam- sebi postavlja zapreke: junak upadne u nepriliku, izvuče se iz nje ali tako da je samo izvlačenje urodUo novom neprilikom, iz koje je još teže izvući se, a da se ne učini još goru pogrešku.) Teorijski se problem tiče nesklada između logike značenja i kontigentnosti zbilje. Subjekt i anti-subjekt definiraju se unutarnjim odnosom, ali se reali- ziraju u pripovijedanju slučajnim, logički izvanjskim odnosima. »Mi« i »oni« su kao aktanti suprostavljeni, ali tko sve spada među »one« je povijesno slučajno (to mogu biti Turci,, ali mogU' biti i Franci — gdje je zajednički nazivnik koji bi jamčio za homologiju aktancijal- nog i akterijalnog plana?). Ova problematika, čije je filozofijsko pod- rijetlo vjerojatno hegelovsko (učenje o atrakciji i repulziji u konsti- tuiranju Jednog), za ideologijskog pripovjedača nije samo teorijska. Radi se o praktičnom problemu: kako osigurati jedins,tvo radnje, ka,ko postići na planu zbilje onu apriornost kojoj teži svaka zatvorena ideologijska konstrukcija, ka,ko izbjeći incidenciju zbilje, onog što ne prestaje da se ne ispisuje u pripovijedanju? Staljinizam nas je naučio da lako prepoznamo odgovor, a psiho- analiza i teorija označitelja, da mu uočimo njegovu univerzalnost Anti-subjekt treba odabrati polazeći od identiteta subjekta, ne samo u logičkom redu, već i u njegovoj projekciji u zbilji. Tako poredak označenjav preveden u političko, rađa fantazme; prvi među njima, za naše svrhe, fantazam izdaje. Analiza ideologijskog pripovijedanja pokazuje da u nekim ekstrem- nim slučajevima motiv izdaje može nositi cjelokupnu konstrukciju po- 92 vijesne priče. U staljinističkoj verziji povijest radničkog pokreta je povijest frakcije, gdje se unutar partije uvijek zbiva podjela na dobre i zle, gdje se stalno ponovno rađaju renegati: subj-eikt generira iznutra svog anti-subjekta. Ova dijalektička verzija povijesnog pripovijedanja rješava jednim udarcem cijeli niz teorijskih i praktičkih problemâ. Vanjski neprijatelj može varirati kontingentno (jučer Turci, danas Franci), budući da je kontinuitet fabule osiguran iznutra, da je sam aktant takav da proizvodi svoju suprotnost. (Greimas prepoznaje u liku »izdajnika« splet međusobno različiti^ eventualno nespojivih oznaka, a Marin vidi u njemu katalizatora priče (u oba slučaja radi se o mit- sko-religijskom pripovijedanju).) Tako povijest dobiva svoj perpetuum mobile: unutrašnjeg nepri- jatelja. Aktant se definira kao subjekt, kao cjelina, izbacujući i od- bacujući svoje »drugo«, anti-subjekta. Drugim riječima, identitet po- litičke zajednice, nekog »mi« suprotstavljenog »njima«, ne biva više jrezentiran, kao u jednostavnim slučajevima, apstraktnim suprotstav- janjem nekom izvanjskom aniti-subjektu. Grosrichard, i kod nas ži- žek, sugeriraju da se generiranje anti-subjekta uklopi u ranije nazna- čeni razlomak Sj/S,, tako da se ovog anti-subjekta shvati kao Drugog ideologije, kao moment koji stalno izmiče, definiran paradoksalnim disjunkcijama. U pravaškoj ideologiji takvu bi ulogu igrao fantazam »Slavosrba«'' (izraz »Slavosrb® je delokutivnog podrijetla, i Starčević ga najprije upotrebljava da bi označio one koji sebe tobož nazivaju Slavosrbima, a onda mu značenje proširuje upravo na sve one koji, iako ustvari Hrvati, nisu dostojni »hrvatskog imena«, na, jednom ri- ječju, unutarnje neprijatelje Hrvatske). Zapis ima tada tu prednost da se dobro uklapa u sliku univerzitetskog diskursa Problematično je, medjutim, to što je ovaj Drugi prije zadan označiteljskom. organizacijom nego li incidencijom nečeg zbiljskog- -heterogenog, što, iako otpadnik, nije otpad označiteljske strukture već prije rub, mjesto gdje znanje hvata svoj rep, konačno, što poistovje- ćenje anti-subjekta i predmeta (a) vodi do isuviše lakog rješenja pitanja 0 užitku: znanje uživa odjeljujući, izlučujući svoj predmet. b) od arhive do priče Sinteza pojmovnog okvira i materijala iz »arhive« obilježena je primatom pojmovnog nad dokumentarnim, čak se neposredno življena povijest podređuje čistim- formama ideologijske taksonomije i fabu- liranja. Odaberimo dobro poznati slučaj periodizacija. Svatko tko je uspoređivao naše današnje spoznaje o prahistoriji i protohistoriji sa shemom iz udžbenika historijskog materijalizma, mogao je lako uvid- jeti da je u dogmatskoj verziji historijskog materijalizma periodizacija apstraktni okvir pripovijedanja, gotovo indiferentan spram činjenicâ, i da je, što je još važnije, zadržavanje tog okvira apriorni zadatak historije zasnovane na takvom historijskom materijalizmu. Ove dog- matske navike, međutim, ostaju djelotvorne i kod autora koji se svi- jesno nastoje osloboditi dogmatizma, i to u povodu tema koje ne spa- daju u pra.povijest već u suvremenost. Jedan naš ugledni znanstvenik tako predlaže (široj publici) pe- riodizaciju povijesti jugoslavenskog samoupravljanja u 4 faze (oče- kivanje, otkrivanje, osvješćivanje i kreiranje) i zatim postavlja pita- nje u kojoj se fazi danas rjalazimo. Njegov odgovor je da se na to »teško može odgovoriti bez ozbiljnijih ispitivanja«^ da bi zatim na- stavio: »No, koliko ja znam iz razgovora s ljudima iz privrede i društ- veno-političkih zajednica, čini se da bi se moglo govoriti o prijelazu između druge i treće faze«. Drugim riječima, naša je povijest pe- riodizirana tako da se iz nje teško može znati u kojoj se fazi sada na- lazimo; faze su, ustvari, potpuno nezavisne od »nas«, pa treba pita-ti ljude iz privrede i pwlitike, kao da je povijest samoupravljanja gotov vozni red koji postoji bez stvarnog supstrata, bez »nas«, što se dogo- dilo? Po klasičnoj staljinističkoj shemi, apstraktni red priče projiciran je u realnost, ali nepotpuno, tako da treba naknadno pronaći točku ukotvljenja. Činjenica da se ovakvi postupci prihvaćaju kao normalni, pokazuje koliko je čvrst meha-nizam ideologijskog pripovijedanja. 93 Treba sada da preciziramo naše ranije naznake o preradi podataka u priču. Pošli smo od pretpostavke da »pripovijedač« rafi.polaže zali- hom podataka, memorijom. Tu smo zalihu opisali kao ukupnost raz- ličitih skupina tragova, »tekstova« verbalnih Ш fizičkih. U nama poz- natim slučajevima pripovijedanja »tekst« je uglavnom skup izvorâ. Prerada ovog materijala u ideologijsku konsitrukciju prolazi neko- liko etapa. Izdvajamo u našem, modelu slijedeće: selekcija, kodiranje, međutek&tovno uređenje, sintagmatizacija i komentar. Pod selekcijom podrazumjevat ćemo post^ke kojima se određuje materijal koji će ući u pripovijedanje, kao i one kojima, se neki »tragovi«, odabiru kao posebno relevantni. Kodiranje će obuhvatiti procese vrednovanja, ocje- ne (svojsitavâ, ličnosti, do^dajâ), nj'ihovo grupiranje i pregrupiranje u skladu sa zahtjevima pojmovnog ideologijskog okvira. Međutekstov- no uređenje obuhvatit će odnose među »tragovima« i njihovim, skupi- nama. »Sintagmatizacija« je tehnički termin^, kojim ćemo označiti pre- vođenje skupljenog materijala u pripovijedni oblik »Komentar« će obuhvatiti ustupke, kojima se gotovoj priči pridodaju iskazi koji go- vore o njoj ili o pripovijedanju (»metadijegetički iskazi«). Na.vedeni redosljed operacija je djelomično proizvoljan. (Ne tvr- dimo da se izgradnja priče mora u vremenu odvijati tim redom, da mora početi od materijala i završiti povezivanjem. Netko se, na- primjer, može zanimati za kulture u propadanju, i razviti neku sli'ku o nužnom slijedu po kojem propada civilizacija. Time je una.prijed izgradio sintagmats.ki, pripovjedni slijed. Ako se takav učenjak počne baviti carskim Rimom da bi ilustrirao i dokazao svoje ranije stvorene zaključke, priča koju će ispripovijedati nastat će obrnutim redom od onog kojeg predlažemo.) Nadamo se, međutim, da on može razjasniti unutarnje veze koje čine tkivo pripovijedanja, i da je u tom smislu logičan i opravdan. Da bismo olakšali praćenje, započinjemo s približnom shemom po- stupakß' (svi su utjecaji u shemi prikazani kao jednosmjernii). Izložit ćemo skicirane postupke podijelivši ih u dvije grupe. Prva obuhvaća iznalaženje i priređivanje materijala, ono što se u re- torici zove invencijom, a druga njegovo raspoređivanje, u našem slu- čaju sintagmaüzaciju s povremenim komentarom — dispoziciju. 1) invencija: izbor, kodiranje, uređe.nje Prvi korak (selekcija): Odbir iz arhive određen je interesom koji rukovodi pripovijedanjem (izbor »likova« koji će postati akteri- ma priče diktiran je karakterom ideosfere). Važnost odbira vidljiva je obično tek na rezulta.tu; navodimo primjer povjesničara Polibija kod kojeg, u epizodama pobune plaćenika^ figuriraju kao protivnici masa plaćenika i redovna kartaška vojska.. Na strani vojske nalazimo lik koji ima svoje ime, pxjsjeduje identitet nezavis.no od same epizode pobude — vrhovni zapovjednik, Hamilkar. Plaćenici su, naprotiv, ko- lektiv, masa, a vođe pobune samo potstrekači čija se imena spominju usput i o kojima ništa ne doznajemo. Jasno je kako će se ovo suprot- stavljanje uklopiti u aktancijalnu shemu subjekta i anü-subjekta: sve će se pozitivne odlike okupiti na strani »Hamilkara«, sve negativne na strani »plaćenika«. Drugi korak (kodiranje): Ras.poređivanje odabranih tragova i nji- hovo vrednovanje je izuzetno složen proces. Pojam koda ovdje smi- 94 jemo upotrebljavati samo uvjetne, budući da &e ne radi o kodu u stro- gom lingvističkom smislu. Jednostavan primjer je opet formiranje nacionalnih ideologija. М. Gross tvrdi da su ideolozi pravaštva izgra- dili »zatvoren sustav mišljenja i vrednovanja svih bitnih područja ljudskog života« i tvrdi da je ideal hrvatske države za njih bio »apsolutan kriterij za vrednovanje svega što se dešavalo u njihovo vri- jeme i što se moglo nazreti u prošlosti«1 (Povijest..., str. 9). Radi se 0 dva postupka. Jedan od njih je temeljna odluka da se opozicija hrvatsko-nehrvatsko korelira sa suprotnošću dobro-loše. Ona definira kod i dopušta prevođenje iz jedne sfere (etnološke, demografske) u drugu (etičku). Preslikavanje je, tu, u grubim crtama, tranzitivno (îdobar Hrvat« je, prema ovakvom kodu, samim tim »dobar čovjek«). Drugi postupak je podvođenje pojedinih »područja ljudskog života-« pod suprotnosit hrvatski-nehrvatski. Tu možemo govoriti o kodiranju u nepreciznom i širokomi smisiu. Preslikavanje prestaje biti obostrano jednoznačno, logiku zamjenjuje hermeneutika, a teoriju ideologijsko snalaženje, prudentia. Treći korak (međutekstovno uređenje): veze danog teksta s osta- lim tekstovima ne smiju biti prepuštene slobodnim asocijacijama, treba uvesti dominantu koja će odrediti povezivanja, i spriječiti »mutacije« koje bi dovele do ulančavanja onih tekstova koji se ne bi smjeli me- đusobno spojiti. Dominanta nije, međutim, zadana u morfologiji ma- terijala, već rezultira iz uključivanja kontrolnih elemenata koda. (Po- novno jednostavan primjer: urota zrinsko-frankopanska i pogibija Nikole Šubića Zrinskog podjednako fungiraju u panoptikumu nacio- nalne ideologije, obuhvaćene zajedničkim nazivnikom »pogibije na- cionalnih junaka«. М. Gross pokazuje kako se ovo zajedništvo ras- pada, kad pravaška ideologija uvodi kao kontrolu instancu suprotnost »kolaborant-rodoljub« i kad pravaši tumače obranu Sigeta kao vo- jevanje za- račun Monarhije, pa Zrinjskom pada u dio etiketa »kola- borata«). Želimo li zadobiti stroži strukturalni opis, možemo drugu i treću etapu razmatrati kao dva momenta jedinstvenog procesa kojeg bismo mo-gii o-pisati kao »paradigmatsko organiziranje«, i suprotstaviti slije- dećoj etapi, sin-tagmatizaciji. Kodiranje odabra-nUi tragova bi u tom slučaju büo shvaćeno kao paradigmatsko organiziranje unutar teksta, dok bi međutekstovno uređenje značilo paradigmatsko organiziranje odnosa teksta s kon- tekstom. Rezultat drugog i trećeg koraka je dobro uređeni historijski ma- terijal. Ideal kojim se rukovodi uređenje i kojim će se rukovoditi narativizacija je ideal »strukture unaprijed zadane«. Opisat ćemo taj ideal parafrazirajući i dijelom citirajući Lotmanov tekst o estetici istovetnosti (Struktura umetničkog teksta, Nolit, str. 370): Vrijednost priče ne mjeri se prema narušavanju već prema poštivanju određenih pravila. Pravila izbora leksike, pravila pra-vljenja metafora, ritualisti- ka pripovijedanja, strogo određene i čitatelju unaprijed poznate mo- gućnosti sižejnih kombinacija, loci communes — cijeli komadi okame- njenog teksita- — tvore sasvim specifičan pripovjedni s-ustav. »Pri če- mu je, to je osobito važno, slušaocu dat ne samo skup mogućnosti nego i njemu binarno suprotstavljen s-ku-p nemogućnosti«, za svaku razinu ideologijske konstrukcije. 2) dispozicija: pripovijedna sintagma Četvrti korak (sintagmatizacija) : Materijal je na kraju trećeg ko- raka prožet ideologijskim značenjima (vrednovanja i stavovi). Ni- zanje tog materijala u pripovijednu sintagmu (sintagmatizacija) može se odvijati u više eta.pa ovisno o njegovu ustrojstvu. U našem, idea- liziranom, slučaju pretpostavljamo da materijal posjeduje samo mi- nimalnu vlastitu sintagmatsku uređenost. Riječ je 0 podacima koje je moguće razvrstati u kronologiijs'ku tabeluv a da time još niije u potpu^- nosti određena ni sadržajna okosnica priče, fabula. Da bi se izgradila fabula treba primjeniti prikladnu aktancijalnu shemu (urediti elemen- te prema tomu tko čini što i protiv koga). Elementi, primjerice opisi pojedinih radnji, već posjeduju minimalno sintagmatsko uređenje i ^'ore mikro-priče (na primjer: Godine 1859 Austrija gubi rat na tali- janskom bojištu. U ljetu 1859 car izdaje Laksenburški manifest. Go- dine 1861 ponovno se sastaje Sabor). Njih treba podvesti pod opću 95 aktancijalnu shemu (ako se radi o nacionalnoj povijesti, i ako je paž- nja usmjerena na Sabor, onda će se spomenute elemente slagati po- gledom na suprotnost »austrijski dvor —■ Hrvatska«), Sinteza aktancijalne sheme i ideologijski obrađenog materijala, dat će jezgru, fabularnu okosnicu priče. Aktancijalne uloge (subjekt, anti-subjekt, objekt, davalac/primalac) bit će konkretizirane u aktere, sintezu historijskog materijala i pojmovno-vrijednosnog siistema. Jezgra priče bit će dalje razrađivana: prezentacija događaja, od- bir momenata koje treba naglasiti, stajalište s kojeg se pripovijeda, sve će to utjecati na konačno oblikovanje priče. Ova daljnja razrada uglavnom- se uklapa & onim što se u poetici zove prijelaz s fabule na siže. Analiza ideologijskog pripovijedanja mora zahvatiti razinu na kojoj se uopće konstituira historijska »danost«, za nju je oboje, i fabu- la i siže, rezultat konstrukcije. Moguće je predložiti i drugačije kon- vencije. Spomenuli smo: da je materijal koji sintagmatiziramo često već obrađen, da često posjeduje stanovitu, makar rudimentarnu pri- povijednu formu. U tom slučaju smještanje sinitagmatizacije iza nat- kodiranja i uređenja ima samo uvjetnu važnost- Ako svi izvorni po- daci već imaju oblik priče imamo već na početku posla sa sintagma- tiziranom tvorbom, koju se onda dade nadkodirati,, usporediti s dru- gima, uklopiti u novi kontekst i preraditi u skladu s određenim poj- movnim zahtjevima. U tom bi slučaju mogli govoriti o danoj fabuli, koju se onda podvrgne nizu postupaka. Rezultat četvrtog koraka jest gotova priča. U sebi završena tvor- ba, ona briše trag postupka kojim je proizvedena: priča se osamostalila, moment subjektivnosti (izbora, odluke, organizacije materijala) se pri- kriva. Kako su pokazala istraživanja sovjetskih semiotičara, moguće je ove mehanizme dovesti u vezu sa specifičnom referencijalnošću priče. Za razliku od argumenta, priča donosi sobom načelo razgrani- čenosti iskaza i predmeta, ona se od početka čini prozirnom, za pred- met, pukim medijem kroz kojeg promatramo same događaje: »Po svojoj prirodi pričanje gaji iluziju neovisnosti predmeta od priče, potičući slušatelja, čitatelja ili gledaoca da osnovno zanimanje usred- sredi na same događaje ne vodeći računa o nizu raznovrsnih filiera od materijalne podloge do specifičnosti postupka pripovjedačeva — zbiljskog ili virtuailnog, pojedinačnog ili kolektivniog subjekta pripo- vijedanja« (К. E. Razlogov: Problema transformaciji povestvovanija, Voprosy fUozofii, 2/1.979). Каоо sto smo ustvrdili na .poočetku, upravo distanca između predmeta i priče dopušta slobodnu interpretaciju, kakva kod performativa predsta.vlja izuzetak i čak anomaliju, 2ai) ekskurz: izotopije, identitet Kako s četvrtim korakom dobivamo završenu cjelinu pripovijet- ke, i kako je slijedeći, peti korak ustvari već početak integriranja pri- povijetke u veću cjelinu koja sama nije pripovijedna, to ćemo se na četvrtom koraku zadržati nešto duže. Zanimat će nas mehanizmi re- gulacije smisla i njihov utjecaj na formiranje priče, posebno na kon- stituiranje »likova«, aktera. Spomenuli smo na početku da pripovijedanje ima i drugih funk- cija no samo da doprinosi bogatstvu i povezanosti ideosfere, da je njegov neizra.vni cilj uklopiti reinterpretirane podatke u neku vrst pripremnog programa za akciju. Još jednostavnije, iz priča se izvlače pouke, i te pouke (zajedno sa stavovima koji su u njih' utka'ni) mogu rukovoditi planiranjem postupaka. Pouke se iz priče mogu izvlačiti na razne načine, a kad su jednom izvučene može ih se na različite načine uspoređivati s rea-lnošću. Na primjer pouke uspješne revolucije može se prihvatiti na dva suprotna načina: priča o revoluciji može postati mit o utemeljenju, i u tom slu- čaju ona služi legitimiranju poretka koji je proizišao iz revolucije i, u drugom, suprotnom slučaju, postati uzorom za nove revolucije (»Dopušteno je pobuniti se«, revolucije treba da i same budu revo- lucionirane). Primjer pokazuje da nije dovoljno kontrolirati priču i da, ako hoćemo pomoću nje utjecati na planove ponašanja, treba kontrolirati dimenziju u kojoj priču primalac uspoređuje s realnošću. Postoji dodatni zadatak blokiranja izlaznih generalizacija: konačni rezultat — »pouka« — ne smije se proizvoljno generalizirati i primje- njivati na situacije koje nisu bUe predviđene ranije i kodirane. 96 Kako izgleda prijem priče u slučaju kad ova kontrola nije pro- vedena? U jednoj socijalističkoj zemlji, nakon krizne situacije i raz- mjerno energične intervencije vlasti koja je uslijedila, gostuje Ber- linski ansambl s Brechtovom adaptacijom romana »Mati«, Kad juna- kinja u odlučnom trenutku izgovara riječi: »Ustani, jer pobjedeni danas pobjednici su sutra, a 'nikada' postaje 'već danas'« publika ustaje na noge i gromoglasno plješće. Etogađaj je postao skandal. Što se ustvari dogodilo? »Pouka« je već u prvoj fazi kodirana loše (s gledišta cenzure), jer ne dopušta jasno razlikovanje tipova situacije na koje se odnosi. Gorki je imao na umu u prvom- redu predrevolu- cionarnu Rusiju; za Brecbta već nije tako sigurno na koga je sve mislio. Nepostojanje mehanizma koji bi već u formulaciji smanjio neodređenost i c^u primjenljivost (mehanizma blokade ulazne gene- racije) stvorilo je suvišak neodređenosti. Uvjeti prijema »priče« opet su specifični-: riječ je o kulturnoj manifestaciji, a ne o političkom skupu itd., dok politička situacija navodi na službena nepoželjnu ge- neraciju: oni koji vladaju danas proći će kao i njihovi prethodnici. Najefikasnija će biti- kontrola koja se provodi na svim ključnim etapama. Stoga izlaznoj kontroli valja priključiti ulaznu. Više se ne radi o selekciji relevantnih danosti (tragovâ), već o blokiranju ne- poželjnih veza između odabranih danosti. Blokiranju izlazne gene- ralizacije tako se pridružuje ograničavanje na- ishodištu. Uspješna kontrola prijema i »primjene« priče zahtjeva dakle ko- ordinaciju dvaju kontrolnih instanci, kojima se onda pridružuje »unutrašnja« kontrola nad tekstovnom- interakcijom (naš »treći ko- rak«). Alko sve tri instance djeluju u istom pravcu rezultat će biti dirigirana jednodimenzionalnost pripovijedanja. Tako smo deducirali pojam »izotopije« priče (topos je područje ili tematski sklop, izotopija je, doslovno, postojana istovjetiiost temat- skog područja). Greimas definira izotopi ju kao »skup zalihosnih se- mantičkih kategorija koje omogućuju- uniformno čitanje neke priče«. Eco je vezuje sa »scenarijima« radnje tako da svakoj »putanji čitanja« odgovara neki mogući scenario na razini fabule. On je ujedno jedan od rijetkih autora koji pojam izotopije dovode u vezu s ideologijskom problematikom. On to, nažalost, čini gotovo usput, bez sustavne ana- lize: »U odjeljku 5.3. govorit ćemo o aktua-lizacijama izotopija, odnos- no o smisaonim- razinama teksta. I u ovom slučaju ideologijski sta- vovi čitatelja mogu sudjelovati u određivanju razine čitanja« (Lector in fabula, str. 84). Nama, naprotiv, izgleda, da se proučavanje ne smije ograničiti na stav primaoca, već da je potrebno analizirati uvje- te pod kojima nastaje izotopija. Ono što u Greimasovom i Ecovom pristupu izgleda gotovo slučajno, naime činjenica da postoje povlaštene izotopije teksta, u našem modelu biva protumačeno kao znak da je određivanje izotopija sistematski posao, koji čini dio proizvođenja ideologije barem u istoj mjeri u kojoj i -pravljenje taksonomija ili iz- bor relevantnih početnih danosti. Priča se tako pokazuje kao cjelina s nadziranim smislom. Gotovo logički obrazac radnje kojeg je aktancijalna shema utisnula priči konkretiziran je a da se pritom nije izigubüo na ideologijskoj rele- vantnosti. štoviše, došlo je do stanovitog zg-ušnjavanja ideologijske poruke. Možemo sada precizirati ulogu akterijalnog plana. Na njemu se stječu odrednice od kojih neke proizlaze neposredno iz koda (vrijed- nosno suprotstavljanje pozitivnog negativnom, »našeg« »tuđem« itd.), neke iz zahtjeva aktancijalne strukture (subjekt/anti-subjekt, poši- ljalac vrijednosnog predmeta/primalac), a neke iz zahtjeva izotopije (tema »junaka« npr. koja definira zatvorenu dimenziju smisla, sta- TiOviti »izotopis«). Rezultat tog stjecanja je takva prerada danog (histo- rijskog) materijala koja olakšava ili čak omogućuje prepoznavanje Identiteta nekog lika, smeštajući ga u sistem pripovijednih konfigu- racija. Najbolje je ovo vidljivo na slučajevima u kojima pojedinac ili gfu-pa potvrđuje, brani i prezentira svoj identitet, pričajući vla&ü.tu historiju. Navodimo, radi podsijećanja, početak prikaza u kojem М. Gross izlaže u općenitim crtama način na koji su ideolozi pravaštva pokušali rekonstruirati identitet hrvatske nacije: »Oni su se prije svega inspirirali plemićkim piscima uglavnom od 17. stolje- ća pa sve do svog vremena. Gradili su na njihovim predodžbama, upotrebljavali su štaviše velikim dijelom njihove pojmove i način izražavanja, ali su tim for- 97 mulacijama davali potpuno nov smisao pod utjecajem ideja Francuske revolu- cije, evropskih nacionalnih pokreta i dakako nove građanske društvene podloge na kojoj se oblikovala hrvatska nacija. Feudalni »amor patriae« (ljubav za do- movinu) hrvatskog plemstva koje Je čuvalo svoja »prava, sloboštine 1 povlasti- ce«, svoj teritorij, pretvarao se u Kvaternika i Starčevića u hrvatsku nacional- nu svijest, u želju da se u hrvatske nacije probudi volja za samostalnošću po- buđivanje ponosa na njezinu slavnu prošlost. Kvaternik je dobro znao da pojam »politički narod« obuhvaća samo feudalce, kao nosioce hrvatske državnosti, 1 da isključuje ostale društvene slojeve. No kao nacionalni ideolog on je u tom poj- mu doživljavao cijeli hrvatski narod, on je u izjavama i zaključcima »staleža 1 redova«, tj. hrvatskog plemićkog sabora, vidio suverenu volju hrvatskog na- roda, koju je u »prosvijećenom« 19. stoljeću, razdoblju »načela narodnosti«, tre- balo proširiti 1 dosljedno ostvariti.« (Povijest..., str. 39). Ra(ii se, očito, o primjernom samorazumijevanju, pri čemu izgrad- nja identiteta pretpostavlja jedinstvo povijesnog teksta, prethodnu organizaciju arhivskih tragova oko nekog tematskog središta: »tako mogu dospijeti do identiteta nekog jastva zahvaljujući stanovitoj usredsređujućoj temi identiteta (a centering identity theme). I oi>et, ova ne mora biü jedinstvena; ista tema identiteta može opisivati razne ljude, kao što i jedinstvena književna tema može opisivati nekoliko različitih tekstova«, piše Norman Holland (Unity, identity, text, self. PMTA, br. 5/1975). 3) metalepsa: uloge pripovijedača Koju funkciju imaju postupci koji obilježuju pripovjedačevo izlaganje i odnose se na sam proces izjavljivanja? a) pris.ustvo izlaganja u pripovijedanju ima sintaktičku funkciju integriranja priče. U tom je smislu izlaganje anaforičko, ono se obra- ća ispripovijedanom, još jednom fiksira referenciju, ocrtava glavne linije ispripovijedanog, rezimirajući fabulu da bi je izdvojilo iz si- že jnih usiložnjavanja. b) autorski komentar može biti sredstvo učvršćenja pripovijedne izotopije. Autor tu ekspLicitao vrednuje, naglašava svoje stajalište, »pokazuje nam zbilju pomoću skupa vrijednosti, uz pomoć stava koji nam omogućuje da razlikujemo važno od nevažnog«, kako piše М. Roberts, autor studije o Carlyleu i retorici bezumlja. (Čini se da je C^rlyleova povjesničarska proza primjer krajnje dominacije autorskog komentara nad pripovijedanjem u historiji. Roberts pokazuje kako je ova prevlast komentara nastala iz želje za neposrednom djelo- tvornošču i potrebe da se odstrani sve što je nebitno za djelotvorno uvjeravanje. Vidi: Carlyle and the Rhetoric of Unreason, Essays in criticism, br. 4/1968.) c) autorski je komentar drugo kodiranje, on reinterpretira pri- povijetku kao što naslov još jednom kodira sliku. Drugo kodiranje ujedno naglašeno uključuje priču u pragmaitičlki kontekst izjavilji- vanja. Spomenuli smo ranije da svako pripovijedanje podrazumjeva stanoviti pragmatički kontekst (međusobno povjerenje pripovjedača i slušatelja, sudjelovanje slušatelja u rekonstrukciji pripovjeciačeva modela svijeta itd.). Autorski komentar ponovno kodira pripovijetku čineći eksplicitnim ovaj kontekst i proširujući ga u kontekst argu- mentacije. Ova tri vida, sintaktički (rekapitulacija), semantički (izotopija) i pragmatički (uključivanje u argumentaciju), karakteriziraju većinu autorskih komentara u ideologijskom pripovijedanju. Nas će zanimati slučaj koji na- prvi pogled izgleda kao anoma- lija: nedopušteno miješanje razina, odnosno, da se poslužimo nazivom iz retorike, metalepsa (usp. М. Bal: Narratologie, Klinck&ieck, 1977. str. 24). Da bismo odredili pojam pripovijedne metalepse rekapi- tulirat ćemo jedan klasični problem historijsko-ideologijskog pripo- vijedanja. Već se renesansni filozofi pitaju kako je moguće da onaj koji ne stvara povijest piše historiju. Ako povijest tvore odluke po- jedinaca, kraljeva i vojskovođa, kažu oni, onda historiju može pisati samo onaj koji je proniknuo u namjere vladara. Idealni povjesničar bio bi sam vladar. Ovaj motiv javlja se tijekom nekoliko stoljeća, tako kod Leibniza u njegovim projektima za historiju hanoveranske dinastije, zatim ponovno u s.pisima povjesničara koje je Colbert oku- pio da bi proslavili djela Kralja Sunca. U devetnaestom stoljeću do- biva taj motiv novi oblik. Ne radi se vise o tomu da povijesni dje; la.tnik treba ujedno da. bude savršeni povjesničar svojih djela, v^ec obratno, da se samo pisanje historije shvati kao dio povijesnog či- 98 njenja, kao simbolički doprinos povijesti samoj. Historija postaje auto-referenci jalnom. Na tragu lakanovske teoretizacije, moguće je ovdje govoriti o sta- novitom »učinku označitelja« u tekstu. Ono imaginarno historijske ideologije javlja se ovdje kao vjerovanje u sretau slučaj, u koinciden- ciju. Napomenuli smo na početku da se u romantičarskim integracij- skim ideologijama sama činjenica pripovijedanja historije javlja kao dio »osvješćivanja« i »preporadjanja« nacije, jednom kao znak pro- budjenog zanimanja za vlastiti identitet, drugi put kao poticaj koji treba da izazove političku- akciju (tako je kod na® Kuševićeva »De mu- nicipalibus iuribus etc« bila recipirana kao znak budjenja, obnove sli- ke domovine, onog imaginarnog par excellence). U momentu kad je koherentnost historijskog teksta dovedena u pitanje auto-referencijal- nim obratom, čini se da je prekinuta kletva povijesnog izgnanstva, da je došlo do sretnog susreta,: nešto je prestalo ne ispisivati se. Prelom u simboličkom proizvodi iluziju — »iluziju da se nešto ne samo iz- reklo, već da se upisuje, da se upisuje u svačijoj sudbini« (Lacan). U čemu se sas.toji metalepsa, stapanje dvaju različitih razina pri- povijedanja? Uobičajena slika historijskog pripovijedanja pretpostavlja raz- dvojenost razina. Pripovijedanje se odvija na jednom nivou, ispri- povijedani događaji zibiili su se na drugom; prvo se događa u jeziiku, drugo u zbilji; prvo u sadašnjosti, drugo u prošlosti. Metalepsa znači da pripovijedanje samo biva shvaćeno kao dio is,pripovijedane povi- jesti Ovo podudaranje je, naravno, samo tendenci j alno: historija se ne iscrpljuje u pripovijedanju o historijskom pripovijedanju. Tenden- cijalno približavanje dviju razina i uvođenje historijske auto-referen- cijalnosti, zadobivaju, međutim, posebnu važnost. Drugim riječima, iako se metaleijsa zbiva samo djelomično, ona postaje bitan dio sa- morazumjevanja moderne historije. Usporedno s porastom važnosti auto-referencije, mijenja se smi- sao »primjera« u historiji. U klasičnoj tradiciji povijest uči suvreme- nike življenju tako da im pruža primjere; dok filozofija uvjerava ar- gumentima, his,torija podučava primjerom. Ova zamisao da sadašnjost treba da ponovi prošlo ostaje na snazi i dalje, ali dobiva stanovitu refleksivnu dimenziju. Više nisu primjeri ti koji nose u sebi smisao historije za život; naprotiv, sama mogućnost iznalaženja prikladnih primjera, sposobnost subjekta da se prepozna u prošlom biva viđena kao dokaz njegove primjerenosti sadašnjem. Ono što je egzemplarno za povijesnu egzistenciju nije egzemplum sam, već, u potezu reflek- sivnog ponavljanja, postignuće subjekta koji se prepoznao u »pri- mjeru«. Filozofija povijesti dijelom je anticipirala ovaj obrat, dijelom je preuzela i natkodirala njegove rezultate. Od Hegelove refleksivne sin- teze povijesnog bitka i historijske svijesti, preko Schellingova poku- šaja da se održi otvorenom napetost između historijskog pripovije- danja i misaone rekonstrukcije, do Diltheyeve i Heideggerove her- meneutike vremenskog i povijesnog bitka, prati ona proces rastuće »refleksivizacije« (neka nam se oprosti ova nezgrapnost) historije. Pojam »his'torijske svijesti«: je jedan od proizvoda ovog razvitka. Zbog čega se posjedovanje predodžbi — makar lažnih — o vlastitoj — često izmišljenoj — povijesti, kvalificira kao posjedovanje »svije- sti«, čak »povijesne svijesti«? Vjeroja.tno, u,pravo stoga što je u po- sljednja dva stoljeća pisanje historije tendencijalno postalo dio stva- ranja povijesti. ^ Za našu diskurzivnu analizu ova je promjena od ključnog zna- čenja. Historijsko pripovijedanje je do sada izgledalo kao »pripovije- danje 0...«, govorenje koje referira (na) neki predmet. Sam je pred- met bio lišen svojeg jezika — povijest se pred nama odvija poput komentiranog nijemog filma. Akteri djeluju, svojim- znanjem i svojim moćima-, ali govor pripada onome koji pripovijeda (P. A. Brandt), mtencionalnost pripovjedačeve riječi ne samo da je bila jednostavna, jedno-stepena, ona je blokirala intencionalnost akterâ-s-ubjekta. S ob- fatom u auto-referencijalno pisanje povijesti čini se da pada barijera između pripovjedača koji govori i likova koji djeluju. Naličje ove promjene je onda mogućnost da Država pravi povijest tako da stalno iznova piše his-toriju. U njoj se razotkriva želja subjekta-pripovjedača üa upiše svoje ime u ono što se ne pres-taje is,pisivati, u povorku bli- stavih imena Historije, da mrtve i ots,utne oplete tragom kazivanja. 99 Spomenuli smo na početku da se historijsko pripovijedanje razli- kuje od institucionaliziranog performaitiva (tipa »Ja ovime progla- šavam ...«) svojom neizravnošću, zaobilaznim karakterom svojeg dje- lovanja. Pripovijedna metalepsa čini važan korak u ukidanju ove raz- like, time što performansa pripovijedanja postaje, barem u načelu, dijelom ispripovijedanog sadržaja. Sada treba da pogledamo krajnji slučaj, onaj u kojem između pripovijedanja i djelovanja nastaje kratki spoj, rijedak i netipičan, ali zato zanimljiv slučaj u kojem pripovi- jedanje ne služi samo prezentaciji identiteta, već na licu mjesta, ta- koreći na oči prisutnih konstituira taj identitet. Poslužit ćemo se rezultatima jednog zanimljivog istraživanja. Romanist i povjesničar Hans Ulrich Gumbrecht u studiji O po- stepenom pravljenju identitetâ u političkim govorima (u zborniku Identität), slijedeći pitanje o načinu prezentacije ličnosti u političkom govoru, analizira slučaj koji se razlikuje od svih naših primjera. Gumbxecht istražuje formiranje političkih partija u francuskoj građanskoj revoluciji i polazi od pretpostavke da se barem jedna od njih, žirondisti, formira na licu mjesta tijekom skupštinskih diskusija, a da obje partije, jakobinci i žirondisti, dobivaju svoju ^ definitivnu političku fizionomiju upravo u tim diskusijama. U središtu njegove pažnje stoji činjenica, koja je bUa primjećena već u samoj diskusiji, da se govornici sve manje drže predmeta o kojem se odlučuje (Lu- jeva sudbina), a sve više teže prezentaciji vlastitoga političkog iden- titeta, kao i identiteta grupe koja se formira (»Tous font dépendre leur opinion de la qualité qu'ils se donnent«, piše jedan poslanik). Ova prezentacija ima oblik opravdanja: diskutirajući danima o ključ- nim odlukama, prije svega o presudi kralju, poslanici su često mi- jenjali stavove, tako da su, kako su se tijekom vremena formirale čvršće povezane grupe, bili prisiljeni da svoje ponašanje legitimiraju prepričavajući okolnosti i motive svojiih ranijih rijeöi-ipwstuipaka. Gumbrecht tvrdi da je ovo legitimiranje pripovijedanjem igralo ključnu ulogu u konstituiranju, prezentaciji i samorazumijevanju dvaju stranaka: »Odabrao sam političke govore iz procesa kralju Luju XVI kao predmet svog istraživanja, budući da je ovaj proces kao povijest interakcija sve više obvezi- vao historijske aktere na čuvanje image-a, time na prezentiranje identiteta, a ovim na obranu njihove povijesti. Obrana identiteta je uvijek obrana vlastite povijesti, budući da se identitet može jezično predstaviti samo kao interpretira- na povijest grupa Ш pojedinaca« (Identität, str. 111). Istakli smo već da je performaitivnai upotreba pripovijedanja ne- tipična. Gumbrechtova analiza skupštinskih govora pokazuje da je moguće upotrebiti pripovijedanje tako da ono neposredno postaje činjenje — u ovom slučaju konstituiranje političkog identiteta, na- ravno pod izuzetno povoljnim institucionalnim okolnostima. Gumbrecht ne radi s unaprijed određenim- modelom narativnog teksta i strano mu je naziranje o načelnoj ulozi taksonomije. Tim je zanimljivije da imanentnim istraživanjem teksta i situacije dolazi (lo istih ili sličnih zaključaka do kojih su došli i naratolozi, i to posebno u dvije točke: Prva se odnosi na binarni karakter smisaone organi- zacije: političke uloge prezentirane u pripovijestima, određene su »sistemu imanentnim komunikacijskim kodom«. Situacija diskusije različita je, međutim, od situacije normalnog prijx)vijedanja, tako da je uloga koda suptilnija. Budući da postoji slaganje o nekim temelj- nim vrijednostima (žirondisti i jakobinci osuđuju rojalizam, tako da je opozicija rojalizam-republikanizam korelirana s opozicijom loše- -dobro), niti jedna strana neće da se identificira s negativnim- polom u kodu. U konkretnom slučaju jedna i druga stra-nka tvrde za sebe da su republikanske. Sukob nastaje tek kad su identifikacije s pozi- tivnim polom dovedene u pitanje (tko je pravi republikanec, jako- binci ili žirondisti,?). Drugi značajni moment tiče se konstituiranja para subjekt/anti- -subjekt. Dok je u našim primjerima riječ o slučajevima opisnog i teoretizirajućeg postupka, ovdje se di-oba odvija na- Mcu mjesta,^ a riječ ïMDStaje zbilja: reći nekomu da je neprijatelj postaje isto što i »s-tvoriti si neprijatelja«. Temeljne su značajke konstituiranja, me- đutim, invarijantne. Gumbrecht ističe situaciju u kojoj je postalo nemoguće biti neutralan, i pozvati se na svoje pravo privatnog, odvoje- nog mnijenja. Kad se ljude dijeli na prijatelje i neprijatelje naroda, uobičajeno neutralno samopredstavljanje postaje opasno. Treba se pod svaku cijenu smjestiti na pra,vu stranu, subs,umirati pod pozitivni pol u kodu, odnosno, podvrći se onom pravilu koje osigurava uspješnu Ш supsumaciju. Rezultat je onaj isti kojeg smo vidjeli pri imanentnom generiranju aktancijalnih uloga subjekta i anti-s.ubjekta: »Prezenta- cija vlastitog grupnog identiteta i identifikacija tuđeg su stoga neraz- dvojno povezani... Postepena eksplikacija identiteta naroda i iden- titeta narodnih neprijatelja je pojavni oblik koda na tekstovnoj po- vršini« (Isto, str. 121). Gumbrechtova analiza dopušta da pretpostavimo da je S'truktura pripovijedanja, u slučajevima u kojima pripovijedanje neposredno djeluje kao politički čin, verificira samo sebe i postaje tako »perfor- mativnim«, u grubim crtama srodna normalnoj narativnoj struktiui. Porast složenosti koji se nadaje iz izmijenjene pragmatičke situa- cije pripovijedanja zaslužuje pažnju, ali on ne treba da zasjeni te- meljnu činjenicu: da pragmatički učinci performativnog pripovije- danja ovise o nizu oznaka uobičajenog pripovijedanja (binarni kod, binama aktancijalna struktura, primat aktancijalna nad akterijalnim planom) koje nije neposredno performativno. Nenad Miščevič ' Značajne naznake o odnosu političkog govora i historijskog pripovijeda- nja pružaju djela humanističke tradicije, u kontekstu usporedbi govorništva, pje- sništva i historije. Historijsko se pripovijedanje obično definira onime što ga razlikuje od pjes- ničkog. Tako primjerice autor iz šestnaestog stoljeća Giovan Pietro Capriano u svojoj raspravi »O istinskoj poetici« (1555) navodi slijedeće razlike izmedju pov^ jesničara i pjesnika: »Prva je to da povjesničar izvješćuje ili opisuje neizrav- nim pripovijedanjem, bez oponašanja, a ovaj oponaša (...) Druga, to što se pr- vi bavi djelima i učinjenim stvarima točno onakvim kak\e su se dogodile, á' drugi izmišljenim stvarima, onakvim, kakve su se, s obzirom na temu, treba- le dogoditi. Treća, što se povjesničar može baviti istodobno s više stvari, i raz- ličitim stvarima, koje teže različitim ciljevima, a ovaj drugi ne. četvrta, da je jedno u prozi a drugo u stihovima« (Trattati, str. 304). Suprotnosti izmedju pjesničkog i govorničkog pripovijedanja su mnogo manje izražene, i tiču se više ciljeva nego li samih postupaka. Zanimljivo je da' su neki od teoretika renesanse poetike inzistirali na sintaksičkim svojstvima pri" povijedanja — na pravocrtnom poretku dogadjaja, na konstrukciji radnje od uzroka k posljedicama, na način koji umnogome podsijeća na suvremene teori- je, i da su čak pokazivali specifičnosti govorništva u odnosu na historiju slu- žeći se razlikama u strukturi digresija: dok digresija, prekid pripovijedanja, ú historijskoj naraciji ima sintaksičku funkciju povezivanja narativnih sekvenci, U govorništvu ima pragmatičku funkciju argumentiranje i apela. Navodimo pri- mjere iz Dijaloga o pjesničkoj invenciji A. Lionardija, započinjujući s drugom tvrdnjom, o razlici u upotrebi digresija i epiloga: »Povjesničar ih pravi, bilo na' početku, bilo na sredini na kraju, ne zato da bi ganuo, več da bi povezao ono ispričano« (per congiungere le cose narrate). Nasuprot tomu govornik slijedi drugačije ciljeve: »On to čini u sudskom govoru da bi bolje dokazao i pobio, i da bi potsjetio na stvari koje su sucu bile kazane razbacano (diffusamente). 1 kao što česti argumenti lakše uvjeravaju, tako često umetnuti epilozi ne samó po svemu sudeći potvrdjuju dokazano, već još više navode na ganuće« (Trat- tati, str. 251). Primat sintaktičkih funkcija (povezivanje ispričanog) nije slučajan. Llonar- di vidi kao ideal historije da »slijedi poredak radnji. I kao što su učinci prou- zrokovani onim što im prethodi, tako mogu postati uzroci onog što slijedi« (isto, str. 225). »čini mi se da je posao povjesničara spojiti 1 povezati u čvor sve stvari, kao lanac, ne pričati mnoge priče, već jednu koja se nastavlja tako da se ono što slijedi ne udaljuje mnogo od onog što je bilo rečeno ranije ...« (isto, str. 226). Pripovijedanje treba da slijedi uzročni postanak radnji: »Tako treba, kad se obradjuje velika djela dostojna pamćenja, izložiti uzroke onog što se dogo- dilo, uzimajući u obzir mjesta, osobe i dogadjaje .. . Može se pričati učinke kao dijelove koji su iz toga postali i rodili se, a onda i sve zgode kao što su neprija- teljstva, svadje, ratovi, mir, savezi, lukavstva...« (isto str. 224). Ovo inzistira- ije na uvodjenju reda, na »l'ordinar l'istoria« motivirano je spoznajom: »povje- sničar treba da za svaki dogadjaj ispripovjeda uzrok« (isto, str. 226). Spomenuli smo da su razlike izmedju povjesničarske i govorničke digre- sije korelirane s razlikama sintaktičkih i programatičkih funkcija. Lionardi uočava još jednu sorodnu crtu, naime da se u historiji govornik javlja uvijek kao neutralni pripovijedač koji ne govori o sebi, dok drugi tipovi diskursa, posebno Pjesnički, »dopuštaju« i čak traže stanovito prisustvo izjavljivanja u izjavi: »U historiji treba izbjegavati pohvale samom sebi, ako ne kao zanatski »Dičaj. ne treba hvaliti sebe, svoja sadašnja i prošla djela ni tražiti priliku da se drugom bude od koristi ili da ga se uvjerava. Medjutim, u pjesništvu nije neprilično hvaliti sebe i svoje poslove što je moguće više« (str. 274). (2) čini se da su grčki retoričari već bili svijesni ideologijske snage povijes- pripovijedanja. Dionizije iz Halikarnasa (oko 55-oko 8 g. p. n. e.) u poslanici Pompeju Geminu usporedjuje Tukidida s Herodotom stavljajući ovom pr- ^m zamjerke koje prilično jasno artikuliraju stilistički i ideologijsko-politič- w moment retoričkog proučavanja; ' Herodot je nadmoćan Tukididu po Izboru teme: dok Tukidid izabire muč- J^^^emu rata izmenju Helenâ, Herodot bira ugodnu temu helenske pobjede nad 101 ' Tukidid započinje s krizom u Grčkoj i tako unaprijed odbija čitatelja ko- jeg zanima grčka povijest; ' Tukikid nije pravi rodoljub i k tomu je zlonamjeran u Iznošenju uzroka pojedinih posebno neugodnih epizoda (kao što su npr. dogadjaji na Korkiri) ; ' Tukidid završava svoju povijest bitkom izmedju Atenjana i Perzijanaca kod Kinoseme, umjesto da izabere neki ugodan završetak (Dionizije predlaže kao alternativu povratak izgnanika iz Filije i oslobodjenje grada) ; ' slabiji u invenciji, Tukidid je slabiji i u dispoziciji. Herodot nigdje ne pre- kida pripovijedanje, nego čuva kontinuitet; • Herodot je stoga uvjerljiviji od Tukidida i, što je najvažnije, bolje je udo- voljio zahtjevima za dostojnošću historije ji se ne može u svemu predvideti i kojem se ne smeju stavljati prepreke predrasiida i »večno-« va-žećih mišljenja i stavova. Jer, takve situacije iziskuju povećanu meru pronicanja u motive svih učesnika u procesu koji je posredi, kao i neprestano procenjivanje u kojoj je meri taj proces razvoja stvaran, a u kojoj — novi vid mistifikacije_, čija je namena da zameni zastarele ili »istrošene«. Kulturni identitet ne bi smeo da bude ukras u gostinskoj sobi koji se ne sme pipati, »blago«1 koje se škrtački čuva. Kao što se postojanje ili odsustvo slobode proverava u ličnoj praksi pojedinca, i većih ili manj-ih skupina, kulturni identitet, njegov razvoj, način njegovog »koriščenja«; proveravaju se na pojedinom ćoveku, mimo papirnatih konstrukcija, načinom na koji taj čovek živi svoj kulturni identitet. Ružica Rosandić 105 Francoska marksistična epistemologi ja BREZZGODOVINSKOST MATEIVIATICNE FORMULE? II ne suffit pas d'avoir un livre sous les yeux: il faut savoir le lire.o !.. A. Eden izmed ргiljuihljenih in že kar izročilnih argumentov proti Altìiusserjevi interpretaciji Marxa je topos o njeni reflektirani ne- zgodovinskostiv o njenem — kot zazveni ta- očitek pri teoretiku, ki se sklicuje na tradicijo t.im-. Hegel-marksizma' — znanstvenem in zato toliko nevarnejšem »napadu na zgodoviruo« (Sohmidu 1978,^ 15): žrtev tega napada bi torej bila »v zadnji instanci odliočilua tema« Marxovega in Enigelsovega' mišljenja, hkrati z njo pa tudi »spozniavno- teoretska problematika subjektivnosti«, ki jo Marxova »znanost zgo- dovine« odpira (Зб). Tako argument kot tudi njegova raznotera podporna gesla so več kot dovolj znani, zlasti še v različici, ki jo je skoval Schmidt. Nave- dimo hežno nekaj mest iz nje — razpustitev žive, konkretne subjek- tivnosti v togi logild brezsubjektivnihv »matematičnih« struktur, nedialektično ločevanje dialelctične enotn-osti strukture in procesa v prid strukture, sprejemanje Levi-Straussove pozicije »kantovstva brez subjekta«, vkoreninjenost Al-thusserjevega koncepta teoretske prakse v nemarksistični epistemiologiji Bachelarda^... — in spomnimo se ob tem tud'i, da v Schmddtovi različici nimamo pred seboj le poj- movnega aparata, ki daje argumentu ahistoričnosti značaj trdnega in prepričljivega člena v dokazovanju scientističnega objektivizma Althusserjeve teorije. V njej je še nekaj več. Različica je vrh tega še en dokaz več za pravilnost teoretskega okvira, znotraj katerega je bila proizvedena,3 je dokaz za to,, kako utemeljeno je, po eni strani, opozarjanje na »brezzgodovinskost matematične formule« in na njen grozeči, malodane neustavljivi prodor na vsa. področja znanst- venega mišljenja, in kako potrebno je, po dru^ strani, zavzemanje za »privilegiranost« družbenih znanosti,utemeljeno v zgodovinskosti njihove »spoznavne forme«. Kot že rečeno, argument pripada danes že teorets'ki zgodovini — nič manj pa ni »zgodovinska« tudi njegova notranja logika. Še več, zdi se celo, da njegovega dejanskega dometa ni toliko iskati v ustrez- nem zajetju predmeta, na katerega meri, marveč vse preji v tej' njegovi »notranji zgodovinis.kostÌ4 to se pravi, v tistem premiku, ki ga doživi v svoji dosledni izpelja.vi. Učinke te izpelj,ave lahko tako zasledimo tudi v Schmidtovi »konkretizaciji« lastne kritike Ailthusserja: v nje- govi premestitvi težišča pri razporeditvi domnevnih Allthiusserjevih predhodnikov —• od Lévi-Straussa k Bachelardu. Kar torej kritičnemu argumentu nekolikanj zamaje začetno pre- pričljivost, je ravno njegovo argumentiranje: z izpostavljanjem' spe- cifičnega epistemološkega ozadja Alithusserjevega koncepta teoretske prakse (Bachelard, Cavaillès, Oanguilhem), se namreč njegova kritika izpostavlja tudi nezaobidljivi teoretS'ki nalogi, da opredeli pomen Bachelardovih izjav o »izredni dialektični občutljivosti, ki je značilna za zgodovino znanosti .... o znanstvenem mišljenju lastni historični dialektiki (Bachelard 1971, 189, 198). Izpostavlja se torej neprij,etnemu teoretskemu dejstvu, da je ta ne-pozivistično in anti-evolucionistično zastavljena smer francoske epistemologi je, kot pravi Schmidt sam, »znanstveno-zgodovinsko ute- meljena spoznavna teorija« (Schmidt 1978', 10Ô), drugače rečeno, da sloni Bachelardov »moderni racionalizem« (tudi) na novi interpre- 106 taciji zigcdovine znanosti (predvsemi fizike in kemije) in na novem konceptu zgodovine znanosti kot discipline. Na kratko, da epiistemološko podvzetje gradi na osvoboditvi in teoretski utemeljitvi konstitutivne zgodovinskosti racionalnega spoznanja naravoslovnih znantosti. Skratka, prej ali slej' se mora kritika spoprijeti z vsemi tistimi razsežnostmi epistemologi je, ki jih razkriva, denimo, Bachelardovo izpeljevanje, da raziskovalnih teženj in načeils izhajajočih iz Mende- Ijejeve organizacije kemičnih substanc — prednost zakona pred dej- stvom, red s'ubstenc kot red r'acionalnosti — sicer ni težko pojasniti z določenimi funkcijami kantoviske filozofije: »vadimo se v tem, da v realnem ne mislimo drugega kot to, kar smo položili vanj« (Bachelard, 1971, 77). Vendar pa je prava, četudi neprimierno težja naloga epistemologije, da pokaže, »kako se bo to kantovstvo substance, komajda se je umestilo v sodobni kemiji, dialektiiiralo« (78)— pri Čemer je » dialekt izacija funkciji kantovstvai« zai Bachelarda ne- ločljiivo povezana s spodbijanjem tistih naziranj,, ki (kemične) sub- stance pojmujejo kot nedosegljive in v toliko iracionalne »nasebnosti«: »... funkcija aktivnega materializma je .... da prepreči vse tisto, kar bi bilo mogoče v njegovi materiji, v njegovih predmetih, kvalificirati kot iracionalno. Kemija, močna zaradi svojih racionalnih aprlorijev, nam daje substance brez ak- cidenc in razbremenjuje vsako snov od iracionalnosti njenih izvorov« (118), oziroma, v navezavi na rnikrofiiziiko: »... zdi se nam, da je mlkrofizika nenadoma ponudila sintezo negativnega pojma 'stvari na sebi' in pozitivnega pojma 'noumenona'«5. Vse to daje domnevi, da je opravil Bachelard na področju re- fLeksijie naravoslovnih znanosti to, kar je opraviila. Heglova kritika Kanta na področju fUozoifije,' značaji podmene, ki se ji analiza epistemiologiije ne more izogniti — Sohmddtovo kritiko pai je obarvalo z novim tonom priznavanja »upravičenega jedra strukituralistično načete praWematike zgodovine« (Schmidti lOTe,^ IS?). Če je n.pr. »dialektično izèolani«7 prej kazal na — več kot očitno — antihegh lovstvo Althuisserjia' in njegove šole, ter pojasmjieval, da mimo »struk- turalističnega aspekta« ne gre zanemarjatii »raizvojnozgodiovinskega« in narobe, je zdaj ta »pozicija, h kateri je prej nagibal tudi avtor sam« (136), spozniainai za preveč neposredno in zato le abstraktno pravilno kritiko. Obenem so podane tudi osnovne koordinate bolj »določene negacije strukturalistične negacije zgodovine« (137^ za- znamovani so tisti »utemeljeni nasledki« Althusser jeve razlage Mar xa, ki da jih morai in more inkorporirati tudi njegova kritika. Skratka, znotraj siiicer v celoti nesprejemljivegai pojmovanja zgodovinskega procesa nasploh identificira Schmidt neko debio področje sprejem- ljivega v »posebnih vprašanjih zgodovine teorije, ki jih odpirajo aithauss er janci «i ( 16). Problematika zgodovine znanosti, nastajanja noviih znanstvenih teorij in teoremov, njihovega medsebojnega učinkovanjia, viprašanja preoblikovanija predznanstivenih pojmov v znanstvene koncepte itn., pa je teoretsko sprejemljiva^, kolikor strukturalistični poskusi rešiitve teh problemov, po Schmidtu, pravzaprav niso novi, saij je njihov sprejemljiivi aspekt in njihovo anticipacijo najti ravno pri avtorjih, ki jih obtožujejo filozofsko-zgodovinske spekulacije -— pri Comtu, Heglu in Marxu' (121). Drugače rečeno, kar ve epistemološka in althuisserjanska teori- zacija zgodovine znanostii povedati, denim^o, o problemu identitete ;n neidentitete »sistematičnega« in »kronološkega.« sosledja- kategorij, p razmerju logičnega in historičnega, bi ne biilo drugegai kot to, kar js mogoče o tej problematiki^ seveda brez strukituralističniih pretirai- prebrati pri Marxu in Heglu. Strukturalna zgodovina zna.nosti — to se pravi, če omienimo nekaj' njenih osniovnih postavk, interes га »aktuabiio učinkovanje zgodovine različnih znanosti v sodobni' znan- stveni^ kulturi«, torej koncept »konstruirane«, rekurentne zgodovine, zavračanje načela kontinuiranega, evolucijskega napredovanja zaia- Rdsti in zagovarjanje zgodovins'kega prelomai v razvoju moderne zna>- nostii, dis kontinuitete kot »transiormirajoče sinteze«« — tako zastav- 107 l'jena struktuiralnia zgodovina znanosti v svojih konsekivencah »ni ne- združljiva z dialektiko« (120i), navsezadnje se, po Schmidtu, tako »konstruktivni« asipekt metode Marxovega Kapitala kot tudi пјевд ekvivalentna epistemološka problematika »konistruiirane« zgodoviirue znanositi srečujeta na »maiterialistično razloženih tlleh Hegla« (16). Podrobnejši prikaz Schmidtovega izvajanja nas tu ne zanima. Vsekakor pa zasiliuži našo pozornost tisto, kar to izvajanje takorekoč samo cd sebe ponuja na robu svoje poglavitne polemične namere. Gre, najprej, za predpostavko o določeni skupnosti in povezanosti obravnavane smeri epistemološke tradicije in Alithxisserjevega razisko- vanja znanstvenega značaja Marxovega Kapitala — pa čeprav je pri Schimidtu ideologem strukturalizma tisto, kar oba heterogena teoretska tokova drži skiupaji. In dalje, gre za predpostavko, da ohranja Althusserjeva teorija prav v nemarksistični tradiciji epistemologi je in zgodovine znanosti (kot discipline) v sebi neki element »heglovske dediščine Marxa« — pa čeprav je ta element, po Sohmiidtu, pri Alithiusserjiu dvojno zaikrit; najprej z Althusserjevo »abstraktno« in »doktrinarno« občo teorijo historičnega, nato z, če lahko tako rečemo, še na glavi stoječo dia- lektiko v epistemologiji sami. Mimo Schmidt ove,ga podleganja vulagrnemu konceptu zgodovine znanosti — »iskanju predhodnikov«' — tj., mimo njegovega teoret- skega nagnjenja, da vidi v novih teorijah samo boljše ali sia.bše \"ariante starih nastavkov, se tako v paradoksnosti končnega rezultata'® njegove »določene nedelje« zarisuje tisto, kar lahko imenujemo »up- ravičeno jedro« Schmidtovega postopka. Pri tem mislimo, če še enikrat ponovimo, na dvoje: Prvič, na navezovanje epistemološke tvorbe poj,mov na, strukturo materialistično razpoložene heglovske refleksije. V strogem razvitju te navezave bi bilo treba, in s tem naiznačujemo interesno obzorje, čeprav ne tudi že teme našega prikaza, poiskati ključ za pojaisnitev tistih prelomov, premikov in »odprtih vprašanji«, ki jih epistemo- lo,giji Bachelardia in Cavaillèsa ter zgodovini znanosti Koyréa in Canguilhema uv-ajajo v zaprto polje filozofske refleksije. Preden nav,edemo nekatere izmed postavk Bachelardove episte- mologije, na katero se tu omejujemo, je potrebno še naslednje po- jasnilo': na izbrani splošni ravnái uviodnega dela našega prikaza nam navedki iz Bachelarda nastopajo samo kot »sredstva® in ne kot zgotov- ljeni miselni rezultati, samo kot »ideje« in ne kot zna,nsitvena »fakta«, katerim bi njiihov fa'kticnii značaji podeljevala že izoblikovana »racio- nalno koncipirana mreža«" o statuisu in pomenu- Bachela-rdove epi- stemologije. Drugače rečeno, če sicer nie moremo zanikati določene-ga eklekticizma pri našem navajanju, ga vsaj deloma upravičujemo s samim Bachelardom: »Od filozofov bomo zahtevali pravico, da se poslužujemo filozofskih elementov, odtrganih od sistemov, v katerih so nastali ... če eklekticizem smotrov neupra- vičeno kali vse sisteme, pa se zdi, da bi moral v filozofiji naravoslovja biti dovo- ljen eklekticizem sredstev« (Bachelard 1971. 20, podčrtal RR). O,gleim,o Sli torej nekaji epistemološko odprtih filozofskih vpra- šanj, tako kot jih je mogoče povzeti iz Bachelarda'' ini iz tekstov, ki njegovo podvzetje komentirajo in vierificirajo. Najipreji: kako je mogoča filozofija, ki v tej ali oni triumifirajoči znanosti ne bi videla le potrdila аМ ilustracije lastnih predstav, vedno zno'Via zvajajoč variantnost znanstvenega mišljenja na tisti splošni »konsenz« filozofske analize znanosti — na. trdno jedro apri- ornega »minima.knaga racionalizma«? Na jedro, ki ravno v svoji minimalnosti velja za vsako, sedanje irn prihodnje izkustvo, tvorijo pa_ ga iz redukcije raznovrstnosti pridobljeni' logi^- principi ter lo- gični argument Jaz = Jaz, zagotavljajoč resnico cogita (cf. 106). »z drugimi besedami, filozof zahteva od znanosti samo primere, da bi doka- zal harmonično aktivnost duhovne funkcije, prisoja pa si sposobnost, da brez zna- nosti, pred znanostjo, analizira to harmonično aktivnost... Radi bi le pripomnili, da gre za jedro brez cepitve jedra, za jedro, ki se ne more množiti. Bolj prepro- sto, redukcijski proces ne more dati programa, ki bi zadoščal za filozofsko preis- kavo spoznanja .. . < (107). Kako je torej mogoča filozofija naravoslovja kot »raztresena-«, »razde'ljena«i filozofija, kot »... filozofija epistemološke nadrobnosti, znanstvena diferencialna filozofija, ki bi tvorila nasprotek integralni filozofiji filozofov« (21/22), 110 ki pa bi hkiraiti bila več kot golo ponavljanje, čeprav nujno ne- ade'kvatno ponavljanje znanstvenih izjav? Dalje, kakšen smdsei ima sploh govoriti o tem, dia. siodá. znanst- veno mišljenje med) filozofsko najraznovrstnejše zvrsti mišljenja, kakšen smisel ima sploh zahtevati nekakšno »diferencialno filozofijo«, ki naj sledi v njenih načelih in v njenih predmetih nenehno »rekti- fioirani« znanosti — če je s pojmo.m »Tektifikacije« pri Baohelairdu, grobo vzeto, za)popaden proces znanstvenega napredovanja, katerega cilj in merilo sta v sami poti napredova.nj.a? če torej na.ravoslovno in matematično vedenje nima več nikakršnega m.erila/meje zunaj sebe — ne v kaki »neposredni danosti« ne v njej korelativnem iden- tičnem človeškem duhu, ampak si daj.e znanost merilo 'na sami sebi': »Znanost nosi v svoji univerzalnosti enkratno znamenje svojega nastopa« (Fic- hant 1973, 167). Kaj je torej treba razumeti s filozofij.o, ki jo, po Baohelar'du, »za- služi znanost«, če vemo, da to ne more biti več niti füozofija filozofov niti sponta.na, »nočna« filozofij.a znanstvenikov, njihova počezna bilanca splošnih izsledkov znanstvenega mišljenja? »Ne bi pa se smeli prepustiti prevari: hoteti znanosti dati filozofijo, 'ki jo za- služi', ne pomeni, da hočemo obnoviti filozofijo v njeno lastno korist, enako kot ne pomeni, da bi se hotel kak oboževalec naravoslovja le-temu spoštljivo priklo- niti ob spominskem slavju ene njegovih 'revolucij'« (Lecourt 1972, 26). In iz uvodnega dela Lecourtove »Pour une critique de l'epistámo- logie« lahiko nazadnje potegnemo še sklepno vprašanje, tisto, ki vse- buje takorekioč rdečo nit vseh prejšnjih: kako bi morala biti struk- turirana filozofska refleksija, da bi lahko zapopadße »temeljno tezo« baich.elardovske tradicije epistemologije — da namreč ni možna »zna- nost o znanosti«? Ustrezno filozofsko »zapopasti« nemožnost »znanosti o znanosti« bi prá tem pomenilo toliko kot izogn.iti se dvema tra- dicionalnima filozofskima čerema, kd ju zakriva ta v sebi podvojeni izraz. »Znanost o znanosti« je namreč lahko razumljena v pomienu meta-znanosti: kot teorija, katere predmet je Znanost, se pravi, specializirane, vsakokratnim predmetnim področjem adekvatne posa- mične znanosti, dojete kot deli enotnega znanstvenega načrta, »predstava predmeta kot svetovnega vrta, zgrajenega po načrtu, ki se zrcali v vsakokratnem načrtu različnih znanosti, ki ga takorekoč preiskujejo« (Fichant Pecheux 1969, 32); postopek takšne teorije Znanosti pa je racionalna- rekonstrukcija ra- cioina.lnosti, ki samih »kriterijev racionalnosti«, »kriterijev smisla« znansitvene pojasni.tve, na kratko, ».pogojev ad)ekvatnosti» ne more »adekvatno« razložiti. Ali pa je pri izrazu »znanost o znanosti« poudarjen »krog te podvojitve v refleksivnosti, postulirani v nase nanašajočem se pojmu« (Lecourt 1972, 9), tako da dobimo teorijsko tvorbo, ki sa.ma postavlja načela, ki jo spostavljajo, ter, strogo vzeto, ne more več ločiti med seboj in svojim predmetom — kar se izteče v raznovrstne inačice ra.zipustiitve problema ^cifičnosti in avtonomnosti znanstvene spo- znaivne prociukcije v širo.kii pahljači probleimatike »samorefleksivne fcompetence« — po neki precej razširjeni maniri naj bi temu modelu najbolj ustrezala Heglova filozofijaJ^ Vsa navederia vprašanja dovolj dobro vpeljujejo tisto, v čemer vidim,o tu osnovni zastavek Bachelardove epistemologije. Rečeno v nekem prvem približku: kar ločuje Bachelarda od tistih ciiskurzov, s katerimi ga druži njihov predmet — znanost — in njihov smoter — osvoboditi znanost od protipravne filozofske uzurpacije ter ji po- vrniti njeno najlegitimnejšo lastnino, njo samo — je namreč razdelava spoznanja, da to »filozofsko samo'zvanstvo« ni nekaj naključnega, »pojmu znanosti«, znanstvenosti znanosti vnanjega, ampak j.e na nek specifičen način, ki ga Bachelard nenehno raziskuje, vpisano v samo »b^tvo možnosti« tega pojma. In ločuje ga to, da razdelavo te \T>isanosti filozofske reifleksije v produkcijo znanstvenih konceptov ne jemlje niti kot »utemeljevanje« niti kot »upravičevanje« znanstvene prakse, pač pa skuša v epistemologiji, v »diferencialni filozofiji na- ravoslovja« konceptualizirati neko za samo znanstveno prakso kon- stitutivno »samozavedanje« naravoslovnih znanosti. Znanstvene izjave o raziskovalnih predmetih podvojuje njej sami netransparentna, za 109 nazaj v O'bÄi »eipiisrtemoloških ovir« raabeirljiva z.aves-i o mestu izj.aa'- Ijanijia! — »eipistemološkem aktu« kot sipecifičnemiu » samo zaveda mju« naravosiovija, ki s svoj.o nezvedlijiivo naknadinostjo in neprozornostjo ravno spodbiija možnost slehernega samo utemeljevanja znanosti, sle- hernega usredinijenja znanstvenega spoizuanja v takšnem aL¿ dru- gačnem enotnem, samoprozornem subjektu Znanosti. Znanstvena praksa s tem za Bachelarda ne pripada več hierar- hično-klasifikatoričnemu, razumsko-formalnemu redu, ki sam- rabi umno utemeljitev, marveč je hkrati področje »dialektiičnega uma«, področje delovanja me'hanizmiov samo-refleksije. Skratka, če razliika filczofija/znaniost tradicionalno sovpade z zarezo čutnost, razum vs. um, tedaj Bachelard to zarezo premesti tako, da poveže um- z ra- zumom in znanost, rezultat te povezave, odreže cd ravni čutnosti oz. vsakdanjega izkustva.'^ Edino v okviru te premestitve zareze se je zato tudi mogoče pribxžati dejanskemu' dometu Bachelardove 'postavke o središču »znanstvene aktivnosti moderne fizikalne zna'nosti« kot mes'tu, kjer učinkuje in se manifestira povezava »apliciranega racionalizma in tehničnega materializma . . . spoznavajoči duh je določen po preciznem predmetu svojega spoznanja, v zameno pa on sam z več- jo preciznostjo določa lastno izkustvo» (Bachelard 1971, 114) Polje fizike je tako miselno polje »filozofije z dvojnim gibanje'm'«, dialoga neločljivih polov »teorije in- »ekisperimenta«, »uma« in »tS'h- nike«. Dejavnost moderne fiizike oživlja »filozofsiki dia'log«, »... dialog med praktičnim raziskovalcem, opremljenim s preciznimi instru- menti, in med matematikom, ki ga vodi častihlepje, da neposredno oblikuje ek- sperimentiranje« (111), V moderni fiz'iki deluje »dvojna gotovost'«, ki utemeljuje njene »strogo in natarjčno sintezo teorij-e in prakse«: »prvič, gotovost, da se nahaja realno v neposredni prijemljivosti za racional- nost in da zato pač zasluži ime znanstvenega racionalnega. Drugič, gotovost, da so racionalni argumenti, ki se dotikajo eksperimenta, že momenti tega eksperimenti- ranja« (114). Na prvi pogled se tu na-mreč c^iira možnost, da Bachelardov koncept .znanstvene »sinteze teorije in prakse« povežem'o s poudar- janjem' prednosti teorije pred izkustvom in s psevdodialektičnim »po- sredovanjem« ekS'perimentalne baze in teorije empiričnih znanosti v sodobni analitični filozofiji: preko te povezave epistemologije pote-m ne bi b'ilo težko umestiti v t.im'. »obje'ktivistično dojetje« naravo- S'lovnih znanosti. Še več, Bachelardovo prepoznanje »elementov kopernikanske revolucije v ... delu znanstvenega preciziranja ... natančnosti ne označuje objekt, marveč metoda« (126). njegovo vztrajno zagotavljanje, da je teoretsko znanstveno spoznanje vedno že tehnično, po svoji notranji strukturi usmerjeno na »produk- cijo fenomeno'v«: tako kot je »instrument v modernem naravoslovju zares upredmeten teorem« (137), tako morajo biti »pogoji aplikacije koncepta inkorporirani v samem pomenu koncepta (134, ... fenomenologijo razširja fenomenotehnika. Pojem je postal znanstveni v men, v kateri je postal tehničen tako, da ga spremlja tehnika realizacije (135), .. . spozna- nje postaja objektivno, ko postaja instrumentalno (140), ... ko smo sledili mo- derni fiziki, smo zapustili naravo, da bi vstopili v tovarno fenomenov (143)«, dalje, Bachelardova radikaliizacija Descartovega cogita v »instrumen- talni cogito« — »oko za mikroskopom je popolnoma akceptiralo instruraentalizacijo, samo je postalo instrument za instrumentom«i5 — ali nas vse to ne navaja' k temu, da razberemo v francoski episte- rrjologiji instiumentalmo-tehničnio (samo) razumevanje znanosti par excellence?''S Vendar nas m'ora pred prehitrimi navezavami opozoriti — ne morda Baichelardovo iskanj'e referenc za njegovo pojimovanje aktiv- nega človeka, vpisujočega svojo tehniko v naravo,'7 v Marx/Engel&ovi »Nemški ideologiji« — pač pa nas mora pred pre'hitrimi identifikaci- 110 jami opozoriti odisotnosit konceptov,, kò bii pri BaohelardU merili na problemsko polje »kriterija empiričnostii« kot merila za znanistvenos't teorije, torej na prisotnost zagat poaitivistične'ga načel» verifikacije in/ali, kot skorajda že ni več treba dodati, neopoziitiviističnega načela falsifikacije zmanstvenib sitavkov. Kljub Popperjevemu zatrjevanju asimetričnosti obeh načel, v načelu falsifikacije namreč še ne moremo videti preloma s t.im. kla- sično »analitično paradigmo znainostii«. Vse prej gre z korekcijo ne- ka,terih njenih postavk (predvsem za.vračanja možnosti »čistih« em- piričnih dejstev in ustreznih bazičnih stavkov), korekcijo, k¿ je potrebna, da bi lahko ta paradiigma na podlagi svojih predpostavk sploh stekla in se razvijala^ Popperjev prem,ik od raiziskovanja ustroja logike znanstvene poj,asnitve k raziskovanju logike razvoja znanstivene teorije predstavlja samo konsekventno razvitje tistega dojetja na,predcvanja znanosti — kontinuiranega procesa »upornega in brezo'b,aimega« iskanja načelno nedosegljive resnice — ki ga analitična paradiža že impliciraj, kolikor veže sodobno znanstveno prakso v zadnji instanci na kantovsko ozadje nasprotipostavljenosti biti in mišljenja, subjekta in objekta. V svoj,em propagiranju »kritičnosti« znanosti ostaja Popper za- vezan temeljnim načelom predhegl-oviskega meščanskega racionalizma, kar s pridom izkoriščata proti njemu tako Habermasova »marksistična« kot Aiplova transcendentalno-hermenevtična kritika-. Pozitiviistična sa- mokritika piroblema bazičnih stavkov sicer spodbija možnost nepo- srednega stika s predmetnim svetom preko čutnih zaznav in iz- stavlja odv-isnost bazičnih stavkov tako od fizikalnih hipotez, vse- bovanih v pojmu teiga, kar se konstatira, kot od zakonov, pred- postavljenih in apliciranih pri konstrukciji merilnih instrumentov. Vendar sloni v tej 'Saimokritilki- nezmožnost 'intenüo recta' pri stiku z realnostjo — dejsiiv,a so vedno že zajeta v mrežo teoretskih hipotez — na dojetju realnosti kot nedosegljdvo-iracionalne transcendentne nasebnosti. Aplu zato tudi ni težko dokazati, da mora Popperjeva teorija kot pogoji možnosti znanosti predpostaviti raven transcenden- taòne subjektivnositi — razlika s Kantovo zastavitvijo je le v tem, da ne gre več za zunajsvetno »zavest nasploh«, marveč za »transcen- dentalno jezikovno igro transcendentalne komunikacijske skupnostL«'^ Prav kolikor bomo pri Bachelardu zaman iskali učinkovanje kan- toviske kategorialne dediščine, se moramo izogniti površnim analo- gijam: Bachelardove epistemolo-gijie ne bomo izmerUi, če bomo nanijo polagali merilo naravoslovni, instrumientalni razum те. praktično- hermenevtični, praktično-kritični filozofski um, drugače rečeno, raven neskončnega iskanja načeloma nedosegiijiivega vs. raven vnaprejšnj-ega najdevanja kot pogoja iskanja. Preprosto zato ne, ker pni Bachelardu nimamo več opraviti s samoprezentnim in s potrebnim spoznavnim orodjemi opremljenim subjektom, zop-erstavljenem tistemu, kar naj to orodje preobl,ikuje — zunanji e^iričnii fakcititeti, s katero je mogoče ra^olagati in jo podrejati njej tujim- smotrom. Epistemologi j a pre- bije to raven nasprotipostavljenosti »subjekta« in »o-bjiekta-« tako, da panosti prisoja »filozofsko« zm-ožnost, se praivi, da distanco teorije in danosti vpotegne v znansitveni diskurz, kjer se »reflektira« kot njegova »notranja distanca«. »Ne gre več za to, da zoperstavljamo osamljeni duh in indiferentni univerzum« (Bachelard 1971, 114), sodobna znanstvena- spoznanj a" »zaznamujemo popolni poraz neposrednega« (96). Ta-ko res-nice znanstvenega spoznanja za e-piste-mologuijo ne zagotavlja več_ znanstveni predmet kot ne-ke vrste miniaturni, reducirani model običajnega sveta reči: za znanstveno objektivnost ni konstitutivna pozitivna realnost, marveč moment negativnosti, to, kar znanstveno spoznanje ni — t.j.., prelom s predhodnim, vsakdanjim vedenjem: »Dejansko je znanstvena objektivnost možna samo, če smo prelomili z nepo- srednim predmetom, če smo se ubranili zapeljivosti prve izbire, če smo zadržali m oporekli mishm, ki nastajajo iz prvega zapažanja« (123). Namesto pojma znanstve-ne objektivnosti kot strukturn-oad-ekvat- nega izražanja realnosti uvede Bachelard koncept »obj-ektivacije«: »Zares, zmotno hočemo videti v realnem določujoči razlog objektivnosti, med- tem ko ne moremo nikoli prispevati kaj drugega kot dokaz pravilne objektivacije 111 ... Določiti kako objektivno značilnost ne pomeni položiti prst na absolut, mar- več pomeni dokazati, da pravilno uporabljamo neko metodo« (30). Resda zinanstveno mišljenje ргосМга v procesu obijektivacije čedalje Roblje v realnosit, vendar moramo, kadar govori Bachelard o »o-b- jefctivaciiji misli v isikanju realnega« (31), o čedalje večji globmi objektivmositi, ki jo raziskuije moderno naravoslovje, tudi upoštevati, da je »realnosti«, ki čaka znanost na dtiu te globine, sam proces realizacije, »realno ni drugega kot realizacija« (77). Kakršno koli »suihstancialno jedro« realnega, njegova domnevno nedostopna skrivnost, je potemtakem vedno tudi že skrivnostnost spoznavajočega duha, natančneje, učinek njegove »predsodkovme« stirukture: »Toda pred skrivnostjo realnega duša ne more, z dekretom, ostati neomadeže- vana ... Ko se duh prezentira znanstveni izobrazbi, ni nikoli mlad. Celo precej star je, kajti nosi starost svojih predsodkov« (159). Znanstvene aktivnosti zato ni vteč mogoče, kot ugotavlja Bach-e- lard, ponazoriti s skeptično podobo Izis, s katere nenehno padajo tančice, pa jih vendar ohranja dovolj za zakritje svoje skrivnosti. Prodiranje znanstvenega mišljenja v globino objektivnosti pomeni namreč razširjanje racionalnosti v njenem ozavedenju: globje ko prodira eksperiment, bolj sisitematično se organizira viedenje in »zavest o racionalnosti povezuje misleče bitje z njim samim ravno v izvaja- nju njegovega mišljenja« (71). In re^ če že katera, potem bi za Bachelardov koncept zna.nstvenega duha veliko bolj veljala podoba o globini (znanstvenega) duha, 'ki je globoka le toliko, kolikor duh tvega, da se v svojem razlaganju razširja in se izgublja. Veliko bO'lj: če namreč nezvedljive »epistemo- loške ovire« ne bi preprečevale, da bi si znanstveni duh z vrnitvijo vase kdajkoli razodel svojo »sistematično organiziranost«. Znanstveni predmet je torej za Bachelarda konstru'irani predmet — a brez instance kakega izvornega konstituensa. Baohel'ardova filo- zofija konstruiranja, »na vsak način se mora neposredno umakniti pred konstruiranim« (119), ne uvaja, kot pravi Fichant, nikakršnega idealizma konstituirar jočega subjekta,. Bachelard sam' bo govoril o paradoksu, da je raciona- lizem filozofija, ki nima začetka^ (äa. pripada »redu vnovičnega začetka«, »ko ga definiramo v eni njegovih operacij, se je vedno že znova začel« (24). Če Strnemo to, za kar nam gre, ne upoštevaj,oč konceptualne ne-- domišljenosti Bachelardove »filozofije konstruiranja«: proti poziciji epistemologije ni več mogoče izigra'Vati Heglovega modela kritike Kantove spoznavne teorije, modela, ki predstaivlja, denimo, tudi še osnovo Gadamerjevega umevanja znanosti. »Nasebnost«, na katero da meri znanstveno raziskovanje, to se pravi, svet predmetno'Sti, ki bi ga bilo mogoče v dovršenem spoznanju naraive, vsaj idealno, objektivno spoznativ ta »svet nasebnosti« je, po Gadamerju, pojem, ki je sam relativen glede na »Seinssetzung«, implicira'ni v naravoslovnem spra- ševanju. Dozdevna objektivnost naravoslovja je pravzaprav mesto skrajne subjektivnosti, pojem »nasebnosti« ima v naravoslovju značaj »določitve volje«: »Kar je na sebi, je neodvisno od našega mnenja in hotenja. Toda v tem, ko je vedeno v svoji nasebnosti, je ravno s tem postalo razpoložljivo tako, da lahko z njim računamo, tj. ga podrejamo našim smotrom« (Gadamer 1965, 426). Skratka, svet nasebnosti, ki ga spoznava znanost in od katerega prejema svojo objektivnost, je v resnici nasebnost oz. bit za znan^ stveno zavest — sa.mo da se ta »vna.prejšnji zasnuteb predmietnega pod- ročj-a« v znanosti dogaja nenehno za njenim hrbtom. Da bi spoznal »bivanjs'ko relativnost« nasebnosti, mora zna.nsitvenik izstopiti iz zna- nosti in postati filozof. Kar Bachelardov koncept znanstvene produ'kcije ubrani pred tako zgrajeno filozofsko obmejitvijo znanosti, je dejstvo, da je v episte- mologiji prav to kar je za hermenevtiko privilegirano spoznanje 112 filozofije, rečemo miu laihiko spoznanje »subjektivnega presežka« pojma nasebnosti, posta.vilijeno za emiinentno znanstveno določitev predmeta znanosti. Le-ta je za znanost, pa Baiobelardu, koncipiran, v nekoliko svobodnem prevodai, kot mišljenina: »Epistemološka revolucija, ki jo uvaja mlkrofizika, pelje med drugim k nado- mestitvi fe:iomenologije z noumenologijo, to se pravi, z organizacijo mišljenin /objets de pensée/« (Bachelard 1971, 54). Znanost je na ta način sa-mai sposobna izreči resnico »nasebnosti«, da je namreč nasebnost naseibnost za znanstveno zavest, aili, kar po- meni isto, sposobna je spremeniti »podoba« znanstvenega duha v spremembi njegove predmetnosti. Tu misli Bachelard dejansko veliko bolj »heglovsko« kot heideggerjanski tradiciji zavezama hermenevtika: tako Bachelard kot Gadamer izhajata iz tega, da je v racionalni strukturi moderne znanosti ukinjena distanca do izkusitva,, da je »doživljeno integrirano v struktiurnem«, oz., uobličeno v hermenevtično besedje, da se je sodobna fizika odtr^.la od postulata nazornosti vsakdanjega zdravega razuma ter vikljoičila v svoj sistem tudi še po- \iezanost med merjenimi veličinami in opazovalcem, ki meri (cf. Gadamer 1965, 428) ^ Posledica te znanstvene vkljiučitve »opazovalca«, se pravi, posledica tega, da sam subjekt zadobi statuis raziskovalnega objekta, je seveda ravno popolna iaklijučitev/nevtra'Lizacija subjektiv- nosti, irelevantnost kakršnegakoli »naravnega izkustva sveta« za zna- nost — ni ga torej sveta mimo sveta fizike oz., kot ugotavlja Gadamer, znanost se je univerzalizirala in totalizirala, »svet fizike« se je do- kančno uspel uveljaviti kot edino resnični, nasebni svet, takorekoč kot absolutni predmet« (ibid.). Tečaj, ki to hermenevtično o'hrazlago oibrača, je, da pojem »ab- solutnega predmeta« n^ kot to postavlja Gadamer, pozabljajoč na Hegla', ekvivalenten pojimu »lesenega železa« (429). Pojem »a'bso'Iut- neiga predmeta«, tj., predmeta v popolni izkljaičitvi subjektivnosti, v popolni odmisliitvi njegovega nasprotja, subjekta, namireč že v sebi predjwstavlja «relativnost« in se sam v sebi sprevrača v svoje na- sprotje, v , relacijski pol »absolutne subjektivnosti« — ravno v tisto »mišljenino «,1 _ točko absolutnega objekta/absolutnei^ subjekta oz. vnaprejšnje vátetosti subjektivnosti v objektivnem/objektivnega v sub- jektivnosti, ki tvori za Bachelarda »predmet« znanosti. Drugače rečeno, dejansko je v epistemologi j i znanstveno spozna- nje kot do kraja prignano,, čisto instrumentalno-tehnično spoznanje — se pravi, kot spoznanje, ki mu ne stoji naspUoti nobena praktično- kritična raven več — že samo v sebi svoja negacija, samo v sebi se sprevrača v svoje nasprotje: produkcija znanstvenih pojmov zadobiva značaj v sebi praktičnega s.poznanja. S prebojem »epistemološkiih ovir«, tistih »proti-misli« v miselnem sistemu oz. spoznavnemui aktu notra- njihi, za njega samega fun'kcionalnih' »blokad« mišljenja (Bachelard 1971, 157 ¿f.), se namreč v spremembi predmeta spremeni tudi sam Sfbjekt spoznanja. Tako je, z enostavnim primerom, ». .. šivalni stroj našel svoje udejanjenje, ko so prekinili s poskusi, da bi po- snemali gesto šivilje, in utemeljili nit na novi bazi« (110), in tako ugotavlja Baohela.rd, sam dolgo časa dejiaven kot pedagog, da učitelj naravoslovja pozablja, »... da vstopa mladostnik v pouk fizike že z določenimi empiričnimi znanji: zanj pač ne gre za to, da eksperimentalno kulturo pridobi, marveč, da jo spremeni. ■ ■ ■ (162). Vsak realni napredek v znanstvenem mišljeniu nujno povzroča konvcr- ијо. Napredki modernega znastvenega mišljenja so določili transformacije v samih načelih spoznanja« (121). V Bachelardovi navidez idealistični rešitvi problema realnosti ®anstvenega predmetaP" je tak'o ohranjena materialisitičnai zastavitev ämaüize zna'nstvene produlocije: znanstveno spoznanje je koncipirano kot v sebi protiislovno. Gre prav za tiisto zaisitavitev, ki je v herme- nevtični filozofski refleksiji že vnaprej izkl'jučena: »Fizika, ki bi izračunala samo sebe In bi bila svoj lastni izračun, bi ostala protislovje v sebi« (Gadamer 1965, 429). S tem smo se znova dotaknili vprašanja belin epistemološke Postulira'ne »konstrukcije realnega«, ali, v pozitiv-ni formulaciji, \pra- sanja »sinteze,« pri Bachelardu: tistega posredovanja notranjega na- ^fotja znanstvenega spoznanja namreč, brez katerega bi Baohe- 113 lardava pastavkia »absoliutiue abjiefctiivnosti/ahsokiitnie subjektdvnostk nieneihmo nibala med tatašmmi ali drugačnim tranBcei^enitaiIiizmom in med legitimirani je m »realnosti« s talcšniim ali drugačnim najturalizi- mom. Odgovor na. to vpraÈanijie bi loaikopak zahteval- bolj- imanentao analizo epistemologije, kot jo dajemo tu — zato ga bomo še enkrat zaobšli. Nedvomno je, da lahko iz zinamie Bachelardove topologije,'' ki razporeja tradicionalne fUoizofske spoznajvnoteoreitsfce pozicije na- os- novi njihove disitance do znanostii, raz-beremo težnjo po oentrirainiju različnih teoretskih praks v znanstvenem duhu, tako da bi le-ta -navsezadnje zaobsegel v seibi raizlične ravni ini spœilficne forme »spo- zn-av-nega -prisvajanja realnosti«, napredek znanosti pa bi bU prienač- Ijiv nekakšnemu v episitemolo-giji sklenjenemu »procesu samo-irakti- fikacije« znanstvenega .duha. Toda, ali ne bi mogli smer puščic, ki kažejo pri Bachelardu na izhajanje filozofskih raizpra-v iz trdne središčne pozicije znanstvene aktivnosti-, obrniti tako, da bi- topo- lo-gij-a sedaj o-značev-ala (historični in logični) proces »vpada«, »vklju- čitve« filozofije v znanost? Najmanj,, kar bi s tem pridobili, je, da bi Bachelardove izjave o dveh filozofskih polih fizike, o dialogu uma in) tehnike kot a aktivnem središču filozofske dejiavno&ti znan- stvenega miišljenja, obvarovali pred vulgaimo razlio,, ki hoče »filo- zofič-nost'« znanosti razumeti kot prisotnosti »kali« aili pa, v bolj skromni varianti» kakega »vidikai« v seibi identične filozofske problematike v znanostii." Drugače rečeno,, zdržali bi pratislovnost Bachelardovega koncepta dialoga med teorijo in prakso kot motrajznanstveniega zunaj- znansitveiiega, tj.^ »filozofskegai« momenta znanosti. Tu bi bila potrebno Leucorta še enkrat posiredovati z Bache- lardom: če je namreč predpostavka za naš obrat navezava na sklep, ki gai iz Bachelardove topologà-j© izpelje Lecourt — »a) kar izdajajo za vsebino filozofije ni drugega kot halucinatorična materia- lizacija distance filozofije do naravoslovja« (Lecourt 1972, 24) — pa začne ta sM'ep, po našem mnenju, produktivnio učinkovati šele, če mu vizamemo njegov izx>el- pLeksne strukturirane totalnosti družbenih prake. Še ziasiti ne mo- remo tako postopati ta'krat, če naj' bo materialistična, teorija zgo- dovine znanosti kaj več kot ilustracija že znanih postavk historičnega materializma, če naij t(3irej' sama pripeva k »vnovičnemu začetku« maksis'tične teorije. Zato bi pri iskanju »pravilne abstrakcije« še enkrat da'li prav Bachelardu proti Lecourt'u: kolikor je vpelj.ava predstave »neza»-, ved'ne'ga znansitvenega duha« in »psiho'analize objektivnega spozna- nja«, na,j, poteka pri Bachelardu v še tako mistificirani obliki, kon- stitutivni moment epistemološke teorizacije znanstvene resnuce in zmote ter je zato ni mogoče kar počez O'dpraviti kot »psiihoJogistično zam-ejenost« (Lecoiurt), bomo ustrezno raven abs'trakcije skušali najti na področju teoretske psihoanalize, v »funkciji koncepta Unbegriff ali Begriff izvirnega Un«, tistega 'ne,ga,tiv'nega enegai' namreč, ki je eno reže, poteze, preloma; »Rekli bomo, da je meja 'Unbew/usste — Unbegriff, toda ne ne-koncept, pač po koncept, ki manjka« (Lacan 1980, slov. prev., 39). Drugače rečeno, nezU'a'nstveno, ki pri Bacheradu kot »notranij,a meja« znanstvenega sodi k »celoti« znanstvenega, tako da je šele v ne-znan-- stvenem zna-no-st na S'vojem mestu», pri ss'bi v svoji cdsotnositi, na'm zaznamuj'e, nekoliko ohlapno rečeno, koncept (znanstvenega), ki manj- ka na svojem lastnem m'Cstu, konceptu »lastni« manko konceptual- nosti. Vrnimo se zdaj k temu, kar smo prej imenO'Vali »upra.vičeno jed- ro« Schmidtovega postopka in za kar nam velja, drugič, Schmidtovo zaznamovanje Althusserjeve interpretacije Marxa za tisto pojmovno polje, preko katerega je francoska historična epistemologija faktično wie začela učinkovati zunaj francoskega prostora. Gre skiratka za Sclimidtovo »praktično« priznavanje dejstva, da je »srečanje« mark- sizma in epistemologije tisti teoretski dogodek, ki je »tujost« in »ne- rćjzumiljivost« načina -pisanja iin mišljenja francoskih epistemolcgov »uredil« tako, da jih je b'ilo moč ujeti -v pojmo'vne in vrednostne "n^reže ne-francoskih miselnih tradicij, da je torej branje, vzemimo, 117 Bachelarda, sploh zamo^ zapustiti več kot mz asociacij in difuznih vtisov, kako, kot ugotavlja nemški uvodničar v Bachelardai, »striiši tu togi idealizem, ki se paradoksno povezuje z anarhičnim zadovolj- stvom nad diskontinuiteto zgodovine, naivna vera v napredek, povezana z ogorče- no polemiko proti filozofiji, ki te vere ne deli«. »Posredovanost« aktualnega pomena epistemologije z njenim sreča- njem z markiizmom pa pomeni tudi — in zaradi tega to sicer znano dejstvo p>onavđjamo še mi — da se je preko te ureditve epistemologije althu&serjamska inačica marksizma tudi sama- šele konstituirala v svoji »lástnostiff. Temu, kar pravi Lecourt, da je namreč danes n)edV43mno več kot enostavno osmešiti nekritična prevzemanje kate- gorij iz meščanske filozofije s strani marksističnega filozofa, da pa niihče ne more zanikati dejstva, »da je ravno to srečanje svojčas izpolnjevalo pozitivno funkcijo, ker je tako postalo možno tisto, kar smo imenovali 'vnovični začetek' dialektičnega materializ- ma« (Lecourt 1972, 16), velja zato dodati le še, da hiba očitka »previzemanja« ni toliko v njegovi enostavnosti in okornosti, marveč v njegovi nezmožnosti: pred tem prevzemanjem althusserjanskega marksizma pač ni. Drugače rečeno, na sicer potrebno vTprašanje in razis-kavanje ust- reznosti in upravičenosti A thusserjevega operiranja z epistemo- loškimi koncepti znotraj historičnega materializma (in s tem- tudi na vprašanje po »imanentnemi« pomenu teh konceptov) bi bilo mogoče od.govoritii le tako, da »dominantno potezo« Althusser jeve »ureditve« epistemologije preverimo v njej samiv da jo toreji preverimo glede na tistov kar proizvede, se pravi, da jo preiščemo glede njenih notra- njih protislovij. Za naš namen zadoščai, da na to potezo samo spomnimo, kolikor namreč na njeno osnovo postavljamo našo zaihtevo po navezavi epi- stemološke tvorbe pojmov na strukturo materialistična razložene hegt- Icvske refleksije^ Torej, če je, kot sledi iz Lecoiurtovih izvajanj, razlog za Ailthiusserjeve konceptualne izposoje pri epistem'olioški trai- diciji v temi, da predstavlja v povezavi Bachelarda in Canguilhema dosežena »speciifična enotnost« epsitemologije in zgodovine znanosti — epistemologija kot teorija znanosti pripoznava zgodovinskost svojega predmeta in s tem samo sebe kot del (zgodovine) ananosti, zgodovina znanosti sama je možna le, kolikor je epistemološka, torej svoja lastna meta-teorija — da predstavlja torej ta enotnost za Althius- serja takorekoč »miodel« za konceptualizacijo enotnosti dialektičnega in historičnega materializma, pa je dominantna poteza tega branja epistemioloigije, kot je znano, eksplicitno anti-heglovstvo. Canguilhe- mova historična epistemologija je, po Lecourtu, tis'ta teorija, ki je omogočala »osvoboditev historičnega materializma' odi povodca neo- heglovstva« (Lecourt): epistemološka tradicija dobiva preko Ailthius- serjeve »ureditve« svoj faktični značaj, svojo razumljivost v obzorju problematike hegtovstva' v marksizmu. Eksplikacija »sledi beglovs'tva« v epistemologi j i nam zato ne pomeni razvitje nekega že prisotnega »dialektičnega jedra« episte- moloških konceptov, prav tako kot nam ne gre za' pot neposredne primerjave epistemolo^je in Heglove filozoifij'e. Tu je potrebna vpe-- ijava še enega »srečanja«, srečanja »urejene* epistemologije s tistimi tokovi marksistične misli, ki jih je v njihovem sam o razume vanju antinhegloviska ost Althusserja prizadela in ki nanjo odgovarjajo z opozarjanjem na» scientistični, pozitivistični, dogmatski značaj Althus- serjevega marksizma. Tako lahko ob koncu uvodnega dela naznačimo to, kar ostaja desirat nadaljnjega dela: da Althusserjevo teorijo dejansko spremlja neki objektivizem, dogmatizem, meta-ipozicija vzgojitelja itd., da se kljub opravljeni samokritiki Altbusserju konec koncev ni uspelo izogniti »iteoreticistični deviaciji«, to se pravi, pozitivistični čeri tistega v sebi podvojenega odraza .»znanosti o znanosti«, je danes pravtako že topos kritičnih analiz njegove teorije. Toda že spričo prve podobe, ki jo zarisuje »srečanje« epistemološkega koncepta konstitutivne zgodovinskosti naravoslovnih znanosti ter ipostavke o zgolj ».narativni«, za njih same nebistveni zgodovini znanosti v delu t.im. heglovskega marksizma, natančneje, spričo epistemološkega pre- bitja alternative instrumentalno-tehnična pojasnitev vs. praktično-kri- tična razlaga, postane razbijanje althusserijanskega »bbjektivizma« 118 s pozicij kakršnekoli že »konstruktivne subjektivnosti« (Sciimidt) več Icot vprašljivo. Zdi se namreč da daje heglovski marksizem v svojem identifici- ranju objektivizma Althusserjeve teorije, tj., v razkrivanju njenega vztrajanja na ravni 'stvari sami' zunanje vednosti, le potvorjeno podobo svoje lastne »zuna.njosti«, ideološko reprezentanci j o tistega »objektivnega momenta«, ki mora izpasti iz »enotnost stvarjajoče subjektivnosti« (Schmidt), da bi sklenjeno gibanje tega stvar jenja sploh lahko steklo.'^ p,ri čemer nastopa ta notranja »zunanjos't«, »objektivnost« praktično-^refleksijske naravnanosti znotraj njenega samorazumevanja v obliki zanikanja objektivne govorice znanosti o njenih predmetih. Natančneje, kot zatrjevanje metagovorice skozi njeno negacijo — metagovorica sicer ni možna, je pa potrebna, da bi pokazala, kako tudi meta-igovorica, kako že vsaka navidez nev- tralna izijava o objektih kot pogoj avoje možnosti predpostavlja) vklju- čenost neke subjektivne pozicije izjavljanja, specifično zainteresiranost spoznanja kot pogoj možnosti njegove objeiktivnosti, nevtralnosti. Drugače rečeno, gibanje samo-nanašanja je možno, ker in ko- likor ni možna metagovorica Znanosti: za konsititutivno, v sebi enotnost subjekta in objekta stvarjajočo subjektivnost je tako na »nereflektirani« način konsititutivno ravno delovanje Znanosti kot tiste za sebe nereflektirane zunanjosti (Filozofije), kot nasebnosti, ki garan- tira resnico diskurzu Filozofije. Če sicer delujejo v Znanosti mehanizmi samonanašanjja, pa ostaja Znanost kot Znanost zai njih zaslepljena, kot samorefleksivna dostopna samo filozofski refleksiji. Kar žene argumentacijski aparat heglovskega marksizma proti Althusserjevemu oibjektivizmu tedaj ni tolika dejansko antii-heglavstvo Althusserja, kolikor je to napačno razumlj.eni »objektivistični« m:omenrt njihovega lastnega hegjovstva: v Althusser je vi teoriji in njenem prevzemanju epistemoloških konceptav, se pravi, v aiitihiusserjansfcem sprejiemanju v znanosti in za znanost delujoče »sile negativnega«, se heglovski marksizem sooča z zanj neiznasno konceptualizacijo tiste točke v sebi reflektirane, v gibanju samon-anašanjia zajete »zunanjosti«, ki konstitutivnemu subjektu, njegovemu virtualnemu refleksijiskemu zapopadenju kakršneikoli objektivnosti konstitutivno uhaja (žižek 19S0, 56 ff.). V tem smislu bi lahko, če uporabimio na epistemologiji misel, izrečeno za Freudovo psihoanalizo, za epistemološko podvzetje rekli, da tisto, kar je na epistemologiji nezmosnegai in v čemer bi bilo potrebno iskati) tudi vzroke za njenio pomanjikljivo recepcijo tako v pazitivističnem a.ngloisaškem kot v anti^pozitivističnem, »zgodovinsko- praktičnem« nemškem prostoru, ni dejstvo, da je epistemologija te- matizirala v objektivni znanosti delujočo subjektivno pozicijo filo- 2Mfske refleksije, marveč dejstvo, da je ta tematizacija pokazala, kako sloni »subjektivna« samorefleksija na nekem nezvedlljivem ob- iek(tiv)nem' presežku — na nezvedljivem presežkui, ki pa ni zato nič manj kot tak dostopen objektivaciji. Na ozadju tega okvirnega zarisa Bachelardove epistemologije in njenega — za nas — jwglavitnaga zaloga lahko zdaj na kratko orišemo še potek nadaljnjega dela: Obrnili se bomo k tistim razde- lavam posebnih vprašanj zgodovine in zgodovinskosti znanstvenih teorij, ki se opirajo na postavke Althusserjeve filozofije. K temu nas ne nazadnje navaja tudi dejstvo, da gre za zvrst »althusgarjaniskega pisanja«, za katero celo njeni nasprotniki priznavajo, da izpričuje, mimiio svojega disciplinarnega prispevka, tudi neki minimum- dialek- tičnega čuta Althusserja & Co. Kot dovolj- značilen primer lahko pri tem vzamemo Fiichantavo ubadanje s problemi epistemologije, v prvi vrsti nijegw tekst »Problem zgodovine znanosti« (cf. prevod v pričiuj-oči številki Problemov). Fichantovemu tekstu bomo postavili naslednje vprašanje: kako № mo-goče konceptualno dojeti epistemologijo, za katero se zavzema, to se paravi, teorijo znanostii, ki se razmejuje od sleherne filozofije znanosti in noče pгeфostavlljati drugih problemov in konceptov razen taistih, ki jih postavljajo znanosti v svojem specifičnem razvoju, nfaati pa je nekaka »implicirana« v z^dovini znanosti, zgrajeni na tùozofskem stališču? Drugače rečeno, izhajajoč iz Fichantovih epi- stemoloških obravnav bom-o skušali na njiih samih razviti in pre- meriti našo zgornjo postavko: 119 — da namreč bachelardovska tradicija epistemologije v svojem specifičnem' dojetju odnosa med znanstvenim in ne-znanstveiüm anti- cipiria kot svoj koncejA (znanositi) »koncept manka koncepta«; — in da ta anticipirani koncept preko svoje »razvite« (althusser- janske) oblike nudi elemente za materialistično .razlago heglovske refleksije. Našo prvotno postavko bomo .pri tem preoblikovali, tako da se zdaij glasi: kolikor Fichantov tekst ne samo da viseskozi uporablja Bachelardove in Cangiuilhemove kO'ncepte, čeprav na dokaj brech- tovS'ki način,^'' а'шрак se raziume tudi kot njihova verifikacija, torej izrekanje njihove resnice, mora biti dominantni koncept bachelardov- ske epis.temologije, ki je v njej sami še »impliciran«, prisoten le v »praktični obliki«, pri Fichantu »ekspliciran«. Eksplikacija je pri tem nujna, oz,, je merilo, ki si ga daje Fichantovi tekst sam na. sebi. To se pravi: — uspešno udejanjenje njegove osnovne teoretS'ke na.mere, kon- strukcije znanstvene teorije in zgodovine znanosti (ki bi se 'izog- nila oitema že o-menjenima filozoiskima čerema), j.e mogoča le preko te »eksplikacije«. Boljv natančno, preko konceptualizacije tiste obče in hkrati posebne logike, ká zagotavlja tako vieljavnost »koncepta ma.nka koncepta« kot tudi autono'mnost ko.nstrukcij.e Fichantovega lastnega podivzetja; — in obratno, ka.kršenkoli postc^k, ki bi te konceptualizacije ne dosegal, bi Ficha.ntov zaris z'god'ovine znanosti, bistveno o'rientirane ob epistemo.logiji, na kratko, njegovo začrtanje historične epistemo- logie, proti njeni imanentni za'htevi vračal nazaj' na takšno ali dru- 'gačno klasično filozofsko razmerje do znanosti. Kaj raz'um.emo s to konce'ptualizacij.o, lahko zaenkrat ponazori- mo tako, da najprej' opredelimo, kje ne bomo našli specifičnosti histo- rično-epistemološke tvorbe konceptov, tj. »resnice epistemologije«. Pri tem si bomo ne'koliko po'magali z izvajanji J-^C Mikierja.^s Ne bomo je, denimio, našli v tisti potezi, ki daje Fichantu, s Schmidtovim izrazom, pečat »strukturalističnega avtorja«: branje Fi- oha.ntov.ega tekista »Problem zgodovine znanosti« nam daje najpo.prej vtis skorajda prisilnega nenehnega terminološkega iizčiščevanja^ ne- nehne delitve terminov, novih in novih ovinkov na poti do tistega »pravega« pomena. Drugače rečeno, teme-ljni koncepti) »sistema« hi- storične epistemologije (epistem.ologija — znanost — zgodovina zna.- nosti — filozofija) se oblikiujejo v mreži d'if.erencialnih opozicij, svojo istovetnost zadobivajo le v mreži razliWpoeredovanj. z vsemi ostalim.i... Skratka, v historični epistemologij'i so sa.m)a razlike, opra- viti imamo z neskončnim procesom drsenja/odlaganja po.mena (vsa^ fcega od e.pistem.oloških konceptov posebej, in vseh skupaj), z neod- pravljivo »odprtostj'o« epistemološkega pomena, kolikor je v vsaki odločitvi, v vsakem »pozitivnem« koncept)U' ravno strnjen spregledan proces (določa'nja), kii je proizvedel .pomen in ki deluje v njem naprej kot njegov »spregledani« in presegajoči ga »del«. Toda resni)ce epistemo'lo'gije navzlic tej potezi, oz. ravno zaradi nje ne moremo iskati v teoretski poziciji skrajnega meto'nimizma, ki jo zastopa, denimo, AHhusserjev ko.ncept »procesa brez subjekta« in ki stoji tudi za o)zadj€ Fichantovim poudarjanjem' nujnosti nenehne, »odprte« produkcije zgodovine znanosti: »zgodovina Icalîe znanosti za dano obdobje ni niltoli zaltljučena . .. vedno zno- va se je je treba lotiti in na novo oblikovati.« Prav tako specifične teoretske poteze historične epistemologije ne bomo našli, če bom.o temu nenehnemu metonimičnemu drsenju episte- mol'oških konceptov poBtavili nasproti njegovo neločljivo »drugo plat«, če bomo torej, izhajajoč iz določenega medse'bojne.ga napoíe- vanja konceptov, iz urejenosti neskončnega drsenja epistemološkega pomena, afirmirali, da ravno na osnovi diferencialnosti iz Fioha.n- tovega diferencialnega postopka tudi izhaja^ da nekam doi>ostno »po- stavlj.a neko Vse«, neko sklenjeno celoto — neko resnično, če z res- ničnim. ne'koliko poenostavljeno ra.zumemo tisto, kar prešije dele v celo'to. Z drugimi besedami': v historični epistemologiji so sicer res same razlike, zato pa nič manj ne velja^ da j.e sestavljena iz samih celot/enot — sleherni izmed njenih konceptov obmej.uje (zagotavlja.' odpravlja.) drugega — in da je tudi sama organizira.na koit zaobsega- joča celotat Kot takšna pa se lahko, kot je znano, konstituira le prek« 120 iziključiltve »izjeme«, »meje« »vsaj enega« momenta, ki iz celote »iz- pade«, da bi ta lahko bila- Dodamo lahkoi samo še: z ozirom na strogo znanstveni statius, ki si ga daje althusserjanaka epistemologija — znanstvenii status, ki se začenja taim, kjer imamo opraviti s konstruk- cijo teoretskega objekta z jasno deifiniiranimi in urejenimi elementi — z cizirom na to »kognitivno objektivnost« epistemologije seveda tudi ni težko do^iati, kaj' je tisto, kar »odprtosti« historične episte- mologije zagotavlja, da. je Vse — zunaj glave obstoječi, nedosegljivi in v znanstveni pralcsi prepovedani »realni objekt« pač. Toda kot že rečeno, tudi s to nedvomno pravilno afirmacijo konstitutivne vloge izjeme/meje za epistemološko celoto in z identificiranjem realnega oibjekta kot tistega elementa, ki zašije, drži skuipaj odprtost objek- tivnega epistemološkega spoznanja, še nismo dosegli njegove speci- fiônostk Nobena cd obeh navedenih poti sama zase ne zadošča, kolikor nam' že nekaj primerov iz Fichanta pokaže, da je za opredelitev resnice epistemokiigije potrebno nekaj- tretjega, in sicer, kar ni težke Uiganiti, sinteza prve poti in njenega neločljivega nasprotka. Na- vedimo vsaj dva primera: — da se lahko Fiohant v tekstu »Problem zgodovine znanosti« kljub »občemu zakonu« lastnega epistemološkega diskurza —• ne- nehnemu »diferenciranju« konceptov — povsem dopustno osredotoči na enega izmed njih, da lahko brez protislovja, s samim seboj izpostavi zgodcvino znanosti kot ko.ncept, ki v mreži samih razlik, razdeljevanj, prevzema vlogo poenotujočega, »skupnega« momenta — »zgodovina znanosti za koga? Komaj da obstoji še kakšno področje, ki bi bilo primernejše za izoblikovanje pogojev skupnega dela filozofov in znanstvenikov« (Fichant 1969, 139), tako da je navsezadnje za Fichanta celota »zakona- diskurza« on sam in njego'va negacija; — da v nekem drugem tekstu vztraja pri neo-dpra-vljivi meta- foričnosti epistemologije, na njjeni ne-dobesedni, tj., prenese^ ne- znanstveni. uporabi znanstvenih konceptov, toda na metaforičnosti, ki episitemologiji pritiče, kot je videti, prav zaradi njenega znanstve- nega pcetopanja z zna'Uostjo •—■ »metaforičnost je morda nujno vpisana v sam status epistemologije ... dis- kurza o znanosti, ki izreka znanost — in se torej ločuje od nje — ki pa izreka samo znanost, nič drugega kot znanost, to se pravi nič, kolikor imajo samo znano- sti objekt, o katerem imajo kaj reči« (Fichant 1973, 176), tako -da je torej navsezadnje ne-dobesednost za Fkahanita vpisana v samo središče »enoznačnosti«, preciznosti znanstvenega diskurza-, da deluje kot njego-va »notranja meja«. Ob-a navederja prime-ra (naselsne) notranjosti izjeme/meje, (tega, da koncepti epistemologije vedo za svojo resnico-, sa-j se obnašajo v skladu z njo), sta dovolj- močan indie za to, da je resnica epistemologije, če lahko tako rečemo, za sebe »dvodelna« (celota/izjema), torej v sebi »trodelna« (celota celote/ izjeme). Ali drugače, specifična' teoretska poteza historične epistemologije je: od vseh tistih momentov, ki bodo ob morebitni analizi episit^ moloigije na njenem koncu »za nas« reprezentirali njeno izjemo/mejo in pod katere bom-o umeščali njeno vsakokratno »celoto«, ves njen pomen, miora historična epistemologija vsaj enega med nj-imi do- ločiti kot «a-kšncga tudi sama v sebi. Določiti ga mcira torej kot »svoj« šiv, kot točko, v kateri se sitikata njena notranjost^ i-n njena zunanjost i-n s katero postane sama pravzaprav nedoločena, ne- konsistentna. Določitev mora izpolnjevati dva pogoja: epistemo- logija v določanju ne sme zapustiti svojega »mesta« (določitev ne sme biti opravljena z neke m-eta-epistemološke, »širše« pozicije) m, v d'Oločitvii/»integracij-i-« šiva mora biti ohranjena njegova kon- stitutivna zunanjost (zunanjost ni nikoli njena, v e-pistemolo-giji re- flektirana zunanjost: poleg alter je potreben alius). Resnica epistemologije je tako ona sa-m-a kot vsakokratna celota reaniice (o odpirtcati episitemološikega spoznanja), -ki jo zago-tavlja/ odpravlja izključena »zunanja realnost«, in njeno ved-enje (njeno izire- kanjie, »poenotenje«) te lastne podvojenosti (da pade ta njena re- lacijska zunanjost kot zunanjost v njo samo) — kot takšna je ona sama svoj lastni del, ali, kar pomeni isto, je samo-refle-ksivna, sa-mo- aa-našajoča se resnica. Historična epistemologija je zastavljena tako, da je primorana z izbiro svojega konceptualnega aparata in v ma- 121 terialnosti svojjih Tezmltatov vsaj nekaj povedati o tej nenavadni celoitii, ki jo reprezentira — o celoti, ki zaohsega to, kar je iz nje izključeno, o »notranjosti«, ki je brez »zunanjosti«, keir pade le-ta, prav kot »zunanjost«, vanjo — skratka, postaivljena je .pred nalogo, da izreče, zapopade ne-vse. Rešitev te na prvi po^ed nekoliko paradoksne naloge se pokriva s tem, kar smo imenovali konceptualizacija »koncepta manka kon- cepta« — dana i® jie že s svojo formulacijo. To se pravi: — zahteva takšno iizoblikovanost epistemološkega konceptualnega aparata, da bo z njim mogoče zapopasti, kako Eno v sebi ni le Dva (podvojeno), ampak Tri — epistemologija mora znali šteti do tri od jHČetka pa do konca svojih aniali®;^' — za'hiteva takšno maiterialno analizo, ki bo zmožna svoj- vsako- kratni osrednji koncept (denimo, zgodovina znanosti),^" dojeti kot »inkarnirano'«, »pozitivirano«, »čisto razliko«, ki bo torej, sposobna ta koncept razložiti kot drugo od njega samegai: skratka — konkretno analizo konkretnih okoliščin. (se nadaljuje) Rado Riha o Za tiste, ki se spotaknejo že ob prevajaniu Althusserja: >Nl dovolj, da imaš knjigo pred očmi: treba jo je znati brati.< (V: Saül Karsz, Théorie et politique: Althusser, str. 328, Paris 1974.) članek je nastal v okviru raziskovalne naloge »Aktualna vprašanja teorije znanosti in marksizem«, ki poteka na Inštitutu za marksistične študije SAZU. 1 Tu se opiramo na Smidtov spoprijem z Althusserjem v tekstih »Der struktu- ralistische Angriff auf die Geschichte«, v: »Beiträge zur marxistischen Erkenntni- stheorie, hrsg. von A. Schmidt«, Frankfurt/M 1969, in »Geschichte und Struktur«, i'rankfurt/M, Berlin, Wien 19782. г Cf. Schmidt 1969, 197 ff., Schmidt 19782. 5 Ne da bl se tu podrobneje spuščali v probleme In protislovja Schmidtovega teoretskega okvira, ga lahko strnjeno opredelimo takole: gre za določeno recepcijo pojma znanstvene racionalnosti, kot ga je izoblikovala »kritična teorija družbe«. Določenost te recepcije tvori pri Schmidtu kombinacija dveh postavk: — zastopanje pozitivne vsebine »historičnega mišljenja« na liniji razsvetljenstvo - nemški idealizem - Dilthey - tradicione družbene znanosti - življenjska in eksistencialistična filozofija; — in hkratno sprejemanje dominantne sodobne »spontane filozofije znanosti«, se pravi, sprejemanje instrumentalno-tehničnega modela znanosti, kot ga obi- čajno pripisujejo neo-pozitivistični teoriji znanosti, za »interno« resnico same znanstvene prakse. t »Levi-Strauss, katerega spisi še posebej očitno izpričujejo taedium histo- riae, oporeka znanosti zgodovine (Geschichtswissenschaft) pravico, da ji je dana prednost pred drugimi spoznavnimi formami« (Schmidt 1972^, 11, op. 3, pod- črtal RR). 5 G. Bachelard, L'Activité rationaliste de la physique contemporaine, 1951, cit. po Fichant 1973, 150. e Cf. F. Guery, Épistémologie, v: La Philospohie, sous la direction d'André Noiray, Paris 1969'. 7 Schmidtov referenčni tekst je delo G. Kröberja »Die Kategorie 'Struktur' und der kategorische Strukturalismus«, v: Deutsche Zeitschrift für Philosophie, Heft 11, Berlin 1968. 8 Schmidtova pavšalna ocena, da »strukturalistični avtorji« absolutlzirajo dis- kontinuiteto in ne poznajo dialektičnega načela »vozlovnice merskih razmerij«, tj. skokovite spremembe kvalitete pri kvantitativnem spreminjanju (Schmidt 19782, 119 £f.)_ temelji na empiričnem nepoznavanju Bachelarda. Bachelardov kon- cept epistemološkega akta kot zgodovinske sinteze priznava tako konstitutivnost tipajočih in negotovih začetnih znanstvenih vprašanj za »formo novega« (120) kot tudi nezvedljivost »nove kvalitete« na predhodne forme in na njihovo po- stopno nastajanje in spreminjanje. Valovna mehanika je, kot piše Bechelard, sicer zgodovinska sinteza misli Newtona in Fresnela, »toda tu nastane paradoks. Na- redili bi hudo napako, ko bl mislili, da je bila ta zgodovinska sinteza historično pripravljena, kot bi dejali, v skladu z načinom izražanja, ki ga uporabljajo zgodo- vinarji. .. da je to odkritje 'ležalo v zraku'. Dejansko je Fresnelova fizikalna op- tika docela izrinila Newtonovo, ko je Louis de Borglie predlagal novo znanost, povezujočo določene Newrtonove teze s tezami Fresnela, da bi raziskal vedênje delcev, ki ne pripadajo ne Newtonovi ne Fresnelovi znanosti« (Barchelard 1971, 96). Enak poskus za, če že hočemo, dialektične zakone, bomo našli na nekem po- vsem drugem področju epistemološkega zanimanja: cf. G. Canguilhem, »Le normal et le pathologique«, Paris 1972'. » Več o tem konceptu je najti v Canguilhemovem tektsu »Object l'histoire des sciences«, v: Canguilhem 1975, 9 ff. 10 Po eni strani Bachelard in Althusser zanj nista drugega kot Hegel in Marx, če odmislimo, da sta Bachelard in Althusser, po drugi strani je althusserjanska teorija zgodovine nedialektična, ravno kolikor prenaša (vsaj Implicitno dialek- Učno) uvide epistemološke zgodovine znanosti na zgodovinski proces nasploh. 11 K Bachelardovem razumevanju odnosa teorija — dejstvo cf. Bachelard 1971, 23 ff. 12 Bachelarda navajamo po G. Bachelard, Épistémologie, zbirki Bachelardovih besedil, ki jo je izdal D. Lecourt. Zbirka vsebuje 88 odlomkov iz več kot 16 knjig in člankov Bachelarda, pri čemer je Lecourtu uspelo, da ji je dal značaj samo- stojnega teksta. 122 IS Gre za maniro, ki je skupna tako »anti-heglovcu« Lecourtu kot »heglovcu« Habermasu: >S Heglom nastane fatalni nesporazum, da je zahteva, ki jo postavlja umna re- fleksija proti abstraktnemu razumskemu mišljenju, enaka uzurpaciji pravic samostojne znanosti s strani filozofije, ki slej ko prej nastopa kot univerzalna znanost« (Habermas 1973', 35 f.) ; »(Heglova) Logika predstavlja torej pojem znanosti,ali. Se bolje: Heglova knjiga vsebuje »upravičenje«, »fundament« pojma, znanosti. Skratka, Heglova Znanost logike je filozofska znanost, resnica znanosti, znanost znanosti« (Lecourt 1972, 12). n Cf. F. Guery, op. cit. 15 G. Bachelard L'Activité rationaliste de la physique contemporaine, 1951, cit. po Fichant 1973, 153. 1» Ce uporabimo tu pojem, s katerim opredeljujeta bistvo ideologoma Znanosti tako hermenevtična filozofija kot »kritična teorija družbe«, se pravi, dva tokova, ki se razumeta kot reafirmacija heglovske refleksije v sodobni meščanski filo- zofiji in v marksizmu. Da je teoretsko naravoslovje razpiranje dejanskosti z vi- dika tehničnega razpolaganja nad opredmetenimi naravnimi procesi (Habermas 1973', 236 ff.), pri čemer sam »transcedentalni okvir instriunentalnega delovanja v znanstveni refleksiji ni in ne more biti vpotegnjen, je topos, kjer se srečujeta tako Habermas kot Gadamer. Ne glede na hermenevtično nesprejemljivo Haber- masovo vztrajanje na nekakšni nasebnosti narave — »na naravi ostane, naj še tako daleč razširjamo našo tehnično razpolagalno moč nad njo, neko substancial- no jedro, ki se nam ne razpre« (46) — in ne glede na »marksistično« nesprejem- ljivo Gadamerjevo razumevanje sodobne znanosti kot radikaUzacije grškega nauka o logosu, tj. govora kot izkazovalnega govora (logos apophantikos) (Gadamer 1967, 48, 53), operira za oba naravoslovno spoznanje na ravni neposredovanih dvojic teorija/praksa, subjekt/objekt, logično/historično, in je kot takšno zoper- stavljeno/obmejeno s praktično-kritično (samo)refleksiio zgodovinskih družbe- nih znanosti in filozofije. Moderno metodično znanstveno raziskovanje, sovisje metodične konstrukcije in tehničnega proizvajanja, je »... vedenje, naravnano na veščnost zgotavljanja (Machenkönnen), je vedoče obvladovanje narave, tj. teh- nika.. . in ravno to ni praksa« (Gadamer 1977, 176), se pravi, naravoslovno teo- retsko spoznanje ni že kot takšno, kot teorija, praktično učinkovito tako, da bi »preinterpretiralo« sam transcedentalni okvir pravil konstitucije svojega pred- metnega področja, katerega del je. Ta po svojem »pojmu« ne-praktična, kot sredstvo za njej vnanje smotre konci- pirana matematična naravoslovna znanost — če je sicer že način njenega spra- ševanja in raziskovanja usmerjen k obvladovanju bivajočega »... in ga je treba v toliko imenovati v sebi praktičnega« (Gadamer 1965,, 429 ff.), pa je uporaba spoznanj za raziskovalca samega nekaj sekundarnega (ibid.), strogo vzeto zunaj- znanstvenega, čeprav seveda lahko problem uporabe spoznanj sam zopet postane predmet znanstvenega raziskovanja — je zato v bistvu nezgodovinska; »... kajti struktura in predmet filozofije... nista v enaki meri neodvisna od svoje zgodovine kot so to posamične discipline (orientirane po matematičnem pojmu eksaktnosti)« (Schmidt 19722, ш); »... interes, ki pri napredku naravoslovja ali matematike usmeri pozornost na njeno sopripadnost zgodovinskemu trenutku, je sekundaren. Spoznavno vrednost naravoslovnega ali matematičnega spoznanja pušča ta in- teres neprizadet« (Gadamer 1965, 267). 17 Bechelard, op. cit., 142. _ 18 Cf. К-О Apel, Transformation der Philosophie II, Frankfurt/M 1976. Proti domnevi, ki je pripravljena sprejeti Popperjevo »kritično stališče«, njegovo »idejo preverjanja neke teorije preko njene negacije« za »eminentno dialektično« (Ule 1977, 97), je mogoče navesti, sledeč Habermasu, Hegla samega in njegovo podobo »dovršujočega se skepticizma«. Abstraktni pripravljenosti na brezjragojni dvom pa lahko zoperstavlmo tudi Bachelardovo zahtevo po »... dvomu, specificiranem s predmetom. Zopet enkrat rie verjamemo v učin- kovitost dvoma na sebi, dvoma, ki ni uporabljen na svojem predmetu« (Bache- lard 1971, 129). n Kakršno je, po Bachelardu, že Cavandishev dokaz, da voda ni element in paralelno Lavoiserjevo odkritje v zvezi z zrakom. M »... predlagamo, da (filozofski problem odnosa med resničnim in realnim) formuliramo na naslednji način: kako resnično pripravi realno, ali celo, v nekem smislu, kako lahko resnično postane realno?« (Barchelard 1971, 32). filozofija produkcije znanstvenih spoznanj: aplicirani racionalizem in tehnični materializem Cf. npr.: »... centralni znanstveni pojmi — pojem števila v matematiki, pojem sile v fiziki, pojem življenja v biologiji — nosijo v sebi vedno filozofske Kategorialne implikacije, tako kot obratno filozofske kategorije — kategorija ma- terije, kategoriji nujnosti in slučajnosti — vedno nosijo v sebi znanstveno — poj- movne implikacije« (H—J Rheinberger 1977, 97) — takšna ne-to-ne-ono-dialekti- ка »implicira« v sebi predstavo filozofije kot »specialnosti občega«. Drugo, kar bi s preobrnitvijo puščic pridobil, je, da opredelimo belino, И jo pušča Althusserjeva teorija o zvezi med znanstvenikom in materialističnim luozofom, kolikor ne zna določiti, kako dejansko delujejo filozofske kategorije v znanstveni praksi (cf. Atlhusser 1974, 113). î3 v »Marksizam u svetu«, št. 5—6, 1980, je bil pred kratkim objavljen del »ludije angleškega marksističnega zgodovinarja P. Andersona, ki nosi naslov — 123 če citiramo v jezilcu, Ici ga moramo, glede na uvozno politiko za tuje strokovne knjige v SRS, smatrati za Jezik izvirnika — »Razmatrivanja o zapadnom mark- sizmu«, prinaša pa, po našem mnenju, v »praktični obliki« veliko materiala za podkrepitev naše teze. V celoti gledano velja za Andersonovo- razpravo to, kar ugotavlja Haug: »... u osnovi Andersonovog načina gledanja leži određena frak- cijska strategija, koja čini nasilje nad istorizovanim materijalom. Ipak, čitan i sa suprotnog stanovišta, njegov spis može dati produktivne impulse za neophodno istorizovanje marksistične teorije.« (»Marksizam u svetu«, /MuS/, 5—6, str. lio, 1980, podčrtal RR). Takšne produktivne impulze, čeprav v polemični obliki. Je sprožilo pri tem predvsem Andersonovo uvrščanje anti-heglovca Althusserja v linijo »zahodnega marksizma«, čigar differentia specifica ostaja slej ko prei, v nasprotju s pozitiviz- mom in scientizmom II. ter dogmatizmom III. internacionale, ravno vrnitev k Heglu. In res Je Andersonovo štetje Althusserja (4- Colettlja, Della Volpeja itd.) za člana kontinuirane heglovske marksistične tradicije očiten nesmisel — dokler ostanemo na abstraktni ravni, da nasploh »... nečiji stav prema Hegelu odvaja ovce od koza ... ono što su Lukács i dr. učinili nije toliko bilo ponovno uvođenje Hegela per se u marksizam, koliko je bilo ponovno uvođenje Jednog specifičnog čitanja Hegela, onog koje naglašava subjektivnost, svest, totalitet i dijalektički metod« (M. Jay, MuS 5—6, 91/92). Jay zato tudi podvomi v pertinentnost distinkcije heglovstvo — anti-heglovstvo za označitev zahodnega marksizma in podpira heglovsko »klasificiranje« Althusserja — kar ima seveda za učinek odločilen teoretski premik, če ta premik interpretiramo: z uvedbo anti-heglovca Althus- serja v tradicijo Hegel-marksizma dobimo neko drugo in drugačno distinkcijo — razlika heglovstvo - ne-heglovstvo pade v sam heglovski marksizem, zahodni marksizem je podvojen v sebi. Njegov spoprijem z ortodoksiio/revizionizmom II. internacionale ter »marksizmom-lenlnizmom« III. je zanj sicer konstitutiven, dru- gače rečeno, distinkcija heglovstvo — anti-heglovstvo Je zanj pertinentna, toda v toliko, kolikor nosi svoje dejansko ne-heglovstvo — rečemo mu lahko »prednost objektivnega« — v sebi kot svoj spregledani moment: konstitutivnost spoprijema z ortodoksijo, revizionizmom itd. bi zdaj naznačevala, da Je heglovski marksizem sposoben dojeti zanj konstitutivni »objektivni moment« le kot inkorporlrano/nar- cistično prisvojeno drugo, kot vselej svoje Drugo - kot je objektivizem/dogmati- zem diamata. V tem oziru Je ta marksizem dejansko še docela heglovski. Glede na Jayeva izvajanja in naše sklepe Je potrebno kakopak naslednje opozo- rilo: kdor bi se zaradi stavkov — »oni (tj., Lukacs & Co.) su na izvestan način bili bliži teoretičaru Druge internacionale nego što bi hteli da priznaju.. .« (Jay, MuS, 5—6, 91) — prehitro začel pripravljati na pogreb, denimo, »kritične teorije družbe«, naj si prebere še: »... od tih (heglovskih) pojmova najvažniji Je 'ekspresivni to- talitet,' koji Je Althusser krltikovao i koji Je kao što ču pokazati, frankfurtska škola uz sav njen hegeljanizam, takođe dovela u sumnju« (ibid.). Vprašanje se torej ne glasi — kritična teorija, da ali ne? — marveč: kateri Hegel, kateri Adorno . . . Tu bi morali seveda pritegniti tudi domače analize: cf. npr. enega od izsledkov študije M. Dolarja o fašizmu, ki zadeva M. Horkheimerja (M. Dolar, »O neka- terih vprašanjih in protislovij v marksističnih analizah fašizma«. Problemi 177—180 LJubljana 1978). Drugo takšno mesto je v pravilni slutnji S. žižka glede uvrstitve Benjamina, cf. S. žižek, »Dialektika v suspenzu«, Anthropos 1/2, Ljubljana 1980. 24 Fichantov tekst je hkrati tudi primer tiste »preprostosti«, ki predstavlja največjo težavo pri branju »althusserjanskih« tekstov. Teoretska mreža, ki »od- sotno« učinkuje pri Fichantu, bi znala marsikaterega citatčika zavesti, da bi še pri nJem odkril sebi in svetu sledi Kanta. 25 Cf. J-C Milner, »Ovinek čez sitnosti z Vsem«, v: »Psihoanaliza in kultura«, Ljubljana 1981. 26 Drugače rečeno, če Je Fichantov historično-epistemološki diskurz v odnosu do svojega predmeta »odprt«, postavljajoč, da »Vsega (celote zgodovine znanosti npr.) lahko tudi ni mogoče skonstruirati«, tedai je ta odprtost možna samo in ravno, ko- likor Je v odnosu do svojega izrekanja »zaprt«, kolikor tu že vseskozi »pred- postavlja«, da je neka celota možna, da je »neko Vse mogoče izreči«. Odprtost diskurza in njegovega predmeta je zagotovljena z »zaprtostjo«, tj. »nereflekti- rano« zahtevo/predpostavko Vsega na Izhodišču. 27 Prav tako bi lahko tudi, z bolj splošnim dometom, rekli: da Je realni objekt za Althusserja prepovedan, kolikor je nemogoč, Je seveda že indie za to, da je realni objekt na sebi že v vlogi »notranje« meje in ne zgolj »zunanje« pregrade; prav tako lahko tudi zaslutimo, kaj Je tisto, kar Je konstitutivno Izključeno iz si- stema znanstvenega objektivnega spoznanja in kar zastopa objekt — ideološki »fi- lozofski« objekt kot »notranji« znanstvenemu obiektu spoznanja. v bolj koncizni formulaciji: »Ta se nam dvojica objekt spoznanja — realni objekt pretvori v Lacanovo trojico Realno/Simbolno/Imaginarno . ..« (žižek 1980, 28 če Je za teoretski postopek Althusserja in njegovih učencev značilno, da za izhodišče vselej vzamejo tri elemente, da bi v rezultatu prišli do dveh, tedaj bi lahko rekli, da je resnica njihove teorije ravno v tem, kar se v procesu eksplikacije izhodišča izgublja in kar v rezultatu izpade: da Je ta dvojica že troje. Bolj na- tančno, njihova resnica je ravno ta izpad sam — dojeti to resnico bi seveda po- menilo transformirati samo polje Althusserjevega branja. Na naslednjem primeru si lahko tako ogledamo, kako Althusser ne vidi tega, kar vidi: »Takoj bom prišel na to, kar je bistveno, rekoč, da je skrivnost filozofije vse- bovana v razliki med realnostjo, v katero filozofija intervenira (področje znanosti + teoretske ideologije + filozofija) in rezultatom, ki ga proizvede njena intervencija (razlikovanje znanstvenega in ideološkega). 29 Konkretna resnica epistemologije je Ena sama — je celota/enota (pa čeprav bi šlo za resnico o več-pomenskosti, »odprtost epistemološke resnice) ; kot takšna celota/enota se gradi na meji/izjemi »vsaj enega« elementa, ki Jo po- trjuje s tem, da jo odpravlja; kot Eno v Dvojem pa je že Troje: Prvo, ki Je samo v sebi svoje Drugo, je lahko kot tako (razlika do samega sebe) dojeto le kot Tretje: «drugost prvega«, ki predstavlja njegovo »bistvo«, je mogoče dojeti le preko tega Tretjega — v njem sta dojeta tako »drugost prvega« na sebi (ki je drugo od drugega — nekaj »tret- 124 jega« pač) kot tudi Prvo kot takšno. Tretje je samo v sebi znamenje »drugosfi prvega«, je »ekvivalent« Prvega kot takšnega. so V konceptualni mreži, v kateri zadobi vsak od konceptov svojo istovetnost le v razliki do ostalih, je seveda zgodovina znanosti lahko skupni moment zna- nosti in filozofije samo, kolikor reprezentira sámo razliko-posredovanje, konsti- tutivno neidentičnost tako znanosti kot filozofije, kolikor je torej razločujoči moment. Pri ponazoritvi koncepta zgodovine znanosti si lahko pomagamo tako, da preri- šemo naslednjo shemo (ob predpostavki filozofije kot samo-refleksivnega, krož- nega gibanja in znanstvenega spoznanja kot vselej že prisvojenega »predmeta« filozofije, tj., »objektivnega sistema« za samorefleksijo) : UPORABLJENA LITERATURA: Althusser, Louis, Philosophie et philosophir spontanee des savants (1976), Paris 1974. Apel, Karl Otto, Transformationen der Philosophie, Band 2, Frankfurt/M 1973. Bachelard, (Gaston), Épistémologie, Textes choisis par D. Lecourt, Paris 1971. Canguilhem, Georges, Études d'histoire et de philosophie des sciences, Paris 1975. Dolar, Mladen, O nekaterih vprašanjih in protislovjih v marksističnih analizah fašizma. Problemi 177—180, Ljubljana 1978. Fichant, Michel, L'épistémologie en France, v: Histoire de la philosophie, sous la direction de F. Chatelet, zv. 8, Paris 1973. Fichant, Michel / Pêcheux, Michel, Sur l'histoire des sciences,, Paris 1969. Gadamer, Hans-Georg, Wahrheit und Methode, Tübingen 1965. (îadamer, Hans-Georg, Kleine Schriften I, Tübingen 1967. (îadamer, Hans-Georg, Kleine Schriften IV, Tübingen 1977. Guery, Françoise, L'épistémologie, v: La philosophie, sous la direction d'André Noiray, Paris 1969.' Habermas, Jürgen, Erkenntnis und Interesse, Frankfurt/M 1973.' Lecourt, Dominique, Pour une critique de l'épistémologie, Paris 1972. Lacan, Jacques, Seminar. Ljubljana 1980. Rheinberger, Hans-Jörg, Philosophie und spontane Philosophie der Wissenschaftler, v: Betr.: Althusser, Kontroversen über den »Klassenkampf in der Theorie«, Köln 1977. Schmidt. Alfred, Der strukturalistische Angriff auf die Geschichte, v: Beiträge zur marxistischen Erkenntnistheorie, Frankfurt/M 1969. Schmidt, Alfred, Geshichte und Struktur, Frankfurt/M, Berlin, Wien 1978.' Ule, Andrej, Dialektični momenti v »logiki raziskovanja« Karla Popper ja in pre- seganje »analitične paradigme« znanosti v novejši zahodni »teoriji zna- nosti«, v: Anthropos št. 1/2, 1. 1977, Ljubljana. iižek, Slavoj, Hegel in označevalec, Ljubljana 1980. 125 CANNON ALI FREUD? Ob Canguilhemovi kiritiiki zglođovine znanosti. Princip homeostaze velja za temeljni poj-emi psihologije moti- vacije. Če bi zgodovina znanosti biia le zbirka metod in rezultatov, le kronologija odkritij; ki jo pesti »viruis predhcdniika«, bi o tem principu lahko zaipisali: »Vsaj tako zgodaj kot v času girškega filozofa Hipokrata je bilo znano, da orgainizemv potem ko je bil moten v svojem normalnem' stanju, teži k temu, da bi se vanj povrnil...« Tako bi odkrili kal, iz katere potem kot njena lo'gična izpeljava, kot golo odvijanje v njej že vsebovanega, leta 1932 poigleda na dan Can- nonova homeostaza', tisti temeljni princip, brez katerega se razpravlja- nj'e o psihologiji motivacije sploh ne more začeti. Po drugi strani pa — če naj sledimo uč'benikom — prihaja mo- tivacijska teorija, ali vsaj' pobuida za njen pospešeni razvoj v psiho- logijo »pravzaprav od Freuda«. Cannon in Freud — kako najti skupni imenovalec tako heterogenih izvorov? Če si spet pomagamo z iska- njem predhodnikov, če posežemo od' Fre.uda nazaj do Fechnerja, postane raznorodnost na videz neproblematična. Tista iskana spojka, ki predstavlja analogijo s Cannonovimi principom hcmeostaze, je prin- cip konstantnosti »ki si ga je Freud izposodil od Fechnerja (1873), in ki »se je pojavljal vse od začetkov^ psihoanalize (1895) in ni' bü nikoli opuščen«.2 Da bi bila povezava videti' trdne'jéa, postane to kar i»Fechner/Freudov princip konsta'ntnos:ti«. Ali se skozi tako pojmovanje zgodovine ne iz^ibi prav specifič- nost koncepta homeostaze? Drugače povedano': prihaja s Cannonom v psihologijo le izraiz ali' tudi koncept homeostaze? Prisotnost iste besede res lahko omogoči prenos konicepta iz ene zna,nosti v drugo, toda s tem prenosom se lahko sam' koncept spremeni ali celo izgubi; po drugi strani pa lahko ista beseda prekriva ne'ko temieljno razno- rodnost konceptov. »Iste besede niso isti koncepti.« Zato moramo »znova konstituirati sintezo, v katero je vključen koncept, se pravi, hkrati konceptualni kontekst in vodilno namero izkustev ali opazovanj« (Canguilhem, 1979a, str. 198). Uvesti ncv koncept pomeni form,ulirati problematiko, kar zahteva prestru'ktuiranje celotnega dotedanjega teoretskega polja, ali točneje: opustitev predhodnih načinov razlaganja. Rojstvo koncepta sovpada s pojavom določenega načina m'išljenja, neodvisnega »od vsake leo^ retske obdelave: teorija lahko sovpada, soobstaja s konceptom, a ga ne določa.« (Macherey, 1964, str, 62). Formiulacija problematike, no- vega konce'pta, sicer zahteva hkratno prisotnost določenega števila drugih konce'ptov, v razmerju do katerih ga moramo analizirati, toda ti n.ujno ne pripadajo istemu teoretskemu polju, sama teorija, ki zajema nov korxept, pa se lahko pojavi šele kasneje, naknadno.^ Pojavljanje novega zna'nstvenega koncepta ne predpostavlja vnaprej določenega teoretskega ozadja: korjcc'pt refleksa — za Can^ilhema demonstrativni primer — ne nastane z Descartesom, temveč šele z Willisom', ki je biil V'italiat, torej neodvisno od ka'rtezijanskega meha- nicizma, za katerega se naknadno zdi, da mu naravno pripada. Willis je klasično mehanicistično razlago posredoval z O'iKično metaforo in skozi predstavo življenja kot svetlobe opisal refleksni gib na osnov: zakonov odboja žarkov: »Namesto da se sprašujemo, kateri je tisti avtor, čigar teorija nehotnega gibanja najavlja teorijo refleksa v 19. stoletju, si raje zastavimo vprašanje, kaj mora zaobseči teorija mišičnega gibanja in delovanja živcev, da bi tak ројеш kot je refleksni gib, ki pokriva asimilacijo biološkega pojava v nek optični po- jav, dobil resničnostni smisel, torej smisel logične koherentnosti z drugimi kon- cepti.« (Canguilhem, 1977a, str. 5—6). Ko smo korjcept refleksa vmestiM v zgodovinsko polje njegovega obliko'Vanja, pa se pojavi novo vprašanje: zakaj je bil koncept pre- nešen iz enega teoretskega konteksta v drugega? Zmota korenini prav v predsodku; da mora koncept izhajati iz z njim skladne teorije, ki je — nasprotno — šele rezultat naknadne teoretS'ke homogenizacije.^ Ravno to poenotenje omogoča pisanje zgodovine kot kronike, nizanje 126 bio^afiij in odkritij, zibdiranje rezujlitatov namesto vprašanj, kar vodi v zastiranje z.godovinske produkcije teoretskih spoznanj.' Specifitocijai koncepta je možna le v odn.oBu do njegovega rojstva, do tistega,, kar ga že od začetka individualiziira; le na ta način postane zgodovina dostopna za razkrivanje resničnihi povezav ip trans- formacij, prekinitev in kriz. Znanstveni koncept ima zgodovino in v določenem trenutku te zgodovine lahiko zanji rečemo, da je »izobli- kovan'«, da je nastal »med' koncepti kot koncept«. Zato mora mitično regresijo v prvotno polnost zamenjati vprašanje, kdaj nastopi ta tre- nutek za koncept homeostaze,, kateri so bistveni pogoji njegovega pojavljanja — pogoji, ki omogočajo formuliranje problematike fi- ziološke regulacije. Vprašati se moramo,, kje je resnično zgodovinsko mesto njegove konstitucije, kje je tisti prelomi,, do katerega se moramo vrniti, da nam ne bo treba izhajati iz zlate dobe starih Grkov, iz tistega začetka^ iz katerega se potem j» refle-ksivni liniji odvija vsa ostala »zgodovina«, če bi 'bilo v antiki res »vse že tu«, vse, kar se ¡mora v homogeni časovnosti samorazvoja k sedanj,osti aktualne teorije le še razkriti — zakaj' potem s,ploh zgodovina? Ta nedoločeni pojem razvoja mora analizai zamenjati z eksaktnimi koncepti, ki določajo kvalitetne prelome. V zgodovini kot »analizi in kritiki konceptov« se pojavljajo nepričakovane povezave, pozabljena imena? neposredno zaporedje mora zamenjati nova periodizacija. Ko Caniguilhem govori o konceptu refleksa pokaže, da ne izvira od De- scartesa •—• kar je sicer sploš'no sprejeto m'nenje — tem'več od Willisa in Prochaske.' Ko se spet drugje loti koncepta regulacij'e ob podrobni in dokume'ntiranil analizi razvije, da ta ne izvira niti že od starih Grkov niti. šele od Cannona, temiveč od Clauda Bernarda,, ki ta vprašanja obravnava kot problematiko notranjega okolja. Homeos-taza, notranje okolje, regulacija — več izrazov torejv ini en koncept. Ber- nard O'blikuj'0 koncept fiziološke regulacij,e, čepra'V besedo le redko uporablja, pravzaprav »,le l&TS, na videz slučajno« (CanigU'ilhem, 1977, sir. 82). Tako kot prisotnost nekega izraza nujno ne implicira prisot- nost koncepta, drugi strani tudi odso'tnost besede ne pomeni, da koncept še ni nastal — povisod razcep, pri katerem' je treba v analizi zgodovine vztrajati, razcep med izrazo-m in konceptom. Anali- zirati moramo jezik, metafore, analogij'e, kajiti m'aterial zgodovine znanosti je tekst: »Neko o'pazovanje je objekt zgodovine znanosti le skozi poročilo o njem, eksperimentiranje le skozi svoj protokol.«' Bernard pride v raziskovanju glikogenične funkcije jeter, organa, ki razgrajuje in sintetizira isto snov, preko konceipta notranjega- izlo- čanja do koncepta notranjega okoljai, ki predstavlja »enega tistih povsem bioloških konceptov, katerih o'bdelava je hkrati učinek in vzrok eksperimentiranja« (Canguilhem, 1979a, str. 22). študij meta- bolizma sladkorja j-e tista »vodilna namera izkustev in opazovanj«, k; ga privede do nekompatiib'ilinasti s takratno teorijO'; lahko bi celo rekli, da »je našel tisto, česar ш iskal« (ibid., str 146). Toda za raz- rešitev ovire iz tega raziskovanja izvirajoči koncept notranjega izlo- čanja ne zadostuje. V analizo mioramo pritegniti še »konceptualni kontekst«: za oblikovanje koincepta notranj'ega okolja, fiziološke regu- lacije, mora biti hkrati prisoten še nek drug koncept — koncept celice. Teorija celice je nujni pogoj eksperimentiranja v fiziologiji, hkrati pa priskrbi tisto novo teoretsko ozadje, ki onemogoči do Bernarda ■prevladu'jočo razlago na osnovi tehnološkega modela, razlago, ki re- ducira^ fiziologi'jo na anatomisko dedukcijo, na razbiranje funkcije znotraj »fa'brike organa«!. Vse dokler so funkcije orga'nov pojmovali le v razmerju do zunanjega ako'lja, si je bilo treba osnovne pojme izposojevati' iz tehničnega izkustva: »Študij oblikovanja in utrditve anatomskega besednjaka, po izvoru grškega, he,brejskega, latinskega in arabS'kega kaže, da posreduje tehnično izkus't'vo svoje O'perativne norme zaznava-nju organskih oblik.« (ibid., str. 323) Tako že Aristotel obravnava biologijo kot tehnologijo: ko govori o fleksiji in ekstenziji, ju razloži sko'zi analogijo s katapultom'; o krvnemi o.btoku razpravlja kot a namakalnih kanalih,, po katerih se pretaka voda. Kasneje De- scartes razlaga organizem po m'ode,lu ure; StaM ga pojmuje kot »hidravlično-pneumaitični stroj na ogenj'« .. V tehnološkem! modelu so deli podrejeni finaliteti celote, statični stru'kturiv ki je produkt svojih elementov. Bernard pa tako poj'mo- 127 vanje kritizira in uvede »družbeni'« model: »Organizem je koit družba tako zgrajen, da so v njem upoštevani pogoji elementarnega ali indi- vidualnega življenja« (Bernard; cit. po Canguiiihem, 1979a, str. S30).' Organizem, kot celota je celota le zaradi svojih delov, celic — pove- zanost socialnega tipa, ki omogoča posameznim' elementom »svobodno, ločeno življenje«. Pozorni moramo biti prav na. specifičnost Bernar- dove uporabe »družbenega« modela: ni družba zgrajena po modelu telesa, organizma — predstava, ki se sicer vleče skozi vso zgodovino, od Grkov naprej — temveč je organizem organiziran kot družba. S tem meja med notranj'im in zunanjim, ne poteka več med organizmom in okoljem, temveč j.e vpotegnjena v sam organizem; meja postane notranja. V tem »družbenem« modelu organi in organski sistemi ne obsta- jajo več za sebe ali en za 'drugega, terruveč le za celice — tvorij.o torej njihovo notranje o'kolje. Uporaba novega modela omogoča, kar tehno- loški model ni dopuščal: element sedaj ni več instrument, orodje, ni več del stroja ali tovarne, temveč je individuum, prava leibnizovska monada. Sam Bernard obi opisovanju organizma kot celote pogosto uporaiblija izraz harmio.nija;. kot Comte zavrača teorijo celice, spet govori o monadah. »Nobenega dvoma ni, da imajo filozofi narav« svojo monadološko koncepcij.o življenja od Leibiniza, preko Schellinga, Fichteja, Baader ja in Nov.ailisai..« (Can^ilhem, 1975^ str. 188). »Druž- beni« model torej ni model katerekoli, temveč prav neke določene, namreč meščanske družbe. Vendar tu površna marksistična, »eksterna^ ii&tična« kritika ne najde svojega mesta, saj Bernardu ne gre toliko za nov modeli kot družbeni, ampak za tak model, ki bi omogočal od- stranitev starega tehnološkega pojmovanja organizma'. Uporabi sicer ideološki model, a le da 'bi .lahko odstranil oviro: kasneje koncepta no.t- ranjiega okolja ne navezuje več nanju Poleg tega tudi ne naredi tipične legitimacijske geste, ki biološke za.kone razširja na družbo, ki skozi konporativizem, skozi analogijo med družbo in telesom; opravičuje gospostvo — skušnjava, ki se ji ne moreta izogniti prav Cannon in psihologija motivacije. Naj povzamemo: ne le, da se koncept fiziološke regulacije oblikuje šele z Bernardom; pred Bernardom, ki je s tem, da je sprejel teorijo celice, zavrgel tudi te'hnološki model — model, ki ga je fiziologiji vsiljevala anatomija — ta koncept sploh nebi mogel nastati: »pod do- ločenimi pogojii je notranje okolje nujna posled'ica. tega dejstva, da je organizem sestavljen iz celic ...« (Can^UJiem, 1979a, str. 161). Canguilhem, ki. piše zgodovino »oblikovanja, popačenja in rekti- fikacije znanstvenih konceptov« prevladujoči interpretaciji Bernar- do vega Uvoda v študij eksperimentalne medicine (1865) zoperstavi retrogradno branje: kljub tem.u, da se tekst začne z razpravlja- njem o eksperimentalni metodi, ni metoda tista, ki. omogoči utemelji- tev fiziologijie kot stroge znanosti. Prelom nastopi šele s formulacijo koncepta notranjega okolja; vpeljava eksperimentiranja v fiziologiji ga že predpostavlja. Metoda je izpeljana iz koncepta, ne pa obratno: »Zgodovina znanosti lalilco v specifičnem teoretskem področju, ki ga kon- stituira, nedvomno razlikuje in dopušča več nivojev objektov: dokumente, ki jih treba katalogizirati; Instriunente in tehnike, ki jih je treba opisati; metode in vprašanja, ki jih Je treba interpretirati; koncepte, ki jih je treba analizirati in kritizirati. Le ta zadnja naloga podeljuje prejšnjim dostojanstvo zgodovine zna- nosti. Zgodovina instrumentov ali akademij je zgodovina znanosti le, če Jih v njihovih uporabah in namenih povežemo s teorijami.« (ibid., str. 19).lo Skozi retrogradno branje Uvoda se slednj'ič pokaže, zakaj je Ber- nard, ta »Newton živega organizmai«, videl, česar »newtonovec« Comte ni mogel videti, čeprav j.e, kar zadeva eksperimentiranje, prav Comte njegov predhodnik. Bernard metode ne ločuje od empiričnih raziskav, iz katerih i.zhaj'a. Specifičnost o.bjekta fiziologije, »posebni pogoji or- ganskega okolja, ki se vse bolj osamosivaja od kozmičnega okolja«, ^rekuje tudi metodo, ki je od fizikalne neodvisna: »za analizo po- javov življenja moramo nuj'no pro'dirati v žive organizme s postopki vivisekcije« (Canguilhem; 1975, str. 32). Po drugi strani Comte govori o uporabi metode; uporaba pa vedno že precJpostavlja predhodno raz- polaganje z meitodio, la.hk'o je le naknadna. Splošnosti metode, ki ji sledi aplikacija na to ali ono znanstveno področje je korelativno Comitov'0 podrejanje »'variacije ko'nstanti«, princip konstantnosti pa v končni konsekvenci temelji na mehaniki nebesnih teles, čeravno prav Comte predlaga splošno teorijo biološkega okolja, je ta še povsem določena s svojim mehaničnim; od Newtona izvirajočim poreklom^ Za 128 Com'ta je orgaraizem o<^rt sistemi, lcii je odvisen od olcolja; reakcija »rgainizma je zanemarljiva: »Okolje je torej glavni regulator orga- nizma.« Comité, cit. po Canguilhem, 1977b, str. 95). Regulacija orga- nizma ni notranja, temveč prihaja »od zunaj in cd znotraj«. Če »na- ravnih variacij« ne bi urejala konstantnost zunanjega okolja, bi se te razprostirale v neskončnost, tako da bi »kmalu izginil kakršnikoli pojem zakona« (Corate, ibid., str. 94). Principi mehanike nebesnih teles segajo torej vse do organizma, s čemer so fiziološke zakonitosti zredticirane na fizikalne, kvalitativna specifičnost biologije na kvan- titeto. Če opazujemo zgodovino znanosti kot proces produkcijie spoznanja, kot proces oblikovanja konceptov in pravil .tega oblikovanja, .konceptov ne moremo izločiti iz njihovega »kulturnega uokvirjenja«, izolirati od pogojev nastanka. Do rojstva nekega koncepta se lahko vrnemo skazi analizo prepletenosti »konceptualnega konteksta«, definiramo ga lahko le ob navezavi nanj. Tako koncept regulacije raziskujemo v razmerju do problematike odnosa med delom in celota v biologiji, med tehnolo- škim in »družbenim« modelom, m.ed anatomijo in fiziologijo, potem med zunanjim in notranjim okoljem, med fiziko in fiziologijo. Vtem ko smo koncept regulacije povrnili v njegovo prvotno zgodovinsko vpetost, Bernardu, temu »revolucionarnem.u teoretiku notranjega oko- lja«, smo tudi nakazaliv zakaj se je lahko oblikoval le skozi prekinitev s tedaj prevladujočim teoretskimi poljem, zakaj- z nastankom koncepta regulacije ne swpada le fiziologija, ki pomeni prelomi, ki »v svoji u- smerjenosti, v svoji smeri raziskovanja in napredovanja, dalje v svoji vsebini, ni fiziologija Magendieja, niti du Bois-Reymonda,, niti Lud- wiga«, (Canguilhem, 1979a, str. 141), temveč sploh konstitucija fiziolo- gije kot posebne znanosti. Bernard pride do koncepta notranjega, okolja ob navezavi ekspe- rimentalnega raziskovanja notranjega izločanja na teorijo celice. Ce- lična teorij.a mu istoča.sno omogoči opustitev tehnološkega, iz anato- mije izvirajočega modela, in zavrnitev fizikalističnega redukcionizma comtovskega tipa. Konstantnost notranjega okolja omogoča mehani- zem, ki ima svojo notranjo avtonomijo — prav v tej prekinitvi z me- hanicizmom zunanje vzročnosti je njegova specifična določenost. Zato pomeni za fiziologij.o Bernardovo delo prelom, »resnično teoretsko kon- verzijo«; vtem ko najde pravilni; odgovor, ali točneje, ko sploh šele za- stavi vprašanje, poruši cel sistem, celoto dotedanjega vidnega polja. V psihologiji motivacije pa se izgubi prav ta prelomna vrednost nje- govega odkritja: princip regulacije ne velja več za notranje okolje, '.emiveč je spet razširj.en na fizično oikolje, prenešen na površino te- lesa. Kot podvrsta »homoestaze fizičnega okolja« pa slednjič nastopa »homoestaza socialnega okolja«, ki seveda lahko služi le kot ideološki vmestek.i2 Analiza odnosov med biološko in socialno homoescazo je lahko le »tkivo fraz liberalne sociologije in parlamentarne politike, ki se ukvarja z iz- menjavanjem — v katerem vidi Cannon učinek dispozitiva izravnave — kon- servatizma z reformizmom« (Canguilhem, 1979b, str. 195). ^ Sedaj lahko odgovarimo na začetno viprašanje: z uvozom, v psiho- -cgijo motivacije se sp-ecifičnost koncepta fiziološke regulacije izgubi. Kot torej po eni strani odisatncst besede pri Bernardu ne pomeni, da Koncept še ni nastal, taka po drugi strani v psihologiji motivacije pre- nos izraza ne pomeni tudi prisotnosti koncepta^i^ Te ugotovitve pa ni- rafcor ne gre razlagati z naključjem., temvieč temelji prav na določe- '^m, razumevanju zgodovine znanosti. Osvetlitev tega pojmovanja zgodioivime nam ne bo odgovorila le na vprašanije, zakaj se s prenosom koncepta regulacije iz fiziologije v psihologij.o izgubi prav njegova specifična določenost, temveč nam bo po drugi strani pomagala razlo- ^ti samo heterogenost izvorov psihologije motivacije, namireč misel, izhaja hkrati iz fiziologije, iz Cannonovega pojma homoestaze in od Freuda, pobudnika za njen pospešeni razvoj. v,. , Scientietično razumevanje zgodovine skozi evalucioinizem pozablja pjončni aspekt objekta, zalo se zreducira na iskanje »predhodnikov«. |zoli,ra neko posebno, od realnega zgodovinskega konteksta in kancep- •uamih povezav ločena linijo, kar ustvarja videz kontinuiranosti. Tako polirani potek predstavi potem kot inverzni razvoj aktualnega stanja nacosti^ kot »dedukcijo v zrcalu,.,« Časovnost zgodovine postane homo- sena časovnost; poenotenje pa je plod sekundarne obdelave, zgoščeva- 129 nja prelomov in premeščanja izvorov, slclicevanjai na mitično dobo prvotne polnosti v smislu) »že stari Grki so vedeli. ..« — na tisto kal resnice in pravilnosti, ki jo mora že vnaprej- predpostav>iiti prav zato, 'da bi lahko negirala kakršnokoli zgodovi'niskost: »Ker moram'o na za- četku in na koncu najti isto stvar, se med obema ne zgodi nič.« (Ma- cherey, 1964, str. 5'9).l'I Uniformni potek razvoja od zlate dobe antike naprej je tu le ča- sorvni izraz 'druge enotnostiv ki zgodovino posameznih znanosti staplja v občo zgodovino, znanosti pa v enotno Znanost. Ker po zanikanij-u produkcije specifičnih znanstvenih ko'noeptov in pravil njihovega obli^ kovanja, po opustitvi njihove lastne časovnosti, ostanej'o le še razlike v stO'pnji kompleksnosti objekta, lahko S'klepamo, da naj bi v prihod- nosti dosegle skladnost, v kateri bi bile vse enako »pozitivne«. Tako pojmovanje zgodovine obvladuje še vedno kartezijanski mo'del akiu- m'ulacij'e, v katerem je enotnost vzpostavij'ena skozi prostorsko shemo, kj-er z zaporednim dodajanjem le izpolnjujemo praizna mesta: kar je po Cannonu ostalo nei-zpokijeno, lahko sedaj dopolnimo s Freudom, čemur bomo kasnej.e nepro-blem-atično po vrsti dodajali vse velike do- sežke neofreudovskega revizionizima, humanistične psihologije Masiowa, morda še kakšno drugo na-kljiučno odkritje, ki bo shemi takorekoč vnaprej prilagojeno. Drugače povedano: ker se je skozi pozabo zgo- dovinskega aspekta objekta izgubila prav specifična konceptualna do- ločenost, je s tem pripra'Vlje'ni teren za vzpostavlj'anje fiktivnih pove- zav, za »im-aginarno hkratnost prejšnjega in kasnejšega v nekakšnem logičnem prostoru« (Canguilhem', 1979a, str. 23). Heterogenost ali bolje nekom,patibilnost tu sploh ni vprašljiva (spomnim'o se Lagacihovega »Fechner/Freudovega ,principa konstaintnosti«),saj je enotnost mehaniz- ma, ki se skozi kompliciranje le do-polnjuje — kot veriga, ki ji doda- jamo manjkajoče člene — že predpostavljena. Kadar postanejo na- sprotja le preveč v oči bijoča, jih lahko prevedemo v kozmološki jezik in jih s silo privlačnosti povežemo v sistem-, kot »e-kstreme, ki se do- tikajo«. Še več: kot e-kstremie, o katerih lahko s svoje objektivistične m.etapozicije razsoj'am-o kot o enostranostih, ki se dopolnj,ujejo.i5 Vzposta,vljianje fiktivnih povezav, ki zgodovinski kontekst koncep- tov razgraj,uje v veriženje menjajoči-h se teorij, v zaporedje biografij, spominov in odkritij, lahko temelji le na take-m pojmovanju zgodovi- ne znanosti, ki »se vrača k posnemanju odnosa znanosti do objektov, 'katerih znanosti so« (Cangu.il-hemv 1979ay str. 12), ki mora eksperi- -menta-lno razmerj-e »uvoziti in presaditi iz znanosti v zgodovino« (ibid.) — pojmovanje, ki j,e prav tako pozitivistično, kot je empiri- stična znanost sama. Ta »spontana filozofija znanstvenikov« je vse pre-hitro pripravljena posploševati in postaviti sebe za model ne le dru,gih znanosti, temveč tudi zgodovine znanosti in tako ustvarja »znanstvenika, podvojenega z metafizikom^ ki tega ne ve«.i' Pri tem pa ostaja zabrisana prav temeljna razlika, ki predstavlj-a sam- »pogoj -možnosti« pisanj,a zgodovine-: razlika med objektom zna,nosti ki objek- tom zgodovine znanosti. Zgodovina postane zgodoviina metod- in rezul- tatov, »m-entalni mikroskop«, skratka gola podvojitev znanosti^iz in kot je po eni strani eksperimentalno razmerje osnovano na iluziji naknad- nega odstranjevanja učinkov orodja ali medija, »loma žarkov«, na iluziji golih dejistev, je po drugi strani zgodovina metod ini rezultatov miožna le kot zgodovina prepoznavanja in izločanja napačnega, »njen objekt ima le negativno epistemološko vrednost ovire ali zablode« (Fichant, Pecheux, 1974, str. 106). Možna je torej le kot zgodovina zastarelih- spoznanj, 'ki zastira lastni produkcijski proces, kot zgodo- vina, ki ne vidi, »da si na ï>o-ti k znanstveni resnici ni -mogoče pri- hraniti zmote« (Koyré, oit. po Canguilhem, 19'79a, str. 14). Povrnimo se še enkrat k začetni zastavitvi. Podobi kontinuiranega razv-oja vsega tistega, kar je bilo v kali dano že v- zlati dobi antike, smo zoiperstaviili zgodo-vi.no kot »analizo irn kritiko konceptov«, ki raz- kriva nujnost epistem,oloških prelom-ov, »resničnih teoretskih konver- zij« — tu ko-nkretno rez, ki ga predstavlja Bernardov pojem no-tranje- ga okolja.18 Skozi kritiko scientistične zgodovine smo prišli do za- ključka, da ko-ncept regulacije ne izvira niti od starih Grkov niti od Cannona. Sedaj poskusimo raziskati še drugo od na začetku navede- nih tez psihologije motivacije, da je namreč koncept regulacije analo- gen Freudovemu principu k-onstantnosti.i' Drugače p-o-vedano: če je material zgodovine znanosti tekst, je teo- retska praksa zgodovinarja branje, ki upošteva ra-zliko med izrazom it 130 ktxruoeptom, analizira vrzeli, raziskuje avtorjev je-zik, analogije, opozi- cije, metafore', branje, ki temeljne koncepte definira v njihovem »koncektuaJnem kontekstu« in osvetljuje tiste prelome in zareze v predhodnih razlagah, ki jih uvedba teh konceptov nujno potegne za seboj. Pozakati mora odiočilno viogo in resnični teoretski domet tistih konceptov, ki se »na površini« kažejo kot drugotnii, postranski, — kot koncepti, ki naj bi se jih na videz in po analogiji dalo asimi-. lirati v tradicionalne. Scientistična zgodovina znanosti je zgo'dovina rezultatov, odgovo- rov. Koncept pa je, nasprotno, na strani vprašanja:; določiti rojstvo koncepta pomeni ugotoviti stalnost vp.raševanja — šele ta implicira zgodovino. Koncept predstavlja »vztrajanje problema v srcu rešitv^e, 7.a katero menimo, da smo mu jo dali.« (Macherey, 1964, str. 66). Če pomeni »pisati zgodovino neke teorije ... pisati zgodovino teoretikovih oklevanj« (Canguilhemi, 19'79ai, str. 14), moramo torej tu raziskati, к£ј nakazujejo Freudova »oklevanja«, v kakšen »konceptualni kon- tekst« se pri njem vpisuje princip konstantnosti. Princip konstantnosti se implicitno ali eksplicitno pojavlj'a v mno-. gih Freudovih tekstih. Toda ob njem naleti na niz neznank, ves čas mora krpati nezadostnost definicij, ki so pogosto, še leta 1920, dvosmi-. seine: »... duševni aparat si prizadeva, da bi ohranil kvantiteto pri^ šotnega vzburjenj'a čim nižjo ali vsaj. konstantno« (Freud, 195'5, str. 9) — česar se tudi sam zaveda: »Ne moremo se še z gotovostjo odlo- čiti za .katero'ko'li od teh .poti...« (ibid., str. 62). Toda princip konstantnosti dela Freudu težave že mnogo prej. Sicer ga pre'prosto definira kot eko^nomski princip, ki vzdržuje stalno energetsko raven, a hkirati opozarja na njegovo kompleksnost Poleg tega ga že pri štud'iju histerije —■ z razliko do Breuerja — ta proble- matika ne zanima več toliko z biološkega vidika, kar bi bilo bližje, modernemu pojmu ho.moestaze, temveč ga njegova zastavitev privede- prav do možnosti navezave na primarni proces, na »jedro našega bist- va«, na nezavedno. Za možnost te navezave je odločilnega pomena Freudova ugo- tovitev-: »Naši pogledi so bili že od vsega začetka dualistični...« (ibid., str. 53). Tako v Zasnutku znanstvene psihologije iz leta 1&95: principu konstantnosti postavi nasproti princip inercije, ki ga kasneje — koli- kor tu prehitimo tok anailize — definira kot Nirvana princip. Medtem ko princip konstantnosti vzdržuje neko stalno kvantiteto nevronske energije — kar lahko vključuje tako odvajanje kot dovajanje energije — pa princip inercije teži le k takojšnji in čim bolj popolni' sprostitvi energije. Dualizmu principO'V je koreCatiivna opozicija med prosto in vezano energijo, ta pa naznačuje prav razliko med? primarnim in se- kundarnim procesom: princip konstantnosti velja za sekundarni proces, kjer je energija vezama na nevrone ali nevronske sisteme, v katerih se akumulira;20 princip inercije pa je povezan s pojmom- proste, mo- ibilne energije, ki omogoča premestitve in zgostitve, značilne za pro- cese nezavednega. Cilj »sekundarne funkcije« je »obdržati določeno kvantitativno rezervo na konstantni ravni, v nasprotju s primarno funkcijo, ... ki jo Freud pojmuje po modelu refleksa kot funkcijo sprostitve, ki teži k redukciji kvantitete na ničlo.<2i Poskusimo to za psihoanalizo konstruktivno navezavo principa konstantnosti na nezavedno raz.viti o.b drugem konceptualnem- kon- ■flistu. Princip konstantnosti je definiran skozi kvantitativne energet- ske spremembe, ki izvirajo iz zunanje ali pa iz notranje ekscitacij.e. Že v Zas.nutku razglasi Freud za gibalno silo psihičnega aparata le no- tranjo ekscitacijo, ki se ji — z razliko od zunanje — organizem ne ГОоге izognitii, in ki predstavlja zasnutek kasnejšega konce.pta go'na. V tekstu Goni in usede gonov (1915') dobi somatski gon svoj prevod v ^ihičnem, hkrati pa postane »zastopnik stalnega vira dražljajev, ki izvirajo iz notranjosti organizma«; tako dobi status mejnega pojma somatskim in psihičn.im. Pri tem je bistveno prav odkritje, da "^'nos med somatskim in psihičnim ni niti kavzalen niti paralelen, tem- »zastopniški«. Še več: zaman se vprašujemo od zastopstva k tiste- mu, kar naj bi bilo zastopano.^^ To iz.peljavo nakazuje sam tok analize v metapsiholoških spisih. "Mii izvirajo iz somatske ekscitacije, toda njihove »usode« se odvi- jajo po zakonih psihičnega aparata. Ena od usod gonov je potlačitev; ^^ndiar mora biti razlaga potlačitve odložena, dokler ne bodo doslej 131 le ekonomska določila razložena topično, v razmerju do nezavedne- ga: »Zdaji tudi mislimo, da sta potlačitev in nezav^edno v tolikšni meri korelativna, da mioramio s poglabijanjem- v bistvo potlačitve počakati vse dotlej, dokler ne bcmo bolje spoznali, kako je sestavljen niz psihič- nih instanc in kako se diferencirata zavestno in nezaviedmo.« (Freud laSO, str. 113). Potlačitev je ena od usod gonov; ker pa jo lahko defi- niramo le skozi tematizacijo nezavednega, je potreben posredniški kon^ cept zastopstva gona (Triebrepräsentanz), Gon kot organski uhaja al- ternativi zavest/nezavedno in ostaja izven dometa potlačitve; ta lahko zadene le psihično zastopstvo gona, ali točneje predstavno zastopstvo (Vorstellungsrepräsentanz). S tem posredniškim, konceptom smo prišli od principa konstantnosti preko usode gonov do nezavednega, ki je torej vse kaj drugega kot potlačena narava, kot zbirka zavrtih gonov. Drugače povedano: Freud sicer ves čas govori o energiji, vendar ta ostaja le nej,asno definirana — in to ne zaradi njegove nedorečenosti, temveč iz sam® teoretske nujnosti. Gon lahko dojamemo le v gonskih zastopstvih, energijo le v zasedbah (investicijah), ki so podvržene pri- marnemu prccesu. Želja, da bi iz psihoanalize naredil prirodoslovje, Freudu nalaga za izhodišče ekonomiko, kvantiteto ekscitacije. Toda prav ob pojmuj kvantitete naleti že takoj na začetku na nek presežek — in ta postane vse, pojem energije pa ostaja le nebistven konstrukt v ozadju, le »energetski mit«.^^ »Niaši .pogledi so bili že od vsega začetka dualistični...« Toda du- alizma, na katerem Freud vztraja, se ves čas drži simptomalna dvosimd- selnost. Najprej to velja za dualizem principa konstantnosti in prin- cipa inercije: ko v Onstran principa ugodja princip ikonstantnosti prvič eksplicitno formulira, se izkaže vsa paradoksnost tega dualiz.ma: da je pravzaprav princip en sam.^^ Dalje v Formulacijah o dveh principih psi^nega dogajanja d.ualizem principa ugodja in principa realnosti Princip ugodja Freud sicer enači s principom konstantnosti: »Princiip ugodja sledi iz principa konstantnosti: dejansko je bil ta slednji prin- cip izpeljan iz dejstev, ki so nas prisilila sprejeti princip ugodja.« (Freud, 1955., str. 9) — toda s ka.terim principom konstantnosti? Ugod- je in neugodje sta definirana skozi kvantiteto ekscitacije: neugodje ustreza dvi^, ugodje pa upadU' ekscitacije. Vendar dvosmiselnost s tar ko določitvijo ni odpravljena. Spet nastqpijo težave ob vprašanju, ali teži princip ugodja k vzdrževanj.u stalne ravni ekscitacije ali k njeni radikalni redukciji — vprašanje, ki nakazuje tisti presežek, ki Freuda končno prisili v dvom: ali princip ugodja ne služi gonu smrti? V Formulacijah se ta dvosmiselnost kaže kot »paradoks ugodja«, ki izvira iz težnje po navezavi dualizma principov na topološki dualizem, torej spet iz težnje po .biolofgizaoiji nezavedne,ga: princip ugodja naj bi obvladoval nezavedno, princip realnosti pa zavest. Toda ob tej izpeljavi napredujemo ».od presenečenja do presenečenja«: »Najprej izvemo, da mišljenje, katerega nastop nam je bil predstavljen kot nasledek posega principa realnosti, nasprotno tvori privilegirano polje seksual- nosti: ta dobi svojo »zadovoljitev«, če se lahko tako izrazimo, ne v realnih ob- jektih, temveč v fantazmih ali tudi v predstavah (Vorstellungen). Dalje izve- mo, da potlačitev zadeva prav te fantazme, ki tvorijo specifične izvore ugodja. Nazadnje izvemo, da je princip realnosti tukaj brez moči, da teh fantazmov ne korigira noben preizkus realnosti ..., saj jih potlačitev zadene, še preden smo jih utegnili spoznati.« (Safouan, 1979, str. 31—32). Tako pridemo do zaklj'učka, da je področje,, ki ga obvladuje prin- cip ugodja, »polje mišlljenja ali tudi predstav« (ibid., str. 32). Potr- ditev principa ugodja, ki naj vlada v nezavednem, najde tore; Freud prav v zavestni aktivnosti. Toda če .princip realnosti sovpada, s principom ugodja — v čerr je »onstran«? Kje tiči tisti presežek, ki je nezvedljiv na princip ug<3(i- ja, in ki še naprej opravičuje dualistično pozicijo? Freud prvotno definicijo ugodja kot redukcijo napetosti, ekscita- cije, kmalu opusti. V Onstran že ločuje neugodje od občutka napetost'. ob ugotovitvi, da »obstajajo tudi prijetne napetosti« (Freud, 19» str. 63). V Ekmomskem problemu mazohizma (1924) govori o kva- litativnem faktorju. ugodj.a, do katerega ga privede paradoks ugodjs. Klinična opazovanja prisile ponavljanja in mazohi.zm.a ga silijo k opU' stiitvi ekonomske definicije; kažej.o m.u prav to, kar so mu že ves ča: visilj.evala njegova razm.išljanja: da nekaj ne ustreza principu ugodjs- da obstaja nek nezvedljiv presežek tega principa. Ta presežek je insistencas moment psihičnega avtomatizma t prisile ponavljanja, ki je radikalno onstran slehernega principa ugod;£ 132 in ki Freuda pri^-ede do koncepta gona smrti. H gonu smrti Freuda sicer navajajo klinična opazovanja, venidar sam govori o rajem kot o »spekulativni nujnosti«; gon smirti je — z razliko od principa ugod- ja, ki je privzet iz tedanje fizikalistične tradicije v biologiji — dedu- cirán iz teorije in je eden od temeljnih konceptov psihoanalize. Duali- zem principov odstopi sedaj mesto dualizmu gonov, nasprotju gonov živijenja in gonov smirti. Toda simptomna dvosmiselnost ni odprav- ljena: kot je hil prej princip ugodja eden od dveh principov in hkrati princip nasploh, edini princip, ki regulira človekovo aktivnost, pred- stavljajo sedaj lastnosti gonov smrti hkrati lastnosti vseh gonov, torej tudi gonov življenja. Poudarek je sicer premeščen, vendar pa je ohra- njen element, ki je hkrati del in ce.lota, določujoč in določen. še več: Freud najbolj vztraja na dualizmu prav v trenutku, ko mu ta uhaja: »Naši pogledi so bili že od vsega začetka dualistični in danes so še mnogo bolj odltìcno dualistični kot prej.« (ibid., str. 53) (pod- črtala E. B.). Prav ta insistenca kaže, da je proizvedel, ne da bi sam vedel, kaj je proizvedel: avtonomijo simibolnega, ki nima s konceptom fiziološke regulacije nič skupnega. Freudove simptomne dvosmisel- nosti, »teoretikovih oklevanj« se ne da poenostaviti v njegovo nedore- čenost, nedomišljenost; razkol zaznamuje »stvar« samo. Kar pa zadeva podmeno psihologije motivacije, da koncept fizio- loške regulacije izvira od Cannona, da je od tod prišel v psihologijo in da je analogen Freudovemu principu konstantnost^ lahiko namesto retorike zaključka parafraziramo znano argumentacijo o kotliču. Ho- teli smo pokazati: 1. da princip reguiacije ni prišel v .psiholo- gijo od Cannona, .temveč od Clauda Bernarda; 2. da sploh ni pri- štl v psihologijo, saji se je s tem prenosom izgubila prav njegova spe- cifičnost; in 3. da s Freudom, izstopimo ravno iz polja fiziološke re- gulacije. Eva Bahovec 1 Krech, D. and Crutchfield, R.S.: Elements of Psychology. A.A Knopf, New York, 1958, str. 291. (Srbovrhaškl prevod: Elementi psihologije. Naučna knjiga, Beograd, 1969). 2 Lagache, D.: La psychanalyse, (v zbirki »Que sais-je?«) P.U.F., Paris, 1968, str. 24. Prim, še Reuchelin, M.: La Psychologie. P.U.F.. Paris, 1979. 3 Pri tem moramo ločiti teoretikovo samorazumevanje, ki lahko še ostaja v okvirih predhodne teoretske zastavitve, od tega, kar je dejansko proizvedel. Opravičilo in potrditev za svoje odkritje lahko namreč išče prav v predhodnikih: »Kdor dospe do dotlej nepojmljivega teoretičnega ali eksperimentalnega rezul- tata, ki je za njegove sodobnike presenetljiv, zaradi nemožne komunikacije ne naleti na nobeno oporo v znanstvenem svetu. In ker mora kot znanstvenik ver- jeti v objektivnost svojega odkritja, raziskuje, če po naključju to, kar misli, ni bilo že mišljeno. Iznajditelj izumlja svoje predhodnike, vtem ko išče potrditev svoje iznajdbe v preteklosti, ker v tistem času tega pač ne more storiti v se- danjosti.« (Canguilhem, 1979a, str. 11). 4 Ideološki zmoti, ki skuša skozi naknadno homogenizacijo zabrisati episte- mološki prelom, je zrcalna druga zmota: izkopavanje prvotnega pomena v smis- lu »kaj je ... resnično rekel«, izkopavanje, ki temelji prav na odmišljanju homogenizacije, premeščanja in zgoščanja. Temu arheološkemu tematiziranju na- sproti moramo postaviti analizo popačenja samega; le tako uidemo enostavni negaciji, ki jo še povsem določa prvotno polje, ki ga skuša negirati. 5 Razpravljanje o razcepu med konceptom in teorijo dodajmo še Engelsov primer: da bi Lavoisier lahko odkril kisik, je moral prekiniti z do tedaj pre- vladujočo flogistično teorijo. « Popolnejši seznam avtorjev koncepta refleksa ponuja tale definicija: »Re- fleksni (Willis) je tisti gib, ki ga neposredno izzove neka predhodna senzacija (Willis) in ki je določen po fizikalnih zakonih (Willis, Astruc, Unzer, Prochaska), Jn v razmerju z instinkti (Whytt, Prochaska)/, po odboju (Willis, Astruc, Unzer, Prochaska) senzornih in motornih živčnih vtisov (Wytt, Unzer, Prochaska) na nivoju hrbtenjače (Wytt, Prochaska, Legallois), s spremljajočo zavestjo ali brez nje (Prochaska)«. (Canguilhem, 1977a, str. 131). ' Fichant, M.: L'épistémologie en France. In: Châtelet, F.: La philosophie au лХ siècle (1973). Marabout, Veriers, 1979, str. 170. 8 K tehnološkemu modelu se torej zatekata tako Aristotel kot Descartes: »Prav mogoče je, da so, kar se tiče načel njunih teorij življenja, prehitro zoper- stavljali aristotelizem in kartezijanstvo« (Canguilhem, 1979a, str. 323). če moramo Bernarda brati z Descartesom, potem le v kolikor predstavlja njegovo delo prav prekinitev s kartezijanskim pojmovanjem življenja (prim, ibid., str. 155). » Mimogrede: tudi izraza »model« Bernard še ne uporablja: »V tistem času '2raz model še ni imel prostora v običajnem epistemološkem slovarju«. (Can- Kuilhem, 1979a, str. 308) .1» Ali če rečemo z Jacobom: »Med roko Fernela, ki je oblikoval besedo filo- zofija in roko Harveya, ki je napravil cirkulacijo krvi dostopno za eksperimenti- ■■änje, ni skalpel spremenil niti oblike niti lastnosti.« (Jacob, F.: La logique du vivant. Une histoire de l'hérédité. Gallimard, Paris, 1970, str. 22). Ч Prim, še tale citat: »Okolje postane univerzalni instrument za razpustitev individualiziranih organskih sintez v anonimnost univerzalnih elementov in gi- °änj« (ibid.). 133 12 Prim. Krecli, D. and Cruchfield, R.S.: Elements of Psychology, AA. Knopf. New York, 1958, str. 305. IS Linija prenosov, ki jo predlaga Canguilhem, je drugaîna: »Claude Ber- nard qui genuit Cannon qui genuit Rosenblueth qui genuit Wiener.» (Can- guilhem 1977b, str. 82). 14 O Iskanju predhodnikov v zgodovini znanosti pravi Canguilhem: »Strogo vzeto, če bi obstajali predhodniki, bi zgodovina znanosti izgubila ves smisel, saj bi sama znanost imela zgodovinsko dimenzijo le ria videz. .. Samovšečnost v iskanju, najdevanju in slavljenju predhodnikov je najbolj jasen simptom nezmož- nosti za epistemološko kritiko.. . Skratka, dokler kritična analiza tekstov in del, ki se jim približamo skozi hevristično zgostitev trajanja, ni jasno dokazala, da obstaja pri enem in drugem raziskovalcu istovetnost med vprašanjem in name- nom raziskovanja, istovetnost pomena vodilnih konceptov, istovetnost sistema konceptov, iz katerih predhodni dobijo svoj smisel, potem je vmeščanje dveh znanstvenih avtorjev v logično sosledje od začetka do dovršitve ali od anti- cipacije do realizacije umetno, arbitrarno in neustrezno avtentičnemu projektu zgodovine znanosti. Vtem ko logični čas razmerij resnice nadomestimo z zgo- dovinskim časom njihove iznajdbe, zgodovino znanosti priobličimo znanosti, ob- jekt prve objektu druge, in ustvarimo ta artefakt, ta napačni zgodovinski objekt — predhodnika.« (Canguilhem, 1979a, str. 21—22). 15 O tej problematiki prlm. Fichant, Pêcheux, 1974, str. 56—62. le Guéry, F.: L'épistémologie. In: Noiray, A. (Ed.): Dlstionnaire du savoir moderne: La Philosophie, Denöel, Paris, 1969, str. 120—149. (Cit. str. 146). 17 Seveda tudi objekt znanosti ni nek dani objekt: »... Ta naravni objekt izven vsakega diskurza o njem seveda ni znanstveni objekt. Narava sama ni raz- deljena v znanstvene objekte in pojave, šele znanost konstituira svoj objekt...« (Canguilhem, 1979a, str. 16). To tezo lepo Ilustrira tale Jacobov »pri- mer«: Leeuwenkoek je pri opazovanju kaplje vode skozi na novo izumljeni, mikroskop našel le neznani svet, ki sam po sebi še ni mogel predstavljati objek- ta znanosti: »da bi bil nek objekt dostopen analizi, ne zadostuje, da ga le opa- zujemo« (Jacob, 1970, str. 24). S tem, ko postane vidna celica in njeni organeli, še ne postane hkrati viden tudi nov objekt spoznanja. Da bi se to zgodilo, mora nastopiti prav tako revolucionarna sprememba v teoretskem polju, prehod od fibrilarne teoriie k celični. 18 K temu pravi sam Bernard: »Antična znanost je lahko pojmovala le zu- nanje okolje; da bl utemeljili eksperimentalno biološko znanost, pa je potrebno zapopasti tudi notranje okolje. Menim, da sem jaz prvi jasno izrazil to misel in na njej vztrajal zato, da bi olajšal razumevanje uporabe eksperimentiranja na živih bitjih.« (cit. po Canguilhem, 1979a, str. 148). 19 Freud se sicer sklicuje na Fechnerjev »princip stabilnosti«, toda poskusili bomo nakazati, kako se princip konstantnosti pri njem že od vsega začetka na- vezuje na primarni proces, na nezavedno. 20 V Traumdeutungu tematizira Freud opozicijo med prosto in vezano ener- gijo že brez direktne reference na nevrofiziologijo. 21 Safouan, M.: Le structuralisme en psychanalyse. Seuil, Paris, 1968, str. 26. 22 O tej problematiki prim. Tort, M.: Le concept freudien de »Représentant«. Cahiers pour l'analyse, 5, Paris 1966, str. 37—67. 23 Problematika zgolj kvantitativnih razlik ima tudi za Bernarda mejno, simptomno vrednost: čeprav ne priznava kvantitativnega faktorja (»kemizem laboratorija in kemizem življenja sta podvržena istim zakonom; ni dveh kemij«, Canguilhem, 1979b, 38; prim, še str. 37), se mu te vračajo skozi priznanja »da je izraz poseben, da je mehanizem specialen, da je agent specifičen« (ibid., str. 39). čeprav je torej po eni strani Bernard sam poudarjal prelomno vrednost svojih odkritij (prim. op. 18), pa lahko po drugi strani ugotovimo, da ni dojel do- meta lastne teoretske geste. 24 prlm. Freud, 1955, str. 9 in str. 62. 25 v Zasnutku je paradoksnost te navezave nakazana takole: primarni pro- ces, ki ga obvladuje princip ugodja, teži k »identiteti percepcije«, percepcija pa je na strani zavesti. Prlm. Safouan, M.: Le structuralisme en psychanalyse. Seuil, Paris, 1968, str. 19—20. Glavna literatura Bernard, Claude: Introduction à l'étude de la médicine expérimentale (1865). Garnier-Flammarion, Paris, 1966. Canguilhem. George: La formation du concept de réflexe aux XVIIe et XVille siècles (1955). Vrin. Paris, 1977a (2. izd.). Canguilhem, George; La connaissance de la vie (1965). Vrin, Paris, 1975 (2. raz- širjena izd.) Canguilhem, George: Le normal et le pathologique (1966). P.U.F., Paris, 1979b, (4. izd.). Canguilhem, George: Etudes d'histoire et de philosophie des sciences (1968). Vrin, Paris, 1979a (4. izd.). Canguilhem, George: Idéologie et rationalité dans l'histoire des sciences de la vie. Vrin, Paris, 1977b. Fichant, Michel; Pécheux, Michel: Sur l'histoire des sciences. Maspero, Paris, 1974 Freud, Sigmund: Entwurf einer Psychologie (1895). Angl. prev. Project for a scientific psychology. In: The origins of psychoanalysis. Letters to Wilhelra Fliess, drafts and notes: 1887—1902. Basic Books, New York, 1980. Freud, Sigmund: Jenseits des Lustprinzips (1920). Angl. prev. Beyond the Plea- sure Principle. In: The Standard Edition of complete psychological works of Sigmund Freud, vol. XVIII, Hogarth, London, 1955. Freud, Sigmund: Die Verdrändung (1915). Slov prev. Potlačitev. In: Psihoanaliza in kultura, DZS, Ljubljana, 1980, str. 111—122. Lacan, Jacques: Le séminaire II.: Le moi dans la théorie de Freud et dans la technique de la psychanalyse. Seuil, Paris, 1978. Macherey, Pierre: La philosophie de la science de George Canguilhem. Episte- mologie et histoire des sciences. La pensée, 113, Paris, 1964, str. 50—74. Safan, Moustapha: L'échec du principe du plaisir. Seuil, Paris, 1979. 134 VEDENJE, OBLAST IN SPOL? Michel Foucault! sc po lastnih programisfcih izjavah vpisuje v tradicijo t.im. francoske epistemologije in njegov projekt arheologije védenja bii lahko na prvi pogled iimeli za podaljšanje njene kon- cepcije zgodovine znanosti. Lahko bi govorili o širjenju epistemološke zastavitve iz Bachelardove, Cavaillesove, pa tudi Can^iilhemove zasÄanosti v t.im. »naravoslovnih« vedah na širše področje družbe- nih ved .— zgiodov'ine, psihiatrije, ekonomije, lingvistike, prava, zgo- dovine umetnosti', na iskanje njiihovih skupnih diiskurzivnih pred- postavk — npr. poj'em episteme, razvit v Besedah in stva'reh (in ta'koj zatem opuščen), kot diskiuirzivTi-ega- ogrodja, »strukture« raz- Mndh ved določenega obdo'bja itd. Čeprav bi torej lahko s klasifii- kiatorično kretnjo FoucauJita taiko vmestili v določeno tradicijo kot tudi za nameček našli še njegove razločevalne pos'abniosti, pa bi vendar tako zamejili temeljno potezo, ki ga je od vsega začetka ločila od epistemo'loškie zasta'viitve, oz. bolj'e, ki je preme'stila njeno polje: epistemološka vprašanja so namreč po Foucaultu vseskozi vprašanja oblasti. Poglavitni problem je toreji: kako se skozi vizposta'vibev dolo- čenega diskurza — skozi nj-egova razpredanja, prelamljanja', neen.a,- kosti — vzpostavlj'a določen tip oblasti? V'prašairaje, ki' se od njegovih prvih dveh te'meljnih spisov2 kot vodilo vleče skozi vse njegovo delo. Da so epis terno loška vprašanja neposredno vprašanja oiblasti, je treba razumeti dobesedno. Ne gre za to, da bi ta ali oni problem — postavim' klasifikacije duševnih bolezni — poleg lastne teže vse- boval še do-datno politično težo, odhdesk drugj'e na-stalih razmerij gospostva, temveč so, nasprotno, epistemološki problemi r^osredno politični, ne le odraz pravega boja, ki bi potekal nekj'e drugje, bodisi pred diskurzi kot njihov »pogoj možnosti«, bodisi kasrieje na »pravem« terenu zgodo'vine, ki bi mnu bili ti le priprava. Diskurzivni mehanizimii, ki jih S'kiuša odstreti Foucault,, torej prav so mesto go- spostva in nasilja. »... dis'kiurz ni preprost prevod bojev ali siste- mov gospostva, temveč tisto, za ка'Г, preko česar se borimo, o'blast, ki se je skušamo polastiti«^^ — Tukaj bi seveda lahko hiteli ugo- varjat, da Foucault ne upošteva odločilne vloge materialne produki- cije, dialektike produkcijsikih sil in produkcijskih ra'zmerij kot tiste baze, na kateri se šele lahko dviga vrhnija stavba diskurzivnih sitruktur itd. Ugovor, pa naj še tako načelno drži, ostaja ahstra'kten, analize ne pripelje niti koraka naprej in sloiži še najbolj temu,, da tudi tukaj, ob Foucaultu, lahko še enkrat ponovimo, kar smo že tako in tako vedeli vnaprej. Da je diisikurz mesto oblasti in gospostva, se na ravni njegove notranje organiziranosti najprej kaže kot sistem izločanjia določenih tipov diskurza preko vrste razv'ejanih postopkov: poleg številnih prepovedi, ki zadevajo bodisi objekt govora, bodisi način in pogoje, bodisii razmejitev subjektov, ki so ali niso zanj pristojni, je naša civilizacija opredeljena se z dvem-a velikimia za.rezama^ ki ločita um od ne-uma, od' norosti, ki' resnico in neresnice. Diskurz je torej nekaj v sebi prelomljienega in namesto da bi arheološka analiiza, v skladu z običajno predstavo o epiisto'mologij'i, raziskovala zgodovino pozitivnih znans'tvenih teorij in konceptov, pa le-'te neprestano spra- šuje in meri ob tem, ка'Г so morali zavireči in izriniti, kar torej v nj'ih na specifičen način marnjka. Prvi zastavek Volje do védenja,s dosliej zadnje Foucaultove knji'ge in prvega od napo'vedanih šestih zvezkov njegove Zgodovine seksualnosti, je na kratko povedano uperj'en proti tezii, da oblast zatira seksualnost. Teza se je udomačila in kd'or ji na¡sprotuje, si lahko takoj nakoplje na glavo očitke, da stoji v službi obstoječega. ^ se, da ni nič bo'lj očitnega kot vrsta prepovedi,, ki že nekaj stoletij visiijo nad seksualnostjo in j'o obdajajo s težkim molkom, s hipokrizijo, кш naj' 'bdi jo po utečenem poj-movanju v začetku našega stoletja pogumno prekinila šele ps'ihoanaliza. Ali ni tedaj' naša naloga prav odprava te represije, ki nas tlači in kii^abilizira in tako kot •iijučni opornik pomaga reproduckati kapital'is'tični red? Evropski odnos do seksualnosti naj bi v začet'ku 17. stoletja zadel temeljit prelomi, kdi sovpada z vzponom buržoaznega gospostva. 135 Videti je, da je dotleji o sekisualnosti svobodno tekla beseda, da ni bilo potrebe ničesar prikrivati, da je lahko še Erazem svetoval svojim učencem glede izibora debre prostitutke, da je otroška sekisiu-alnost •vzbuja le smeh* in ni büo niti sledu ogorčenja, ki je stoletje kasneje navdihovalo i^r. frenetični boj zoper otroško masturbacijo. Nagli vzpon buržoazije prinese s seboj nenadno represijo v trojni podobi prepovedi, za-nikanja obstoja in molka (kar se je seveda kazalo v paradiksih tipa: proti otroški seksualnosti se je trebai z vsemi silami boriti, zato ker ne obstoji). Kapitalizem naj bi tako prinesel s seboj puritanstvo, viktorijanstvo in splošno hipokrizijo. Na hipotezo o represijii, zraščeni z buržoaiznim- redom, pa je postopoma padel dvom. Če je lahko še v SO-tih letih W. Reich razglašal, da se bo z osvcbioditvijo seksualnosti obstoječi red sesul, pa so bile skoraj vse njegove zahteve s presenetljivo lahkoto inkorpo- rirane v obstoječe in teoretsko zagato, ki je s tem nastala, je zazna- moval pojem »represivne desublimacije«.. Zdi se torej, da je teza o represijii nad seksualnostjo danes prav del vladajoče ideologije, daleč od tega, da bi jo lahko zoper njo uporabili, saji nam> prav ona pridiga seksualno razsvetljenje in osvoboditev. Teza o represiji je bila torej prekratka, da bi se izmctala iz tal te ideologije, saj med večstoletno ero zatiranja seksualnosti in našim stoletjemi njene domnevne razsvetlitve ne moremo ii3>kati temeljnega prelomay temveč moramo oiboje vmestiti v širšo »diskurzivno strategijo«, širši vzorec, ki zadeva sprego seksualnosti z oblastjo, še več, spletnost seksualnosti, oblasti in resnice. Podrobnejši pregled zgodovine seksualnosti v zadnjih stoletjih za prepovedmi in molkom razkrije veliko' bolj zapleteno podobo. Čepra.v je postala govorica o s€ksua,lnosti bolj prečiščena in posredna, pa nikakor ne moremo govoriti o molku,, temveč, nasprotno, o pravi eksploziji diskurzov o seksuailnositii. Ne le naše stoletje, ki naj bi odprEvilo hipokrizijo, temveč že 17. stol., ki naj, bi jo uvedlo, postavlja pravo prisilo, da je treba o seksualnosti povedati resnico, pogledati tej skrivnosti do dna, jo obesediti., Ta zahteva, ki jo je določena samostanska in asketska tradicija gojila od Tertulijana naprej, je po Foucaiultu v 17. stol. postala obča norma. Prvi korak domnevnega boja proti seksualnosti je bilo njeno univerzalno obese- denje. Videti' je, da marquis de Sade, velik borec proti ге11вд1 in vsem v,ladajcčim zakoncmy s svojo zahtevo po izčrpnih opisih in kar najobsežnejših podrobnost,ih tukaj le ponavlja nasvete iz spovednih pri,poročnike,v, da je torej ujet v isto, prisilo po resnici kot njegovi žgoči nasprotniki. Namesto cenzure naletimio prej na širjenje diskurza o seksualnosti, na njegovo rastočo zniansiranost, saj postane seksual- nost rjen,adomia predmet cele vrste znanosti: biologije, medicine, psihiatrije, pedagogike, nastajajoče psihologije, demografije, prava itd. In če prepovedi in tabuji seveda nedvomno obstojijo, pa je ključni Foucaultov zastavek, da bi bilo naivno iz nj,ih dela,ti po- glavitno potezo naše zgodovine seksualnosti — to potezo bi prej kot v represiji lahko našli v prisili k analitičnemu razčlenjevanju — tej nenavadni zahtevii, ki jo po drugi strani dopolnjuje mit o seksualnosti kot izven,- in predsdiskurzivni neujemljivú skrivnosti, ki kot odtegujoča se stvar sama poganja naprej- mino,žico diskurzov. Če sledimo posameznim linijam' te množitve diskurzov —■ recimo uveljavljanju različn,ih pe-rverzij, ki iz obskuimega polmraka iznenada posta,nejo tako predmet vseprisotnih strahov kot po drugi strani nadrobnih klasifikacij — bi seveda lahko ugovarjali, da je konč'ni smisel teh dis-kiurzov naposled le represija, saj le izdelujejo strategijo za čimi kcrenitejši boj proti zlu. Vendar se jih' drži temeljna dvo- značnost, saj prepovedujejoi in skušajo izkoreniniti prav tisto, kar so s svojim početjem šele sami -vzpostavili. Potrjevanje ali odrekanje seksualnosti je po Foiucaultu konec koncev manj važno kot njun skupni tem-elj': »Važno je, da je bil s.pol ne le zadava občutka in užitka, za-kona ali prepo,vedi-, temveč tudi resnice in neresnice, da je resnica seksualnosti postala biistvena,, pa naj; bo koristna ali nevarna, dragocena ali strah vzibujajoča, skratka, da je bil spol vzpo- stavljen kot zast-avek resnice.« (str. 76). Historično si glede resnice in seks,ualnosti stojita nasproti dve poti: po eni strani ars erotica, s kakršno imamo opravka, v šitevUnih družibah od Kitajske do Indije, od arabskih dežel do starega Rima itd. Gre za skupek navodil in za učenje posebnih, vneščin; edino 136 mieriilo nijiihove resničnosti pa je Idonee lioncev praiksa, namreč iztrženi užitek.. Pri vseh je bistven m.oment iniciacije, razmerje dio učitelja, hranilca in. posrednika skrivnositi. Podiaga naše civilizacije pa je scientia sexualis, njen ključni moment je po Foucaultu .priznanje, ki je eden privilegiraniih načinov produkcije res:nice. Prvi prelom Mdiene priznanje že s Tertudijamom': če je bilo prej priznanje le uivodni, predhodni postopek k pokori, na katero je b:ila usmerjena, vsa po- zornost (skrbno iskanje različnih oblik pokore za različne^ preigrehe, spektakularnost in dolgotrajnost po.koritvenih obredov), če je bila torej šele pokora pravo mestoi resnice subjektay se je zdaj poudarek prenesel na sam uvodni elemenit,, pravo dogaj.anje resnice je postalo priznanje, pokora pa njegov bolj' ali manj mis'ha'nično določen dodatek. Po drugi stranii se je tudi priznanje iz ne-česa od zunaj' izsiljenega spremenilo v dejanje osvobodiitve ini notranje nuje.' Če je bilo priznanje po eni strani vezano na mučenje Oako kio.t ponekod še zmeraj) in je oblast kot nosilec nasilja stala naspro.ti subjektom, pa se je perspektiva obmiila, izrekanje re'swlce o samem sebi je po- stalo dejanje osvoboditve in zazdelo S'e je, kot da bi globoko zakopana resnica zdaj sama iskala pot k luči' ini kot da bi bila __zdaj, na- sprotno, oblast tista, ki skuša to pot zapreti in onemogočiti. S 17. stoletjem je postal ta model uniiverzaliziirani in je začel prežema-ti vse pore družbe. »Priz.nanje osvobaj'a,. oblast zagrinja v m.olk; resnica ne pripada redu oblasti, ampak je izvorno sorodna svobodi: vse to so v filozofiji tradicionalne teme,, ki bi jih 'politična zgodo- vina reisnice' morala o'brniti in pokazati, da resnica ni po naravi svobodna, niti zm-ota služna, temiveč da njeno .prodU'kcijo vs.eskozi prečijo O'blastni odnosi.« (str. 80-1). Priznanje je torej past, ki jo oblast nastavlja subjektom., ki šele s tem,, da se vanjo ujamejo, da povedo svojo resnicov postanejo zares S'Uibjekti, v fra.ncoskem dvojnem po.menu subjekta in podložnika. Ni težko pokazati^ da je resnica, ki jo je treiba priznati, pač vselej seksualna. Foucaultova teza je, da je sodobna scientia se- xualis, upcdcbljena v vrsti ved od psihiatrije in b'iologije do peda- gogike in prava, univerz al izi rani nasledni'k sprege seks.ualniasti oblasti in resnice, kakršna je bila prvič skle'njena v kršča.nski doktrini spovedi ini pokore. Ta znanost o spolu je tedaj pravo nasprotje od ars erotica: če je bil tam- učitelj' hranilec in prenašalec skrivnosti in resnice, a.vtoriteta in porok, posrednik dragocenega vedenja peščici izbrancev, pa tukaj resnica, nasprotno, prihaja »od spodaj«, skozi izsi'ljena', ali še bolj.e prostovo'ljn.a priznanja, oblast pa ni na strani »proizvajalca« resnice, temveč na strani njenega prejemnika, ki po- sluša in si jo skozi interpretacijo prisvaja, ki postane njen posestnik prav skozi to, da mu j'0 morajo vse drugi "izreči.^ Nenavadno je, da je od 17. stoletja naprej prišlo do spoja med priznanjem kot eno strategijo produikcije resnice, I'm znanostjo kot nj'eno drugo temeljno strategijo, da je do tega spoja prišlo prav pri vedah, ki tabo ali drugače zadevajo seksualnost. Foucault navaja več vizporednih korakov tega' procesa: kl'inična kodifikacija priznanja; postulat po'vsod razpršene vzročnosti (važnost vsakega detajla); princip se'ksuainosti lastne latence (prikrit'ost); metoda interpretacije (vsako priznanje je treba podvojiti z nije^vim. dešifriranjem); medikalizacija učinkov izpovedi (njihova ymies'titev na lestvico normalno — patološko) itd. Ta.ko je kapitalistična družba skušala vsakio'gar primorati, da govori o seksualnosti in proizves.ti o njej sistematično, resnico, če naša družba ni storila nobenega koraka na'prej' v pogledu ars erotica, ce ni iznašla ncbenih noviih spolnih užitkov, pa je zato proizvedla poseben užitek — »užitek v resnici užitka« (str. 95). Ta neverjetna »volja do védenja«, njena potrpežljivost in strast, je veliko bolj opre- deljujoča kot dom.nevno tlačenj'e seksualnosti. Psihoanaliza — in to je Fo'ucaul'tov temeljni očitek — torej П! pomeriila pogumnega posega onstran hipO'krizij'e in vladajočega- Molka, prav nasprotno, bila je le še poda'ljšanije strategije buržoazne C'blasti od 17. stoletja nap'rej.. Pan&ekisualizem ne more veljati za napako _ določene teorije, kot -se glasi -pogosti naivni očitek, temveč ie vgrajen v celoten dispozitiv kapital-ističnega razvojia, je torej nekaj zgodovinsko nastalega in skozi razredni boj' uveljavljenega kot meha- "'fzem o-blasti Njegove represivnosti ne gre iskati ta'm, kjer jo yiQijo ponaivadi — v tlačenju »naravnih«, »zdravih« seksualni'h teženj, represiven je pač že sam ta domn.evni naravni in zdravi teren in zgolj 137 tiaša optična prevara je, da ga' gledamo kiot nekaj oblasti zoper- sitaviljienega in izvzetega — nujna zaïslepdjenost, ki šele omogoči uveljavitev seksualnosti. Z odkrivanjem seksualne resndce torej- psiho- a-naliizia le pade na finto, univerzum seksualnosti ni nekaj z m,uko in ostroumnostjo odkritega, temveč zvijačno nastavdjenega. Psiiho- analiize naj bi se torej držali dve temeljni potezi tistega reda, ki ga hoče razkrinkati: univerzalizacija seksualnosti in njena spojenost z resnico in priznanjem- Tukaj je -potrebnih več pripomb. Na določeni ravni lahko Fouoaultovo knjigo beremo kot zanimivo analizo seksualnosti, ki se na svcjevTsten način približuje marsičemu, do česar je po drugačni po- ti prišla psihoanala-za. Zaito lahko preseneti, da je prav psihoanaliza pogla-vitna tarča kritike, in morda še bolj, da si mora za svojo kritiko sestaviti površno ideološko podobo psihoanaHee in po drugi strani pregledati, da ji je na-jblažje prav tam,, kj-er se mu zdi, da se je j-e otresel. Tukaj je treba s Foucaul-tom vztrajati proti Foucaultu, saj nevzdržnosti njegove skonstruirane kritike ni težko po-kazati, s tem pa njegove osrednje ii^eljave še nikakor ne izgubijo veljave.' če Foucault očita pisihonaliiai ostaj,anje znotraj seksualnosti i-n resnice, pač sam nasilno homo-geniizira pojme, nato se pa čuidi njihovi hom-ogenosti: kot da ne bi ravno Freud prekinil z vladajočima meščanskima pojmo-ma- seksualnosti in resnice, izis-topil iiz sprege, bi naj bi ju abvlado-vala. Nič čudnega ni torej, če si lahko Fo-ucault pri vsej kritiki- psihoanalize prihrani pojem nezavednega, ki ga kratko malo ne omenj-a: pojem nezavednega ra-vno ni odkrivanje resnice o seksualnosti, temveč odkritje njene vselejšnje ne-celosti; spodlete- iosti. Resnica se, po Freudu, drži seksualnosti prav preko tega, da imamo z njo opravka le v spodrsljaj'ih, zatikanj-ih, vrzelih, sin^tomih, paradoksih, na- ro'bu, da jo torej zade-va neko temeljno neujemanje Resnica torej govori v teh neusipehih: sam-a je nekaj neusipelega, spod- letelega, pa to ne zato, ker bi se nikoli ne uspela bolje izkaza-ti, celo- viteje spregovoriti, se končno vzpostaviti kot totaliteta in premagati zapreke — epistemološke, ideološke, oblastniške zvijače —, ki so jo zaviralie, onemogočale in ji niso pustile do- besede; prav nasprotno, njeno vmeščenost v spodletelem, v spodrsljaju, moramo razumeti kot njej lastno izkazovanje. Povedati vso resnico je tedaj nesmiiselna za-hteva, saj že resnica sama ni vsa in psihoanaliza se tako -giblje na ostri meji, kjer je resnica vs-elej nà- pol izrečena — kot pacient, ki, postavimo, laže o svojih simptomih, hkrati že govori resnico, saj je ta laž, ta pctvccba, prav resnica njegove želje, in tako ne počne ničesar drugega (in za analizo ni potreben noben poseben postopek, noben detektor laži, ki, naj bi razkril njegovo ,prevaro), kot je počel v simptomih, ki jih je hotel prikritL Resnica toreji ni nekaj, na kar bi se nalaigala zunanja plast potvorb, kar bi bilo torej treba očistiti premestitev in zgostitev, ki jo kazijo, resnica je prav v teh potvorbah, premestitv-ah in zgostitvah, viselej na pol izrečena. Freudova gesta je tukaj naspro-tna Foucaultovi: če hoče Foucault stenti ven iz zveze seksiiialncsti z resnico, pre-ko katere nas drži oblast, in postaviti svojo zgodovino seksualnosti na opornike, kii tej zvezi uhajajo — denimo na »telesa in užitke« (str. 208), potem Freud po-kaže, da je ta zveza učinek naše imaginarne zaslepitve, ki jo lahko privedemo do pojma skozi notranjo analizo njenih spodrsljajev, protislovij, vrzeli, da se da to seksualno resnico torej, kar se da dobesedno^ prijeti za besedo in od znotraj razkriti nje-n uistroj, manko, ki zeva v njem. Implicitna Fouioaltova kritika leti že na samo psihoanalitsko si- tuacijo: ali ni psihioanali-tik, ki v naslonjaču m-olče posluša, kafeo mu pacient na kavču priznava vso svojo resnico, do najbolj intimnih in mučnih nadrobnosti, pra-v podaljšana roka, še ve^ prispodoba oblastnika, ki si skozi- interpretacijo prisvaja resnico, ki mu- jo pri- znavajo podložniki in jih skozi to obvladuje? Kritika ostane impli- citna, potiho,ma predpostavljena v namigih, vendar nikoli ekspli- cirana — dovolj očitno je, zakaj. Kako naj namreč ps-ihoa-nalizi očita mehanizem,, ki ga je prav ta sama razkrila, teoretsiko razčlenila in proti kateremu je izdelala korenito strate-gij-o-, ki jo zaizna,miuje dialektika- transiferja, enega »štirih temeljnih konceptov psihoanalize«? Ali ni smiisel psihoa-nali'tske -kure -prav v tem, da se zruši pozicija »subjekta, ki se zanj predpostavlja, da ve„« torej izkustvo manka v Drugem, ki ravno razislini iluzijo, na kaitero se opira oblast? Fou- 138 eauilt torej le po svoji poti razvijia, kar je s svojimi' sredstvi izpeljala peihoanailiza, in njegovo kritiko je težko razumeti. Tudi tezO', da seksualnosti ne moremo enostavno zoperstaviti re- presiji, da si želja in zako-n ne stojita nasproti, je razvi'la že psihoana- liza. Foucaultova pozicij-a je tukaj udobna: psiboanaiizi očita,, da ostaja ujeta v isti. medij kot njeno nasprotje, da jo s »hipotezo o repres.iji« druži skupna predipostavJca »juridično-diskurzivnegia pojmovanja ob- lasti«: oblast naj bi bila negativna, omej'ujoča, prepovedujoča, nare- kovalka zakonov, nosilika cenzure, pri vsemi tem pai b.o.lij ali manj cen- tralizirana in enotna. Da bi stopili ven iz ujetosti v sfero obJasti kot zakona in njenega, razmerja do seksualnosti, (kakor koli ga že razu- memo), je treba storiti korak k pojm-ovanju oblasti, ki ni zvedlj'iva na zaikon, treba je »hkrati misliti spol brez zakona' in obliasi brez kralja« (str. 120). Novi pojem obliasti, ki ga predlaga Foucault, je po še za- silnih opredelitvah mnoštvo razmerij sile, nikakor ne izvirajoče iz enega sred'išča, temveč vseprisotno, zmeraj lokalno in nikoli trajno. Ni nekaj, kar bi se dalo vzeti', deliti ali iz^biti, saj je le razmerje in iizhaja iz neskončne množice točk; tudi rui nekaj vnanjega drugim odnosom —• ekonomskiim,, seksualnim, spoznavnim - - temveč j'im je imanentrja; ne prihaja od zgoraj, a,mipak od spodaj', od vsepo,vsod. »Gre skratka za to, da se uis.mierimra k pojmovanju oblasti^ ki privilegij zakona nadomešča s stališčem cilj'a (objectif), privitegij pr^O'vedi s stališčem taktične učinkov^itosti,, privilegij' suverenosti z analizo mno- goterega in mobilnega polja odnosov sil, kjer se proievaj'ajo gl'cbalni, a nikoli po.vsem trajni, učiniki gospostva«i (str. 13i3). Če bi delali analizo Foucaultovega teksta z metodaimi sodobne sta- tistične analize, distribiucije terminov glede na nor-m-alnio distribucijo ipd.,, bi gotovo z la'hkoto izluščili nekaj ključnih izrazO'V njegovega besednja,ka: morda najprej pro'lifération (ploditev, bujna rast), nato cela vrsta metom.mij kiot: multiplication (množenje), foisonnement (vrvenje), augmentation (narašča.nje), déploiement (razvitj.e), innom- brale (neprešteven), dispersion (razpršitev), prolixité (obširnost), da- lje produkcija, eksplozij'a, fermentacija, diverzifikacija, heterogenost itd. Tukaj seveda ne gre za kakišno študijo Foucaultovega besedišča ali njegovih stilnih posebnosti. Navedeni sklop bese^ ki pade v oči žs pri površne'm branju, je prej indeks določene pozicije in hkrati tudi njena m'eja in nemoč: .gre pač za vrvenje in razpršitev oblasti, njeno raztrosenje na vrsto majhnih središč, mikro-odnosov, njeno vsepri- sotnost, zaradi katere so na.posled šele možni kralji, zakoni, kapita- listi itd. Foucaultova ost je ves čas dvojna: uperje.na je tako proti psihoanailizi kot proti marksizmu. Razpršena in mnogotera oblast (to je liniija, ki jo zastopa tudi Deleuze), se pač ne da vkleniti v koncept razrednega boja, ne da se je zvesti na »eno sámio veliko protislo-vje«. Množenje sinonim'ni'h terminiC'V iz pomen)s.ke družirie »prolifération« je tukaj, sii^tomatično, saj ne zaznamuje bogastva analize, temveč prej zadrego mišlj'eiija, ki se odpove strogimi koncepto.m in ki mo.ra množiti pojmovna. dolocUai, ker bi vsa.k določnej'šd ko'ncept že izdal domnevno bogastvo nepreštevniih mikroodnosov.i" OdpO'Viedi zakonu — in v zad- nji instanci označevalcu — v analizi seks.ualnosti ustreza na drugi strani odpoved razrednemu boju v analizi oblasti. Fouca'ultove analize pa zaradi tega še ne moremo pre'prosto zavreči, temveč poskus'iti iz nje izluščiti racio.nalno jedro. Konstitucij'a seksual'nosti v 18. stoletju je počivala na (vsaj) štirih lokalnih strategij'ah: 1. histerizaciji ženskega telesa; 2, pedagogizaciji otroške seksua.ino.sti (otroci kot izven-seksualna bitja, pa vendar že nievarno v seksuialnosti, na kočljivem ro.bu, kjer pretijo fizično in moralne nevarn-osti; 3. socializaciji seksualnosti 'kot »razmnoževanja« (skirb za po'pulacijo, demograifija (Malthus), evgenika in s tem zvezani fantazmi'); 4. specifikacijii perverziji ini njihovi nadrobni' analizi. Preko te'h — ini drugih — diis'kurzivnáih strategij je po Foucaultu ma'Stala sek- sualnost — ne kot neujemljiiva realnost pod diskurzi', temiveč kot di- spozitiv določene oblastì', ki se ga da točno datirati. Ta novonastali äispozitiv stojii nasproti poprej velj'avnemu dispozitivu 'alianse: dolo- <^enemu sis'temu porok, sorodstvenih vezi in prenašanja' imetja. Nj'e- eova temeljna poteza je bila homeostaza, reprodukcija istih razmerij abanise in is-tih fiksiranih pravil. Dispozitiv seksualnosti, ki pai že »po svojem pojmu« teži k širjenju področij, ki se j'ih skuša polastiti in jih 'nvestirati, ni nas'tcpil kot nadomestek dispozitiva alianise, tem-več se Je temu dodal, ga dodatno obleži! in vnesel vanj novo ekono'mijo 139 užitka. Mesto rujiumiegia spoja je postala družinai, kjer se vpad- nove seksualnosti v stara razmerja kaže, med drugim, z nastopomi cele vrste noviih oseb: »nervozna žena, frigidna soproga, ravnodušna mati ali pa 0'bsedena z morilskdmi obsesijami, impotentni soprog, sadist,, perverz- než, histerična ali nevrastenlčna hči; prezgodaj razviti in že uveli otrok, mladi homoseksualec, ki zavrača poroko ali zanemarja svojo ženoi« itd. (str. 146). V spoju seksuailnosti in alianse naj bi bilo m,esito psihoa,nalize: v zaigotavljanju, da je pravo jedro seksualnosti aliansa — torej zakon. Razširjena teza je, da je represija n.ad seksua-lnostjo in njeno sovpadanje z viz|ponom kapitalizma, imela ekono.miski. temiel.j v potrebi za delovno silo, v njenem discipliniranju. Res lahko vidimo, da je širjenje seks'ualnega dispozitiva prineslo s seboj poskuse normiranja, seksualne ortopedije, hiigiene, ko.mpuilizivne.ga ukvarjanja, z dednostjo in degeneracijo, evgeni.ko itd. Vendar pri širjenju teh represivn.ih tehnik naletimo na parado.ks: pričakovali bi, da. bo kontrola tem hujša, če bo šlo za izkoriščane ra.zrede, ki naj dobavljajo delovno silo, vendar se zdi, da je bila seksualna represija sprva zares ri- gorozno uporabljena le pri vladajočem razredu. Še tja do 2D. stol. lahiko pri proletariatu in revm.ih slojih zasledimo do.volj »s.proščenio« seksualnost, kii je v očeh meščanske morale lahko veljala za pro.m^s- kuiteto, vsesplošno nemoralo itd. Paradoks je toreji v tem. da je norma novega dispozitiva sprva strogo, veljala le zia izk,oriščevalce in ne za iizkoriščance, ki naj b.r jih pomagala disciplinirati." Od srede 18. stoletja si je buržoazija »dala seksualnost in si i.z nje ustvarila specifično telo, 'razredno telo' s posebnim zdravjem, hi- gieno, nasledstvo.m, raso...« (str. 164). Če se je aristokiracija odli- ko.vala po svoji krvi, se je buržoaizija po svojem spolui Dispozitiv' seksu.alnosti se je šele naknadno in počasi razširil na izkoriščane razrede: šele ko je razvoj posebnih vej industrije zahteval stalno i.n kompetentn.o delovno silo, razvoji šolstva,, socia.lne s.krbi itd, — proces, ki je trajal še v naše stoletje. »Treba se je torej' vrniti k dolgo časa razvpitim formulacijam; reči je trebav da obstoji biur- žoazna seksualnost, da o.bstoje razredne seksua,l.nosti. Ali bolje, da je seksualnost izvorno, zgodovi.nsko buržoazna i'n da v svojih razrednih premestitvah in transpozicijah potegne za sia,bo specifično razredne učinke® (str. 168). Pogost očitek Foucaultu se glasi, da skuša vse bogastvo zgodovin- ske analize zvesti le na diskurz, da po.vsod vidi le »ano'nimne« diskur- zivne mehan.izme, njihove strukure in prelome itd. Vendar bi se dalo ob njegovi Zgodovini seksualnosti zagovarjati prav nas.protno: da n.a,mreč Foucault na svojem terenu analize diskurzov ne zaupa prav v lastno težo in materia.lno moč diskurza in da mu morai zato iska.ti i'zven-.dis,kurzivne zastavke. Na prvi ravni to leipo. izstopi o.b vmes- titvi dispozitiva seksualnosti v celotno strategijo buržoazne oblasti: do 18. stO'letja naj bi oblast počivala na praviici do jemanja, jemanja dobrin, dela, časa, naposled življenja. V zadnji instanci j'e bila torej vladarjeva moč v tem, da ti lahko po svoji volji vzame življenje in vsak oblastniški ukrep je bil uveljavljen kot meto- nimija tega poslednjega. Buržoazna oblast pa temelji prej' na urejamjiu. na ko'ntroli samega življenja, ki sedaj' postane velika vrednota, živ- ljenje je treba braniti (in v tem imenu se lahko dogajajo nez,nansk: množični masakri — vse zaradi »življenjskih interesov«), pospeševaii, razvijati, to pa seveda le ta,ko, da ostaja hkrati voljno i.n obvladljivo. To se na mikro-niivoju kaže kot »anatomska politika člo'veškega telesa«, kot disci'P;liniranje, na makro-.nivoju pa kot »bdo-po'ldtika populacije«. Če je prejšnjemu tipu oblasti za emiblem služilai simbolika krvi, pa je nova oblast zgrajena na analitiki se'ksualnosti.i^ Distinkcija torej v grobem poteka v tem,, da je prejšnji tip o.blasti potreboval grožnjo s smrtjo, da je lahko podložnike pripravil k pokoravanju in jih zapredel v svoj diskurz. Podložnik j.e torej ubogal vsem diskurziv^ni'rn zapo,vedim le zato, ker so bili členii, katerih poslednji je smrt, ki lahko za nazaj utemelji vso verigo in vsem ostalim šele podeli pravo realnost. V univerzumu disk'Urza kot družbene vezi pa smo, na.sprotno. šele takrat, ko uvidimo, da. visi členi delujejo le sko'Zi svoj metooi- mični status, skozi, to, da njihov domnevni poslednji člen ne nastopi, da je vselej odložen in prav kot odlagan dobi nad nami moč, ko torej grožnjia s smrtjo deluje že kot grožnja, kot diskurzivno deja'nje z lastno materialnostjo. Zato Fouca.ult išče razliko tam, kjer je ne 140 more biti in Idjub stalnemu poudarjanju avtonomije diskurza on sam ne verjame prav v njegova moč. Na drugii ravnil se to kaže v njegovem pozitivnem projektu: iîstcpiti iz dispozitiva seksualnosti tako, da bi se izoignili pojmu zakona in mehanizmu priznanj^a, opirajoč se le na »telesa in užitke« (»tr. 20в). Torej telo proti sekisu/, užitek proti zakonu. »Užitek v resnici užitka«, ki si ga je izmislila naša civilizacija, užitek v odtoženem užitku, užitek v aznačevaicu, lahko Foucaultu nastopi kot nekaj substitutivnieiga, oblastno zmanipuliranega le zato, ker verjame v telo onstran zakona, torej onstran disifcurza, in na tem mestu ni velike razlike, če naj bo to polna nepasredniost telesnega užitka ali, nasprotno, njegova polimiorfnosit in razpršenost — obakrat gre za korak iz simbolnega v imaginarno in zato ni nič čudnega, če je danes prav telo — nai videz sama oprijemljiva materialnast — zato- čišče v-iseh vrst idealizma, mistike telesnosti, od slabo razuml-jive joge do vsakršnega bodyi-ibuildinga,, in da lahko materialistična analiza seksualnosti začne, nasprotno, le pri krhki, varljivi in protislovni materialnosti označevalca^ Psihoanaliza vztraja pri maiterializmu prav s trditvijo, da si ne moremo prihraniti ovinika preko označevalca. Kljub temu, da se skuša Foucault s sumlijivimii strategijami ogniti najbolj gorečega, vprašanja, namreč zveze marksizma in psiho- analize, pa je glavna vrednost njegove kr^ige — ki ga tudi loči od vsakršnih osvoboditev telesa ipdi- — v novi problematizaciji »hipoteze o represiji« in preprostih predstav a razmerju seksualnosti in go- spostva, ki so danes, paraidoksalnio, prav zalog vladajoče ideološke zavesti. Ivan Graznik 0 Michel Foucault: Histoire de la sexualité I.: La volonté de savoir, Gallimard, Paris 1976; srbohrv. prev.: Istorila seksualnosti. Volja za znanjem. Prosveta, Beograd 1978. 1 Doslej o njem pri nas zlasti: dr. B. Majer: Strukturalizem, Ljubljana, 1971, predvsem str. 122—7; N. Miščevič: Govorica, arheologija in politika, Problemi-Razprave št. 128—132, Ljubljana 1973, str. 1—15; v. Likar: Arheološka analiza diskurza, ibid., str. 17—36; S. žižek: Darovi tujemu, Anthropos 1972/I-II, zlasti str. 106—111. 2 Histoire de la folie à l'âge classique (Zgodovina norosti v klasični dobi), Gallimard, Paris, 1961 (2. predelana izd. 1972), zdaj tudi srh. prevod pri Nolitu; Naissance de la clinique. Une archéologie du regard médical (Rojstvo klinike. Arheologija medicinskega pogleda), PUF, Paris, 1963. 3 L'ordre du discours (Red diskurza), Gallimard, Paris, 1971, str. 12. Ta knji- žica je tekst Foucaultovega nastopnega predavanja na Collège de France z dne 2. decembra 1970. 4 Ugovor sicer naleti na realno težavo, ki jo tudi Foucault priznava tako, da se sam umika v nič manjšo abstrakcijo, recimo: »(Arheologija) skuša pokazati, kako avtonomija in specifičnost diskurza zato še diskurzu ne dajeta statusa ciste ideelnosti in popolne zgodovinske neodvisnosti; na dan hoče prinesti tisto posebno raven, kjer zgodovina lahko poraja določene tipe diskurza, ki imajo sami svoj lastni tip zgodovinskosti in ki so v razmerju s celim skupkom različnih zgo- dovinskosti.« (Archéologie du savoir (Arheologija védenja), Gallimard, Paris, 1969, str. 215). 5 Gre seveda za besedno igro z voljo do moči. e Prim, recimo A. Grosrichard: Otrok in služabnik, Problemi-Razprave št 201—202, Ljubljana, 1980, str. 101 ^ Prim. Foucaultova predavanja na Collège de France 1979/80. 8 Tu seveda ne gre za neko posamezno osebo, saj je tudi domnevni nosilec oblasti podvržen »prisili priznavanja«, gre prej za »anonimno« strategijo oblasti v nekem diskurzivnem sklopu. 9 Tukaj nas ne zanima psihološki problem Foucaultove drže osamljenega jez- deca proti vladajočim teorijam, poze, ki skuša glavne prelome razpostaviti tako, da kot nalašč ne bodo sovpadali s katerim od uveljavljenih. Natanko tak je MI njegov postopek z Marxom pred 15 leti, ko je althusserjanstvo še burilo du- hove. Da bi odpravil prelom, ki ga je predstavljala psihoanaliza, mora marsikaj prikrojiti in zamolčati, naposled pa še v diskusiji priznati, da bi moral še en- krat prebrati Freuda, ki da ga ne pozna dovolj, da bi lahko sodil (gl. Le jeu de Michel Foucault (Igra Michaela Foucaulta), Ornicar?, št. 10, Paris, 1977 str. 87). 10 Lahko bi pokazali, da je pozicija razpršenih mikro-oblasti v konkretni ?nalizi nevzdržna. 2e na svojem lastnem terenu jo mora Foucault opustiti, saj izvrstna analiza v Surveiller et punir (Nadzorovati in kaznovati) kaže, kako je Wgoj mikro-odnosov prav centralni urejevalni fantazem, konkretno fantazem Panoptikona, ki šele drži skupaj vrsto konkretnih strategij v zaporih, šolah, to- varnah, bolnicah itd. 11 Kako se je strogost norme dejansko uveljavljala z dvojno moralo, o tem tukaj ni treba posebei govoriti. Gre za to, da izkoriščani razredi sprva niso zapad- li v delokrog norme. 141 1! Splošno o problemih discipliniranja gl. zanimive pripombe v Surveiller et punir (Nadzorovati in kaznovati), Gallimard, Paris, 1975, str. 223—224. Kar se pa tiče Foucaultovega odnosa do marksizma, nas od konkretne analize ne smejo od- vrniti niti njegove izjave proti Marxu izpred 15 let, niti izjave, kot je ta: »... od trenutka, ko se borimo proti izkoriščanju, je proletariat tisti, ki ne le vodi borbo, marveč tudi definira tarče, metode, mesta in sredstva borbe; združiti se s pro- letariatom, to je pridružiti se njegovim pozicijam.. .< (Intelektualci in oblast — razgovor med Deleuzeom in Foucaultom, Problemi-Razprave št. 128—132, Ljub- ljana, 1973, str. 139). 142 Michel Fichant IDEJA ZGODOVINE ZNANOSTI I. 1. Problem zgodovine znanosti'* S tem dai smo to prediavianije, кт je namenjeno poeliuéalisiüviu znan- stvenáh raziiskovaíciev, nasloviM »protodem zgodovin® znanosti«, smo preprosto hoteli opozoriti nai paradoksni položaj, ki zadostno kaže, da zgodovina znanosti ni) sama na sebi. raizumljiva: je- prav tisti) položaj, ki ga tU) spo'znaivamo, kijer filozofija uveljavlja zahtevo, da vzdržuje oblike progresivne konstitucije in nastanka znanosti. »Problemi« razumemo v objektivnem, pomenu, ki ga zaznamuje raba besede- v edninii.. Ne gre za- probleme, ki bi јЉ utegnila zgodo- vina znanosti postaviti tistemu, ki jo skuÈa prakticirati, pač pa gre za obstoj zgodovine znanosti ini, kot posledek, za obstoj distinktne prakse, ki bi) ji ustrezala v sklopu teoretskih praks. Ta »proihlem« je mogoče naóeibi z vir sto natančnih ini konvergentnih vprašanj. Za koga obstaja zgodovina znanosti? Za koiga je zgodovina znanosti problem? »Za koga«, to se pravi: na- katerem mestu teoretskega diskurza, glede nai katero realho situacijo tega dis-kurza? Postavljianje takšnih vprašaniji že meri nai to, da obstoji določen odnos sosedstva med zgodovino znanosti in filo- zofijo: kajti) proWem se postavlijai prej s stališča interesa kakor pred- meta.i Intieres tu razumemo še v objektivnem in sis-tematičnem pomisnu: sle-hema teoretska disciplina mora dejansko ustrezati temu, kar Kant imenuje »interes uma«. Prav taiko se sprašujemo, pri tem pa name-mo rabimo tako ne- gotov izraz, kakršen- je, denimo, izraz sosedstva: Kako zgodovina znanosti »zadeva« znanost? In narobe: Kako znanost zadeva zgodovino znanosti? To vprašanije bomo postavili izhajajoč iz ugotovitve ravnoduš- nosti znanstvenikov do zgodovine z-na-nosti Da so bile izjeme, vemo, če smo med drugim- prebrali Bourbakijevo delo: »Eléments d'historié des mathematiuqes« ali pa Van der Waierdenov spis- »Erwachende Wissenschaft«. Te izjeme mimogrede postavljajo tudi problemi svojega obstoja — ini proiblem tegai, kar njihov otetoj priEpeva h konceptu zgodovine znanosti. Vendar pa ostajajo izjeme sredi splošne in pre- vladujoče ravnodušnosti. Od tod končno vprašanje-: mar ta dejanska raivnodušnost ne pomeni upravičene, polemične razlike med koncep- tcmi znanosti in problematičnim konceptom zgodovine znanosti — in naprej-: kdo bi mogel utemeljiti slednjega? Ototoji skupina disikurzov, ki dejansko terja zase označitev zgodovina znanosti: ni torej razloga, da bi koncept iiskaM: drugje kot v kritičnem branju te-h dis-lcurzov. Le-te vsaj' provizorično razločimo glede na njihov izvor, glede nai teoreitsko izobhkovaniost njihovih avtorjev- Lahko torej- odkrijemo neiko, že omenjeno, zgodovino znan- stvenikov, neko Zigodovino f-ilo-zofov — ki zaobsega tako paradig- mats-ko rabo zgodovine različnih znanosti) za smotre filozofije (od Ka-nta /Predgovor k druigi izdaji Kritike čistega uma/ do Brun- scbvicgia), kot tudi konsitituiranje zgodovine znanosti kot filozofske ÈBcipliine (Comte, Bachelard, Koyré) — in slednjič zgodovino, ki bi jo bilo bolje imenovati zgodovina zgodovinarjev znanosti^ koM'kar le-ti zahte^•ajo samodoločitev in neodvisnost t-ako naispro-ti znanstve- niikom kakor nasproti filozofom (Santón in visi -anglosaški avtorji). (....) II. 2. Ideja zgodovine znanosti Koncept rekurence § 1. Prehodne pripomibe, ki,, spom-nimo se, niso imele drugega namena, kakor da negativno izstavijo o-vire, ki se znoitraj ideologije " L'historié des sciences: izraz prevajamo kot zgodovina znanosti, čeprav v slovenskem imenovalniku ni razvidno, ali gre za ednino ali množino, opozarja- mo pa, da gre v franconskem izvirniku vseskozi za množino. 143 znanosti zoperstavilijaijiQ konstituiranju koncepta njene z,godiovine, te pripombe tedaj pieijejo k označitvi teh ovir v obliki treh izjarv filozofije znanosti: 1. Znanost je ena sama. Tu napotujemo na 26. tezo Althusser- jeivega kurzaP*: »...vsaka füozofijia, ki se izdaja za filozofijo Zna- nosti, je ideološka filoziofija.... Izraz »Znanost« ni niti filozofska ka- tegorija niti znanstveni koncept, pač pa je ideološki pojenu »Znanost« je ideološki pojem. Predmet, ki ga označuje, ne obstoji: »Znanost« ne obstoji. Prav narobe pa drži, da je izraz »znanost« simptcm obstoja nekega predmetai, ki se razlikuje od tega; ki ga ta^ izraz označuje: obstoje različne znanosti (»des« sciences).« 2. Nastanek znanosti je kontinuiran in uniformen. To sledi iz prejšnjega: koratinuiteta in uniformiranost sta časovna in razsež- nost bistvene enotnosti znanosti. 3. Tretja izjava bi vsebovala interpretacijo tega, kar je bistvo zna- nosti Videli smo, da je lahko interpretacija po vrsti pozitivistična, pragHnatističnav konvencionafctična. Enotnost teh treh interpretacij tvori empirizem, ki ga je zopet najti v definiciji psevdopredmeta, kafcršeni se daje zgodiovini znanosti, pojmovani kot zgodovina metod ijn rezultatov. § 2. Če iz zgodovine znanosti odstranimo sleherno namero upra- vičevanja' ideoloških tem filozofije znanosti, potem, ji je treba drugod iskati koncept in pravila konstruiranja njenega predmeta. Postavimo (da bi se izognili dvoumnositim), da izraz »filozofija znanosti'« prav tako kot izraz »spoznavna teorij.a« označuje ideološki načrt. Tam, kjer spo'zna.vna teorija razvija imphkacije dvojice »suibjekt-objekt«, tam filozofija znanosti obravnava par »enotnost — mnoštvo« ali par »posebnost — občost«. S filozofijo znanosti bomo potemtakem odslej označevali diskurz, ki je svojemu predmetu vnaraji in ki ta predmet izobiiči. Če Znanost (la Science) ne obstaja, potem tudi ne obstaja zgo- dovina Znanosti. Kar lahko obstaja, so le zgodovine znanosti (des histoires des sciences). To ima tri nasled-ke: 1. Zgodovina neke znanosti ne nahaja koncepta svojega predmeta nikjer drugje kakor ravoo v znanosti, katere zgodovina je. To bisitveno ■tezo bom ponazoril s komentarjem čudovitega Cavaillèsovega teksta, vzetega iz Uvoda k njegovim Remarques sur la formation de la théorie abstraite des ensembles (1938): »Zgodovina matematike se zdi izmed vse'h zgodov'in najmanj povezan s tem, kar transportira; če obstoji vez, potem a parte post, in rabi edino radovednosti, ne pa razumevanju rezulitatov: poznejše pojasnjuje prejšnje. Matematiku ni treba poznati pretekliosti, kaj.ti njegov poklic je rajvno v tem, da jo odklanja: v tiS'ti meri, v kateri se ne ukloni tistemu, kar se zdi samoumevno že zaradi dejstva, da je, v tisti meri, v kateri zavrača avtoriteto tradicije, samo v tej meri je matematik, to se pravi ne'kdo', ki odkriva nujnosti. Toda s ka'kšnimi sredstvi deluje? Negirajoče delo zgodovine se izpolni v zgodovini. Gre za dvojno poveza'vo': za povezavo s problemi, ki se postavljajo in pro- učujejo v določenem obdobju — izbira upora — in za povezavo z že obstoječimi metodami in stvarnimi področji, na katerih' je treba skovati novo orodje. V obeh primerih ne zadostujeta za razlago niti individualna samovolja niti slog nekega miljeja: četudi bi m.atematiko pojmovali kot sistem na sebi, bi bila vijugavost procesa odkritij pwvezana s strukturo odkritih delov. Drugače rečeno, obstoji mate- matično utemeljena objektivnost nastanka matematike« (str. 27—28, v zvezku Philosophie Mathématique, (Hermiann 1962). Prav zadnji stavek na,m daje formulo za konstruiranje koncepta predmeta zgodovine matematike. a) Nastanek matematike je obj-eikrtivni nastanek. b) Ta objektivnost ni jwijubna, temveč je sinigularna in tipična^ »obstoji (neka) (une) objektivnost itn.« c) Ta singulamost je relativna, glede na to, kar ta nastanek transportira. Najprej se zdi, da ta nastanek ne vzdržuje drugačnih kot zgolj ohlapne in vnanje vezi s tem, kar transportira. Vsekakor je to le videz, ki priča, da se postavljamo na gledišče rezultatov. A te " L. Althusser: Philosophie et Philosophie spontanée des Savants, François Maspero, Pariz 1974. 144 rezultate je treba pridobiti, njihovo pridobiivanje pa ni poljubno nifti samovoljno, temveč je povezano s siistemom sredstev. d) Prav sredstva so tista, ki zia^gictaviijajo dejanstoo vez med nasitanikom' matematike io matematiko samo. Za kakšno povezavo gre? Misliti jo moramoi kot razmerje med utemeljujočim in uteme- ljenim. Matematika je tieta, ki utemeljuje objektivnost svojega na- sitanka. Cavaillès to postavi, ko opozori na mejni primer: ko bi bila matematika dojeta kot sistem na- sebi, na primer, kot sistem večnih resnic. Cek) v tem primisru bi biile časovne dobe izoblikovanja teh rečnih resnic v korelaciji z veiriženjem (strukturo') teh resnic. Vendar ta mejni .primer ne izčrpa Cavaillesove teze, ki smo jo tu omejili le zato, da bi okrepili argumentiranje. »Obstoji matematično utemljema objektivnost mastanka ma,tema- tike«: to je filozoisika izjava. Ta puhlica potegne za seboj še drugi da-e: to ni: matemiatična izjava; to ni izja.va zgodovine matematike. Je prav tista izjava, ki opredeljuje odnos med matematičnimi izjavami in izjavami zgodovine matemaitike — to se pravic, odnos med zgo- riovino in njenim predmetom. Vendar pa je treba formulirati te pÄ- lice, da bi se izo'gniii nesmislu, ki bi biil v tem, da vidimo v tej izjavi zvajanje zgodovine neke znanostii na to znanost, aibsorbiranje zgodovine matematike v matematiki. To, kar je miatematično utemeljeno, ravno ni nastanek matematike. Nastanek matematike ni razvitje predhodne strukture, ki bi biüa maitematika na sebi (čisto tako kot pri Comtu, kjer se red razkriva skoz napredek). To, kar je matematično ute- meljeno, je objektivnost tega nastanka, to se pravic filozofska kate- gorij.a, ki izhaja iz teorije tega nastanka in ki se ne staplja s kon- struiranjem koncepta zgodovine matematike. 2. Prav narobe lahko rečemo, da ni nekatóne začetne definicije določene znanosti, ali drugače rečeno, določitev neke znanosti je prav nje-na zgodovinav ki pa ni zgodovinska predstavitev, predhodna razpravamv niti ni pregled rezultatov in odkritij, pač pa je njena dejianska zgodovina^ to je dejanski pogoji produkcije njenih konceptov. Zopet Cavaillès: »Matematika je nastaj.anje. Vse, .kar lahko storimo, je, da posikusimo razumeti njeno zgodoviino, da matematiko umestimo med druge razumsike dejavnostiv da odkrijemo določene značilnosti tega nastajanja.«2 Neka znanost se ne poraja niti iz definicije nekega predmeta ni,ti ne nastane zaradii trčenja ob neki predmet, a tudi ne z uvedbo neke metode. Porodi se skoz konstrukcijo skupka konceptov, skupaj s pravili njihove produ-kcije. Iz tega izhaja, da pomeni nastanek neke znanositi izoblikovanje konceptov ini teorij te znanostiL Ne le da imajo različne znanosti različne oblike nastaijianija^ ampak imajo lahko koncepti ali teorije celo znotraj nominailne enotnosti iste znanosti razMčne nasitanke, a tudi takšne tipe konisititucije in izoblikovanja, ki jih ni mo'goče z.vesti na enoten model. 3. Zgodovina določene znianosti slednjič vključuje do-ločeno epis- te^loigijo. Z epistemclo'gijo razumemo v nasprotju z univerzalizira- jočito načrtomi filozofije znanosti in spoznavne teorije načrt teorije specifične produkcije konceptov in izoblikovanja teorij sleherne zna- nosti. Težje pa je zaobseči dejanB.ko zvezo med' episteom.alogij.o in zgodovino znanosti. Nič nem a priori ne zagoitavija, da je moč to zvezo določiti na enak način za vse primere. Vendar šele pripo'znanije te таге omogoči odgovor na v začetku postavljeno vprašanje o razm'erju med ^zgodovino neke znanosti in to znainost'jo kakor tudi odgovor na vprašanje o interesu, ki nastopa v tem razmerju. Filozofija znanosti zaplaja teleološko zgc^ovino znano'Sti: sleherna »etapa« znanosti pelje k naslednji etapi, ki jo pripravlja in nadaljuje prejšnjo, ki jo dovrši. Toda razmerje, ki ga vpeljuje teleologija, prav zato ker je viz,ix)stavljeno naknadno in ker ostaja vnanje glede na člene, ki jih pove'Z,uje, zgolj zastira naključje in radilcalno kontingent- nost sosledja dejsitev, nakopičenih rezultatov znanosti. Zato je po- Pomembno da to teleološko funkcijo povsem niado,mestim.a z epi- stemologijo rekurence. § 3. Koncept rekurence Razdelava ko.ncepta rekurence tvori jedro teorije zgodovine zna- nosti,, prav tako kot tvorita koncepta reza in predelave jedro teorije 145 znanosti ali epistemologije (cf. M. Pecheiuxovo opozorilo v uvodu tekislai). Nadaljeval bom v dveh stopnjah: — z analizo teorije zgodovine znanosti, kot je implicirana v Bachiardovâ) epistomologiji. —s prikazom, pravizetem od Heinrichai Schote'a, topične aplikacije rekiurence na metodi zgodovine znanosti; ta prikaz bo hkrati tretji del tega eseja, Epistemologija retarence zaznamuje prelom z zgodovino znanosti, kaikršno običajno pojmuje znanstvenik in kakršna se pogosito pred- stavna v uvodnih historičnih pre^edih. Na videz je zgodovina' histo- ričnih pregledov rekurentna: 'izhajajoč iz aktuailnega resničnega izbira dejstva, ki pričajo o njenem napredu'jočem nas'toipanju; tako, da ločuje zrnje od plevela — to se pravi, ločuje to, kar se sikladia ali ustreza aktualnemu resničnemu, od tega, kar le-to razveljavlja in zavrača. To točko lahko natančneje oipredelkno s pomočijo primerjave s čisto podobnimi i^oibilemi,, ki se sprožaj'o ob branju deli mladega Marxau Althusser je pokazal (cf. Polir Marx), kako je bilo to branje popačeno zaradi predsodka, ki je Morati ana-litičein in teleo'loški; ta preds'odek temelji na loičitvi med »že* materiialističnimi in »marski- sttčnimi« elementi ter tistimi, ki so »še« idealistični, he^\Tsfci in feuerbachovski; to se pravi, da ta ločitev predpostavlja, da je mogoče ideologijo reducirati na njene elemente, neodvisno od problematike, ki ji podeljuje pomen — ini da- je mogoče te elemen'te razvrstiti glede na norme tiBteiga, kar bo ta ideologijia nato »postala«. Zgodovina znanosti trči na analo'gno defoirmacij'o svojiega predme- ta. Da bi konstituirala raziskovailno področje tegai predmeta, mora najprej nadomestiti teleologijo s tem, kar imenujemo rekurenca, ali, če že hočete, »stebo« rekiurenco historičnih pre'gledov z »dobro« reku- renco. Teleologija je vnanja vez, ki povezuje prejšnje s poznejšnim tako, da prejšnje zvaja na poiznejše, in sicer s pomočjo preoblikovanja,, pre- fiiguracije in anticipacije. Od tod prizadevno is'kanje »virov« in filiacij, od tod k)V za predhodniki.^ A enako upravičeno lahko rečemo, da je poznejše zvedeno na prejšnje, kolikor je vse bilo v določenem, ртпгеп« vselej že tu, ovito s sencami preeksistence. čemu- torej zgodovina? — razen morda kot moralizirajoči disikurz, kot poduk potrpežlj'ivosti in skromnosti; počaka,ti je treba, da se sladkor usede, kot pravi Bergson. Zgodilo pa se ni nič. Teleologija аД »slaba rekurenca« je regresivna analiza. Ker pa je regresivna, mora predpostavljati kontinuiran in homogen zgodovinski čas: takšen kontinuiiran in homogen mUjé je nujno impliciran z ena- čenjem, ki ga vzpostavlja regresija. Potemtakem, ni ne rezov ne pre- delav. Ker pa gre za analizo, se le-ita izteka v razrezovanje skupkov koncept'ov, metod in teorij, kjer razloči z'areB potrjeno — ker je že bi.k) tu — od napačnega in iluzomeiga.,. Ta slaba rekurenca se o.pira na isti empirizem, ki so nam ga omio- gočila ugotoviti že naša' p-rva opozorila. Zdaj je naetopü čas, da ab- straktno sprostimo njegove momente: 1. Najprej ta analiza obravnava znanstvene izjave kot reči; гаг- družuje j'ib, ločuje, zvaj^ medsebojno jih po.vezuje, kot se povezujeta visebujoče in' vseibina' ali vzrok in učinek. To zvajianje prikriva dve zamienijavi: a) Zamenijaivo znianstvenih izjav s predmetom, ki se nanij obračajo. b) Zamenjavo tega predmeta (predmeta' znanosti) z rečmi, ki so dane z zaznavo.; dejans'ko pa je znanstveni predmet teoretski; konatruiran predmet, predmet »v mišljenju« ne pa neka' dana konkretna' reč v smislu nosilca svojih zaznavnih lastnosti. 2. Ta analiza se končno opira na zamenjavo realnega' in spoznanja, ki v empirističnii mianiri prisoja spoznanju lastnosti realnega. Znanost je (^ritje in formulacija realnega. Cena za takšen empirizem je naj- prej nominalizem — redukcija koncepta na besedo: navizočno&t neke besede ali sinonima v tekstu velja kot navzočnost koncepta, ki ga odslej ta beseda za nas o'značuje; to je navisezadnje odprava koncepta samega, ki je zveden ali na opis ali na povzetek izkustva (Descartes na primer opiše refleksno gibanje: potemta.kem ima koncept refleska). Empirizem. je tudi še formalizem, to se pravi, znanstvenih izjav ne poj- muje kot določitev ter kot modulacijo koncepta, temveč kot oblikova- nje ali formuliranje preeksistentnega. realnega,'* Sledeče si formiula- 146 cige ne delajo drugegia, kakor da to realno različno »prevajajo«, ne da bi ga na seibá) prizadele. Napovedani preitre® baiahelardov&ke teorije o zgodovini) znanoeiti nam laiiko omo^óiv da natančneje opredelimo to iidejo o rekoireotni zgodovini. Opirali) se bomo na dva temeljna teksta: L'Actualité de 1'histoire des Sciences, Coniférence du Palais de la Découverte, iz leta 19&1 (navajamo kot HS).^ L'Activité Rationaliste de la physique contemporaine, prvo poglav- je: »Les récurreocesi híEtoriques:, Épilstémologie et Histoiire des Sciences. La dialectique onde-corpuscule dans son déiveloppement historique'« (navajamo kot АЛ). Zastavljeni problem je, kako lahko epistemolcigija preloma, teo- rija o učinku novosti sodoibne znanosti, filozofija znanosti 1л actu misli svoje ra)zmerje do z,godovine znanostii: »sodobno gledišče določa torej nov i»i@led na z^dovino znanosti,, po^ed,, ki postavlja pro'blem aktualne učirjkovitosti) te zgodovine znanosti v znanstveni izobrazbi« (AR, str. 24). Ta novi pogled' na zgodovino znanosti je ravino rekurenitna zgo- dovina (iizraiz se pojavi v AR,, na strani 26)^ Posebnost zgodovine z.nanosti izhaja iiz njeneiga predmeta: le-ta se dejansko prikazuje najprej kot samiemu konceptu znancisti iruhe- rent'en napredek; zgodovinia propada znanosti izvira iiz zgodovine obi- čajev, civiüzaciije itni, ne pa iz zgodovine znanosti. Tako je zato, ker »znanost ne bi moigia biti vzrok zai regresijo védenja« (HS, str. 6).' A če ga podrobneje preiščemo, potem naprede'k ni Mnearen potek, prav tako ni ohranjevanje ali priključitev: realnost tega napredka je v »dietektiki opravljanja preteklosti« (HS, str. 7). Napredek pwteka prek črta'nja in predelave, prek tega, kar Bache-lard ime'nuje dialek- tika.7 Zgodovina znanosti potemtakem ne more biti »zgodovina kot druge zgiodo.vine« (HS, str. 6). Ni samo poročilo o doigodkih, pač pa' je pod- vojena zgodovina, kjer potek vrednot podvaja potek dejstev (HS, str. 10). Ta podvojite'v implicira refleksijsko sodbo, ki ureja im razločuje in ki utemeljuje »presojeno zgodovino, presojena glede na podrobnosti svojega zasnovaoja« (HS, str. 8 in AR, str. 24). Taikšno sodbo omogo- ča le napotilo na aktualno stanje znanosti: kajti šele to jo oskrbuje z vrednotami in (koordinatnimi) osmi. Zgodovina znanosti potemta-i kem predpostavlja filtracijs'ko ali kritično funkcijo epistemologiije, neposredno obveščene o aktualnosti znanosti; tako je zato, ker sestoji tu snov historičnega poročila iz skupka sodb, ki so uvelij,avljale zahte- vo po resnici.: zgodovina bo konistituiralai svoj predmiet tako, da bo presoj'ala zahtevo teh sodb, izhaj'ajoč iz znanstvene aktualnosti: »zgo- dovina znanostii je, če lahko ta,ko rečemo, stkana iz im,plicitnih sodb o vrednosti znanstvenih miisHi in znanstvenih odkritij'« (HS, str. 8). Ta kritična podvTojitev bo omogočila ločevanje med zapaidlo zgo- do'vino, tj. zgodovino mislii, ki so postale zriotraj' aktualne racionalno- sti nepojmljive, ter med sankcionirano zigodo.vdino, tj- zigodovino vc'dino aktualnih alii aktuailizirajočdh m'isli, validiranih s sodobno znanostjo. Iz teiga. izhaja razdelava koncepta »aktualne pretefclbsti)« (AR, str. 25), videnje, lastno zgcxiovini zna'nosti, kii si je gotova glede epistemo-' loške vrednosti svojega predmeta: Prav zaradi te aktualne preteklosti so v zgodo'vini znanosti koncepti, ki veljajo za vedno: takšna je, deni- mo, Huyghenisova konstrukcija, lomljen'jia svetlobnih žarkov (AR, str. 36). Prav narobe pa bo Descartesova fizika prepuščena svoji' »zgodo- vins.ki osamljenosti« (AR, str. 35). Na ta način se »dialektika od.prav- Ijanja preteklosti« prevaja z drugo dialektiko, namreč z dialektiko »ovir« ini »e'pistemološ'kih dejanj «i Toda' šele z ozirom na rekurentno refleksijo so dejanja validirana kot takšna, ovire pa .prepoznane, ker So že presežene ali zaobiđene. Tudi kadar je zg-odovina znanosti reducirana na biografije zn.a.n- stveniko'V, naletimo na simptomatično pripoznavanje nujnosti te va- lorizacije: ta nečista zgodovina, ki je zgolij jw naključju zgodovina ®ianosti in kit ne pO'zna svojega predmeta, pripoveduje o bojih ovi- ranega, nepriznanega in iMsvečeniega genija: realnost valorizacije pri- znava, še kadar jo pervertira (HS, str. 27). V tem ko zgodovino znanosti oprede'lj.ujemo kot kritično zgodo- vino, se bomo spomnili, da je ta koncept že bil razdelal Nietzsche v ^voji Zweite Unzeitgemässe Betrachtung, Vom Nutzen und Nachteil ^ег Historie für das Leben. Kritična zgodovina sodi in izibira^ vrednoti 147 in. odWanija, predeluje pretekiosit uistrezno sedanijositi, Bachelard se izirecno íJlálicuje na to, vtiem ko navaja Nietz&obeja (AR, sitr. 24): »Prav zaradi večje moči sedanjosti je trebai iraterpretilrati preteblioet.« K temu, ka.r lahiko implicira ta referenioa, se bom še vmil. RakuTeniina zigcdoviina; četudi se nijena definicija nanaša na zelo splošno epistemologo tezo, se zategadelj- ne bo vršil-a uniformno glede na poljubno znanosit. Bachelard pripo-minj-a', dai je nijena raba nedoloč- nejša v fiiziki ali v kemiji kot pa v matematiki in navaja primer na- pačnih rekuirenc, ki ne poznajo ne konceptov ne njihovega dejanskega izvora. Iz tega pote-gn-e nauk, od koder bomo razvili tezo: »Potreben je resničen čut za ravn-anje z možnimi rekurencami... Ta asimilacija znarjs-tveine preteklosti z njeno sodobnostjo je lahko uničevalna takra-t, kadar si znanosti še ni pririobiila te hierarhije vrednot, ki še posebej označuje zna-nost 19. in 20. stoletj-a« (HS, str. 10). Teza, ki jo la-hiko potegnemo iz tega s skromnostjo in metodološkim čutom ogrnje- nfitga na-ukai, bi bila naslednj-a: Uporaba zgodovinske refcurer.ce je legitimjno uteme-ljena le takrat, kadar si je zadevna znanost prisodila raven strogosti, ki ji omogoča prepoznanje hierarhije epistemoloških v^rednot in ki ji z njeno po- močjo omo'goč-a ugota.vljanje rea-lnega stanja- filiacije konceptov. Na zače'tno vprašanje bomo potemtakem odgovorili tako, da s-ta v rekurentni zgodovini »zavest o scdobnioBiti in zavest o zgodoviinsko- sti strogo proparcialni« (HS, str. 9). Iz tega izhaja- imipCikacija, ki- je -ne- mara na prvi pogled paradoksna, vendarle neizogibna: zgodovina neke znanositi za dano obdobje ni nikoli dokončana. Da bi ostalo na ravni znarasitvene aktua-lnos-ti, je treba zopet povzeti in predelati zgodcvino znanosti: »sledeč idealu k sodobncsti naravnane napetosti, idealu to- rej, ki ga predla-gam za zigcdovino znanosti, je potrebno, da se zgo- dovino znanosti pogosto znova predela iin premislil« (HS, str. 10). Zgo~ dovîina znanosti bi dra-go plačala, namreč z izigubo svojega interesa zanjo in navsezadnje z izgubo svojega p-redmeta,, če bi zaositaj-ala za epistemološkimi revolucijami; tabo kot fMoziofija znanosti drago pla- čuje, tj. z nepomembnostjo izpraznjenega diskuirzaj, ker zaostaja za zna-nstvenimi revolucijami. Bachelardovim tekstom sem sledil tako tes-no„ kolikor je bilo mo- goče, zato, d-a jim ne bi' pustil reči drugo, kakor to-, kar rečejo, in da bi ostal zvest najnatančnejšim miislim. Ositaja še, da postavano nefcaij vprašan.j, ki zadevajo interpretacijo teh tekstov kot tudi njihov pomen za dejiansibo raizdela-vo zgodovine znanosti. Razločevanje med zapadlo in sankcionirano zgodovino, zgodovino aktualne preteklosti, v nekem smislu upravičuje,, toda ne s psihološ- kiimi razglabljanji, običajno ravnodušnost učenijakov do zgodovine, in sicer prav v tisti meri, v kateri aktualna delo znanosti implicira za- vrnitev tega, da se zrašča skupaj s tem, kar je dano, vMijučno s kul- turno danim, ki tradira pridobljeno védenje. Vendar problem zgodovine zaianiosti ni v tem, da podaja račun o pridobljenem kot sk-^bu rezultatov, temveč je v tem-, da opisuj-e real- ne procese produkcije spoznanj. V tem oziru za zgodovino znanosti ni pridoibljeneiga viédenja: nje-n predmet ni dan-, pač pa miora biti konstruiran in rekonstruiran, tako da nam zna-nost, opirajoč se na pogoje pro-dukcije svojih konceptov, 'prinese nov dan'. V toliko ponovni začetki zgodovine znanosti ne pomenijo razkroja nje- nega predmeta. Oz-irom-a, če je bachelardovska epistemoloigija, kol smo dejialiy zgodovina in actu, potem zgodoviinia sleherni trenuilek tve- ga, da se razpusti v aktualni epistemolo-gij-i. Tabo pa- je zato; kot se pookaže skoz branje Bachelarda, — ker je zgodovinskost znanosti veliko bolj na strani njene prihodnosti kakor preteklosti. Znanost jie zgodo- vinsko umeščena, ker se pojmuje kot ne-dobončno in ber čaka na svojo rebtifibacij'O, ber vključuje zavest o prihodnji rektiifikaciji-; toda preteklost ni izvorno preteklost znanosti, razen kadar je ohranj-ena kot aktualna preteklost z ah-istoričnim naznanilom »za vedno«: epi- Stemolcšbo dejanje je vedno abtua-kio. Zgodovine v strogem рошети potemtakem ne bi bilo, to se pravi, zgodovine kot dis-burz-a o pretek- losti pripoznani kot takšni, bila bi le zgodo-viinai ow, zmcit, črtanj in pop«rarvbov: to pa nii več zgodovina znanosti, pač pa zgodovina pre- pozna-nega napačnega. Ali je predm-et diskurza znanost — potem si- cer imamo epistemološki dis-k-urz, toda ahiistoričen — ali pa je diskurz zgodovina —■ potiem ima njegov predmet epistemološko gledano sa®« negativno v-rednost ovire ali, zablode. 148 Ta težaivai se feaže v dTugiačni obliki v tiistib Bacheliardoviih tek- stih, kjer obiravmaiva eno iizmed svojih bistvenih tem; nen:ireč, ko raz- ločuje med temeljnim in prepros"tim,, ki stai običajno pomešane. Eno- stavnost preprostega je napačna enostavnost, ki izpelje iz prikrite enostavnosti temeljneiga enostavnost zakona s komiplekisndnii in mno- goterimi aiplikacijia^mi. Ta tema je v 5. poglavju Rationalisme appliqué ponazorjena z zgodovino Pitagorovega teorema. Začetna enostavnost se opira na dokazovanje teorema na e-na- kokrakem pravokotnem trikoitniiki^ nato pa na poljubnem pravokot- nem trikotniku» Nad stranicami tega trikotnika konstruira grškia geometrija kvadrate. Od tod začenja zgodovina variacij, ki bodo pri- vedle do tem.eljne enostavnost i: teorem znova odkrijemo, če namesto kvadratov konstruiramo pravilne mnogokotnike (na primer enako- stranične trikotnike); toda pravilnost je tu samo vpis podobnosti: teorem spet odkrijemo še takrat, kadar nad vsako stranico pravokot- nega trikotnika konstruiramo poljubne, premočrtne ali krivočrtne, po- dobne like. Od tod lahiko konstruiramo zlasti podobne pravokotne tri- kotnike, ki bodo podobni trikotniku, ki so nad njegovimi stranicami konstruirani samó ti trikotniki (si. 1), nato samo razdelimo začetni pravokotni ^trikotnik na dva podobna pravokotna trikotnika, tako da zniižamo višino (si. 2). »Istočasno pa... se vračajo dokazovanja za druige like k prvemu razvidu, ki nam ga daje lik, pridobljen na koncu naših variacij.«8 »pitagorejstw« je bistvena lastnost pravokotoegá trikotnika in nima nič opraviti s konstrukcijo kvadratov, ki se po- temtakem okorišča z nezasluženim zgodovinskim privilegijem in ki ga rekurenitna izobrazba slednjič odpravljat. »Vidimo, da se pojiavi pojem epistemološkega privilegija. (...) To bi bili morali predvideti Predvi- deti bi bMi morali, da je bilo pitagorejstvo vpisano v pravokotni tri- kotnik brez kateregakoli zraven pridanega lika... Epistemologija nas tako umešča v logičen čas, z dobro postavljenimi razlogi- in posledi- cami, v logičen čas torej, ki ne izka'zuje več inertnosti realoe krono- logije.«' Tako je historično trajanje odpravljeno v logičnem času zasluženih priivilegijev, v času torej,, ki ga preoblikuje epistemioliogija. Inertnost ini nepresojnost historičnega časa izgineta v presojnosti in v »s-lastni naglosti« loigičnega časa. Ta se potemtakem odlepi od realne krono- logijte, vtem ko zaobrne njeno os ustrezno z dobro utemeljenimi va- lorizacijami. Toda zapovrstnost variacij, ki smo ji v začetku sledili, je sama idealna konstrukcija, njena poveza-nost je pedagoška'®, ne pa zgodovdniskai. Že od same'ga začetka stojimo zunaj zi^dovine, ali pa smo visa-j daleč od misli', da znova vTzpostavimo razčlenitev njenih momentov tako, kot so se bili dejansko realizirali. Zapomnimo si iz tega teksta razločitev med logičnim in historič- nim časom, zadnjo podvojitev, ki jo je postavil rekurenitni postopek; prav tako si zapomnimo še to, kako lahko ta podvojitev pripelje k ne- kakšnemu razkroju dejanske zgodovine. Poskus zakoličenja prostora 'e zgodovine privede k postavitvi dveh problemov, impliciranih v ba- chelardovski koncepciji rekurentne zgodovine: 149 1. Prvà prabdem nas je niapeLjeivail' k ugowru,, ki se nastovi na sleihemo »kritično zgodovino«. Ta ugovor je formiuiMiral Nietzsche, ko takšno zgodovino oprededjuje kot »nepravično in kruto«: »Včasih (...) prav mora postati jasno, kako nepravičen je obstoj sleherne reči (...), kako zelo ta reč zasluži, da propade. Takrat se kritično obravnava njena preteklost. (...) To je vedno nevaren, namreč za samo življenje neva- ren proces. (...) Kajti, ker smo navsezadnje vendarle rezultat prejšnjih pokolenj, smo prav tako rezultat njihovih zablod, strasti, zmot, da, zločinov; (.. .) če ti- ste zablode obsodimo In si umišljamo, da so nam prizaneSene, pa ne moremo odpraviti tega, da iz njih izviramo.«" Nedvomno odkriva kritična zgodovina, kot jo pojmuje Bachelard, norme za svojo juirisdikcijo ali sankcijo v aktualni racionalnosti znan- stvenega dela. Vseeno pa postane enako vprašljiva: če namreč aktual- no preteklost izoliramo od zapadle in izključene preteklosti, potem ostane, da je bilo mogoče imeti to napiačno za resnično in da ga- jie bilo mogoče misliti neodločljivo od tega, kar nam velja za resnično. Ko- pernik ohranja dogmo o krožnem gibanju, hkrati pa na podla,gi koz- mološkega načela o heliaoentrizmu odpira polje za novo kozmologijo in s tem polje za novo fiziko, ki bo privedla do koncepta nabesne me- hanike. Mar je treba- ločiti to, kar je tu znanost, tam pa trajnost neke üuizije ali ovire? To, da rekurentni posto.pek prežene Descartesovo fi- ziko v njeno »historično osamljeincsit«, še ne odpravi njene dejanske navzočnosti v verigi fizikalnih tem, čeravno se tam razkrije prej kot ovira, ki jo je treba odstranitii, kot pa utemeljitveno dejanje.Razu- meti je traba, »do katere mere so preseženi pojmi ali stališča ali me- tode v njihovi dobi predstavljali neko preseganj-e, in v čem torej pre- sežna preteklost ostaja preteklost neke dejavnosti, ki ji je treba ohra- niti naziv znaintsitvenosti.«'3 2. Dru^ problem je epistemološki,: napotuje k posebnosti tega, če- sar zgodovina je zgodovina' znanosti, vendar ne kot kronološko be- ležei^e rezultatov, dojetih kot dogodkov, marveč kot ponovno vzpo- stavitev sodb in konceptov, ka,terih zahteva po resnici je bila dojeta kot legitimna. To, kar je resnično v aktualne'm spominu, se ne meša z resničnim iz nekega, prejšnjega stanj'a znanosti, celo takrat ne, kadar je to stanje ohranjeno v njegovi aktualni preteklosti. Resnica neke teo- rije, veljavnost neke metode, delovanje nekega koncepta; kot jih je znova zibrala in ovrednotila aktualna znanost, ne sovpadajo z resni- co, veljavnostjo, delovanjem tega, kar je samo na videz isti koncept, ista metoda, ista teorija v nekem drugem obdobju znanostL Ko Bour- baki v svojih Eléments d'histoire des mathématiques razglaša,, da »iz- vira v matematiki zgodovina koncepta resnice iz zgodovine filozofije, ne pa iz zgodovine matemati'ke«, ima le deloma prav; kajti, dasiravno filo- zofija definira koncept resnice v ma'tem'atiki, pa ima to, kar pove, po^ men le z ozirom na določeno razmerjie z delovanjem matematike- ki sama s svoje strani do tega ni nujno ravnodušna. To raz-merje je lahko strogo v tem pomenu strogosti, ki z natančnost j,o zgrabi sle- herni elem,ent koncepta, lahko pa je zrahljano v razpiršenih splošno- stih — le da to ravno pomeni; da je treba za to, če na,j o tem^ scdiuno, prizr^ati, da se matematični ko.nccpt resnice ne nahaja drugje 'ka- kor v procesih, ki jih izvajata produkcija konceptov in iz'grajevanje matematičnih teorij. Zato, da obstoji »matematično utemeljena objek- tivnost nastanka matematike«, je potrebno-, da o-bstojdi matematični kon- cept resnice, ki ni dan, ki 'pa ga je treba- konstruirati, izhajajoč iz ce- lote postavk, ki jih matematiki določenega obdobjia imajo zai resnične. Potemtaikem obstoji resnica v Eudoksoviem pomenu, nato resnica v Leibniizovem pomenu ter resnica v Dedekindovem a'li Canitorjevem jomenu, resnice torej, ki se ne izključujejo, a se tudi- ne vključujejo, cot da bi, denimo, resnična- postavka v Eudoksovem pomenu ostala res- nična tudi v Dedekindovem pomenu. Zgodovinar ne le da miora upo-| števate taikšno enakost, pač pa mora misliti tudi spremembo pomena, ki jije podvržena. Njegova na-mera potemtakem meri na konstruiranje realnega časa znanosti, rue da. bi ga zvajai na- presoj-nost igre medsebojno vkl-op- Ijenih oblik. Toda ta konstrukcija se opira na tisto, kar bi lahko ime- novali lo'gični čas, diskurzivno veriženje inteligibilnostL Bolj kot z ab- straktnimi besedami la-hko to dekio ponazorimo s primerom — ki nam bo omogočil, da ugotovimo, kako formacijsiki zakoni; ki urej,ajo logični čas, delujejo v časovnem odvijanju védenja, a tudi to, zakaj se to od- vijanje zoperstavlja svxiji razpustitvi v logičnem času z odporom, ki priča o realnosti zgodovine in o njenem lastnem trajanj-u. 150 III. 3. Uporaba koncepta rekurence Analiza nekega primera Prej smo videlii, kako so bàli pogoji uporaibe rekurence povezani i raivnijo konceptualne razdelaive, ki jo doseže znanjsitvena' disciplina, kältere ztgodovina se piše. Tako je primerno, da sivoj primer izberemo iz zgodovine matematike, ne le zato, ker da je tu zgodovinska po- \iezanost konceptov presojnejša kot drugje, pač pa zato, ker se laihko tu problemi, Id se postavljajo zgodovini z-nainosti, totere ideje tu nakazujemo, razvijajo v največji čistosti in brez slehernega vnanjega ele- menta. Kajti čiistost nekega koncepta, nekega modela ali neke-ga pod- ročja verifiikacije nikakor ne implicira nj:ihove enoistavnoisti ali presoj- nosti. Res pa je, da ravno matematika, omogoča definicijo nastanka zna- nosti, kjer se znanstvenost ohranj.a breiz črtanj, in brez izključevanj: lahko bil retoli, da je vsa preteklost matematike a'ktua.lna preteklost. Od tod' čistost našega primera: tu se ne srečujemo neizoi^bno s težavo, prej podčrtano ob zgodovini/ fizike, kjer moramo zavrečii Descartesa v »zapadlo preteklost« in obenem dati račun o njegovi zgodovinski navzočnosti. Tu smo priče sprem'injanju resničnega v napačno, prav narobe pa tam resnično postane resnično,, sicer drugače in po drugač- nih normah, a vendarle resnično. Iz tega izhaja tudii meja tega pri- mera: dai bi prešli k pogojem, ki so navezam na zgodovino neke druge znanosti, b4 bilo pwtrebno, da se dela lotimo na novo, čeprav lahko nekatere sklepe obdržimo. Toda ne obstoji ena zgodovina znanosti, kakor tildi ne obstoji ena znanost. Teorija zgodovine znanosti ne bi mo- gla biti enotna razen skoz razdelavo koncepta razlik, pre-mestitev in prekinitev med zgodo\-inami znanosti- Tako bom analiziral članek, ki ga je objavil' nemški fUozof in lo- gik Heinrich Scholz v reviji Kant-Studien iz leta 1928: Warum haben die Griechen die Irrationalzahlen nicht aufgebaut? Ta članeik je doda- tek k Scholzovi in Hassejevii študiji o »krizi temeljev v grški miate- matiki«.. Moj'a podmena bo, da so že znana dejstva o tej krizi, ki jo Scholz in Hasse opišeta kot »dramo v petih dejianjih«: univerzalna aritroetika pitagorejcev (teorija o številih-točkah) — odkritje »iracio- nalnih« števil kot prelom koherentnosti te teorije — posk.us rešitve z uporabo infinitezimalnih elementov — kritika protisilovij, impliciranih v tem pos'kusu (Zenon) — razrešitev krize s pomočjo obče teorije o razmierjih (Eudoksos). Iz anal.ize teiga- članka, ki ga bom na določenih točkah spopokiil, bomo potegnili konsekvence, ki so v njem implicirane z ozirom na teorijo zgodovine matematike in, kolikor je mo.goče, z ozirom na 'teo- rijo zgodovine znanosti ob upoštevanju naiznačenih zadržkov. Scholz postavi vprašanj.e: »Zakaj niso Grki konstruirali iracional- nih števil?« »Kriza temeljev« grške matematike nastane iz spodlata pitaigorejstvav iz razdružitve aritmetike in geometrije; razrešil pa jo je Eudoks, a.li natančneje, avtor, kdorkoli je že, obče teorije o razmer- jih, ki jo navaja Evklid v 5. knjigi. Zakaj se ta razrešitev ne izobliku- je v S'meri razširitve koncepta števila, tako da proizvede koncept ira- cionailnega števila kot merila za- nemerljiive velikosti znotraj celih šte- \т1 aiM v razmerjih celih števU'? Na prvi m.a'h je rae%-'idno, da je takšno vprašanje rekurentno, saj ga ni mogoče 'postaviti, razen če vemo_, kaj so iracionalna števila: postavitev tega vprašanja in odgovor па'пј sta odvisna od natančne določitve tega koncepta; potem'takem zahte- vata postavitev in rešitev nekega, epistemološkega vprašanja. Scholzova obra'vnava teče kot polemika, proti Spenglerju. V delu Propad Zahoda Spengler »razreši« problem iracionalnih števil v grški matematiki taiko, da se siklicuje na določeno predstavo grš'ksga »Gei- 5|а(( in na eksistenčni način (Dasein), ki mu ustreza. Ta problem ozna- ci s pomočjo dveh bojazni, bojaznijo pred nevidnim, pred nepredstaiv- Ijiviim, pred nefiguralnim in bojaznijo pred neskončnim, pre-d neo.me- jeniim. Kajti iracionailna' števila, trdi Spengler, se izmikajo geometrijski Predstaivitvi; njihova konstrukcija pra.v predpostavlja zatekanje k ne- skončnim procesom. Zato torej, zaradi te »gtobo'ke metafizične bojazni pred izgin.otjem tega, kar je čutno zaznavno in navzoče, ki se je z njim etični eksistenčni način obdal kot z varovalnim obzidjem«, Grki' niso 'ionstruiral'i iracionalnih števil. To je vrajena poteza grškega Geista, namreč, da je finitističen. 151 ScholziolV'o spodbijamje poteka skoz tri etape: 1. če se stramiioai kvadraita meri z enotnostjo, je njegovai diagonala neizmerlijiva glede na- to enotnost. A ravno v tem primeru gre za geo- metrijski prikaz tega, kar se ho označilo kot ¡/2. Lahko bi pristavili, da se je lahko beleženje kvadratnih korenov tja do j/17, kot ga izpelje Theodoros (df. začetek Platonovega Teaiteta) opiraäo na postopek geo- metrijske ko-nstrukcije (ki ga je obnovil Van der Waerden, prim. Erwachende Wiessenschaft, str. 205). Nezmožnost konstru'kcije določe- nih kubičnih korenov ali transcendentnih števili (kot л), kljiub vsej na- tančnositi, nima nič opraviti z iracionalnostjo- 2. Kaj naj razumemo pod zatekanjem- k neskončnim procesom? To ne more pomeniti drugega kot zatekanje k procesom, ki jih ne mo- remo izvrševati z uporabo končnega- števila lo-gičnih pravil in- predhod- nih definicij. Schoilz razlaga: »Z drugimi besedami, pokazali bomo, da je pravi- ca do obstoja iracionalnih števil v novi matematiki utemeiijena praiv na možnosti, da nudi ^stopek, s po-m-očjo- katerega je mogoče te ne- sikončne procese reducirati na ko-nčno število logičnih operacij..«^* Vzemimo, na primer, У2. Mislimo si neskončno zaporedje pozitivnih racionalni števil: a-i, аг, аз..........an—i, an. Mis'liiti ta-kšno zaporedje predstavlja enkratno dejanje: Reprezen- tacija množice, katere elemente »je mogoče postaviti v hkiniivcikinio ra-zmerje z zaporedjem naravnih celih števil.« Tu gre potemtatem za preštevno množico. Utrdimo naslednje pogoje: L i naj bo takšen, da bo ai 2 < 2. 2. i naj bo takšeni,, da bo' a i—1< ai. 3. za sleherno pozitivno racionalno število s, ki ni nič,, obstoji takšno (končno-) celo naravno število по, tako da velja; da mora »vsa- ko število mišlje-nega zaporedja, katerega mestni znak j-e n ^ По, zado- stiti -pogoju: 2 — (a-n)2 <[£.« Elementi našega zaporedja se potemtakem poljubno približujejo У2. Utrjeni pogoji se izražajo edino kot naravna cela števila ali kot končna pozitivna racionalna števila. Dejansko se glasijo: »za sCeherno število naše številčne vrs-te (i)«, »za vsak n«, »za vs-a-k s«. Ker pa i in n označujeta poljubni naravni števili, g pa poljubno racionalno šitevi-lo, so zmožni, da si prisvojijo (preštevno) neskončnost »vrednosti«. Mar ni prav to »nes-ko'nčni pro- ces«? Problem torej ni več matematičen, pač pa je logično-filozofski: kaj pomenij-o izjave, izražene v oibliki: »za vsak x...« ali »za polju- ben X ...«? Ali je un-iverzalna kva-ntifikacija neke variable, ki zadobi svioje vrednosti znotraj področja-, sestoječega se iz neskončnega števila elemento-v, »neskončen proces«? Vzem-imo naslednji primer. Pokažimo, da zaporedje konvergira proti 1. n dobi svoje vrednosti v množici naravm-h števil. £ na-j bo polj-u)bno po-zitivno racionalno število. •* Zaradi ohlapnosti francoslcega prevoda bomo citate iz Schoizovih del na- vajali po nemškem izvirniku. 152 Dobimo naslednje implikacije: S tem smo torej dokazali, da vedno obstoji zadostna vrednost n. tako da je razilika med- — poljubni člen našega za-poredja — n + 1 in 1 mianjša od sleherne predložene velikosti, pa naj bo ta- še tako majhna. Do-kaiZ ne rabi drugega kakor osnovne lastnosti seštev-anja, odšte- vanja, in relaciji »večji kot« in »manijši kot«. Veljavnost implikacije je dokazana za sleherno vrednost e in znotraj vsake od teh vrednosti, vsako pclj-ubno vrednost n. V tem- ni dru-ge skrivnosti kakor ta, da veljajo lastnosti nekega poljubnega elementa nieke množice kot last- nosti vseh elementov te množice. Podlaga za univerza-Ino kvantifika- cijo se nahaja edino v tem prehodu od poljubnega (elementa) k vsem. »Atribut«, je rekel Aristotel, »pripada univerzalno subjektu, kadar je m-ogoče pokazati, da pripada poljubnemu in naključno izibra-nemu sub- jektu« (Druga analitika, 1, 4, 73b 32).-i» " Cf. Aristotel, Organon, Beograd 1970, Druga analitika, 1, 4, str. 269. 153 Loigičine operacije, kii so potrebne za dokaz, da neskončno zapo- redje členov konvergira proti končni vrednosti, so potemtakem Grkom povsem znane. Po svojii naravi se ne razlikujejo od tiBtih logičniih ope- racij, ki) jih zahteva dokaizovanje analogia ali enakosti dveh razmerij, temeljnega' ko-ncepta grške matematike. Definicija analogia, kakršno podaja Eudoks in ki jo najdemo v 5. lanjigi Eivkilidovih Eilementov, se dejansko glasi: »Za velikosti rečemo, da so v istem razmerju, prva z drugo in tretja s četrto, kolikor so poljubni enakii m-nogokratiiiiki prve in tretje nasproti en,akim mnogokratnikom druge in četrte takšniv da so, če jih jei^emo paroma, prvi enaki mnogok!ra.tni'ki do drugih bodisi hkrati večji bodisi enaki bodisi manjšiu«^* Drugače rečeno: a, b, c, d so v enakem razmerju, to se pravi, a C -— = , če velja, da so za vsako celo število m in za vsako b d celo število n izipoknjeni naslednji pogoji: Jasno pa' je, da ni mogoče upoštevati vseh parov celih števil (m, n), da dokažemo resničnost enega člena te disijimkcije. zadostuje, če smo to dokaizali na nekem poljubnem primeru. Z loigičnega gledišča ni nič manj natančnega in nič manji dostopnega od definicije iracio- nalnega šte'^a kot meje določenih zaporedij. Scholz sklepa: »Izkijiučeno je, da je bifli odpor Grkov do nesko-nč- nih procesov, najsi je bil vrojien ali ne, raizlog za to, da niso konstrui- ra-H iracionalnih števila« 3. Vprašanje finitizma, lastneiga, grškemu' Geistu, postane deloma brezpredmetno: ta finitizem ne prepoveduje konstrukcije iracionalne- ga števila; lahko bi rekM, da' je ravno nujen pogoj te konstrukcije, če se hočemo izogniti zmešnjavam, ki zamiračujejo teorij.» mejirüh vrednosti, kot denimo v sodbi, da člen, ki je postavljen v neskončnost nekega zaporedjai, sovpada s to mejno vrednostjo. Koncepcija, ki so jo grški geometri naredili iz ene njiihovih temeljnih metod — metode iizčrpniostl — kaže, da' odklanj aj a iluzijo, napačen koncept ta-kšnega sovpadanja: naj še tolikokrat podvojimo število stranic nekega pra- vil'nega mnogokiotnika včrtanega v kro'gu, razliika med ploščino tega mnogokotnika in ploščin'o kroga bo skorajda poljubno majhna, to se pravi, manjša od vsa-ke predložene velikosti. In vendar to izključuje, da more pravilni mnogokotnik »z neskončnim številom stranic« (?) sovpadati s krogom. Otetoji sicer neskončno število pravil-nih m-no- gokotnikov, toda vsak izmed nji'h ima vendarle končno število stranic, pa naj bo to število še tako veliko. In noben izmed njih ni krog! Ostane vendarle, da- dokažemo, da tai finitizem nii vrojena poteza grškega d,uha. Zgodovina védenija mora določiti natančen okvir in poka-zati izvor tega finitiizma. Aristotelova fizik'a vsebuje do'gnano formulacijo tega finiti'zma: Aristotel obširno ugotavlja absurdnosti, ki bi po njem izhajale iz pos'taivke o a.ktualnii nesko'nčnosti. Neskončnost obstoji zgolij poter^ cialno, kot zniamenje nedopolojenega, nepoipolnega; četudi ni že nič, je pa manj kot bit. Ta finitizem ni vrojen. Oibstoji veliko »nesko'nčnih procesov«, k; so büi v rabi na začetkih znanstvene S'pekulacije v Grčiji; v preprosti obliki metode izčrpnosti, kjer se predpiostavlja obstoj nekega mnogo- kotnika z neskončnim številom stranic, ki bi sovpadel s krogom (Antifonova metoda kv'adrature) ; potem v Anatosagorovi teoriji o »ne- skončno m'a'jhnih plasteh prečnega prereza«, po kateri je mogoče »zgraditi stožec in valj iz neskončnega števila neskončno majhnih plasti prečnega prereza vz'porednih z osnovno ploskvijo.« Ne da bi se spuščal v podrobnosti (ki so obravnavane v prejšnjem članku), Scholz pripomni, da so prav Zenono'vi argumenti tisiti, ki s pozivom k strogosti naredijo konec infinitezimalnim špekulacijam: potemtakem je mogoče določiti iizvor grškega fki'itizma. Evklid, Elementi, 5. knjiga, def. 5. 154 4. »On ne détruit que oe qu'on remplace«. Zdaj, ko je račun s Spenglerjem pwravnan, je tireba na vpra- šanje diragače odgovoriti, to se prarvi, trete ga je drugače postaviti. Izhajal bo iz Dedekindwe razprave (Stetigkeit und Irrationalzah- len ie leta 1872). Zatoj si je izbral ravno to izhodišče? Scholz odgo- varja: zato, ker Dedekindova metoda omogoča udobno geometriijisko ra'zlago. Lahko bi pristavili: zato, ker je, kot bomo videli, tudi Dedekind obravnaval ta historični problem. Vzemúno, denimo, množico Q racionalnih števil, piredpostavljeno kot znano, ki je opremlijena z lastnostei štirih običaijnih računskih operacij in z ureditvenim odnosom. Ta ureditveni odnosi implicira predvsem, »da visak element raizdvoji sistem, na dva ne-prazna raz- reda, tako da je vsak element prvega raizreda znotra.j te ureditve predhoden vsakemu ediementu drugega razreda.«'^ Takšna razdelitev na razreda, ki imata to lastnost, bo imeno.van.a rez (ein Schnitt). Kot po.udari Dedekind drugje, »rez« ne označuje novega dej'stva, ki bi ga bili matematiki prezrli: gre enostavno za. to, da uvedemo nov termin za boljšo označitev tega dejstva.. Vzemimo, da sta E in E' raizreda s takšnimi lastnostmi razredov, ki jih opredeljujeta reza: vsak element iz množice Q je razporejen hodiisi v razred E ali v razred E': visak element iz razredai E je manjši od vsakega elementa iz razreda E'. če je ta rez določen z nekim elemento.m iz množice Q, potem sta možna dva primera: 1) V razredu E obstoji en element, ki. je večji od \iseh ostalih. Istočasno pa v razredu E' ni elementa, ki/ bi bil m.anjši od v^seh ostalih (ie tega izhaja, da obstoji med dvema poljubnima elememitom.a mno- žice Q neskončno veliko drugih). 2) V razredu E' oibstojii en element, ki je manjši od vseh ostalih. V razredu E pa. ni elementa, ki bi bü večji od vseh oetailih. Kot racionalni rezi so poimenovane razdelitve, proizviedene s pomočjo enega elementa mniožice Q, ki je distingviran el-ement bodisi razreda E ali E', pri čemer je jasno, da moramo izključiti tisti pirim.er, ko bi imeli istočasno disitin'gviran element v razredu E in v razredu E'. Vendar pa ni izključen drugi primer: namreč ta„ da ni disting- viranega elementa ni.ti v razredu E niti v razredu E'. V razred E postavimo visa racionalna števila manjša od nič, samo ničlo ter po- zitivna racionalma števila, katerih kvadrat je manjši od 2. S tem sicer dobimo rez, toda ta ni določen z nobenim elementom množice Q. Dejansko ne obstoji racionaikio število, katerega kvadrat bi bil enak dve. Vzemimo, da je element e iz razreda E takšen; da je raz'lika med kvadratom tega števila in 2 poljubno majhna: obstoji neskončno veliko elementov večjih od e in katerih kvadrat je mianjši od 2. Rekli bomo, da je takšen rez, ki ga ne proizvede nobeno racio- nalno število, iracionalni rez. Izoblikujmo torej množico a kot množico viseh rezov. Med rezi lahko vzpostavimo red, ki ima iste lasitnosti kot red, določen v mno- žici Q. Razen tega bo mogoče, iz-hajajoč iz računskih operacij na pod- ročju raciona.lnih števil, definirati operacije na področju rezov. V primeru racioninih rezov bodo računske operacije definirane ta.ko, da bodo računske operacije na področju rezov ustrezale operacijam na področju racio.nalnih števil, ki proizvajajo te reze. Toda ureditveni odnos in računske operacije veljajo za vse reze in so brez izjeme definirani samo za racionaliie reze. Rekli bomo, da je domena vseh rezov domena širjenja množice racionalnih števiL Ker pa računske operacije in ureditveni odnos tu ohranjajo svoje lastnosti, bomo govorili o numeričnem širjenju. Po- temtakem bomo rekli, da vsak rez ustreza nekemu števiilu: množica rezov definira množico rea.kiih števM', kjer racionalna števila proizvai- jajo racionalne reze, iracionalna števila pa proizvajajo iracionalne re- ze, ki so le-te predočila. Tako dobljena domena je popolna ali ne- skstenzivna (vollständig). Rezi, ki potekajo znotraj množice realnih števil, so takšni; da vedn.o obstaja nek distingviran element (najmanjši v razredu E' ali največji v razredu E). Tako dobimo čisto aritmetično Honstrukcij.o kontinuuma; definiranega s pomočjo te lastnosti ne- ekstenzivnosti — oziroma, dobimo to, kar je Dedetoindov osrednji predmet. 155 Postopek sodi v prisitojnost geometrijske razlage, ki omo'goöi, da znova odkrijemo okvir ^ške matemaitike. Vzemimoi premico (mno- žico točk). Poljubnima točkama pripišemo vrednosti nič in ena: .racio- nalna števila in točke je mogoče medsebojno uisMaditii, in sicer tako, da slehernemu racionalnemu številu us'treza ena točka, imenovarua racionalna točka (obrnjeno razmerje pa ni veljavno: vsaka točka ni slika racionalnega števila). Relaciji »večje«, in »manjše« ustrezata relacijama »desno« in »le- vo«. Reize je pKitemitakem mogoče definirati takole: vise točke so raz- vrščene; vsaka točka iz prvega raizreda leži levo od vsake točke iz drugega razreda. Kajti v tem primeru obstaja v prvem razredu en ele- ment, ki leži desno od vseh ostalih, prav .tako pa obstaja v drugem razred element, ki leži levo od vseh ostalih. Tretja možnost je iz- ključena: sleherni rez zno-traj množice točk neke premice določa toč- Ito, kni ga pro'izvede. Takšna množica je potemtakem neekslenzivna. Tako jo je mogoče postaviti v biunivokno zvezo z množico realnih števil. V tem primeru bo sleherna točka ustrezala nekemu realnemu številu. Iracionalne točke so tiste, ki ustrezajo iracionalnemu številu. Scholz tako sklene svojo analizo Etedekindovega dela: prepostav- ka konstrukcije sistema iracionalnih števil je sistem racionalnih števil. Kajti Grki niso niti. poznaCii racio.na.lnih števil niti jih niso sprejeli: v svojo aritmetiko. Za hip bcm- o,pustil Scholzov članek, da (bi razvil to točko. Po poitrebi se bom s.kliceval na Bourbakijevo razpravo: »cléments d'histoire des mathématiques, str. 156 si. Grkli imenujejo števila samo cela naravna števila večja od ena (ki pa sama ni število: »število je mnoštvo enot«). Naša racionalna števila so zanje razmerja med števili. Proučevati lastnosti teh raz- merij pomeni, da jih moramo tem,atizirati kot takšna, vendar pa jih ne smemo konstituirati znotraj numerične domene. Grki imenujejo števila elemente nekega sistema, opremljenega z dvema zakonoma povezovanja (seštevanje in množenje). Prav na- robe pa pojmujejo razmerja kot skupino'^ z: enim samim zakonom .povezovanja (množenje). Bourbaki s pomočjo sodobne terminologije definira razmerje med p in q kot »operatorja, tj. N, ki ustreza ce- / N \ lemu 51еЛ'11и p, če je N mnogokratnik od q. I — I.« Pripominja še, da so razloi^ za takšno omejitev pojma števila bist- veno fMozofsiki in da so odvisni od koncepta enote (ki, natančno vzeto, ni število, ker ni deljiva). Bourbaki ob tej priložnosti navaja tekst, ki ga naivaja tudi' Scholz. V Državi (VII, 525; pri SchoHzu n.n.m. str. 65 si.) Platon razlaga: »Ti veš, da se poklicni matematiki odklo'niin'o smejejo, če kdo poskuša v mislih razdeliti čisto resnico; medtem ko torej' ti enoto razdeljuješ, jo oni pomnožujejo in pri tem skrbno pa- zijo, da se ne bi enica pokazala kot enotay temiveč kot mnoštvo«." Ta odlomek poudari nasprotje med aritmetiko kot čisto teorij'o števil in metod praktičnega računstva — tj. znanostjo o številih, ki jo študi- diramo »zaradi s.poznanja«, in isto 'z-nainostjo', ki jo študiramo »zai- radi trgovanja«. To nepoznanje čiste aritm-etike se razkrije skoz raz- rešitev enote: če se jo pojmuje kot S'kupe:k delov, potem se jo obrav- nava kot število, to se pravi, mešata se načelo in to, kar le-to ute- meJijuje- Prav tako si pravi aritmetik' ne bo dovolil reči, denimo, da 3 je količina a ena'ka količine b. Rekel bo, da je petkrat količina a o enako trikrat 'količina, b. Taikšna koncepta števila in razmierj'a potemtakem izklijiičujeta šir- jenje števila, pa naj bo v smeri racionalnih šte^-'il ali v smeri izena- čevanja razmerij in števil. Da bi popoinomia obno'vili podlago grške matematike iz klasičnega obdobja, je treba navedenim, teorijam pridati še teorije o ve'likostih, katerih spomenik je 5. knjiga Evklidovih Elementov (obča teo- rija o razmerjih) in 10. knjiga istega dela (teorija o merljivih ¿л nemerljivih velikostih,, al'gebrajska geometrija druge stop'nje). V svoji dognani obliki velja ta teorija za vsako velikost. Za vse velikost: se predpostavlja, da so le-te homogene ravno na pcdla.gi definicije •• Cf. Platon, Država, Državna založba, Ljubljana 1976, str. 248. 156 seštevanja, enakois-tL, relacij »večje« in »manjše«; tafeo defiiniiraine ve- likosti morajo zadostiti tudi tafeo imenovanemu Arhimedoa-emu aksio- mu, ki je bil uporabljen in formuliran, dolgo preden ga je navedel Arhimed v sivoji razpravi o kvadraturi parabole: »Izmed dveh ne- ena'kiih črt (alii dveh neenakih ploščin ali diveh neenakih teles) prese- že večja mianjšo za dolžino, ki lahko, če ji je dodana, preseže vsako velikost iste vrste..« Opazili bomo, da lahko ta aksiom prav tako raibi kot definicija »istovrstnih« velikostiL Potemtakem ne bomo preisene- čeni, če naletimo na Arhimiedov aksiom v EX^kliidovi 5. knjiigi, kjer je tcrmuliran kot definicija razmerja (logos): »Za vedikosti rečemo, da so v medsebojnem razmerju, kadar lahko, s tem da so pomnožene, droga drugo presegajo«. Velikosti so lahko v razmerju, kadar pripa- dajo isti vrsti ini narobe,, ali še takrat, kadar je razmerjie dano z \Tsa- kim parom velikosti, ki zado(vx>lj,uje Arhimedov aksiom. Pomen te iz- jaive se potrjuje z dejistvoimi,, ki hkrati utemeljuje: — teorijo o enakosti razmerij ali proporcov; — metodo izčrpnosti v^ njeni klasični obliki, očiščeni cd slehernega sklicevanja na infiniteizimalno. Definicija 4 iz 5. knjige je dejemsko evocirana v postavki 1 iz 10. knjige, kjer se dokazuje temeljni po- goj metode izčrpnosti in kjer se istočasno, a contrario, daje kri'.erij za neizmerljivost (relativen glede na postavko 2): »Če izmed dveh danih neen-akih velikosti zmanjšamo večjo za del, ki je večji od njene polovice, in če to nenehno ponavljiamo, potem bomo dobili velikost, ki bo manjša od najmanijiše dane velitoostit« Teorija o razmerjih med velikostmi in o proporcih se potemta- kem uporablja tudi za racionalna razmerjei med merlj'ivimii velikostmi bot tudi za iracionalna razmerja. Kot prevladujoča aritmetična teorija nasitopa ob teoriji o racionalnih razmerjih, kot je obrazložena v 7. knji- gi Evklidoviih Elementov. Za velikosti kot takšne se potemtakem pred- postavlja, kot pripomiinjia Dedekind, samo dvoje: 1) Izmed' dveh različnih velikosti je ena vecja; druga pa manjša. 2) Vsaka velikost A,, fei se ji pridruži vsako ce'lo število n; omogo- ča ko'nstrUkcijio v^elikiosti niA, pri čemer je n mnogokratnik od A. Bourbaki pojiasni, »da zlahka uvidimo, da iz te aksiomatske pod- lage nujno izhaja teorija realnih števil« (str. 15i8). Ostane pa še vpra- šanje, kaj naj zgodovinar znanosti razume s tem »nujno izhaja«... Od tui napreji nas bodo vodili drugi Dedekindovi teksti. Dejansko je analitik Lipschitz ugovarjal Dedekindu, ker njegova teorija iracional- nih števil prinašal samo drugačno formulacijo tisitega, kar so poznali že stari. Lipschitz se je v ta namen oprl na eVklidsko definicijo raz- merja ki sem jo že navedel. Dejansiko je Arhimedov aksiom, kot po- udarja Bourbaki (str. 157), »nepogrešljiv za sleherno aksicmatsko označitev realnih števil.« Toda mar ,to pomeni, da je s tem, ko je bil formuliran ta aksiom ali ustrezna izjava, ipso facto že dana teorija realnih števil? A to je ravno tisto, kar Dedekind v odgovorih Lipschitz.u spod- bija.i' Najprej naznani, da je njegov namen izključno aritmetičen, njegova konstrukcija iracionaki'ih števil pa načeloma odWanja uvedbo nejasnega koncepta velikosti. Vendar pa je bistvo v nečem drugem: ramreč v temeljni lastnosti popolnosti ali neekstemzivoosti (Vollstän- digkeit) domene realnih števil. Kajti tudi če dopuščamo izenačevainje — kar pa ne velja za Eviklida — logos-a in^ arithmos-a, v grški ma- tematiki verjdarle ne najdemo ničesar, kar bi ustrezalo tej temeljni označitvi kontinuuma. Na Lipschitzovo izjavo, da gre za označitev, dano še v sami predstavi črte,, odgovarja Dedekind tako, da izklju- ^је s,kliceva.nje na predstavo, kolikor gre za konstrukcijo konceptov: sajiti ko,nstrukciji koncepta prostora in koncepta kontinuitete se v Dedekindovem delu srečata le zato, ker uporablja čisto aritmetična sred£it;va. Vztrajati pri preidistavi pomeni, da, imamo kontinuiteto za nekaj, kar se razume samo po sebi, tako da opustimo produkcijo nje- nega koncepta. Ravno narobe lahko razglasi Dedekind: »(...) lahko Si predstavi j,am- ves prostor in v^satoo črto v njem (...) kot viseskozi ^ontinuirana; (...) in moral bi domnevati, da more vsakdo isto.« Kontinuiteta lahko specificira koncept prostora, vendar pa je od nje- ga neodivisna. Evkl'id nam reče samo, »kadar imata individua, navzoča v neki domeni velikosti, isto raizmerje kakor druga dva.« Zadostuje mu, da ■Sih'ko »uporaibi svojo definicijo enakih razmeriji za vse vielikosti, ki "izstopajo v njegovem sistemu, to se pravil, katerih obstoj je zavoljo 157 tehtnih razlogov razviden.« Obstoj velikosti je potemtakem predpo- stavljen že na začeUou, ne da bi karkoli rekdi o konitiinuiteti domene, ki jo tvorijo. Na ta način, torej ne da bi ga elcspiiciral in potemtakem kot samoumevnega, uporablja Evlddd postulat o obsitoju četrte soraz- memice, ki dejainsko implicira kontinuiteto (aH pa bi ga z njo morali implicirati). Toda Evklid ga uporablja, ne da bi ga tematiziral, še več, ne da bi tematiziral njegove impi-ikacije. Vendar iz teiga ne moremo sWepativ da je teorija nepopolna ali nezadostna, pač pa lahko sWe- pamo, da je za njegovo namero formulacija koncepta kontinuitete ali neke ustrezne lastnosti nepotreibna (torej ravno tisto, kar je za De- dekinda bistveni predmet). Lahko še rečemo, da veija definicija razmerja in proporca za po- polnejšo domeno velikostii, kot je domena racionalnih razmerij. Evklid se namreč ne ukvarja s tem, ali je ta spolnost dovršena alii zaprta, pa tudi s tem ne, ali je domena kontinuirana'. Postavka (Satz) 4 iz 5, poglavja dela Stetigkeit und irrationale Zahlen ni nikjer formulirana, tako kot ni fo-rmuliran aksiom (tako imenovani Cantor-Dedekindov aksiom), ki mu ta postavka po teoriji velikosiüi ustreza. Sistem realmih števil je za rez zaprt: v nasprotju s tem, kar velja za racionalna šte- vi'la, je tu vsak rez določen z enim in samo- enim številom (distinig-- viran element enega izmed dveh ločenih razredov). Vsak rez Ej/Ej v domenil realnih števil določa rez P1/P2 v domeni racionalnih števil (razreda- Pi in Pa tvorijo elementi, katerih predstavniki vzajemno nastopajo v razredih Ei in E2); prav tako določa rez še element v do- meni realnih števil': ta element je lahko ali zadnji element v raz- redu El ali prvi element v razredu E», ne da bi m-u karkoli bilo pred- hodno v razredu Ej in ne da bi mu karkoli S'ledilo v razredu Ei, to se pravi, od tistih elementov, ki predstavljajo elemente domene racio- nalnih števil, kar bi bilo absurdno. Prav narobe pa' ni mogioče dokazati obstoja točke, določene z vsa- kim rezom neke mno'žice točk na neki črti. Lahko formuliramo samo aksiom, ki zagotavlj-a možnost biunivoknega korespondiranja med realnimi števili in točkami nieke premice. Brez tega a-ksic'ma to korespondiranje ni niti dano niti ni razvidno. Evküdovo delo priča o tem,, da je mogoče tudi brez njega doikazati številne in pomemihne lasitnosti prostora. Zadostuje mu Arhimedov aksiom, ta pa je, kot ve- mo, neodvisen od CJantor-Dedekindoveiga aksioma. Evklidski sistem velikosti je,kot po,kaže Bourbaki, opredeljen s pomočjo dveh zakonov povezofvanja: s pomočjo notranjega гакош (seštevanje) in s pomočjo zunanjega za'kona, z domeno O'paratcrjev Abelove skupine razmerij, ki jih opredeljujeta tako Arhimed'ov ak- siom' ,kot tudi definicija -proporca.' Kot vemo, povezuje zunanji zakon, ki je definiran na mn'ožici E, z elementi a, b, c ..., za domeno operatorjev Ü, z elementi a, ß, •/, sleherni element kartezijianskega zmnožka E x ß, potemtakem s-leher- no dvojico (a, a), (a, ß), ... z elementom iz množice E. To pomeni: 1) Razmerja med- velikostmi sama niso velikosti; velikosti tvorijo aditivni sistem, razmerja pa Abelovo skupino. 2) Obstaja četrta sorazmernica. Če sta -dana vehkost A in razmerje B ——— , potem obstaja na podlagi zunanjega zakona povezovanja neko B A B razmerje -ki je enako razmerju-- A' B' Bourbaki sklepa takole: »Tako ko-nstruirana univerzalna domena operatorjev bi bila potemtakem za grške m'ate-matike e-kvivalent tega, kar je z-a nas množica realnih števil; sicer je jasno, da- so imeli s seštevanjem velikosti in z množenjem razmerij med velikostmi ekviva- le-nt za to, kar je za nas korpus realn'ih števil, četudi v veMko manj pripra'vni obliki.« Ta stavek vsetbuje omejitev, ki popravi prej nave^ deno trditev, po kateri teorija realnih- števil »nujno izhaja« iz načel teorije o velikostih. Namesto neke nujne- implikacije imamo zdaj neko ekvivalenco »za nas«, ki vzpostavljamo korespondenco med sistemom, opremljenim z enim notranjim in enim zunanjim zakonom, ter kor- pusom realnih števM, opremljenim z dvema notranjima zakonoma. Ta »za nas« je učinek rekurence, ki omogoča sodobnemu mate- matiku razumevanje grške matematike. Т04 da je ek-vm-alenca »za 158 nas«, že implicira, da ta ekvivalenca istočasno prinese na dan isto, po oemer se grška matemiatika .raaliikuje od naše. V sodobni matematiki nahajamo sredstva, s pomočjo katerih razumemo razloge, fci so pod- laga za uispeh grške teorije, obenem pa razumemo tudi omejitev pod- ročja tega usipeha. Prav tako razumemo, da je bilo potrebno za odstra- nitev te cmejitve in za obravnavanje razmerij kot števil — kar zagotav- lja napredek v obliki razširitve uporabe in raziskovalnega področja — včasih plačati z odstopanjem od strogosti,^® — z odstopanjem, kate- rega učinki bodo iziginili le s stroigo definicijo števila in z aritmetično konstrukcijo kontinuuma. Če bé imeli opravka z ekvivalenco na sebi, če bi teorija realnih števil »nuij^no izhajala« iz eklidovistoih temeljev, potem ne bi razumeli niti tega odstopanja niti tega napredka. Teorija realnih števil' potemtakem ni »implicitno vsebovana« v ddu grških matem-atikov in napredek ni neka eksplikacija (nič bolj kot odstopanje ni neka implikacija). Napredek in odstopanje sta premestitvi — z ozirom na proučevani predmet — a tudi epistemo- loški normi; EvikUd proučuje velikosti in pokaže, pod kaikšnimi pogoji obstaja razmerje ali enakost razmerij in kaj se s tem^zgodi. Dedekjnd in Cantor pro'učujeta množico realnih števil kot takšno (in množico velikosti, kolikor prepoznamo njuno biunivokno ustrezanje), a ne zato, da opišeita' odnose med elementi, pač pa zato, da s-prostita značilnosti množice same (njeno kontinuiteto). V tem in v onem' primeru ne go- vorimo o isti stvari, ravno zato tudi ne gov-orimo istega jezika: raz- lika ni zgolj v formulacijah iste st'vari: ker pač vemo, pod kakšnimi pogoj'i lahko temelijne lastnosti neke množice določajo, kaj lahko na- redimo z njenimi elementi in kaji lahko o njih- trdimo, nam to, kar Dedekind in Cantor rečeta o svojem predmetu, omogoča, da razume- mo tisto, kar Eudoksi in Evklid rečeta in česar ne rečeta o svojem. Vrnimo se k analizi Scholzovega te;ksta. Če konstrukcija iracionalnega šitevila pred-postavlja predhodno poznavanje sistema racionalnih števil, potem. Grki niso konstruirali ira- cionalnega števila, ker niso imeli racionalnih števil; teh pa niso imeli zato, ker jih niso hoteli imeti: »Z drugimi besedami: Neobstajanje racionalnih števil na področju grške matematike ni naključno de'jistvo, pač pa rezultat zavestnega procesa izkljaičevanja.« Do tod smo razvi'Mi matematično utemeljen rekurentni odgovor na določen zgodovins'ki problem. Na tem področju se zgodovinopisju po- sreči — s pridržkom epistemološkega čuta pri izbiri »ods'kočne des.ke< za- rekurenco — da doseže tisto strogost, ki je utemeljena v tisti zna- nosti, ki piše njeno zgodovino. Ostane še vprašanje: Zakaj so Grki odklanjaliv da (racionalna') razmerja obravnavajo kot števila? Rekurentni odigovor na ta z^do- \TjnEki problem ni matematičen, marveč e'pistemološki. Odvisen je od tega, ka'ko je pojmovana narava števila. Scholz ne ločuje med obema oblikama odgovora: a vendarle se mi zdi neizogibno razločevanje med njunima ravnema in načinoma strogosti. Da bi odgovoril na to drugo vprašanje, se Scholz ponovno skli- cuje na Dedekinda, tokrat na njegovo delo Was sind und was sollen die Zahlen? (188в): »Števila so«, pojasnjuje Dedekind, »svobodne stva- ritve Človeškega duha'.« To pomeni, da- je edina predpostavka za nji- hovo kons'trukcijo, kot tudi konstrukcijo naravnih števil, zmožnost mišljenja, pojmovana kot zmožnost raizločevanja, združevanja, po- stavljanja v medsebojno zvezo, abstrahiranja in logičnega skle- panija. K temu Scholz pripomni; da lahko najbolje izrazimo to, kaj M za Grke števila, če rečemo, da števila ravno niso svobodne stvaritve človeškega duha. To je v zvezi s pojmovanjem; ki so g^ Grki imeli o mišljenju in védenju kot o reprodiukciji in zajetju nečesa, kar ob- staja zunaj mišljenja, če pa obstaja ko'ncept le za to, kar je, če je vé- denje zgolj védenje o neki preekis'istentni biti, če to, česar ni, lahko označimo samo kot prazno, ne pa kot spoznano, kot pravi Aristotel, 7- potem lahko razumemo, zakaj je za Grke edino teorija naravnih števil znanost, kajti samo pozitivna cela števila so. Po krizi, ki nam o njej ostajajo Zenonovi argumenti kot simptomi, Grki odklanjajo pojmovanje števila' kot črte ali kot skupka točk, kljuib prevladujoči anedi v nj'Uhoviem »geometrizmu«. števila so nare'jena za štetje tega, kar je, obstajajo le, kolikor se lahko uporabljajo na darui mnogote- rosti, na katero pa jih ni moč zvesti: »dve« nista dve roki, аД dva Vola, aH katerikoli dve stvari, pač pa je dve tisto, kar omogoča, da rečemo dve roki ali dva vola.i» šteti pomeni tvoriti povezavo med 159 minožiico obS'tojiečiih stvari in množico števiil, Id obs'loje. Prav narobe I>a so raciiomakiia števiiiai umetno računske tvorbe, kcrobinacige ozna- čitev, katerih iigra ne predstavlja ničesar: računati ne pomeni spo- znati,, rokovati' z nečim ne pomeni vedeti.. Naposted oitiraj'mo še Scholiza': »Zadnji iraz-log, zakaj Grki niso konstruirali iracionalnih števil, je pojem znanstvene matematike, ki načelno ne dcpvišča razširitve področjia naravnih števil'; in sicer zato, ne ker edinko naravna števila zadovoljujejo postulat o obstoju, neodvisnem od sleherne sam'ovolje mišljenja, medtem ko je izpolnitev- tega postulata — pri grškem dojemanj,u spoiznavioKwniega rniišlj'enja in presojanja — sam.a spet nujen pogoj za to, da je znanstvena ma- tematika sploh možna.« Scholzo'va ana'l'iza impl'icira potem'takem dva načina uporabe re- kurence: 1. Prvi se utemeljiuj'e na (izbrani) aktualnosti znanosti, da bi po- jasnila pomen stare znanosti; problem, Id' se torej postavlja, j'e prob- lem pertineritnosti izbire, ki v a'ktualnem utrjuj'e oporno točko re- kurence. A potem ko je izbira opravljena, ne 'sme pa izključevB'ti drugih, j.e potek arialiize zagotovljen. Izhodišče daje potemtakem epi- stemološka odločitev; toda ta odločitev ni arbitrarna: izberemo tisto, ki daje naj'Večjo gotovost, strogost in razširitev pri ponovni postavitvi prabliemiov in pri preformulaciiji konceptov, to se pravi, pri predočit\-i »matematično uitem'eljene objektivnosti nas'tanka matematike.« 2. Drugi način uporaibe rekurence predpostavlja tudi izbiro filo- zofskih referenčnih točk. A v tem pri'meru epistemologija neke ak- tualne znanosti vodi epistemologijo pretekle znanostiu Epistemiološki izbiri znanstvene se pridruži filozofska izbira neke ep'iste'm'ološke re- ference. Analiza nadalijnjih primerov bi omo'gočila pokaz tega, pod fcakšnimii pogoji sta ti izb'iri združlj-ivi; prav tako bi pokazala, da sta ti izbiri nujni in da ni mogoče na račun ene opustiti drugo. Zgodo- vina' znanosti je epistem'ologija in filozofija in actu natančn'o zato, ker poteka konistitucija njenega medmeta prek uigranosti dvojne re- ference, zmaniîtvene (predmet epistemološke izbire) in epistemološke (predmet filozofske izbire, ki jie izbira na drugo stopnjo, izbira izbire), ki utemeljuje rekurenco. B'rez epistemološke reference je znanstvena referenca arbitrarna; brez znanstvene reference pa je epistemološka referenca nenatančna in brez stnogostL Vrhu tega pa, pomeni odreči se epistemološki izbiri reducirati zgodovino na kronologijo rezul- tatov in odkritij in pomeni potemtakem narediti filozofsko izbiro, to je, jema'ti bonce'pt zgodovine kot dan in ne kot koncept, ki ,ga je treba konstruirati, kot je pokaz-ail Sartonov primer; odreči se fUozoistì iabiri, to je, odklanjati urejanje nastanka znanosti s pomočjo epi- stemoloških vrednot, sprioščenih na podlagi te izbire, to se pravi še, da naredimo epilstemološko izbiro, namreč izbiro neo'bstajanj.a epi- stemologije, v 'prepričanju, da je znanstveni dis,kurz že tudi diskurz o znanosti, da si je znano'st presojna in da ji je lastni nastanek ne- posredno dostopen. Navsezadnje bi glede na to,, kar smo prej povedali, lahko ugovar- jali, da s Scholzom in Bouirbakijem naš primer zadeva le zgodovinio matematike. In reis je, kot sem že dejal, da ototajajo le zgodovine znanosti iin celo sam'O zgodO'vine odsekov iste znanosti, A to se ne sme razpustiti v arbitrarnost in nepovezanost pravil, ki napeljujejo h kon- strukciji koncepta zgodovine znanostih Drugi prim-eri bi mora'li še pokazati, kako se uigravala rekurenca i,n sistem epistemolo'ških in fi- lozof'skih izbir, ki utemeljuje samo rekurenco. Ko Bachelard iz svoje analize epistemioloških ovir izključi matematično spoznanje in piše; »Zgodovina matematike je čudež pravilnosti. Pozma obdobja zastojev, ne pozna pa obdo'bij zmoite«,,2o ni gotovo, ali se je mogoče brez zadrž- kov strinjati s to sodbo. Ugotovili smo že, da napre'dek v matematiki ni nujno linearen in monodroms'ki, pač pa je nasledek premesti'tve koncepto'v in epistem'oloških norm. In zgodi se celo, kot kaže grška mate'matika, da matematično védenje dciločene do'be — z ozirom na potek zgodovine — samega sebe naredi za oviro. In končno, če kot dva ekstremna primera drugo naS'proti drugemu postavimo ша- tem-atiko nai eni stra-ni' in »hum-anistične vede« nai druigi^ rekoč skupaj s Foucaulitom, da »je zgodovina matematike nene'hno na tem, da pre- 160 stopi mejo epistemološkega opis-a; epistemologija 'znanosti', kakršna sta psiibologiija ali socioloigdija, pa nenehno meji na genetičen opÌ3>«2i — če smatramo to nasprotje, kot da je enkrat za vselej dano in kot da obmejuje polje zgodovine zneoosti, ne pomeni dragega, kot da na podlag nelegitimnega prehoda na miejni primer etetrapoliramo dve situaciiji, ki' se dejanisfco lahko srečata na torišču rekiurence. A ni nujno potrebno, da se S'klicujemo na »posredne znanostii«, da bi zavrnili to dTOjno ekstrapolacijo in da bi se prepričali, da »vsaka znanost« — potemtakem tudi matematika — »predstavlja nek prostor zgodo- vinskosti, ki ne sovpada z igro nijieiA oblik«, in da »vsaka znanosit obstaja v pcûju nekega védenja, ki ne predpisuje zgolj sosledja epizod, temveč določa,, po sistemu, ki ga je mogoče opisati, njiene formacij'ske мкопе«, v primeru matematike pa to pomenil: matematično utemelje- no objektivnost, nastanka miatematike, označitev polja, ki ureja zapo- vrstnost matematikiovih dejanj. K zadnji točki bi lahko pristavili, da se nam je v visakem primeru za matematiko izkazalo to; da nah,aja opis sistem,a formiacijiskiih zako'nov, ki upravlja zgodovinsko polje ve- denja, svoja orodja ravno v polju, matematike. Vendar to, kot smo že deja'li;, nikakor ne implicira abso'rbcije tega opisa v matematiki, oziroma pomešanja predm-eta zgodovine neke znanosti s predmetom te znanosti. Za sklep se moramo vrniti k začeteim -vprašanjem, čeprav so brili odgov'ori nanje dani že spotoma. Kako zgodovina znanosti zadeva znanost? Zadeva jo z naravo svojega interesa: ta interes je epistemološki. »Brez povezave z zgodo- vino znanosti bi bila epistemologija povsem odvečnai podvojitev zna- nosti, o kateri naj bi razpravlj'ala.«^^ Narobe lahko rečemo:, da bi bila zgodovina znanoisti brez povezave z e'pistemoloigijo, zgodovina; o kateri ne vemo, niti o čemi govori niti za,kaji govori, kar duhu nedvomno zai- gotavlja določeno udo'bje. Kako znanost zadeva zgodovino znanosti? Metoda zgodovine zna- nosti predpositavija v splošni obliki rekurence formacijo —• četudi le deilno — na nekem odseku znar.stvene dejavnosti; s tem se postavlja praktičen probliem izoblikovanja zgodo-vinarjev znanioisti in tistih insti- Vdcij, 'ki bi jim omogočaiLe srečevanje z znanstvenimi razisko'Valci. Za koga obstaja zgodovina znanosti? Komaj da obstaja še kakšno področje, ki bi bilo primernejše za iz obliko,va'nje po'gojev skupnega dela filozofov in znanßitvenikov. ' Po izteku teh predavanj je izšla zbirka člankov Georgesa Canguilhema z naslovom: »Etudes d'Histoire et de Philosophie des sciences«, še neobjavljeni uvod, ki obravnava Predmet zgodovine znanosti (Objekt de l'histoire des scien- ces), bi na videz oporekal naši trditvi. Vendar gre pripomniti, da avtor postavlja yrašanje najprej v splošni in nedoločeni obliki »česa«: Zgodovina česa je zgo- dovina znanosti?« (str. 9) in nato pojasni: »Objekt zgodovinarja znanosti lah- ko razmejimo le z odločitvijo, ki mu dodeljuje pomen in važnosti (str. 18). Tezo ifga članka povzemamo takole: ' predmet zgodovine znanosti ni predmet znanosti. ' odnos med zgodovino znanosti in njenim predmetom nI odnos med zna- nostjo in njenim predmetom. ' zaradi tega zgodovina znanosti vzdržuje z znanostjo odnos, là je hkrati paradoksen in bistven. Tu skušamo specificirati ravno ta odnos. 2 Communication à la Société française de Philosophie /Poročilo Francoske- mu filozofskemu društvu/, objavljeno v biltenu iz leta 1964. Cf. ta tekst v do- datku E. = Cf. G. Canguilhem, O. C., str. 20 si. ' Jasno je, da je »formalizem« mišljen tu v filozofskem pomenu, ki nim.i ШС skupnega z znanstvenim, logično-matematičnim konceptom formalizma. Nič, razen ne razumevanja, nas ne pooblašča, da z razvojem formalnih metod v ma- tematiki in formalizma v matematični logiki upravičujemo neko, po formali- stični maniri narejeno filozofijo (kakršna je, denimo, filozofija »logičnega pozl- Uvizma« ali določenega strukturalizma), čeprav v še nedodelani obliki bi epi- «emologija, kakršna je n. pr. Cavaillèsova, pričala o nasprotnem; tako pa je ^ato, ker je »napredek« (ali proces znanosti) »material ali pa se nahaja med po- sameznimi bitnostml« (nikakor pa ni prehod ene oblike v drugo in še manj pre- »od iz neizoblikovane snovi v predpisano obliko), ker samo »filozofija koncepta« 'anko da znanstveno doktrino. Glej zadnje strani dela Sur la logique et la Théorie "S la Science, kjer se (na strani 77) loteva ravno problemov zgodovine. " Cf. dodatek D. ' Koristno bi bilo pripomniti, da Tannery v knjigi o grški geometriji (Géo- métrie grecque) skuša s pomočjo zgodovine rešiti problem »prihodnosti znano- 161 sti« in se sprašuje o propadu grške matematike: »Pravi problem, ki se danes ob tej zgodovini vsiljuje, je v tem, da preceziramo okoliščine in določimo vzro- ke minulega propada, da bi na ta način spoznali predvidnostne ukrepe, ki bi z njihovo pomočjo preprečili prihodnji propad.« V resnici je problem prihodno- sti znanosti epistemološko napačen, smiselen je le v razmerju do pozitivistične ideologije, ki predstavlja oviro za konstrukcijo stroge zgodovine znanosti. ' Ob strani puščam izoblikovanje bachelardovskega koncepta dialektike, ker perdpostavljam, da je znano. Cf. G. Canguilhemov članek. Etudes d'Historié et de Philosophie des Sciences. ' O. C,. str. 95-96. ' Natančno navajam, kaj iz tega teksta porabim za svoj namen, ki pa se ne sklada z namenom, ki mu ga je v prvi vrsti odkazal Bacherald; pri njem gre za ■ponazoritev kritike meyersonovske eksplikacije. V tem oziru mu ne moremo oči- .tati zgodovinske arbitrarnosti, kajti ta v ničemer ne zadeva njegovo namero. '» Cf. str. 86, 87, 98, kjer se pojavlja ta beseda. " Cf. Nietzsche; Werke I, München 1969, str. 229 si. " Cf. v tem oziru Koyréjevo pojasnitev v Etudes Newtoniennes, str. 87. »V 18. stoletju so zelo pogosto po Plutarhovem zgledu primerjali aii zoper- stavljali Newtona in Descartesa. To se več ne dela in vemo, zakaj je tako: kar- tezijanska znanost za nas v celoti pripada preteklosti, medtem ko je newtonov- ska znanost, dasiravno sta jo nadomestili Einsteinova relativistična mehanika in sodobna kvantna mehanika, še vedno živa. A v 18. stoletju ni bilo tako, vsaj v prvi polovici ne. Kartezijanska filozofija, ki je ob koncu 17. stoletja navdihala največji del znanstvenega mišljenja v kontinentalni Evropi, je še vedno bila de- javna sila ... Znano pa je, da je newtonovska fizika (...) dosegla obče priznanje v Evropi šele po dolgem boju proti kartezijanstvu.« Bolje bi ne mogli oprede- liti programa zgodovine znanosti kot tako, da utrdimo pogoje, ki morajo ume- stiti rabo rekurentne sodbe. И Canguilhem, op. cit. str. 14; cf. tudi slovenski prevod, " Cavaillès, Philosophie mathématique, str. 36. Hkrati uporabljam tako Cavaillèsovo kot tudi Scholzovo analizo. " Vemo, da naravna števila (edina števila za Grke) ne tvorijo skupine. " Cf. dodatek F. " Kolikor le-ta podaja pogoje, pod katerimi so razmerja enaka, dejansko rabi kot definicija razmerij » v abstrakciji« od njih. •• Bourbaki, str. 610. Cf. tudi str. 69. » Platon, Phiiebos, 56 de ■» La formation de l'esprit scientifique, str. 22. " Cahiers pour l'Analyse 9 /Généalogie des sciences/ str. 36. " Canguilhem, op. cit. str. 12; cf. tudi slov. prevod v pričujočem izboru Prevedeno po: Michel Fichant, Michel Pêcheux: Sur l'histoire des sciences. Maspero, Paris 1969. Prevod Jelica šumić-Riha. 162 Georges Caiigxiilhem OBUEKT ZGODOVINE ZNANOSTI' če rgodovino znanosti opazujemo z vidñikav ki gai i^nuja v zbor- niku atotov kakega kongresa,, lahko prej Meiljia za rubriko kot za di- sciplino aia koncept. Ruibrika se sikoraj nedoločno razširja ali krči, medtem ko se koncept, ki vključuje operativno ali razEojeivalno nor- mo, v sivojem obsegu ne more spreminjati brez popravkai svoje vse>- bine. Na ta način so v rubriko zgodovina znanosti vpisani tako opis nedavno najdene stare morske karte kot tematiska analiza zgradbe do- Icòene fizikalne teorije. Torej, ni brez kcriE.ti, če se najprej vprašamo o predstavi, ki si jo o zgodovini znanos-ti ustvarjajo tisti, ki se zanjo tako zelo zanimajo, da jo pišejo. Zaradi tega početja je bUo že dolgo zastavljenih veliiko vprašanj in se še naprej zaistavlijajo. Ta vprašanja so-: Kdo?, Zakaj?, Kako? Je že tako, da se osnovno viprašanje, ki bi moralo biti zastavljieno, skoraj nikoli ne zastavlj'a, namreč vprašanje Česa? Zgodovina, česa je zgodovina znanosti? To vprašanje ni bilo za&tavlj'eno, ker se na splošno zdii odgovor nanj, podan že v samem iz- razu zgodovina znanosti (množ.) ali znanosti (edn.). Na kratiko povzemimo, kako se danes večinoma formulirajo vprašanja Kdo, Zakaj, Kako. Vprašanje Kdo? potegne za seboj viprašanje Kje? Drugače pove- dano, zahteva po raziskovanju in poučevanj.u zgodovine znanosti,, gle- de na to, ali jo zaznavajo v tem. ali onem že specificiranem področju védenja, vodi k nj-eni ustalitvi tu alii tam v prostoru univerzitetnih institucij., G. Bernhard Sticker,, direktor Inštituta za zgodovino zna- nosti v Hamburg! je poudaril protislovje med cilijem in metodo.^ Cilj bi moral zgodovino znanosti vmestiti na naravoslovno faku-lteto, njena metoda pa na filozofsko fakulteto. Če imam,o zgodovino znanosti za vrsto znotraj nekega rodu, bi morala imeti svoje mestoi na Centralnem inštitutu za zgodovinske discipline. Specifični interesi po eni strani zgodovinarjev in po drugi znanstvenikov jih dejansko jwivedejo do zgodovine znanosti le po stranski poti. 0,bča zgodovina je predvsem politična in socia,lna zgodovina, dopolnjena z z,godovin.o relligio'znih ali filozofskih idej. Zgodovina družbe kot celote, kar zadeva sodne institucije, ekonomijo, demografijo, ne zahteva z nujnostjo zgdovine znanstvenih metod in teorij kot takih, medtem ko se filozofski sistemi nanašajo na vu-lgarizirane znanstvene teorije, torej zbledele v ideo- logije. Po drugi strani sami znanstveniki ne potrebujejo zgodovine znanosti neodvisno od minimuma filozofijie, saj se brez teigia o svoji znanosti ne bi mogli pogovarjati z neznans'tvenimi sogo,vorniiki. Pred- теет v Francij je prav redko — z izjemo Bourbakija — da vključijo njene rezultate v prikaz svojih posebnih del. Kadar priložnostno po- stanejio z^dovinarji/ znanosti^, je to iz razlogov, ki so notramjim. zah- tevam njihovega raziskovanja tuji. Tedaj pa ni izključeno, da jih nji- hova kompetenca vodi pri izbiri vprašanj prvenstveneiga pomena. Tak je bil' v zgodovini mehanike primer Pierra Duhema, v zgodovini me- dicine pa Karla Sudhioffa in Harveya Cushinga. Kar se tiče filozofov, lahko pridejo v stik z zgodovino znanosti bodisi tradicionalno in po- sredno preko zgodovine filozofije, kolikor je taka filozofija v svojem času zahteva.la od triumfalne znanosti, da ji pojasni poti in sredstva militaintnega spoznanja, bodisi bolj neposredno preko epistemologije, kolikor se ta kritična zavest aktualnih metod nekega swjemu objektu šdel^-atnega védenja čuti po.klicanov da z opozorilom na težave, ki so odložile njegovo zmago, slavi njegovo moč. če je na primer biologu in se bolj matematiku probabilistike kaj malo važno raziskovanje tega, kaj je lahko Augustu Comtu in Claudu Bernardu preprečilo, da. bi v XIX. stoletju priznala veljavnost statistič-neiga računa v biologiji, pa ne velja isto za tis,tega,, ki obravnava proba,bildstično vzročnost v bio- wgóji v okviru epistemologije. Če ima filozofija z zgodovino znainosti »lij neposreden odnos kot zgodovina ali znanost, pa bo treba še po- kaza.ti — kar bomo poskusili kasneje — da velja to prav pod pogojem, ia na tej osnovi sprejm.e novi status svojega odnosa do znanosti. Odgovior na vprašanje Zakaj? je simetričen odgovoru na vpra- 163 šanije Kdo? Za ukvairjamije z zgodovino znanosti oibetajajo trije razdogi: zgodovinskiii, znanstveni, filozo&ki. ZgodovinsO^ znanosti znnainji raz- log, dojiet kot diskurz, ki je preverjen na omejenem področju izkustva, se kaže v praksi komemoracij, v pojavu tekmovailnosti pri iskanju in- tetekituailnega očetovstva,, v prepirib okrog prioritete — kot v tistem, ki ga je izzval Joseph Bertrand v svoji Akadaniski bvaiinici Nielea Непалка Albla (Eloge académique de Niels Henrik Aibel) okrog od- kritja eliptičnih funkcij 1827. Ta razloig je akademsiko dejstvo, pove- zano z obstojem in funkcijo akademij, in z mnoštvom nacionalnih aka- demij. Obstaja pa bcilji izrazito znanstveni interes, ki ga izkušajo znanstveniki kot raziskovalci in ne kot akiadlemiiki'. Kdor dospe do dotlej nepojmljiviega teoretičnega ali ekspetrimentaiLnega rezultata, kii je za njegove sodobnike presenetljiv, zaradi nemožne komunikacije ne naleti na nobeno oporo v znanstvenem svetu. In ker mora kot znao- stveniik verjeti v o'bjektivnost svojega odkritja, raiaiis-kuje, če po na- klj,ijčju to, kar misli, ni bilo že mišljeno. Iznajditelj iziKnlja svx)je pred- hodnike, vitem ko išče potrditev svoje iznajdbe v preteWcsti, ker v ti- stem času tega pač ne more storiti v sedanj-osti. Taiko je Hugo de Vries ponovno odkril mende-lizem in odkril' Mendia. Strogo filozofski razio,g slednjič izhaja iz tega, da bi bila spozna-vina teorija brez nanosa na epistemologijo razglabljanje v prazno in da bi bila epis'temologiija brez povezave z zigodovino znanosti povišem- odvečna podvojitev zna- nos'ti, o kateri naj b'i razpravljala. Odnose med zgodovino znanosti in e'pistemologijo lahiko rsz-ume- mo v dveh nasprotujočih si smislih. Dijksterhuis, avtor dela Die Mechanlcsicrung des Weltbildes, meni; da zgodovina znanosti ni le spomin znanosti, temveč tudi laboratorij epistemologije. Izrek je bil pogosto citiran, teza je naletela na naklonjenost mn-ogih specialiistov. Ta teza ima manj znanega predhodnika. Flourens' v svoji Hvalnici Cuvierja (Eloge de Cuvier), sklicujoč se na Zgodovino naravoslovnih ved (Histoire des Sciences naturelles), kii jo je izdala Magdedaine de Saint-iAigy, raziglaša, da ukvarj'anje z zgodovino znanosti pomisni »iz- postaviti čl'Oveški duh izkustvu.. . narediti eksperimentalno teorijo človeškega duha«. Takšno poj'movanje se vrača k posnemanju odnosa znanositi do objiaktov, katerih znanosti so^ Dejansko je eden od teh od- nosov ekis-perimeratalno razmerje, in poudariti moramo, da je treba prav ta odnos uvoziti in presaditi iz znanosti v zgodovino. Razen tega ta teza zg'0d0,viniske metodologije vodi pri svojem nedavnem zagovor- niku do epistemološke teze o o'bstoju večne znansitvene metode, ki v določenih obdobjih drema, v drugih pa- je budna in dejavna. Teza, ki jo ima Gerd Bucbdahl^ za naivno, s čemer bii se strinjali, če bi lahko to velja'1'O tudi za empirizem ali pozitivizem, ki ga navdihuje. Pozitivizem, tukaj ne kritiziramo brez motiva. Med Plourensom in Dijksterhuieom' je znani učenec Augusta Comta Pi'erre Lafitte defini- ral vlogo zgodovine znanosti kot vlogo »mentalnega mikroskopa«^; njegov razodevajoči učinek je uvajanje zakasnitve in distaince v obi- čajno razlago znanstvenega védenja z сротагјашјет na težave pri izumljanju in razširjanju tega védenja.. S podobo mikroskopa ostane- mo znotraj laboratorija, in v predstavi; da je zgodoviiina le vpeljava trajanja v prikaz znanstvenih rezultatov, se nam raizfcrije pozitivis-tič- na predpostavka. Mikroskop priskrbi povečavo nekegai brez njega danega razvoja, čeprav je viden le skozenj. Tudi tu je zgodovina zna- nosti znanostim, tisto, kar je detekeijsikii znamstvenii aparat že vzpo- stavljenim objektom. Da bi razumeli funkcijo in smisel zgodovine znanosti, lahko mo- delu laboratorija postavimo nasproti model šole ali sodišča, ne'ke in- stitucije in mesta, kjer se razsoj'a o preteklosti viédenja; o véiden'ju preteklosti. Toda tu je potreben sodnik. Prav epistemologija je pokli- cana za to, da zgodovini priskrbi princip raizsojanjia, vtem, ko pokaž« poslednji jezik, ki ga taka zmanost uporablja, na primer kemija, i® ji tako omogoča, da poseže nazaj v preteklost do trenutka, ko ta jeak preneha biti intelegibilen ali iwevedljiv v katerega drugega, prej upo; rabljenega', bolj ohlaijmega ali bolj vulgarnega'. Jezik kemikov XIX, stoiletja naleti na svoje semantične vrzeli v obd'Obj,u pred La'voisier- jem, ker je Lavoisieu uvedel novo nomenklaturo. Toda nismo dovoi; zapazili in občudovali, da, je Lavoisier v uvodu k Elementarni obde- lavi kemije (Traité élém,enta'ire de chimie) hkrati prevzel odgovor- nost za dve odločitvi, ki so m,u jih, aH bi mu jih lahk'O očitali, »da j« spremenil jezik, ki so ga govorili naši učitelji«, in da v svojem delu 164 ni dal) »nobene zgodovinEÍkie predsta\-itve tistìh,, bi so bili pred тгпоо«, kot da bi na kartezijaneki način raziumelv da nii raziiike med uteme- Ijditviijo noveigia védemja in njegovo ločitvijo od višega, kar je po kri- vem zaivzemialo njiegoiv prostor. Brez epiisitemologije torej' ne bi büo mogoče razlikovati dveh vrst zgodovine^, ki veljata za zgodovini zna- nostii, zgodovino zastarelih in zgodovino sankcioniranih spoznanj, to- rej še aktualnih, ker so delujoča. Prav Gaston Bachelard je za-padlo zgiodoivinos postavil nasproti sankciorjirani zgodovini dejistev znan- stvenega eksperimentiranja ali kcnceptualizacij, merjenih cib svežih zmansitvenih virednoitah. Tezo je Gaston Bachelard upora.bil in pona- zoril v mnogih poglavjih svojih epiutemoloških del.' Podoba, ki si jo je o zgodovini znanoisiti ustvaril Alexandre Koyré, in ki jo ponazarjajo njegova dela^ v temelju ni drugačna. Čeprav je bila Koyréjeva episitemologija Mejnersonovi bližja kot Bachelardovi, čeprav je bolj občutljiva na kontinuiteto raciionaiineiga delovanja ko' nia dialektiko racionailietičine dejavnosti, so büe prav zaradi nje Gali- lejske študije (Etudes galUéennes) in Astronomska revolucija (Bévo- luition astronomique) napisane tako, kot so bile. Da bi razliki v oce- njevanju epistemoloških prelomov odvizeli steherni videz kontingent- nosti ali subjieiktivnosti, pa moramo opozoriti,, da sta se v grobem Koyré in Bachelard zanimala za zaporedna obdobja zgcdovine ekisakt- nih znanostii,, ki so bila za miatematično oibdelavio fieikalndh problemov neenako oborožena. Koyré začenja s Kopernikom^ in končuje pri New- tenu, kjer začenja Bachelard. Tako lahko Koyréjeva e'pistemološka orientacija zgodovine služi za preverjanje Bacthelardovega mmenja, da je kontinuiistična zgodovina znanosti zgodovina mladih znanosti. Epistemološki tezi Koyréija kot zgodovinarjia sta predvTSem, da je zma,- iwst teorija in da je teorija v temelju matematizacija — Galilej je na primer bolj arhdmedovec kot platonik — dalije,. da si na poti k znen- st\-eni resnici ni mogoče pirihraniiti zmote. Pisati zgodovimo neke teo- rije pomeni pisati zgodovino teoreitikováhi oklevanji. »Kopernik... ni kopernikanec«.-' Ob sklicevanju na podoboi šole ali sodišča za določi- tev funkcije in smisla zgodovine znanostiv ki si ne prepoveduje znan- s-twnih vrednostnih sodb, se je tre-ba izogniti možnemu nesporazumu. V tej zadevi sodba ni niti čistka niti eksekiucija. Zgodovina' znanosti ffi obrnjen razvoj znanostiv torej ni postavljanje v persipektivo pre- seženih etap, ki bi jim bila današnija resnica pribežališče. Zgodovina znanosti je napor, da bi znova poiskali in pojasnili, doi katere mere so preseženi po-jmi ali stelišča ali metode v njihovi dobi predstavljali ne- ko preseganje in v čem torej presežena preteklost ostaja preteklost neke dejavnostiv ki ji je treba ohraniti naziv znanstvenostii. Dojetje tegH', kaj je bil poduki tistega trenutka, je prav tako važno kot izsta- vitev razlogov kaisnejšega propada. Kako pišemo zgodovino znanosti in kako bi jo m,orali pisati? To vprašanje še tesneje zadeva sledeče vprašanje: zigodovino česa pišemo v zgodovini znanosti? Največkrat to vprašanje dejansko pred- positavlja, da je že rešeno, tako pa se zdi le zaradi tega, ker ni bilo zastavljeno. Prav to se je pojavilo v nekaterih debatah, kjer so si stali nasproti eksternalisti in intemalisti.e kot jih ozmačujiejo anglo- saški avtorji. Eksternalizem je način pisanja zgodovine znanosti skozii pogojevanje določenih dogodkov — ki jih bolj- zaradi tradicije kot na osnovi kritične analize še naprej imenujemo znanstvene — z r.jÉihicvdmdi razmerji do ekonomiskih in socialnih interesov, do tehnič- nih zahitev in postopkov, do religioznih ali političnih ideologij. To je skraitka oslahiljen ali bolje osiromašen marksizem, ki je v rabi v bo- gatih družibah,' Internaliizem — ki ga prvi iimajoi za idealizem — pa meni, da ni zgcdovine znanostiv če se ne postavimo v samo notranjost zr^nstvenega dela, da bi analizirali korake, s katerimi skuša zadovo- ljiti specifične norme, ki dopuščajo, da jo definiramo kot znanost in № kot tehniko ali ideologijo. V tej perspektivii' mora zgodovinar zna- nosti privzeiti teoretsko stališče do tega, kar je sprejeto kot teoretsko aejstvo, torej mora uporabljati hipoteze, paradigme ravno tako kot ssffli znanstvenikdi. Očitno je, da se ena in druga pozicija stekata v stapljanje objekta zgodovine znanosti' z o'bjektom znanosti. Eksternalist opazuje zgodovi- no znancS'ti kot razlago nekega kulturnegei pojava na osnovi pogoje- nc-stii skozi celotno kulturno okolje in jo torej staplija z naturalistično Sociologijo institucij, pri tem pa povsem zanemarja interpretacijo ®€k€ga dis'kurza z zahtevo po resnici. Internalist vidi v dejstvih zgo- 165 dovine znanosti, na primer v hkraitnih od;kritjiih (infinitezimatoi- ra- čun, ohranitev energije), de'jistva, iz katerih brez teorije ne meremo narediti zgodovine. Tu je torej dejstvo zgodovine znanosti v skladu z episitemolioško pozicijo, ki daje v razmerju' do empirične danosti prednost teorigi, obravnav-ano kot dejstvx* znanostii. Pod vpraša'j' piai bi biio treba postaviti stališče — lahko hi reMi spontano in dejansko skoraj 'splošno — ki hoče zgodovino priličiti znanoisti, 'kad'ar gre za razmerje spoznanja do svojega objekta. Vpra- šajmo se torej zgodovina česa natanko je zgodovina' znanosti. Kadar govorimo o znanosti krisitalov* odnos med znanostjo in kri- stali ni odnos rodiilnika kot v primeru, če govorimo o materi malega mačka. Znanost o kristalih je dis'kurz o naravi kristalov, vtem ko na- rava kristalov ni nič drugega kot kristali, pojmovani v svoji samo- identiteti, miineradi, različni od rastlin in živali, in neodvisni od vsake uporabe, ki ji jih podrejamo, ne da bi bili za- to že naravno določeni. Od tistega trenutka dalje, 'ko se kristalografija, kristalinis'ka optika, mineralna kemija, konstituirajo kot znanosti, pos-tane nara-va kristalov vsebina znanositi o kristalih, torej izstavitev objektivnih predpostavk, ki jih odlaga delo hipotez in verifikacij, pozabljeno v prid' svojih re- zultatov. Ko je Hélène Metziger napisala Genezo znanosti o kristalih (La Genèse de la Science des cristaux),'"' j-e VTzpostaviila diskurz o di- skurzih, o naravi krisitalO'V, o diiskurzih„ ki sprva niso bili dobri, znotraj katerih pa so kristali postali objekt, razložen v svoji znanosti. Zgodovina znanosti je torej' zgodovina nekega objekta, ki je zgodo- vina, ki ima zgodovino, medtem ko je znanost znanost nekega objekta, ki ni zi^doivina, fci nima zgodovine. Kristali so nek dan objekt. Tuidi če je treba v znanositi o kristalih upoštevati zgodovino zemlje in zgodovino mineralov, je čas te zigo- dovine sam nek že dan O'bjetot. Tako je objekt 'kristal v odnosu do znanios'ti', ki ga jemlije za objekt nekega védenja, ki ga je treba osvojiti, neodviisen od diskuirza, zaradi česar ga imamo za naravnega, i' Ta na- ravni objekt izven vsake-ga diskurza o njem seveda ni znanstvieni ob- jeflat. Narava sama ni razkosana in razdeljena v znansitvene objekte in pojave, šele znanost konstituira 'svioj objekti od tistega trenutka dalje, ko je na osnovi postavk, ki se jih da sestaviti v celoto, iznašla metodo za oblikovanje teorije, kii jo nadzoruje skrb, da je ne bi ovrgli Kristalografija se konstituira s tistim trenu'tk'O'm,, ko definiramo kri- stalinsiko vrsto skozi' konstantnost kotov med pO'Vršinami, skozi sii- steme simetrije, skozi piraviCnosti med tronkaturami in vrhovi z ozirom na sistem simetrije. »Bistvena točka je,« pravi Haüij, »da se teorija in kristalizacija naiposled srečata in se medsebojno ujameta. Objekit v zgodovini znanosti nima ničesar skupnega- z oibjektora znanosti. Znanstveni objekt, konstituiran skozi metodični diekuirz, je druigii, čeprav ne i,zpelij'ani, v odnosu do naravnega začetnega o'bjeikta, ki bi mu lahko rekli, če se poigramo s smis'lom, pre-tekst. Zgodovina znanosti se ukvarja s tsmd druigimii, nenaravnimi, kulturnimi o'bjekti, toda iz njih ne izhaja nič bolj kot ti ne izhajajo iz prvih. Objekt zigo- dovins'kega disikurza je dejansko zgodovinskost znanstvenega diskurza, kolikor predstavlja ta zgodovinskost udejanjenje nekega od znotraj normiranega projekta, ki pa ga prečkajo na'ključja, zadržujejo ali preusmerjajo ovire, prekinjajo krize, torej momenti sodbe in resnice. Morda nismo d'ovoli poudarili, da je rojstvo zgodovine znanosti kot literarne zvrsti v XVU'I. stoletju predpostavljalo določene zgodovinske pogoje možno'stiv namreč dve znanstveni in dvie filozofski revoluciji, saj sta biH za to potrebni nič manj' kot dve. V matematiki Des'carte; sova algebraionB) geom'etrijai, potem Leibniiz-Ne-wtonov inf'initezimalni račun; v mehanikái in kozmcilo^jái Etescartesovi Principi (Principes) in Ne-wtonovi Principia. V filozofiji ali točneje v spo'znavni teoriji, torej v teoriji o temeljiih znanostiv kartezijanski nativizem in Lockov sen- zuializem. Brea Descartesa, brez razcepa tradicije, se _ zgodovina zna- nosti ne more začeti.'^ Toda jx> mnenjui Desoartes'a je védenje brez zgo- dovine. Da bi se zgodovina, ta nehiv-aležnost zah'tevianega začetka do • »la science des cristaux« zaradi etimološlce poante prevajamo v tem pr'" meru kar z rodilnikom; pravilneje bi bilo seveda »znanost o kristalih« /op. prev./ 166 zaivmjenilh izvorov, poj>aivila kiot dimenrnjia znaniostí, je potireben New- ton im zavrnitev loa rt ezija ruske kozmologije. Zgodovina znanosti je eksplicitno, v obliki teorije izstavljeno ovédenje dejstvav da so zna- nosti Icritični in progresivni diskurzi za določanje, kaj mora v izkustvu veljati za realno. Objekt zgodovine znanos'ti je torej objeikt, kii ni dan in ki mu je nedovršenost bistvena.. Zgodovina znanosti na noben na.- čin na more biti prirodopisje nekega kulitumega objekta (histoire na- turelle d'im objet culturel). Vse prepoigosto je pisana kot prirodo-pisje, ker enači znanost z znanstveniki, znanstveniike pa z njihovo privatno in akademsko bio.^afijo, ali ker enači znanost z njenimi rezultati in rezultaite z aktualnim pedagoškim izrazom. Objekt zgodovinarja znanosti lahko razmejimo le z odločitvijo, ki mu dodeljuje pomeri in važnost. Konec koncev pa to vielja vedno, celo kadar se ta odločitev pod.reja nekritično sprejeti tradiciji. Vze- mimo primier zgodovine vpeljevanja in razširjanja proibabilistične ma- tematike v biologijo in v družbene vede v XIX. stotetjui''« Objekt te zgodovine ne izhaja iz nobene od ve< konstituiranih v XIX. stoletju; ne ustreza nobenemu naravnemu objekti^ katerega spoznanje bi bilo kopija ali opisni pleonazem. Torej zigodovinar sam' iz akitualnega stanja bioloških in humanističnih ved konstituira objekt, kar pa nii logična posledica niti zgodovinski' izid predhodniagia stanja ene same posebne znianoisti, niti Laplaceove matematike, niti Darwinove biologije, niti Fechnerjeve psihiofizike, niti Taylorjeve etnologije, niti Durkheimove sociolo^je. Nasprotno pa lahko Quêtelet, Galton,, Catell in Binet kon- stituirajo biometrijio in psihometrijo šele v trenutku,, ko so neznan- stvene prakse s svojimi učinki opazovanju .preskrbele homogeno ma- terijo, dostopno matematični obdelaivii Človiešika mera, objekt Quête- letoa-ega štiidija, predlF^avljia ustanovitev državnih armad in nabora, in pomembnost kriterijev za odpuščanje iz vojaške službe. Inte-lek- tualne zmožnosti', objekt Binetofvega študija predpostavljajo uvedbo obvezne^ osnovnega šolstva in pomembnost kriterijev zaostalostk V kolikor je zgodovina znanosti aplioira'na na zgoraj, razmejienii objekt, se torej ne^ nanaša le na neko skupino znanosti brez notranje kohe- zije, temveč tudi na ne-'znanost, na ideologiijo, na' politično in sociale no prakso. Tako nima ta objekt svojega niaravnega teoretskega mesta sicer nič bolj v teji ali oni znanosti, od koder bi ga zgodovina prevzela., kot v poMtiki in pedagogiki- Teoretskega mesta tega objekta ne gre iskati drugje kot v zi^dovini znanosti, saj prav ta in samo ta konsti- tuira specifično področj'e, kjer do'bijo svoje mesto teoretska vprašanja, ki j'ih zastavlja znanstvena praksa v svojem- nastajaniju.'s Quêtelet, Mendel:, Binet-Simon so našM' nepričakovana raizmerja med matema- tiko in prvotno ne-znanst-venimi praksami: selekcijo, hibridizacijo, orientacijo. Njihova odkritj'a so odgovori na vprašai^a, ki so si jih zastavili v ne-kem' jeziku, ki so ga morali šele oblikovati. Kritični študij teh vprašanj in odigovorov je zgodovini znanosti lastni o'bjekt, kar zadostuje za odstranitev možnegai uigovora eksternalisitič.ne kon- cepcije. Zgodovina zn'anosti la'hko v specifičnem teoretskem področju, ki ga konstituira, nedvomno razlikuje in dopušča več nivojiev objektov: dokumente, ki jih je treba ka.talogizirati; instrumente in tehnike, ki jih je treiba op-is'aiti; metode in) viprašanja, ki jih j.e trete interpretirati; koncepte, ki jih je treba analizirati in kritizirati., Le ta zadnja nalo'ga popljuje prejšnjim dostojanstvo zgodovine znanosti. La-žje je ironizi'- ralii pomen, ki gei pripisujejo konceptom,, kot pa razumeti^ zakaj brez nj'ih ni znanosti. Zigodoviina iirastrumentov ali akademij je zgodovina znanosti le, če j'ih v njihoviih uporalja'h in namenih' povežem'» s teori- jamiL Za obrušenje optičnih leč potrebuje Descartes Ferrierjai, toda teorijo krivin,, ki jih je traba z brušenjem oblikovati, piše on sam. Zgodoivina' rezultatov védenjia je lahko zigolj kronološko zapiso- ^■aпlje. Zgodovina znanosti zadeva 'a'ksiološko dejavnos't, iskanje res- nice, Znanstvena dejavnost kot taka se pojavi šele nai ni.-voju vprašanj, iD^d, konceptov. Zato čas zgodovine znanosti ne more biti stranska Wja splošneigai časovnega poteka. Kronološko zgodovino irus-trumentov Л rezultatov lahko razkosamo .glede nia o'bdobja splošne zgodovine. Civilni čas, v katerega vpisujemo biografijo znanstvenikov, je za vse fnak. čas nastanka znanstvene resnice, čas veri-iikacije, ima v istih t>|^.bj'ih splošne zgodovine za razliične disicipline različno tekočnost Љ visikozniost- Menidieljejieva periodna klasifikacija elementov je posfie- süa razvoj kemije in spodbudila atomisiko fiziko, medtem ko so druige 167 znanosti ohranjate umerjeni tempo. Tak» zgodovina znanostii, zgodovi- na napreduijočegai cdnosa razuma do resnice, sama proizvaja svoj ča«, in to počenja različno glede na trenutek razvog.ai, na osnovi katerega si zasitavili nalogo, da v predhodnih teoretskih diskurzih oživi tisto, kar takratni jezik še omogoča razumeti. Znanstveno odkritje po^ši do- ločene diskurze, ki kot diskurz Gregorja Mendia v svojem času niso bili razumljeni, razveljavi druge diskurze, katerih avtorji so mislili, da morajo ustanoviti šolo. Smiisel zgodovinskih prekinitev in navezav sicer lehko aa zigodovinarja znanosti izvira le ie stika s svežo zna- nostjo. Stik vzpostavi epistemologija, kot je učil Gaston Bachelard, pod pogojem, da je budna^ Tako pojmovana zgodovina znanostii je lah- ko le negotova; potrebna popravljanjai. Za modernegai matematika odnos zaporedja med Arhimedovo metodo izčrpnosti in inifiniitezimal- nim računom, ni isto-, kot je bilo za Montuclaja, prvega velikega ago- dovinarja matematike. To pomenil, da ni miožne definicije matemati- ke pred matematiko, torej pred še nedokončanim zaporedjem odkritij in odločitev, ki matematiko konstituirajo.. »Matematika je nastaj.anj'e«, je rekel Jean Cavaillès.''' V teh poigojih lahko dobi zgodovinar znai- nosti začasno defiiniiciijo, kaj' je maitem.atično, le od sodobnega mate- matika. Zaradi tega mnoga nekoč za matematiko pomenljiivia dela iz- gubijo svoj miatemiatični pomen, z vidika, nove strogosti postanejo tri- vialne aplikacije.17 Od vsake teorijie upravičeno zahtevamo, naj' priskrbi dokaze pra'k- tične učinkovitosti. Kakšen je torej' za zgodoivinarja znanosti prak- tičnii učinek teorije, ki mu priznava avtonomijo neke disciplina, m'e- sta, kj.er se študirajo teoretska vprašanja; zast.avljenai v znanstveni pra'ksi. Eden od najipcm'embnejših praktičnih učinkov je odstranitev tistega, kar je J- T. Clark im-enoval. »virus predhcdnika«.i8 Strc.go vzeto, če bi obstajali predhodiniki, bi zgodovina znanosti izigub-ila ves smisel, saij bi sam.a z'nanost imela, zgodovinsko dimenz'ijo le navidez, če bi bil v anti'ki, v obdoibju zaprtega svietai, v kozmologijli m.ožen predhodnik kakega misileca iiz obidobja neskončnega uráverzuma, bi bil niEmogoč tak študij' zgodovine zniancsti in idej, kot je bil Koyré- jev..'" Predhodnik bi bil mislec, raziskovalec, ki bi b'üi nekoč prehodil košček pioti, ki bi jo kasneje do'končal nekdo drug. Sa.mo všečnost v iskanju, najdevanju in slavljenjui predhoidnikov je najbolj jasen simptom, nezmožnosti za epistem'o'loško kritiko. Preden povezujemo dva koščka na isti poti; se je treba najprej prepričati, da gre res za isto pot. V koherentnem vedenju ima nek koncept razmerje z vsiami drugim.i. čeprav je Aristar'h s Samosa pos-tavil domneaio heliccentriz- ma; nil predlhcdnik Kopernika; kljub temu, dai se ta naniji sikliicuje. Spremieniti referenčni center neibešnih gibanj po.mieni relatirv^irati zgo- raj in spodaj; spremeniti dimenzije uiniverz.uma, s'kratka, sestaviti cel sistem. Kopernik je toreji vsem po'prejšnjim astronomskijm teori- jami očital, da niso racionalni sistemi.Preidhodnifc bi biil mislec večih obdobij, svojega in tiste'ga' ali tistiiih, ki mu jih pripisujejo kot njegove naslednike, kot izvrševalce nje'govega nedO'kcnčanega podvzetja. Pred- hodnik je torej mislec, za. katerega zgodovinar m-eni, da ga lahko iz- trga iz njegoveiga kuliturnega uokvirjenja (encadrement cuilturel), da bi ga vmestil v neko drugo, kar vodi ki takemu pojmio.vanju koncep- tov, diskurzov in spe'kulativnih ali eiksperimentalinih aktov, kot da bi j.ih lahko premestili in znova vmestiB v intelektualni prostor, v ka- terem smo reverzibilnost razmerij dosegli skozi pozabo historičnega aspekta objekta, o katerem je govora., Koliko predhodmikov darvvin- skega tranisformiilzma so tako iskali pri naturalistih, filozofih,, ali le pri publicistih XVIII. stcletja!^' Sez.nam predhodnikcv bi 'bil dolg. V skrajni točkii bi po Dutensu prepisali Raziskave o izvoru odkritij, ki jih pripisujejo sodobnikom (Recherches sur l'origine des découvertes attribuées aux modernes) (1776). Ko Dute'ns piše, da je Hipo'krat po- znal krvni obtok, da Ko'pernikov sistem pripada antiki,, se nasmeh- nemo ob mis'li, da pozablja, kaj vse Harveyi dolguje renesančni ana- tomiji in uporabi mehaničnih modelov, da pozaiblja,, ka'ko je bila Ko- pernikova izvim'ost prav v iskanju matematične možnosti .giibain'ja zemlje. Prav tako bi se morali nasmehniti tistim, ki b.o.lj nedavno sla- vijo Réaumiurja ali) Maupertuisa kot predhodnika Mendia; ne da bi opazili; da je bil problem, ki si ga je' zasta.vil Mendel lasten le nj.ein^i ki da ga je rešil z iznajdbo koncepta brez predh'odnika, namreč kon- cepta neodvisnega dednega značajai.22 Skratka, dokler kritična ana'Hza tekstov in del; ki se jim približamo skozi hevristično zgostitev trajanja 168 ni jasno dolcazala, da obstaja pri enem in d.rugiem raziisilcomlcu isto- vetnost pomena vodilnili konceptov, istovetnost sistema konceptov, iz Icaierih predhodni dobijo sivoij smisei, potem je vmeščanje d/veh znian- sKenih avtorjev v lo^čno sosJedije od začetka do dovršitve ali od anticipacije do realizacije umetno, arbitrarno in neustrezno avtentič- nemni projektu z-giodováne znano9tr.23 Vtem ko lo-gični čas razmerij res- nice nadomestimo z zigodovdnskim časom, njihove iznajdbe, zgodovino manostà prioibidčimo znanosti, objekt prve objektu druge, in ustvari- mo ta artefakt, ta napačni zigodovinski objekt — predbodniika. Ale- xandre Koyré je napisal: »Pojem predhodnika je za zgodovinarja zniaf- nosti zelo nevaren. Nedvomno je res, da imajo ideje quasi samostojen razvoj, se pravi, rojiene v enem duhu, dosežejo zrelost in obrodijo sa- deže v nekem drupem\, in da to o-mogoča pisanje zgodovine prcWe- mov in njihovih rešitev; prav tako je res, da prejšnje generacije zani- majo kasnejše te, koHkor v njih vidijo svoje predn,ike aLi pred- liodinake. Vendar pa je očitno — ali bi vsaj. moralo biiti —• da se ni- koli ni nihče imel za pr.edhodniika nekoga drugega; in da tega ni m.o- gel storitii Če ga vzamemo kot takega, je to tudi najboljši način, da si oniemoigočimo njegovo гazгжnevanlje«.2't Predhodnik je učenijak, za ka- terega šele kasneje vemo, dai je bil pred vsemii svojimi sodobniki in pred tistim, ki velja za zmagova.lca tekmov-anja. Če se zavemo, da je kreatura določene zgodovine znanostii, ne pa dejavnik znanstvenega napredka, sprejmemo njegov pogoj moižnosti kot realen, namreč ima- ginarno hkratnost prejšnjieigai in kasnejšega v nekakšnem logičnem prostoru. Vtem ko smo kritizirali napačen- zgodovinski objekt, smo skušali skozi nasprotni preizkus upravičiti naše pojmo-vanje, da zgodovina znan.osti specifično razmeji svoj. objekt.. Zgodovina znanosti ni znai- nost in njen objekt ni znanstveni objekt. Enai od fimikcij. filozofske epistemologije, in to ne ena od najlažjih,, je pisanje zgodovine zna- nosti v najibolj operativnem pomenu izraza. ' Predavanje z dne 28. oktobra 1966 v Montrealu na povabilo Kanadskega društva za zgodovino in filozofijo znanosti. Tekst je bil za sedanjo publikacijo pre- delan in razširjen. Problematika zgodovine znanosti je bila predmet seminarskih del in diskusij na Inštitutu za zgodovino znanosti in tehnik Univerze v Parizu v letih 1964-1965 in 1965-1966. Ni bilo mogoče, da jih ne bi tu in tam upoštevali, še posebej smo za del tu razvitih argumentov v preučevanju vprašanj Kdo? Zakaj? Kako? dobili navdih v sestavku G. Jacquesa Piquemala, ki je bil takrat asistei:t za zgodovino znanosti. ^ Die Stellung der Geschichte der Naturwissenschaften im Rahmen unserer heutigen Universitäten, in Philosophia naturalis, VIII, 1/2, 1964, str. 109—116. ^ On the Presupposition of Historians of Science, in History of Science, ed. by Crombie and Hoskin, I, 1967, str. 67—77. ' Discours d'ouverture du Cours d'histoire générale des Sciences, au Col- lège de France (26 mars 1892), in »Revue occidentale«, 1er mai 1892, str. 24. ' L'activité rationaliste de la science contemporaine, str. 25. Cf. prav tako L'actualité de l'histoire des Sciences (predavanje v Palais de la Découverte). 6 Glej kasneje študije posvečene Gastonu Bachelardu. /L'histoire des sciences dans l'oeuvre épistémologique de Gaston Bcchelard, str. 173—186, Gaston Bache- lard et les philosophes, str. 187—195 in Dialectique et philosophie du non chez Gaston Bachelard, str. 196—217 — op. prev./ ' La Révolution astronomique, str. 69. 8 Cf. že citirani članek Gerda Buchdahla. • O kritiki eksternalizma glej Koyré, Perspectives sur l'histoire des sciences, in Etudes d'histoire de la pensée scientifique, Paris, 1966. Gre za komentar pris- pevka Henrija Guerlaca, Some Historical Assumptions of the History of Science, m Scientific Change, ed. by A. C. Crombie, Heinemann, London, 1963. «> Paris, Alean éd., 1918. " Nedvomno nek naravni objekt ni naravno naraven; je objekt običajnega iz- kustva in zaznavanje v neki kulturi. Na primer, objekt mineral in objekt kristal nista pomembna izven dejavnosti delavca v kamnolomu ali rudarja v kamnolomu aH v rudniku, če bi se tu zadrževali ob tej banalnosti, bi se oddaljili od pred- meta. " Cit po H. Metzger, op. cit., str. 195. " Glej kasneje študijo o Fontenellu, str. 55. fontenelle, philosophe et historien des sciences, str. 51-58 — op. prev./ " Deloma je to predmet tekoče študije G. Jacquesa Piquemala. " »Teoretska praksa spada pod splošno definicijo prakse. Dela na prvotni materiji (predstave, koncepti, dejstva), ki ji je dana skozi druge prakse, bodisi »empirične«, bodisi »tehnične«, bodisi »ideološke« ... Teoretska praksa neke zna- nosti se vedno jasno loči od ideološke teoretske prakse svoje predzgodovine.« fouis Althusser, Pour Marx, Paris, 1965. /Shrv. prev.: Za Maksa, Nolit, Beograd, 1971, str. 146/. , " La pensée mathématique, in Bulletin de la Société française de philoso- phie, CL (1946) 1, str. 8. 169 " o tem cf. Michel Serres, Les Anamnèses mathématiques, in Archives in- ternationales d'histoire des Sciences, XX (1967), 78—79, str. 3-38. " The philosophy of science and history of science, in Critical Problems in the history of science, Marshall Clagett ed., Madison, 2nd ed., 1962, str. 103. " From the Closed World to the Infinite Universe, Baltimore, 1957; preve- deno V francoščino pod naslovom Du monde clos à l'univers infini, Paris, 1962 Cf. A. Koyré, La révolution astronomique ,str. 42. " O kritiki teh poskusov cf. Michel Foucault, Les Mots et les Choses, str 158—176. " Cf. J. Piquemal, Aspects de la pensée de Mendel (predavanje v Palais de la Découverte, 1965). « Cf. kasneje, tekst Biota, str. 177. /Gre za citat v okviru prve od študij o G. Bachelardu. — op. prev/ " La révolution astronomique, str. 79. Prevedeno po: G Canguilhem: Etudes d'histoire et de philosophie des scien- ces, Vrin, Paris (1968) 1979, str. 9—23. Prevod: Eva Bahovec. 170 Ob stopetdesetletnici Heglove smrti in Levstikovega rojstva OPERACIUI ODTUUITVE IN LOČITVE PRI J. LACANU TER NJUNO RAZMERJE DO HEGLOVSKE DIALEKTIKE Navada je — na O'beh straneih, tako pri večini teoretikov Lacanove šole kot pri tiistiih,, predwsemi miarícsistih, ki najvezuijejo na »racionalno jedro« Hegla —„ da se poudarja radikalna heterogen^osit, neprimerlji- vost hegiovsikega procesai subjektove samood'tiujitve in procesa odtu- jitve subjekta v otznačevalcuv kakor ga razvije J. Lacan; to se kaj'pada počenja vsakokrat z nasprotnim predznakom: aii je — za analitike Lacanove šole — Hegel tisti; ki su^ektov razcep, njegovo raizsredi^ ščenost še vedno zvede na prehodni nnoment dialektike samozaveda- nja, ki po notranji logiki pelje h končni spravi, aii pa je — za pri- vržence »racionalnega jedrai« Heglove dialektike — lacanwisko pou- darjianje subjektove konstitutivine razsrediščenosti zgolj miiistificiran miselni izraz pristanka na dejanstvo odtujenega sveta; v katerem vla- da nad subjekti »substanca« odtujen-ih družbenih sü. Zastavek priču- jočega spisa pa je prav pokazati, da je tovrstna zoperstavitev lažna, da sta v nji mistificirana že oba člena, poantirano povedano': da je zavračanje lacanovske dialektike označevalca zgolj; simptom, ki izpri- čuje sprevid neke ključne razsežnosti heglovske dialektike pri sa'mih »heglovskih marksistih«, in obratno; skratkai, zadnja misel pričujo- čega spisa je, da je šele skoz branje, ki' izhaja iz diatektike označe- valca, možno zajeti nekatere klj'UČne razsežnosti heglovske dialektike. če naše branje izhaja iz lacanovske teorije označevadca, se na prvi pogled zdi najprimierneje, da se skušamo približati Heglovi m'isM gle- de na vloigo govorice v dialektičnem procesu. Res bi tohko na tej. ravni povedali marsikaj' ključnega in po'navadi S'pr e gledanega — tako ima na primer že v FenomenoLo^ji duha govorica odločilno vilogo. Tako na začetku kot na koncu poti Fenomenologije trčimo na govo'rico: že v poglavlju o čutni gotov.osti nastopi kot nosilec-medij.' resnice proti zgolij-Menjenemu Izrečeno, celotna Fenomenologija pa se sklene z na- stopom absolutne vedncsti¡ kot logosa, samogovora absoluta. Poleg tegai intervenira govorica skoraj ob vseh ključnih prehodih oziroma prelomnih točkah: m'ar ni — če je, kot pravi sam Heigel v Enciklo- pediji, m'isel vselej jezikovna — prehod od Mapoa-delavca k sa'mo- zavedanju,, ki misli, (tj. k stoicizmu) pra.v prehod od dela h govoru? Dalje nastopi v poglavj'U o »vzgoji« prav govorica kot temeljni medij odtujitVTe/posredovanija obeh na začetku abstraktno zoperstavljenih polov, plemenite zavesti in države. Dalje je v poglavju o vesti (Ge- wissen) vnovič prav govorica medij nastopa univerza.lnega samozai- vedanja kot prehoda k sa.moprikazovnanju absolutai. Navidez se zdi tu stvar poljubno prenašanje težišča: enkrat (v zglavju o vzgoji) govo- rica nastopi kot medij' odtujitve samozavedanja, drugič (v poglavju o vesti) nasprotno kot sam medij sprave samozavedanja z univerzal- nostjo substance, tj. kot prehod k univerzalnemu, samozaved'anju; kot da Hegel pobere enkrat to, drugič ono plat govorice,. Toda. prav v tem je »življenje pojma«, da tu ne gre za omejene »podvrste® govorice nasploh, marveč da celotna go.vorica, govorica 'kot taka', ob VTsakem konkretnem vozlišču poti Fenomenologije nastopi vsakokrat v dolo- čenem svojem »aspektu«, uzrta skozi določeno »prizmo«. Kliji-učen je tu začetek poglavja o vzgoji: izhodišče je čista vsak- sebnost subjekta in substance, po'samičnega samozavedanja in univer- zalnega, konkretno: plemenite zavesti in Oblasti. Kako pride do te vsaksebnosti? Predhodn'a upodobitev duha je neposredno-uiniverzalni Jaz rimskega priviatnega prava (v katerega se razreši nefwjsredni duh, meščan grške^ polisa'), ki mU' na ravni 'Samozavedanja ustreza stoici- zem. Ta jaz je torej že enotnost posamičnega in univerzalnega, siib- 171 jekta im suibsteruce, toda še prazna-áormalna-nepiosrednia enotnost, ki jd iwibegne vsa vsebima, tj,., кш ne more izi sebe raiziviti vsebinie. Edini način, da si jaiz resnično prisvoji vso suibstancialno vsebino, je odtu- jitev: vzpostaviti se mora kot čista notranja, Posamičnost,, negacija prirodnosti/neposrednosti,, tj. plemenita zavest, ki iizvrže vso vsebino v zoperstavljeno subs tane iailniost, kateri skiži (Oblast); šele kot tako si jo lahko (vnovič) prisvoji v vsem njenem bogastvu. Toda nas za- nima ta pot iz aspekta govorice: Govorica je vselej, po samem svo- jem pojmu, enotnost subjekta ini subst,anice, posamičnega in imirver- zalnega, zato je ta korak k plemeniti zavesti v jedru vrnitev k brez- govornostii, saj je prist,na notranjost plemenite zavesti pač neizreklji- va. (Ta brezgovornost je seveda zgolj^ in prav »resnica« govora praz- no-formalnega subjekta rimsikega pravai, kajti njegov govor zgolj ponavlja prazno ftarmoi, ne izreka noibene prave misekie vsebine, je toreji na sebi že brezgovornost.,) In zato' je edina možna pot pos,redo- vanja obeh na izhodišču abstraktno zo-perstavljenih polov,, čiste no- tranjosti plemenite zavesti in pra,vtako' neme substanciailne Oblasti, prav sama govorica: skoznjo se subjekt objektivira/odtuji,, presta,vi v mediji univerzalnei^i s,vojo čisto notranjost, hkrati pa se sama sub- stanca (0,blast) sUbjektivira,, ро51а,пе absolutna monarhija na čelu s kraljem/subjektomi. Govorica torej nastopi kot mediij »menjave« med subjektom- in substanco, plemenito zavestjo in oblastjo; prva pri- dobi univerza-lniost objekitivnosti, druga konkrecijo subjektivnosti (tj., abistraktna ObÜiast postane subjektivnost absolutnega monarhai) — toda vsaka od njiju to dovolj drago plača: prva izgubi plemenitost svoje no- tranjosti, njena govorica postane goviorica »laskanja« (»prilizovanja«) monarhu, hkrati pa se sama substanca pretvori v že-subjektu-p-odre- jeno Oblast (družbeno moč), subjektu razpoložljivo oblast, ki seveda ni drugegia kot denar (: vzdrževalndne, ki jih absolutni monarh iz- plačuje dvorjanom za njih laskanje). N,a tem mesitu je vloga govorice tako kljiučnai, da sam Hegel poudari, kako- govorica — ki je sicer medi,j gi'bantja celotne vsebine Fenomenologije — tu ni zgolji medij, marveč kot taka neposredni zastavek, tisto, za kar gre. Kljub plodnosti pristopa, ki izhaja iz vloi^ govorice pri Heglu, pa bomo mi ubrali druigo, na prvi -pogled bolj »abstraktno«! pot: dive ključni operaciji dialektike označevalnega procesa, kakor ju je razvil Lacan v 16. in 17. poglavju Seminarja XI o štirih temeljnih koncep- tih ps-ihoanalize, sta odtujitev in ločitev; zato bomo izhajali iz teh dveh operacij, in skušali nakazati vez vsiake izmed njiju s heglovsko dialektiko. Za začetek se nam zdi prim-erno vnaprej začrtati potezo logike označevalca, ki j-e ključna- za naš namen; to potezo — tU se opir-am-o na »Matrico« Jacquesai-Allaii-na МШегја (v Ornicar? 4) •— to po-tezo j-e iskati v -neki določeni dialiektizaciji razmerja med zneme-mjem- in kra- jem (kra-jem vpisa znamenj,a). Na kratko: ob-ičajno pojmo-vanje do- jema kraji kot -nevtralno mesto-, podlago, na -katero se vpisujejo zn-a^ me-nij-a. V lo-gi-ki označeva-ka pa je nasprotno dej-sitvo-, da je kraj sam v sebi odsotnost) znamenja, vzeti dobesedno: kraj ni več ne.vtrato podlaga, na kateri bi se znamenja struMurirala v diferencialnih opo- zicijiah — sam- kraj kot odsotnost znamenja je že ne-ki negativni mo- dus znamenja, je znamenje tega manka (odsotno-sti znamenja), in- s tem pade v polje z-name-nj-a.. Drugače povedanoi: čitai imamo opraviti z diferencialno mrežo označe-valcev-znamenj,, se ne moremo ustaviti pri pre-ple-tenosti razlik med »pozitivnimi« označevalcii, temveč mo- ramo poleg tega všteti v mrežo razlik tudi razliko- m-ed o-značevalioem in njegovo odsotnostjo kot označevalno opozocijov se pravi^ kot del označeva-kra moramo vzeti njegovo lastno odsotnost: posta-viti moramo eksistenco nekega označevalca, ki je sam m-anko označevalca, kar se ujema prav s krajem (vpis-a O'značevalca). Ta razlika je nekako avto- - refleksivna: paradoksna, a na-vziic temu nujna točkai, na- kateri se ozniačeva-lec ne razlikuje preprosto od nekega drugega označav-ia-ka, marveč od samega sebe kot označevalca. Isto zadevo bi lahko razvili na ra-vni r-azmerj-a med ne-ko množico in njenimi elemen'tii: množica (če je, kajpada, označevalna) ni nevtral- ni mediij-„ vseibuijcč- svoje elemente, ki bi se raizlikovali po s.peeifičnih razlikah znotraj nevtralne oibčosti množice, temveč mor-am-o nujno postaviti eksistenca nekega »mejnega primera«, 172 >primera množice z enim elementom: element se lahko razloči zgolj od .množice kot prazne, od množice, ki je zgolj svoj lasten manko (ali od svojega kraja kot takega, ali od znamenja svojega kraja — kar vse pomeni, da je ta kraj v sebi razcepljen), če naj množica eksistira, mora element izstopiti, mora se izključiti, izvzeti, delovati kot primanjkljaj ali presežek.« (La Matrice, str. 6) Ta mejili primer je torej, primer,, v katerem specifična razlika (razlika med specifičnimi-partikularnimi elementi množice) sovpade z razliko mied sámo množico in njenim elementom, se pravi, v katerem specifična razlika deluije več kot razlika med elementi na nevtral- ni-obči podlagi množice, marveč postane sama razlika mied občo mno^ žico in njenim partikularnim elementom. Množica je tako rekoč po- stavljena na isto raven s svojimi elementi: sama množica stopi v raz- merje paradigmatske razlike s sivojdmi element^ deluje kot en izmed svojih elementov: kot paradoksni element, ki je sama odsotnost, kot element-manko. Lahk,o bi rekli, da sta dva elementa takšne množice z enim elementom element kot tak in sama množica kot prazna mno- žica, ki je hkrati negativni element, manko elementa kot element- -manko. S tem, kar smo dosleji povedali, pa smo že v samem, jedru heglov- ske dialektike — temeljno potezo heglovske^ razmerja med Občim (množico) in Partikularnim (njenimi elementi) je namreč iskati prav v tem, da ima Obče zgolj eno samo Partikularno, da ima. rod zgolj eno samo vrsto, se pravi v tem, da specifična razlika sovpade z razliko med rodom in vrsto: opozicija ni več opœicija dveh nasprotiji znotraj nevtralne občosti rodu, marveč je opozicija med samim rodom in nje- go-vo vrsto- Na začetku imamo abstraktno občost, od nje pa ne pre- idemo k Partikularnemiu zato, ker bi abstraktna občost kot svoj pro- tipol zahtevala Partikularno, marveč zato, ker je že sama v sebi — kot abstraktna občost — partikularna: ni »vse-oibsegajoča«, uhaja ji (kot občosti, ki je aibstraikitna, se pravi, do katere pridemo z abstrakcijo od Partikularnega) prav sámo Partikularno. Adii, če naj nekoliko grobo preidemo v lacanovsko terminologijo: izhajamo iz Vsega; Vse pa že »ni vse« — uhaja miu prav sámo »ne-ivse«; zato sámo Vse »preide« v ne-Vse, se »partikulariizira«. »Napredovanje® heglovske dialektike se torej m'očno razlikuje od običajne predstave »dialektičnega napredovanja«, ki zgleda nekako takole: izhajamo iz enega pola, le-ta se izikaže za parciailnega-enostran- skega, preidemo k nasprotnemu polu, ki se prav tako izkaže za par- ciakiegar-eriostranskega, kar nas končno pripelje k njuni Sintezi, To- talnosti obeh polov (na prioner: subjektivizem' Kanta in Fichteja, ob- jekt;iviz€m Schellinga, heglovska sinteza kot »resnica« obeh nasprot- nih polov). Nasprotipostavljena pola dialektičnega procesa nista dva dela Celote (Vsega), marveč sama Celota In njen del, in rezultat pro- cesa nikakor ni »siniteza« dveh parcialnih polov v Celoto, marveč ne- icaj neprimerno bolj paradoksnega: sinteza same Celote in njenega dela. Rezultat kot konkretna občost (za razliko od izhodiščne abstrakt- ne občosti) je prav taikšna »avtorefleksivnia«, samonanašajoča se to- talnost, podvojena v sebi, hkrati »ona sama in svx)je drugo« in zato »brez zunanjosti« (kar so prav temeljne opredelitve lalangue pri La- canu! ). Temeljna matrica »napredovanja« heglovske dialektike je torej: izhodiščna Celota se vedno znova izkaže za ne-celo in se zato »konkre- tizira« tako, da se vklj.uči sama vase, da se prišteje k svojim delom: »konkretna totalnost« je paradoksna. Celota^ ki je sama všteta med svoje dele, ki je hkrati Celota in njen deL Vendar pa smoi doslej uporabljali dvojico celo./ne-celo (oziroma vse/ne-vse) v še »naivnem« pomenu — zdaj moramo zadeve preci- zirati v skladu z logiko označevalca: Iz označevalčeve diferencialnosti izhaja, da ex-isistira ob vsaki Celoti (Vseh) »vsaj En«, ki iz te Celote izpade, ki jo — prav kot izjem.a — konstituira kot Celoto. V skrajni točki lahko konstituiramo prav toliko »Celot« kolikor je označevalcev — sleherni označev-alec lahko s svoje strani igra vioigo izjeme, ki »drži skupaj« Celoto. Ne moremo pa nikoli konstituirati totalne mno- žiice označevalcev, nj,ihove Totalnosti brez izjeme in brez zunanjosti Enega — drugače povedano, prav ta »total.na množica« je vselej že neikonaisitenitna, luknjica va, odprta množica, ki »se ne drži skupaj«, torej natančno »ne-cela« množica. Ta množica »brez izjeme Enega« ni preprosto »ploska«/»enodimenzionalna« v razmerju do stratifika- cije Celot in njihovih Izjem, tj., v nji nis.o preprosto »vsi elementi na isti ravnil« za razliko od Celote, ki vselej predpostavlja Izjemo na 173 druigi ravni, marveč je v seibi podvojenai, »refle^kitirana«, je mes.to, na liaiterem se različne ravni znajdejo »na isti površini«, na primer: me- sto, na liiatierem »oibjektna govorica«, mitično izhodišče metajezikov- ne stratifikacije, sovpade z zadnjio, najvišjo metagovorico, na kate- rem metagovorica pade nazaj v svojo izhodiščno objektno govorico, Inkonisisitentnost takšne »vase spodvite« totelnositi ima torej ustroj Moebiusovega traku: »Eno v Dvojem'«, kjer razmerja Celote do izjeme ne smemo več dojeti icot razmerja stratifikacije, tj. skoz zu- nanjost izjeme Celoti, marvieč tako, da se Celota, in izjema, notra- njost in zunanjosit znajdeta na isti površini. Takšna nekonsistentna »totalnost« (neko-nsistentna, ker združuje nezdružljivo na isti povr- šini) je brez zunanjosti in zato пе->се1а. Prav tu pa je iskati mesto heglovs.ke »konkretne totalnosti«: ta total.nost je natančno »Eno v Dvo- jem«, »absolutna, se pravi protislovna in razcepljena totalnost« (Ma- trica, str. 7); nastopi natančno na točki, ko pride do križanja različ- nih ravnil stratifikacije, na točkii, ko se Celota in izjema znajdeta na isti površini. Zato se formule konkretne občosti-totatoosti tako uje- majo s formulami lalangue: lahko bi rekli, da abstraktna o'bčost, ki izključuje Partikularno, deluje kot Celota, ki temelji na izjemi, med- tem ko je konkretna totalnost brez zunanjosti, »absolutna«, in prav zato »ne'konsistentnai«, protislovna. Strogo vzeto pa je že izhodišče dialektičnega procesa, začetni vpis, kvazi-i»tota!nost« brez izjeme in torej ne-cela: Na začetku j.e »Vse« brez izjeme, zunaj njega ni (o-ziroma je) »nič« — ta »nič«,, ki uhaja »Vsemu« in ki prav kot tak požene proces k opredelitvi te izhodiščne neopredeljenosti Vsegai, ta »nič« še ni zunanja meja-izijema, marveč prej neke vrste »notranji rob«, čista razlikav čisto protisilovni element, ki sovpade s svojim lastnim mankom; dialektični proces opredelje- vanja j.e natančno v tem, da preidemo od tega izhodišč'ne.ga, tako re- koč »absolutnega« nas.protja ali neskladija (med ne-celo množico in čisto razl'iko, med izhodiščnim vpisom-znamenjem in znamienjem- -mankom, med Si in $) k »refleksivni« razli.ki-nasiprotju (tokrat »re- filieksivni« v ožjem pomenu »razumskega«) med Celoto kot omejeno z izključenim ne-celim (v običajiem smislu Partikularnega), se pravi: kot abstraktno Celoto-Občostjo, in samim Partikularnim. Tako pri- demo do razlike oziroma nasprotja dveh ločenih-naspro.tipostavljenih- -zunanjih momentov (abstraktno Občega in Partikularnega), kar »par- tikularizira« samo Obče, kar »parcializira« samo Celoto. Drugače povedano: izhodiščna Občost (»teza«) še nima meje-opre- delitvev je v tem smislu še ne-cela, in dialektično »napredovanje je prav v tem, da doj-amemo sámo to neopredeljenost kot negativno opredeljenost: brezmejno izključuje mejo, neopredeljeno izključuje opredelitev, v tem je njegova meja-.apredelltev. če naj pridemo od brezmejne-neopredeljene množice k množici-Celoti, tj., če hočemo izhodiščno množico zajeti kot Celoto, ji moramo nekaj odvzeti (na- tančno omejeno'-opredeljieno Partikularno), to izvzeto pa nato deluje kot njena meja-izjema. Obče v pravem pomenu, o.bča Celota, je torej S,, ki smo mu odvzeli S2 in ki je na ta način prav kot obče že v sebi partikularizirano-o,mejeno. Paradoks je potemtakem v na- slednjem: izhajamo iz brezmejne, ne-cele občosti; ta izhodiščna ob- čost se »partikularizira« prav kolikor jo skušamo zajeti kot Celoto — prav s to kretnjo jo namreč omejimo, vpeljemo razcep med Občiim in Partikularnim,, razcep, ki partikularizira sámo ofoče.i V sa.mem osrčju heglovske dialektike naletimo torej na konsti- tutivno neskladje med Oibčim in Partikularnim — pri Heglu imanio dejansko opraviti z vselej »spodletelim« srečanjem med Občim in Partikularnim, in prav to »protislovje« (katerega momenta nista nikoli »simetričnaK<-spekularna) med Občim in Partikularnim je resnična »gonilna sila« njegove dialektike. Partikularno je — v razmerju do Občega — vselej hkrati presežno in/ali pomanjkljivo: .pres.ežno, ker uhaja Občemu, ker ga Obče — kot abstraktno —■ ne zaobsega, marveč izključuje; pomanjkljivo, ker — in to je zgO'lj ista stvar iz drug« perspektive — ker ga ni nikoli dovolj, da bi »zapolnilo« občost. Bolj tradicio-nalno po.vedano: protislovje med Občim in Partiikiularniim b; bilo »razrešeno«, dosegli bi mir uspelega srečanja, če bi bite razčleni- tev, porazdelitev oibčega rodu na partikulame vrste izčrpna, če bi imeli opraviti s porazdelitvijo brez preostanka; toda porazdelitev označevalne množice ni nikoli popolna, izčrpna,, vselej preostane neko prazno mesto, ki ga zavzema paradoksni »presežni« element, ki je sama 174 nmožilca kot prazna. Tako se označevalna »klasifikacija« razJikuje od abičajne po tem, da v nji najdemo poleg »običajnih^«, »normalnih'« vrst rodu še neko dodatno paradoksno vrsto, ki drži (na. ravni vrst) mesto rodu (oziroma ne-rodu) kot takega. Ta dopolnilni element naiznačuje prav nemožnost plaltonskega postopka diereze, izčrpnega razčlenjeva- nja rodu v vrste. Za pojasnitev vzemimo neka.j primerov. Ordinary-language-philosophy ponuja lep primer, kako se zdi, da smo »rešili problem« z neko dodatno distinkcijo, v resnici pa smo s to distinkcijo abbili sam problem, katerega mesto je natančno »izključeni tretji« distinkcijske alternative. Ob tem mislimo kajpada na znameriito distinkcijo med perfoirmativnim (ilokutivnim:) in kon- slativnim (lokutivnimi) momentom: steherno govorno dejanje naj bd vsebovalo dva momenta — nanašanje nase in nanašanje na zunaj- jezikovno realnost, na »denotirano« stvarnost," tako sleherno govorno dejanje pošEja k zunajjezikovni objektivnosti (jo »označuje«), hkrati Da kaže sámo sebe kot določeno govorno dejanje. Tu bi se biLo kaj ahko prepiustiti entuziazmu: ordinary-language-philosophy že sub- vertirá polje zna.ka, govorice kot znamenja zunajjezikovne realnosti, že tematizira raven diskiurza kot »družbene vezi«, govorno dejanje kot ustvarjalca »avtonomne« nove intersuibjektivne realnosti itn.; lahko bi celo domnevaili, da. takšen pristop »eksplicira« lacanovsko teorijo označevalca, da pove na jasen in razločen način to, kar Lacan zgolj »napol-reče«, pove med vrstami, itn. — pa vendar, kaj se zgubi s takšno »eksplikacijo«? Nič zunanjega, nobena dodatna tretja razsežnost poleg performativa in konstativa: z^bi se zgolj in natančno samo polje intersekcije med performativom in konstativom: To polje intersekcije je — če naj uporabimo lacanovsko govorico iz petdesetih let — tisto, kjer »beseda ustv.ari s.tvar samo«, kjer ima. govorno dejanje »kreativno«, konstitutivno funkcijo prav v razmerju do sa.me tiste domnevno »zunajjezikovne« realnosti; na katero naj bi se naiiašal konstativni moment govornega dejanja. (Kajpada tu ne gre za kvazi-božansko »kreacijo stvari« — nasprotno, kar govorica doda »stvarem«, »ni nič«, tj., je prav sam »nič«, manko: pogoj za to, da lahko govorica »označuje« stvari, da se lah.ko nanaša na »zunanjo« realnost, je neki manko, praznina, luknja v osrčju same te »realno- sti«.) Vzemimo še drug, m.orda presenetljiv primer: Marx v Raz- rednih bojih v Franciji takole opredelijuje vlogo »stranke reda« za časa revolucionarnih dogodkov sredi 19. stoletja: >... skrivnost njenega obstoja je koalicija v eni stranki orleanistov in legl- timistov____anonimno kraljestvo republike je bilo edino, v katerem sta lahko obe frakciji v enaki meri uveljavili svoj skupni razredni interes, ne da bi se mo- rali odpovedati medsebojni rivaliteti. ... če je bila vsaka od frakcij, vzeta zase, rojallstična, pa je bil produkt njune kemične združitve nujno republikanski«. Republikanstvo je potemtakem v teji logiki ena izmed vrst rodu rojalizma, paradoksna vrsta, ki znotraj (med samimi vrstami.) tega rodu drži mesto rodu kot takega. Rod rojalizma ima tri vrste: légitimiste, orleaniste in republikance. To konstelacijo bi lahko dojeli tudi kot vprašanje izbire: rojalist se znajde pred izibiro — biti legi- timist ali orleanist? Mar lahiko izbere rojalizem nas.ploh, sam m-edij ^bire? Marxov odgovor: da — tako da izibere republikanstvo, s 175 čimer se .iwstavi na samo mesto, kjer se prekrivata množica legiii- mistoiv in orleanistoiv: Ta paradoksni element,, »iaključeni tretji)« glede na alternativo, ki jo mudi izbira med legitimisti in orleanisti, je potemtakem na- tančno tista nelagodna »iracionalna« točka, na kateri obči Rod med svojimi vrstami naleti na samega sebe — na teji ravni je iskati tudi označevalni domet heglovskib postavk o istovetnosti: »če nekdo odpre usta in obljubi, da bo naznačil, kaj je bog, namreč to, da je bog — bog, je naše pričakovanje razočarano, saj je merilo na neko različ- nostno opredelitev ... /Ko si pobliže ogledamo ta učinek nelagodja, ki ga sproži tovrstna resnica, vidimo, da je začetek: rastlina je —, obljubljal, da bo nekaj po- vedano, da se bo proizvedla neka druga opredelitev. Ko pa se povme zgolj ista stvar, pride prav do nasprotnega, nič se ne proizvede. Takšen istovetni govor je torej v protislovju sam s sabo.« (Wissenschaft der Logik II, Meiner Verlag, Ham- burg, str. 30) Sam Hegel pove v nadaljevanju^, da je ključ te zadeve v dejstvu, da imamo opraviti s formo propozicije: sama forma propozicije je tista, ki proizvede »pričakovanje« opredeliltve^specifikaicije izhodiščne nev- tralne občosti, opredelitve, na katero naj bi naleteli v drugem delu propozicionalne enačbe S = P; drugače povedano, ki proizvede pri- čako-vanje znamenja, ki naj bi se vpisalo na kraj. Kaj pa dobimo namesto tega? S samo form,o propozicije je določeno, da bo tisto, bar bo prinesla druga polovica propozicionalne enačbe, prav vrsta rodu, opredelitev aibstraktns občosti, znamenje, vpisano na kraj, ele- ment m-nožice ... — tavtološka istovetnost Ai=A je potem,takem na- tančno tista nelagodna točka, na kateri množica naleti med svojimi elementi sama nase, na kateri rod sreča samega sebe kot svojo lastno vrsto. Skratka, namesto da bi izhodiščni moment (občost rodu, mno- žice) naletel na samega sebe v preprosti tavtološki istovetruosti, naleti na svojo lastno odsotnost: množica nateti na samo sebe kot prazno množico, kraj naleti na samega sebe kot odsotnost znamsnja (ali ob- ratno: izhodiščno znamenje naleti na sam kraj svojeiga vpisa kot svojo lastno odsotnost). Prav ta paradoksni element, kjer O-bče naleti v Partikularnem samo nase, ta točka križanja med Občimi in Partikuliamim, pa je mesto »subjektivacije« strukture: ta »dialektizacija« razmerja med Občim in Partikularnim (med množico in njenimi elementi, med rodom in njegovimi vrstamii) nakazuje, da imamo opraviiti s strukturo, v katero je vpisan subjekt, se pravi z označevalno strukturo-. Drugače povedano, čim odpravimo ta »kratek stik« med Občim in Partikular- nim, to artikulacijo »Moebiusovega traku«, kjer se Obče in Parti- kularno nahajata »na is-ti površini«, kjer naletimo na Obče že v obliki paradoksnega momenta sredi samega Partikularnega, čkn torej- prista- nemo pri »čisti« klasifikacijski strukturi, kjer se Obče členi v svoje ParitikuJarnosti brez paradoksnega »presežka«, ki diži mesto Občega v Partikularnem, — že imamo opraviti z »objektivno« strukturo brez subjektove reprezentacije: subjekt namreč e.ksistira zgolj v tem ne- skladju a-U kratkem stiku med Občim in Partikularnim, tako da ga eno reprezentira za drugo. Vzemimo na primer tole postavko z začetka Heglove subjektiivn« logi-ke: »Jae resda imam pojme, kar tu pomeni-: opredeljene pojme; vendar pa je jaz sam čisti pojem, ki je dospel do bivanja (zum Dasein gekommen ist) kot poje-m..« (ibir., str. 220) Jaz (ki je tu Heglu sinonim za subjekt) je torej umeščen natančno na točko parai- 176 doksnega križanja medi »bitii« in »iimetii«; Občost čistega pojma ima predikate, ki jo opredelijiujejo/specijfiicirajo — suibjekt pa je tisto križišče, na katerem Občost kot taka »pride do bivanja«, naieti nase v samem področju »imeti«, predikatov, opredelitev/specifikacij: para- doksni »predikat«, za katerega ne zadošča reč^ da ga Občost zigolj »ima'«, marveč je neposredno ta občost, točka istovetnosti, na kateri 56 izibcdiščnai Občost predicira sama sebi in ki je potemtakem — kot smo že videli ob propoziciji istovetnosti — čisto protislovje. Drugače povedano, če bi Občost zgolj imela predikate, če bi bila brez te točke križanja, na kateri pride do naznačenega »kratkega stika« med njo in nekim paradoksnim predikatom, potem bi to bila zgolj substancia Ina, abstraktna občost, potem- še ne bi imeli opraviti z »bčostjo, kakršna je lastna subjektu — z abčostjio, ki j'e še kako nenavadna, protislovna: subjekt je na eni strani resda čista negativna občost, kot istovetnost-s^sabo (Jaz=Jaz) pomeni abstrakcijo od sle- herne vsebine (se pravi: »jaz« nisem nobena od svojih opredeli'tev, ni'arveč sem občost, ki jih vse obsega in hkrati negira); vendar pa je hkrati ta abstrakcija, kolikor je dospela do bivanja v samem področju svojih opredelitev — kot takšen pa je samo nasprotje obče istovetnosti-s-sabo, je čista izginevajoča točka, drugo od samega sebe, protislovna točka čiste singularnos'ti. Natančno to »pulziranje« med ahstraktno-negativno univerzalnostjo (abstrakcijo od sleherne opre- deljene vsebine) in izginevajočo punktualnostjo čiste singularnosti,, »ta absolutna občost, ki je hkrati neposredno absolutna singularnost«, tvori po Heglu »naravo Jaza kot pojma« (ibid.). Heglovska individual- nost zato še zdaleč ni preprosto na nasprotnem polu od občosti, marvTeč je prav ime te paradoksne točke »pulziranja«, na kateri občost, ki abstrahira od sleherne opred'elitve v^sebine, sovi^de z ab- sciutno opredeljenostjo samonegirajoče se, v sebi iz'ginevajoče punk- tualnosti. Do subjekta lahko pridemo povsem preprosto tako, da izhajamo iz vprašanja, kaj »poganja ni^rej« dialektično gibanje: Na začetku imamo vpis unarnega znamenja; zunaj njega (še) ni »nič«, se pravi îgolj sam kraj vpisa. Kaj »požene« proces k naslednjemiu vpisu? Dejstvo, da — kot smo že videli — naisprotje med znamenjem in krajem (vipisa znamenja) že deluje kot nasprotje na ravni, v polju mamenjai, je že nasprotje mied unarnim znamenjem in mankom znamenja kot znamenjem manka, čisto razliko. (Unarno znamenje ni preprosto »eno«, marveč je prav unarno — zato njie'gov »nasprotni pol« ni neki drup označevalec, ki bi bü prav ta.ko v se'bi »en«, marveč neki označevalec, ki prav ni »en«, ki je čista razlika, drugo od samega sebe.) Če znamenje in kraj (manko,) ne bi bila tako »p^- radigmatizirana«, če ne bi delovala kot paradigmats-ka opozicija znotraj polja znamenja, tj., če kraj ne hi že bil »notranji« polju S (označevalca-znamenja) kot paradoksni označevalec $, manko ozna- čevalca — označevalec manka^ potem ne bi bilo nobenega razlega, zafcaij naji bi prišlo do vpisa naslednjega, drugega označevalca; verigo označevfiCnih vpisov pogainja namreč naprej prav to, da je že sam :zhod'iščniii vpis unarnega označevalca — heglovsko rečeno — v sebi posredovan s $, da že sama istovetnost-s-sabo tega unarnega vpisa reprezentira čisto razliko, da je — kot smo že videli ob heglovski obravnavi propozicije istovetnosti — »nič« kot čista razlika že pa- radoksni »predikat« istovetnosti-s-sabo. Izhodiščni vpis vsebuje po- temtakem' sam v sebi takorekoč »absolutno« nes'kladje med istoveti Mstjo unarnega znamenja in čisto razliko, medi unarnim označe- ralcem in subjektom; in prav to »absolutno« nesikladje je tisto, ki požene proces k naslednjim vpisom: vsi ostali označevalci niso nič drugega kot prav toliko poskusov izravnati to neskladje; vpisati v nekem znamenju sam kraj, vpisati v istovetnost nekega »pozitivnega« označevalca samo čisto razliko; drugače poved'ano, vsi ostali označe- valci reprezentiraj o kraj, za znamenje, čisto razliko za Občost. Ali, bolj heglovsko rečeno: Partikularno reprezentira subjiekt za Obče, t>predeljeno ga reprezentira za neo'predeljeno, do te reprezentacije Pa pride zato. Obče se partiku'larizirai-opredeli zato, ker je že samo v sebi »posredovano« z »ničem« čiste raz'like. Vse to je kajpada dovolj elementarno; gre zgolj za to, da uvi- implikacije za heglovsko dialektike: heglovski subjekt se ra- aikalno razlikuje od kartezijansko-ifichtejamskega subjekta. Heglovski ^tibjekt ni »na začetku«, ni izhodiščno načelo; »na začetku« je atotrakt- 177 na in suibstairaciaiLna oibičoet, subjekt pa. je »vmes«, konstituira se v neskladju, skoz neskladje med Občim in Partikularaiim, prek razcepa, procesa »partikulariEacije« Občega. V tem je temeljna razsežnost heglovske kritike Fichteja: Fichte še ni dospel do točke dialektizacije, na kateri se sam brezmejni (neomejeni) značaj Jaza prikaiže kot negativna omejitev, sama njegova istovietnost s sabo kot absolutna razlika, razlika od razlike, itn. Na ta način pade nazaj v »dogmati- zem®: njegov absolutni subjekt. Jaz—Jaz, deduje kot abstraktna isto- vetnost substance, ki ne more proizvesti opredeljene vsebine. Drugače povedano, pri Fichteju imamo na eni strani čisto istovetnost absolut- nega Jaza, na drugi strani dejanski Ja^ ki ga vselej omejuje ne-Jaz, pri čemer Fichteju ne uspe dialektično »posredovanje« teh dveh Jazov, obtičimo pri abstraktnem razcepu med absolutnimj-substan- cialnim Jaizom in dejanskim-omejenim Jazom, njuna istovetnost je zgolj postuli rana kot Ideal. Zastavek te kritike niv dai bi morali Fichte pričeti s »pravim«, konkretno-občim subjektomi ipd., marveč natančno v tiem, da ne moremo pričeti s subjektom: »na začetku« je nujno abstraktna- substanciatoa občost, subjekt pa se proizvede šele v gibanju »odtu- jitve«, razcepa te občosti. Zato strogo vzeto ne moremo reči, da »se subjekt odtuji«, da povnanji svojo izhodiščno nerazvito notranjost: begovski »subjekt« je sámo gibanje te »odtujitve«, »razcepa« iz'hio- diščne abstraktne abčostiv njiegovo »mesto« je zgolj v vmesnosti ne- skladja med Občim in Partiloularnim — v razmerju do izhodiščne občosti kot ne-razlike je zgolj čisto protislovje »niča«, z nastopom Partikularnega pa je že okrnjen, strjen v nekem partikularnem- opredeljenem-»pozitivnem« elementu, ki gai zgolji reprezentira. V tem je, če se že hoče, »heglovska izbira«: subjekt mora izbrati med- Ničem čistega protislovja (svojim izničenjemv absolutno neopredeljen'ostjo v razmerju do občosti substance') in svojo strd'itvijo, o'krnitvijo v ne- kem opredielijenem^partikularniem' momentu. Ta izibira je kaj'pada izsiljenai, kot izbira se prikaže vselej že prepozno, naiknadno, in kot takšna sovpade z ne-izbiro: Ni naključje, da je prvi tekst, ki ga je objavil Hegel, spis o razliki med filozofs'kim'a sistemom'a Fichteja in Schellingai, se pravi spis, ki prinaša zavrnitev neke izbire — fichte- jevske izbire, saj je Fichtejeva filozofija filozofija izibire par excel- lene: njeno izhodišče je nezvedljiva izbira m'ed' dvema načinoma eks- plikacije enotnos'ti. subje'kta in objekta: dogmatizem (spinozizem. ki izhaja, iz O'bjekta) in idealizem (kriticizem, ki izhaja la subj'ekta, sjMntane dejavnosti jaza). Dogmatizem in idealizem sta, kot poudarja Fichte, dve ireduktibilni pozi,ciji: ne moremo eno mied nj'ima preseči, zaobseči itn. z drugo, odločiti se moramo in izbrati; ni tretje poti, izbira je izčrpna. Heglovs'ka rešitev pa — v tem je njen klljučni zastavek — ni v tem, da naj dojiamemo to eks'kluziivno nasprotje kot komplem'en- tarno, tako da bi prišli do nekakšne »sinteze« dveh poti: prve, И izpelje subjekt iz samogibanja objekta, in druge, ki izpelje objekt iz spontane subjektivne dejavnosti; ta »sinteza« je že Schellingova filo- zofija: filozofija istovetnos'ti subjektai-o'bjekta kot totalnost filozofije narave in transcenden'talnega idealizma, totalnost dveh komplemen- tarnih poti k istovetnosti subjekta-objekta; temeljna Schellingova operacija je potemtakem prav v tem, da dojamemo ekskluziivnc fichtejansko disjunkcijo kot disjunkcijo v dva komplementarna dela. Heglov očitek tej Schellingovi rešitvi je, da že s tem^ ko izberemo istovetnost oziroma in.-diferenco subjekta in objekta, pademo v ob- jektivizem, in da, z dru-ge strani, če izhajamo iz razlike subjekta in objekta, že zavzemam.o subjektivno pozicijo. Gre namreč za te, da je razmerje subjekta in objekta avtorefleksivno.: istovetnost suh- jekta in objekta je sama v sebi objektivna, njuna razlika pa'subjektivna — zato ni Schellingova pozicija nič drugega kot »dinamizirani spinozi- zem«, z druge strani pa fichtejevska izbira kot taka predpostavlja sufoj.ektivno poziciijo: ta izbira ni resnična izbira, marveč je že vnaprej odločena s sam'im svojim, medijem.. Drugače povedano, izbi» med dogmatizmom in idealizmom sovpade z razliko m'ed ne-iabdro in izbiro: čim gremo na izibiro, smo že v idea'lizmu. To pa je zgolji prvi korak heglovske kritike; njen drugi kora-i je, da je sa'mo nasprotje med idealizmom in do'gmatizmom napačno: čim postavimo istovetnost Jaz=Jaz kot načelo, kot izh-odišče, znova pademo v substaocialni dogmatizem, v razcep med neskončno sub- 178 stanco in končnim poljem razcepa. Heglov očitek FLchtejiu toreij ni v tem, da bi) bill Fichte »preveč suibijekitivističen«, marveč nasprotno v tem, da se Fichtejiu subjekt znova »suibstanüvira«. Naisprotje med itdealiizmom in diogmaitiizmom bi) lahko dojeli tudi iz v-prašanija meje: pri Fichteju je Jaiz postavljen kot Celota, ki jo omejuje ne-jaz, in otoatrio, pri Spinozi pa nasprotno razmerje med atributi substance ni razmerje limitacije, marveč natančno neko ne- raemerje. To točko je lepo razvil P. M^acherey v delu Hegel aii Spinoza: eden temeljnih Machereyevih argumentov proti Heglu je, da Hegel povsem napačno dojame razmerje atributov pri Spinozi kot razmerje dialektičnega posredovanja. Po Heglu je vsak izmed dveh atributov (misel, razsežnost) determmacija substance in s tem hkrati determinacijai-negacija druigegai, nasprotnega atributa. Substanca naj bi 'bila čista neopredeljena pozitivnosti, atributa pa bi prinesla moment dieterm'inacije-negacije. Ali, če naj zadevo izrazimo v terminih logike ne-celega: Hegel tolmači vsak atribut kot Celoto, ki jo naredi za Celoto prav izključitev, negacija nasprotnega atributai Maohereyev zastavek pa je, da sta atributa »neskončna« prav v smislu brezmej- nosti: nista »vsa«, nista »celoti«, ker nimata izjeme, zunanjosti, ki bi bila njuna meja. Sleherni' atribut je brezmiejen/neomejien in v tem pomenu »ne-cel«. Totalnost atributa je zigollj napačna, četudi nujna imaginarna predstava. Substanca je potemtakem takorekoč »ničelna točka«, »mediij« ne-razmerja med neskončnimi atriibuti kot »ne-celimi« množicami, med katerimi ni nikakršnega dialektičnegai posredovanja: en atribut ne omejiuje-determinira druigega, saj sploh ni skupnega prostora, v katerem bi se lahko »srečala« in tako drug druigega omejila. Zato \-sak atribut izraža substanco »totalno«i, brez omejitve in brez izjeme; zato lahko Spinoza reče, da je atributov neskončno (četudi sta nam znarjai zgol'j dva), medtem ko se to nujno agiubi pri HegCu; ki mora —če hoče dojeti razmerje med atributi kot razmerje dialektičnega posredovanja — omejiti njih število na dva. Ta Machereyeva kritika je na svoji ravni gotovo pertinentna; problem, je v tem, da — kot je nakazal Lacan ob koncu Seminarja XI — ta spinozistična pozicija absolutne ničelne točke želje, točke abso- lutne in-diferenoe, »za nas ni vzdržna«; z njo je isto kot z znano šalo o Wellingtonu, ki jo povzema Freud: »Je to soba; v kateri je Wellington izrekel svoje znane besede? — Da, le dai ni Wellington nikoli izrekel teh besed.«2 Iz povedanega se nalaga dojetje logike »razvoja« Kant-Kchte- SchelHng-iHegel; ki se v osnovi razlikuje od običajnega; običajno dojetje je namreč v grobem nasle-dnje: Kant je s svojim »koperni- kanskim obratom« prvi izpostavili razsežnost transcenidentafnoi-sub- jektivne ko-nstitucije objektivnosti, vendar je pri tem ostali »na pol poti« (stvar na sebi itn.), njegovo pozicijo je do kraja domisli'1 Fichte — tu gre za pozicijo »subjektivnega idea'üzmai«; pozicijo, ki tolmači celoto dejainskosti kot proizvod samodejavnosti transcenden- talnega subjekta. Schelling naj bi bil temu nasprotni pol: jwzicija »objektivnega« idealizma, Hegel pa »sintezai« subjektivnega in ob- jektivnega': »absolutni idealizem«. Kaj »ne 'gre« v tej običaj™ podobi? Predvsem je med Kantovim transcendetalnim subjektom in Fichte- jeviim Jazom zareza ostrejšai; nikakor ne gre zgolj za razliko v »do- roišljenosti« v istem temeljnem okviru' — Kant je »na pol poti« zgolj, če Iga že merimo iz Fichtejav Nakažimo nekatere poteze ta zareze: pri Kantu traniscendetalni subjekt s svojo shemoi a priornih kategorij ni »samoproizivod«, rez.ultat samoposredovanja, marveč je danost — Kantov »kopernikanski obrat« je obrat k vseleji-že danemu horizontu Wgojev iwedmetnostiv horizontu, ki ga ne moremo »izpeljati« iz neke «javnosti (sam Kant poudarja, da tablice kategorij ni mogoče »iz- peljati« iz nekega izvirnejšega načela); prav za to pa gre pri Fichteju: se sleherna kategorialna' opredelitev dojame kot rezu'ltat subjektove samodejavnostii. Tako imamo šele pri Fichteju opraviti s filozofskim ^temom v strogem pomenu dedukcije vse dejanskosti iz ums'ke sa- ®o&javnosti — »sistem'i« so v tem pomenu zgolj trije: Fichtejev, J>chellinigov in Heglov. Tai razlika posebej jasno izstopi ob Kantovi ■ratiscendentalni estetiki: čas in prostor ostajata izvirni oib'liki zora, ju ni mogoče »izpeljati« iz sam'orazvoja logičnih ali ums'kih ka- ,^8orij. Med Kantom in Fichtejem toreji ni razlika v stopnji »diomiš- ■jenosti«, »radikalnosti« (tipa: »Kant ne gre do kraja, še dopušča 179 sK-аг na sebi...«), tj. ne gre za to, da bii se v olovirui istega pcilja- ozadja neki miselni sklop »domislil do kraja,« marveč nasprotno za to, da se — neposredno-naivno vzeto — »isti« miselni sklop vpk^e v različno polje-ozadje: spremeni se samo »ozadje«, nismo več v polju obrata k tranisceirudentalni danosti ikot vsel^že danemu, pred- postavljenemu okviru prikazovanja predmetnosti, tj. na stopnji obrata k transcendentalni »taktičnosti«, marveč v potLju. subjektove samodejav- nosti, gibanj.a samoposredovaruja, ki dojame sleherno danost kot svoj rezultat. (Morda bi lahko tvegali tole analogijo iz umetnosti: Kantov svet je še svet pred-romantičnega Mozarta ...) Fichte in Schelling (tu sie omejujemo na Schellinga pred obratoim v »pozitivno« filozofijo) sta res masprotna pola v istem polju, vendar ne kot nasprotje »subjektivnega« in »objektivnega«; kot smo namreč pravkar videli, je pozicija Fichitejia kot »subjektivna« že sama na siebi pozicija razcepa med »subjektivnim in »oibjektivntiim«, pozicija Schel- Mngia kot »abjiektivinai«' pa je pozicija istovetnosti,; sinteze subjektivnega ini abjektiivnega. Naisprotje Fichte-Schelling jie torej nasprotije med »subjektivno« pozicijo RAZCEPA sulbijekt-objekt ini med »absolutno« pozicijo »sinteze«, ISTOVETNOSTI subjetot-objekt. To, kar se običajno pod'tika Heglu: »niti siubjektivizem' niti oibjektiviaemi, marveč dialek- tična sinteza obeh«, je ravno naredili ž& SchellinigL Kaj pa potem- pri Schellinigu še mianijkai? Kalj je tis'tov zaradi česar dobi »sinteza« pri Schellingu res pečat substancialnosti-objektivnosti? Neposreden od- govor je kajpada takoj- jasen.: sinteza, pri Schellinigu ni refle'kisivna, je nepœrednai. Vendar ta odgovor kaj lahiko postane fraza, če ne pre- mislimo, kaj pom.enii »reflekisivnost« — kdaj sta dva miomenita (strogo heglovsko vzeto) v »refleksivnem« razmerju? Kadar sta v razmerju »samonanaÊanijai, tj., kadar je odnos A- do B hkratii odnas A do samega odnosa A do B: A se takorekoč »podvoji«, se pravi »reflektira« v sa- mem svoijiem »drugemi«. Razmerje (vzemimo nai prim-er razmerje med rodom in njegovimi vrstami) je »refleksivno«, kadar je rod oibsega- joča enotnost vrst in hkrati sam ena izmed vrst, kadar je — speku- lativna rečeno — rod hkrati svoj-a lastna vrsta. Prav v tem. pomenu je Heglova »sintezai« poisredoviaina, »refleksivna«-: ni preprosto sinteza subjektivnega, in objektivne.gai, »obeh strani«, — ta preprosta sinteza ne zadošča, ker (kot smo vM-eli pri Schieliliiniglu) oba momenta si-ntez-e nis-ta na isiti ravni, »subjektivno« kot tako j-e razce-p, razlka, »ob- jektivno« kot tako je sinteza, istovetnost, zaradi česar nspcsredna sinteza »subjektivnega« in »objektivnega.« sama pade v objektivno —. marveč je hkrati s tem, ko je sinteza s.ubjiekti-vnega in objektiv nege. sinteza med samim razcepom subjektivno-objektivno in med njuno sintezo. Do&lejšnja navezava Lacana na Hegla se zdi dovolj samoobsebi- umevna: mar ni tematika odtujitve vselej moment filfozolfije subjek- tivnosti, kil dojem.a subijekt kot ne-substainciakiii »nič« procesa samo- negacije-samoposr€dov'a.nja? Ostane še druga operacija, ločitev, tu pa — tako se zdi — izbrulin.e z vso silo nezviedljiiva. heterogenost mied to l-acanovTsko operacijo im Heglom, ki. v drugi operaciji, korelativni- od.- tujitvi, »razodtujiitvi«, zapo-lni manko, ki ga odpre odtujitev, zapre krog subjekta-subsitanice. Vendar pa zadevia ni tako enostavna: heg- lovska Epravia-razodtujitev gotovo deluje kot iluzorična zapo.lnitev konistitutivineiga m-anka, vendar je njeno »Uuzoričnioist« is-kati drugje kot se to mo-rda zdi nia prvi pogled: ne v tem,, da Hegel sklene »y resnici nes-končni« dialektični proces v Rezu.ltatu, Absolutnd. vednosti, proti čemur bi nato morali afirmiraiti »odprtost«! dialektičnega procesa. Skratka, naša tezia je, da lahko najdemo notranjo povezianost tuii pri druigi operacijii, ki sledi odtujitvi, da lahko tudi heglovsko »razod- tujitev« (»neigacijo negacije«i) navežemo na lacanovisko »ločitev«. Ob tem gre predvsem za Lacanovo opredelitev ločitve kot pradu-kta inter- sekcije (prekritja) dveh maokov: subjekt, ki naleti n-a manko ^ Drufgiem, odg-oivori nanj- z nekimi predh-odnim mankom, s svojim last- nim mankomL Drugače povedano: Lacan-ovs-ki subjekt je vselej ž« sujet barré, ki je v Drugem (A) zgolj re-prezentiran »strjen« v ne.kiem označevalcu, ki ga zastopa za drugi Oiznačevaleč, »odtujen*. ra-zceplj.en na »del« — o-z-nač-evaleč, ki ga zastopa — in »preostanek« ki »ni nič«; ali, če naj to zapišemo z Lacanovim- algoritmom: $ (A)- 180 Ločitev lahiko zato dojamemo prek spoja teh dveh formui: $ (A) — loot retroaktiivniii učinek пекеда maraka v samem Drugem, kot oi^iovor na manko v Drugem.; zaradi tetga manka v samem sivo'jem' osrčju je Drugi tudi priklical s.ubjekt k biti na. začetku operacije odturjitve, tj.^ praiv zaradi manka v svojem osrčju Dru^ »rabii« siuibjekt, Manko subjekta, ki ga je prikl.ileal Drugi, je toreij. odgovor na dejstvo, da je že sam Druigii, pred katerim se znajde subjekt, v sebil barré S (A); Ločitev lahko zato dojamemo prek spoja teh dveh formul': $ (A) — S (A). Ali, heglovsko rečeno: subjekt se konstituira kot odtujen; raz- cepljen pred polnoBtj.o substance v nji je repreizentiran agolij na portikularno-parcialen način, zunaj nje оћ. pred njo ni nič. »Razod- tujitev« pa ni v tem, da bi se subjekt spojiili s substanco, da bi zapolnil praznino, ki ga' loči od nje, marveč nasprotno v tem, da se subjektov konsititutivni manko-razcep afirmira kot manko same »subsitance«, kot samorazcep v njenem osrčju, se pravi v tem, dai s.ubjekt izkusi svojo »zunanjo« distanco, svojo ločenost od substance, kot retroaktivnii učinek »notranje« avtodistance same substance; skratkai, »razodtujitev« ni nič drugega kot neka določena podvojitev same odtujitva Tu bi lahko navedli brez števiCai primerov — najdemo јЉ predvsem' ob razmerju med Vednostjo in Resnico: pri Heglu vedno znova (obi vzhodni misli, pri Kantu itn.) naletimo na miselno figuro, dal se manko naše ved- niositii v razmerju do domnevno transcendentne-nedosegljive Resnice izkaže za manko v osrčj.u same te resnice. Najbolj slaven je bržkone He.glov stavek,, da so bile skrivnosti Eigilj^anov skrivnosti t'udì za S'ame Egipčane —' »rešitev« s'krivnosti je torej v sami njeni ipodvojiitvii. Ali; na ravni spoznanja: naše spoznanje Abso'luta je dopollnjieno šele. ko se izkusi kot samospoznanje samega Absoluta; bollj zanimiva je kajpada druga, narobna stra.n te formule: naša želja spoznati Absolut je hkrati želja samega Aibsolluta; da: bi se spoiznal. Razcepa med našo \-edncstjo in Resnico ne presežemo ta.ko, da z našo vednostjo končno dosežemo S'ámo Resnico, marveč tako, da izkusimo ta razcep kot rxtranji razcep v sami Resnici — drugače povedano, »razodtujitev« je natančno m'oment, ko se želja subjekta (po Drugem) prepozna kot želja samega Druigeiga, ko se njegov manko prekrije z mankom v Drugem, ko se zunanja dista'nca v razmerju do Drugega prekrije z notranjo av4odistanco Drugegai. Definicija histerikove želje je, da je njegova željai želja Drugega, zato nas po vsem tem ne sme pre- senetiti Lacanova izjava, da je Hegel »najbolj' s,uiblimini vseh histerikov« (Ecrits). To je klj.učna točka; brez katere se vse prehitro zgubimo v simplističnih formulah o »subjektu, ki si prisvoji vse bogastvo substance«, o razodtujitvi kot spra.vi subs'tance in subjekta itn.; na tej točki je Hegel edinstven v vsem filozofskem dis'kurzu: te Icigike podvojene'ga manka, prekritja dveh m'ankoy, ne najdemo niti pri Spinozi niti pri Ka.ntu ali Fichteju niti pri Schellingu. Po tej točki se Hegel upira uvrstitvi v kontinuum »rjovo.veške misli« od Descartesa do Nietzsichej'a^ če upoštevamo to; kar smo razvili že ob operaciji odtujitve, nas kajpada ne bo presenetiilo, če mo'ment »razodtujitve« deluje prav koit moment samonanašanja, kjer v sami izjavi posreduje proces izjav- ljanja. Na najbolj e'lementarni ravni naletimo na to samo nanaša nje že ob he^ovski subverziji propozicije ist O'Ve tiros ti: s.U'bjekt hoče reči, davnima istovetnost nič opraviti z raz'likiO; da je nekaj povsem drugega, reče pa natančno to, da je istovetncst različna od razlike, da je torej raizlika vpisana v samo osrčje istovetnosti, v — če naj taiko rečemo — samo njeno »istovetnost«. »... trdno zavezani prazni istovetno.sti ostanejo tisti, ki imajo navado, da jo kot tako jemljejo za nekaj resničnega in vedno poudarjajo, da istovetnost ni različnost, marveč da sta istovetnost in različnost različni. Ne vidijo, da že s tem sami povedo, da je istovetnost nekaj različnega; saj rečejo, da je istovet- nost različna v razmerju do različnosti« (Wissenschaft der Logik, II. str. 28). To, kar potemtakem — na b'olj splošni ravni — subvertirá neko postavko ali »lik (zavesti)« v teku dialektičnegai procesa, ni njena neustreznost neki nasebni Resnici (to bi predpostavlja.lo neko poizicijo metagovorice, od ko'der bi subjekt lahko »primerjal« svojo postavko z resnico.), marveč njen lastni proces izjavljanja. Dejansko najdemo pri Heglu celotno strategijo S'Ubvertiranja subjektivnih postavk, tj. 'ega, kar je sulbjeikit »hotel reči«, z nanosom na to, kar je subjekt »dejansko rekel«: prav ta ra'zkorak med hoteti-reči in dejiansifco-reči, 181 dejstvo, da rečemo vselej preveč aiM premalo v razmerju do tega, kiar smo »hatelL rečL«, je samo giihalo prehoda iz enega ki drugemu liku zavesitó. v Fenomenologiji duha. Heglovska »razodtujiitev« deluj« potemtakem kot točka, na kateri subjekt izkusi, da »ni metagovorice«, da ni zunanje pozicije, da je sama pot do resnice del resnice; postavka »ni metagovorice« je zgolj drug način tega, da rečemo, da ni izjave, v katero se ne bi vpis,aJi proces izjavljanja. Nasploh bi 1а1Љо tu po- stavili celo vrsto enačb: ni izibire - ni metagovorice = ni nevtrailine občosti. Izbira je vselej izsiljena; metagovorica je že vpeta v svog »predmet«; nevtralna' občost je že sama v sebi »partikularizirana«. Gre namreč za to, da iz.bira predpostavlja prav neko pozicijo meta- govorice, neko »nevtralno« pozicijo, nadrejeno .predmetu, izključeno iz njega z »objektivno distanco«, pozicijo, od koder pač lahko izlbiramo, ta pozicija »objektivne distance« pa je m^no pozicija »nevtralne« občositi kot samo mesto, od koder lahko »primerjamo« partikularnosti in nato izberemo med' njimi;. Če naj se vrnemo k razodtuijitvi kot ,zlomu pozicije metagovorice: Osnovni očitek Hegla poziciji »končnega« subjekta pred »nedoseg- ljivo« suibsta-nco je, da tai subjekt — prav v tem. Ico se ponižuje, poudarja svojo ničnost pred substanco — hrani zase abstraktno po- zicijo metagovorice: on sam govori iz nekega zunanj.ega mesta^ od koder lahko iz distance ugotovi svojo odtujenost v razmerju do sub- stance. Subjekt se nia ravni izjiave jemlje za nekaj končnega-parti- kularnegav sa'mo njegova mesto izjavljanja pa ostane obče, s svoj.o po- zicijo izj,aivljanjia se postavlja kot sam meidi'j razlike med Partikularnim in Občim. Čim subjelct pres-eže predstavo svoje zunanjosti substanci in se izkusi kot samo jkosredov-anje med Partikularnim' in Občim, kot to, kar — prav kot razcep med njima — povezuje-posreduje Partiloulamo in O.bče, preide v konkretno abčostj Kje pa je potemtakem v vsem temi mesto tega, kar bi lahko imenovali »heglovska iluzija?« Umestimo jo la'hko natančno ob vpra- šanje objekta. Izhajamo iz problema interpretacije: Kaj je — na ravni interpretacije — korelat subjektovi razdelitvi na »del« in pre- ostanek, ki »ne šteje nič«i? To, da ostane sleherna interpretacija parcialna: trainscendentna in nedosegljiva »stvar na sebi® ji nujno uhaja; gre za teoretsko linijoi, ki vidi v Nezavednem Stvar na sebi, ki se j'i lahko približujemo le v asimptotičnem in neskončn'em gibanju interpretiranja — ps'Mi'oanaliaa kot znanost v smis'lu slaivne Hugojeve formule: »Znanost je asimptota resnice. Neprestano se približuje in se nikoli ne dotakne.« Kot nas je naučD Lacan, pa je ana.litična interpretacilja — v nasp»ro'tju s koncepcijo znanosti kot asimptotičnega gibanj.a (kancepcij.o, ki' j'0 v našem stoletju zastopa predvsem K. Popper) — nekaj, kar se še kako dotakne res'nice; kaijpada nakazuje to »ujem'anje«, ta »dotik« med interpretacijo in »stvarjo samo«, ne- zavedno resnico, da je že S'ámo nezavedno v sebi interpretacija, organizirana kot označevalna' mreža okoli neke luknje: neprekoračljivo pregrado med našo interpretacijo in Nezavednim kot Stvarjo na sebi je treba prenesti v samo Nezavedno. Prav tu pa je mesto »heglovs'ke iluzije« — Hegel dojame to podvojitev manka, odtujitve itn. — se pravi dejstvo, da subjekt izkusi svoj konstitutivni mianko/razcep/odtujitev kot odgovor na neki mianko v samem Druigem — kot neposredno za.polnitev, ukinitev m.anka: prekritje dv^eh mankov mu nastopi kot prevladia samega manka. Heglovo sklepanje je tu dovolj razumlj.ivo: če je že Stvar sama v sebi interpretacija, potem ni več nika'kršne nedosegljive/transcendent- ne Zunanjosti^ v razm'erju do katere bi še lahko govorili o interpre- taciji — na ta način postane samo gibanje interpretacije neposredno Stvar samai, njeno gibanje postane Totalnost v Heiglovem' smislu. La- canova pot pa je nasprotno, dai šele s podvojitvijo manka oziroma prekritjem dveh mankov manko izstopi »kot tak«, kot »čisti« manko, ki ná več manko nečesa — vse njegove opredelitve so že njegovi učinki, S'0 nata,nčno različne interpretacije manka. Razjasnimo to ključno distinkcijo na ravni logike ne-celega: Píi Hegiu' je Vse'/Celota že kons'tirtuirano prek izključitve neke Izjeme, kar nas nato pripelje do neke paradoksne množice, ki nim'a zuna- njosti, ki je sama v sebi reflektirana in podvojena, ki je sama svoj del itn. — same formule jejezika. Njegova »iluzija« pa je v tem, da iz tega, da ta množica nima zuna'njosti, sklepa, da v avboreflek- sivnem gibanju utemelj,i sá'mo sebe. Drugače povedan'o: s podvo- 182 jäviljo manika, interpretacije itn,, a tem, da. je Dragi že v sebi mter- pretacija, pridemo do nekiega krožnega) giibanja, »vrtenja v kro^« brez opore. Pri Heglu se to krožno .gibanje (drugo ime za dife- rencialnost oznacevalca) neposredno ukine in sprevme v refleksivno samoutemelijitev; Lacan pa nasprotno vztraja pri tem krožnem gin baoju, ki ga vzdržuje kiikmja, manko v Drugem, »pozitiviran« v objektu a: a je nesimboliBirani »presežek«, ki pa ná v sebi »nič«, ki je čisti »dozdevek (semblant)« — tisti »nič«, ki izpade iz Drage.ga- Siimbo'lnegai in zaradS katerega ohrani Simbolno značaj krožnega gibanja, vrtenja v kr.ogui brez opore, a tako ni niti pozitivni-sub- stanciaini temelj, izvzet označevalnemu »posredovanju«, (temelj, kakršnega je na primer iskali pozni Schelling, da bi z njim prevladal Heglovo awtorefleksijo umai) niti preprosto »rmč«, marveč takorekoč pozitivni »nič«, »manko, ki ni mianko ničesar«, tisti presežek čistega dozdevka, zaradi katerega interpretacija — navzlic temu, da je že »stvar samai« interpretacija — ostane interpretacija, kroži okoli ne- česa; kar ji uhaja; in se ne sprevrne v reiflek)s.ivno samoutemeljitev. V poenostavljeni obliki bi lahko isto gibanje izpeljali ob Lu- kacsevi heglovski kritiki historizma (v Zgodovini in razredni zavesti): Imamo tri pozicije, histonistično, heglovsko in lacano,vsko. Historistična pozicija je, da sleherno miselno obliko zgodovinsko relativiramo, jo omejimo na izraz njenih zgiod.ovinskih pogojev itn. Lukacseva kritika te pozicije je, da historizem. implicitno predpostavi nek absolut, glede na katerega se miu vse historizira; dizače povedano, da historist Ш samega sebe, za svojo las-tno pozicijo izjavljanja, prihrani neko zu- nanije (»metagovorično«) mesto, od koder knplicitno »primerja« mi- selne oblike s »stvarjo samo« in jih relativizira. Relativizacija je namreč smiselnai le glede na nek predpostavljen absolut: čim relativist relativizira tudi lastno pozicijo izjaivljianja; se mu relativizacija že sama v seibi ukine in pridemo znova do absotota, a tokrat »posre- dovanega« absoluta: ateoMt postane samo zgodovinsko gibanje »posre- doivanjai«, ki nima nobene »zunanj-osti«, glede na katero bi ga lahko »relativizirali«. Objekt a pa je prav tisti neujemljivi presežek, zaradi katerega se gibanje zigodovinskagai jwsredovanja še naprej »vrti v krogiu«, ostane »relativizirano«, četudi ni zunaj njeiga. nobenega ab- soluta, četudi ni možna do tega zgodovinskegia posredovanja no'bena metagovorična pozicija zimanjosti. Zato objekt a ni »Stvar na sebi«: če bi ga vzeli kot transcendentno Stvar na sebi, bi že predpostavili minimalno metagovorično distanco, minimalno zunanjost v razmerju do govorice, od koder bi lahko zaznali na eni strani govorico kot nekaj omejenegai-relativnega, na drugi strani Stvar na sebi, ki s svojo nedosegljivostjo relativizira govorico, a je nasprotno »objekt« prav kolikor se »vrtimo v krogiu«, kolikor smo ujeti v jejezik brez izjeme in brez zunanjostih a je tisti presežek, ki izpade iz Drugega-Simbolnega in ga naredi — kljub temu oziroma prav v tem, ko je Drugi' brez izjeme in brez zunanjosti — necelega/ne-vsega. Iz povedanega tudi prejme smisel Lacanova postavka, da je prav objekt a tisti,, ki uide filozofski refleksiji, saj je — kot smo pravkar videli — sprevid objekta a koren »heglovske iluzije«. Objekt a in krožno gibanje označevalne interpretacije brez izjeme-opore-temelja sta strogo korelaitivna prav s tem, ko sta ra- dikalno heterogena in neprimerljiva: obj.ekt a še zdateč ne deluje kot zadnja (četudi nedosegljiva) opora označevalnih napotevanj, kot nekak »veliki X«, v .katerega bi se stekali vsi »znaki«, miarveč je s sámo svojo končnostjo tisti, ki drži odprto neskončnost interpre- tativnega procesa. Prav iz objekta a kot tistega, kar »izpaide« iz Drugega, kar drži v njem m.esto manka, je dojeti bistven prelom, v opredelitvi pozicije ealitika pri Lacanu: od velikega Drugega k malemu a. Pozicija ^litika kot velikega Drugega se veže na dojetje anal'itičnega procesa wt — v zadnji instanci — teleološkega procesa, ujetega v logiko Ideala; ob tem gre predvsem za mesta v prv.ih dveh Lacanovih Se- Jiinarjih, kjer nastopi kot nedosegljivi telos analize dovršena sim- oolna rea^lizacija, razrešitev traumatičnih imaginarnih jeder: mi kot subjekti, zavezani imaginarnemu, se lahko zgolj kvaizinasimptotično približujemo temu Idealu. Ko pa je razvita razsežnost m.anka v "rugem, postane Simbolno takorekoč sam.o v sebi blokirano: to-tatoa, dovršena simbolna realizacij.a ni nem.ogoča zaradi naše ujetos'ti v iniagitn.arno, marveč je sama' ta ireduktibilnost Imaiginarnega že učinek 183 dejstva, da je Simbolno samo v sebi blolciraino, vselej prezgodaj ali prepozno glede na traomiaitilčno srečanje reataeiga; prav to »nemogočo.« točko luknje v Drugem- pa zavzema analitik. Analiza je torej končama, ko se nemo.žno9t njenega konca (realizacije njenega Ideala) izkusi kot učinek nekega nem ožnega-realne ga jedra, ki že izpade iz samega Simibolnega. Tako bi lathko ločitev opredelili natančno kot ta mom.ent, .ko objekt a (razlog želje) izpade iz sam.ega Drugega,, ko subjekt izkusi, da tisto, kar ga je poganjalo v iskanju, manjikai že samemu Drugemu, Resnici, da je — rečeno s Heglom. — skrivnost Drugeiga' skrivno.st že za samega Drvigega, da je O'bjekit zgubljen za oba, itudi za Drugeiga: moment prekritja dve.h mankov. Natančno to pa se — kot smo že videli — proizvede v heglovS'ki »razodtujitvi«; zato pravzapra-v ni upravičeno reči, da je tista faza ali moment Lacanove teo'rije, ko še ni razdela.na funkcija ana'litika kot objekta a, tj., ko je ainailitik še identificiiran z velik.im Drugiim, mO'ment »heglovskega lacanizma« — nasprotno, perspektiva totalne siimbolne realizacije s.ubjekta ni po svoji notranji logiki he'gilovska »sinteza'«-.»sprava«, marveč prej kan- tovski nes,končni,-reguliativn0i Ideal nedoiseiglijive točke, kjer bi se osvobodäi imagi,name zas.lep'ljenostii. Odločilni premik nastopi, 'ko je subvertirana Icigika Ideala to'talne simbolne realizacije subjekta, ki naj zapolni luknje teksta subjektove agodo-vine, tj., ko se po.kaže, da objekt manjka že samem'U Druigemui, izpade že iz samega Drugega — ta korak pa je, kot smo skušali nakazati, strogo heglcvski, homo- logen heglovski kritiki kantovske loigi'ke Ideala. Ta objekt — notranji »presežek« označeval'nega procesa, ki uh.aja dialektičnemu posiredoa'aniju — vdre pri Heglu (med drugim.) ob koncu bržkone najbolj enigmatičnega poglavja Fenomenologije duha — poglavja o Umu, razdelek A. Opazujoči um., c) Fiziognomonija. fre- noloigija. Gre za najbolj zanemarj'eno poglavje cele knjige, umeščeno med dve najbolj slavni po.gla.vji, tisto o samozaved'anj.u in ti'Sto o duhu; to poglavlje že sa.mo na sebi vzbuja videz nečesa odvečnega, vrinjeneiga — saj' je že na koncu po'gl'avja o sa.m o zaveda nju proizve- dena formula Duha (Jaz, ki je Mii, in Mi, ki j.e Jaz). Med tremi razdelki te^ poglavja je prvi — Opaizujoči um — znova najmanj upoštevan, četudi je najdaljši Nakazi-mo na kratko nj'egove obrise: Dialektika samozavedanja se j'e sklenila z gotovostjo saimozavedanja, da je vsa resnica., ta enotnost gotoivosti in resnice, subje'kta in o't>- jektav pa je prav unrt. Prvi moment uma je nj.egova neposrednost: zavest, 'ki je prepričanai, da je vsa resnica in dej.ansikoist, se išče v sami neposredni objektivnosti'; najprej (1) se skuša dokopati do umskega ustroja sikoz o.pazovanje .organske narave, nato (2) skuša odkriti ustroj dejanskosti v zakonih, ki obvladujejo sámo njeno življenje, življenje zavesti: logični in psihološki zakonii, končno (3) se išče v sami ne- posredni predmetnosti: fiziognomonija-, frenologij-a. Namesto da bi bil tretji moment nekakšna višja sinteza, se iz.kaže za »najnižjega«, in tako celota dialektike opazujočega uma ku'lm-inira v navidez vulgarno-materia'listični sodbi »duh je k-osit«, lobanja, mrtva stvar. Ta skil^ je razburj-al večino Heglovih komentatorjev: zakaij je Hegel posvetil to-liko prostora znanosti (freniolo-giji), katere znanstveno ve- ljavnost so spodbijali že za njegovega časa? Kateri je torej zast-avek tega razdelka? Ključ nam daje prav njegova dvode'lnost, tj. razlika med fiziognomonijo in frenologijo ko! dvema načiniom-a, kako priti do obje-ktivnegai ekv-iva'tenta zavesti: Fi- zio.gnom-onija opazuje telo (njegove »s.pontane« kretnje in grimase ipd.) kot »izraz« subjektove notranjosti.; njena temieilij-na postavka je- da subjekt objektivni rezultati njegove dejavnosti vselej že »izdajo«, popačeno predstavijo njegovo natra.njost — do tegav kar je subjekt »resnično hotel«, dio nj-e-gove notranje intence, se lah,ko doko,pijemo zgolj pre.k kvazi-.nepo'Sredne govorice njegovega telesa. Fiziognomonija vzpostavlja torej med subjektom in njegovim telesom razmerje »iz- ražanja«-, celotno telo postane ».govorica«, ki izraža subjektovo notra- njost. Vendar pa ob vsem tem še nadalje traja nezvedljiva dvoznač- nost, subjekt se ne da ujeti v svoje telo-govorico, pomen »izraza-« Р^' definitionem nikoli ni »zadnji«, za njim je v^selej še drug pomen itn,, v »slabo neskončnost«; zato skuša opazujoči um končn-o zajetii, fiksirat) 184 subjekt v neki neposredni-mrtvii stvairii, ki bo z,golj objekt, se pravi. Iti se ne bo več negirala v igibanju posredovanja (»iz-raz«, ki se samo- negira s tem, da nastopi kot posrednik dostopa do izražene vsebiine), ki ne bo več jezdikovnii — in kot tak a priori večznačni — objelct. Tu je kljiučn® prelom, frenologije: nismo več na ravni govorice,mrtva stvar — lolbanija — ni več nekaj, kar bi bilo treiba doj.eti kot jezikovni izraz, ki naredi vidno nevidno notranjost subjekta, marveč je — prav kot neposredna sitvar brez pomena —• sama dejanskost subjekta. Na ta način pridemo do paradoksne enačbe »duh je koöt«: čisto gibanje (samioi)negiranj.av zavest l«)t »podlasica«, ki je »vselej' drugje«, je neposredna in mrtva stvar. Ta postavka je kajpada — če naj- se po- služimo heglovskega termina — nesikončna sodba, sodba, katere momenti so neprimerljivi in ki se tako samiai ukinjai: »za zavest«, ki se giblje na ravni zunanje predstave (Vorsteliunig), se ta sodba giblje na vulgarno-materialistični ravni; »nai sebi aüi' za nas« pa je njena vsebina prav n.aspratna: zavest je resnica celotne objektivnosti, celo naijlboij mrtva-neposredna stvar je že posredovana skoz suibj.ekt; do te vsebine kajpada pridemo zgolj s po.gojem, da enačbe dveh momentov (düha in kos.ti) ne do.j.amem.o več kot preproste-neposredne istovetnosti dveh nasprotipostavljenih momentov, marveč kot njuno »posredo- vanio« istovetnost: subjekt »je« mrtva stvar tako, da je hkrati sama razliika med sabo in to stvarjo, da je sámo gibanje »posredovanja«- negacije te stvari — s tem pa opazujoči um preide v dejavno zavest (drugi razdelek poglavja o umu). Na tsji točki je torej Hegel naj.bliže stari vzhodnjaški formuli »to si ti«, postavka »duh je kost« je heglovski ekvivalent lacano.vski enačbi »$ je ekvivalenten malemu a«, kjer gre praiv tako za enačbo dveh neprimerljivi^ radikalno heterogenih členov, »prečrtanega S« kot čiste razlike, iizginjajoče »podlasice«, in objekta, ki izpade iz označevalnega »posredovanja«. Zakaj je sodba »duh je kost« ne- skončna? Sam Hegel pravi: njena momenta sta neprimerljiva, ker ni mogoče najti jezikovnega ekvivalenta subjektu (lacanovsko pove- dano: ker subjekt nima lastnega o.značevalca) — edinii način, ki nam preostane, je torej, da postopamo tako rekoč po antifrazi, da poiščemo najbolji ne.posrednio in mrtvo stvar, stvar, ki uteleša sámo nem'ožnost objektivnaga ekvivalenta subjektu, nezmožnost jezikovne reprezentancije, ki ne bi subjekt hkrati »izdala«: saj slehernai ozna- čevalna reprezentancija, celo najbolj subtilna histerična, že »strdi« subjekt. Lobanji, ki uteleša sam subjektov manko v njegovi repre- zentanciji, se potemtakem posreči, da deluje kot subjektov ekvivalent, skoz sam svoji neuspeh; subjekt namreč ni neka nasebna substan- ciailna bitnosit, ki bi preprosto manj.kala v svoji označevalni repre- zentanciji, marveč je sam ta manko lastnega označevalca.. Drugače povedano: manko, ki' nam takoj udari v oči ob lobanji kot ekvivalentu subjekta, groteskna neustreznost te mrtve stvari S'ubjektu, ki jo tako- rekoč »nazorno začutimo«, ta manko ni zgolj manko subjekta, marveč je hkrati sam subjekt kot manko, saij' ni subjekt nič drugega kot »podlasica (le furet)«, svoj lastni man'ko. V razmerju med $ in a dehije $ kot sama razlika med sabo in a. Premiik iz fiziognomo'ndje v frenologijo je torej natančno premiik iz označevalne reprezentancije v objektno ekvivalenco: označe- valna reprezentancija je vselej spodletela, ni lastnega označevalca subjekta, ni noibenegai S, ki bi ustrezno reprezentirali — to je re- zultat dialektike fiziognomonije, iz katerega pride do prehoda v ob- i'oktno ekvivalenco: objekt (kost, lobanja) bi bil, če bi bil označe- valec, subjektov »lastnii« označevalec; kot ne-o.aniačev'alni objekt pa je torej »pozitivno« utelešenje nemožnosti »skliadja« med subjektom, in njegovo označevalno re'prezentancij.o. Tu je treba zadevo dojeti na- tančno: da je »govorica vselej spodrsljaj«, to ne pomani pre-prosto, da »se s.ubjekta ne da izraziti«, da »mu manjka lastni označevalec« ipd.; to nezmožnosit je treba takorekoč — s ponovitvijo heglovske geste — navznoter reflektira'ti: subjekt JE SAMA TA NEMOŽNOST, je zgolj skoz to nem'ožnost, ta nemožnost je — če se že hoče — pogoj njegove možnosti. Subjekt se proizvede kot retroaktivni učinek neuspeha svoje označevalne reprezentancije. Tu bi liahko le'po proizvedli razliko in hkrati ekvivalenco »sub- jekti« in »objekta« v logiki označ'eivalca: subjekt je $, notranja ne- niožnost označevalne verige, njen »notranji rob«, čista razMka, manko označeva'lca kot označevalec m.anka, kot notra'nj'i sami označeval'ni 185 mreži, objekt pa je tisto, kar izpade iz označevailca-iDrugega. $ in a sta ekivivaileruta, le pozicija je različna: enkrat notranja nemožnost, dnugič izpad. Tisto, kar se subjektu zdi z^lj njegiova omejitev, nemožnost reprezentancije, je njegov »pozitivni« pogoj: brez te pregraje »notra- nje nemožnosti« bi subjekt takorekoč ».iMdal v objekt«. Heglovska spe- kulativna üuziija pa je — kot smo že videli — v tein, dia mu ta točka refleksivnega obrata, na kateri se manko, nemožnost, izkusi kot »pozitivni« pogoj same možnosti, deluje kot ukinitev, prevlada samega manka. Če izhajamo iz tega, da zaznamuje mesta nesimbolizabilnega »manka v Drugem«, mesto tega, kar »izpade« iz Drugega, objet a, in da je »ekvivalent« tega manka v Drugem-označevalcu čisti ozna- čevalec (čista razlika) kot označevalec manka, tj. faUčni označevalec, potem bi lahko rekli, da je — na ravni Mbidinadne ekonomije — heglovska iluzija v tem, da nesimbolizabilni' objekt ukinemo-prevlada- mo (aufheben) v faličnem označevalcu, da se kot »resnica« mrtvega objekta (lobanje) izkaže falos kot sam označevalec manka sub- jektovega »lastnega« označevalca. Presenečenje je v ter^ da Hegel to dobesedno reče — navedimo sklepni odstavek poglavija o Opaziu- jočemi umu: »Globina, ki jo duh Izvleče Iz notranjosti in porine navzven, toda porine zgolj do svoje predstavne zavesti, kjer jo tudi pusti, — in nevednost glede tega, kar ta zavest dejansko reče, pomenita isti spoj sublimnega in nizkotnega, ki ga narava naivno izraža v živem organizmu s spojitvijo organa najvišje popolnosti, organa plodnosti, z organom uriniranja. Neskončna sodba je kot neskončna do- vršitev življenja, ki zapopada samo sebe; ko pa zavest življenja obtiči v previ- stavi, se obnaša kot funkcija uriniranja.« Zadnji »zastavek« pričujočega spisa torej ni v tem, da »ne moremo razumeti Lacana brez Hegla«, marveč prav nasprotno retroaktivna gesta: »ne moremo razumeti Hegl^a brez Lacana« — he.glovski diskurz kot »skrajni rob« fiteotfstoeiga diskurza je v sebi razcepljen, spregleda domet svojega lastnega dejanja, s katerim^ že »proizvede, ne da bi vedel, kaji proizvede« razsežnosti označevalca; kot tak je berljiv zgolj v nekem retroaktivnem gibanju, izhajaj.oč iz razdelane teorije ozna- čevalca. To velja tudi in predvsem za njegov siklepni- moment, Abso- lutno vednost: predvsem na tej točki izpriča svojo nezadostnost običajni pristop, ki zoperstavi na eni strani proces negativnosti, razcepa, posredovanjai,i proces, ki ga poganja manko, in na drugi strani sklepni moment procesa kot sintezo, spravo, Uuzorično zapolnitev manka, pri čemer naj bi veljalo v domnevno »materialistični« perspektivi afirmirati »odprtost« neskončnega procesa, ki naj bi jo maskiral ide- alistični mioment končne sinteze, absolutoe vednosti. Sam sklepni moment »sprave« je treba radikalno reinterpretirati: absolutna vednost ni preprosto zvedljiva na iluzorično zapolnitev manka; tudi tu je na delu razcep med tem, kar Hegel proizvede, in tem, kar misli ali hoče proizvesti, tudi tu proizvede nekaj' drugega kot pa to, kar misM, dai je proizvedel. Sanaa naznačena alternativa — je absotatna vednost ikizo- rična zapolnitev manka, ali pa skriva v sebi neko drugo raizsežnost zaradi katere jo lahko postavimo v razmerje s sklepnim momentom analitičnega procesa? — sama ta alternativa je notranja heglevskemu diskurzu kot razcep med njegovim dejanskim »rezultatom« in imagi- narnim sprevidom te.ga »rezultata«. Kateri je torej — če upoštevamo sprevid razsežnosti objekta pri Heglu — kateri je resnični »rezultat« dialektičnega procesa, »rezultat«, ki ga prav maskira iluzija »zapolnitve manka«? Kaj' je tisto, kar Hegel »dejiansko proizvede« v absolutni vrednosti? Ta sklepni moment še zdaleč ni korično dosežena točka m'iru, zapolnitve man-ka, ki je po- ga'njal proces, marveč ga moramo nasprotno postaviti v razmerje s »prehodom (passe)« kot skl'epnim momentom analize, s prehodom, ki prav tako ni preprosta zaustavitev, ukinitev procesa; marveč na- tančno ^točka njegove »infinitizacije«: »absolutna vednost« bi tako bila točka, na kateri se manko, ki poganja označevalni proces, ne »zapolni«, marveč takorekoč »prečisti« v »čisti« manko, v manko »ničesar«, ki pa kljub temu ne preneha biti manko — na kateri manko, kii poganja proces, ni več manko nečesa, marveč sama čista razlika; drugače povedano, točka; na kateri procesa ne poganja več razlika med danim stanjem' in nekim Idealom, razcep med njima, 186 manko damega stanja glede na Idealno stanje; samo to »Idealno stanje« se izkaže za »masko« čiste razlike, je zgolj sivoja lastna raizlika v razmerju do danega stanja. Skušajmo razjasniti te abstraktne opredelitve, izihajajoč iz »iz- kustva zavesti« v Fenomenologiji duha: Zaivest vedno znova izkusi, da se ni motila zgolj v svoji vednostii o resnici, predmetu, marveč se je motila prav kar zadeva stvar samo, ki se jii je skušala približati, ki jo je skiušala zapopasti s svojo vednostjo; dialektični proces spravlja v gibanje prav ta podvojeni razcep: zavest se ne približuje postopoma neki nasebni — identični Resnici, ki bi jo končno dosegla, se z njo stopilai v absolutni vednosti^ s spremembo subjektivne ved- nosti se spremeni tudi sama Resnica), na katero je merila zavest, tj. »vzrok«, ki je poganjal njeno željo. Skratka, »izkustvo zavesti« je natančno ime za to premeno, skoz katero aaviest izkusil, da je v svojem isikanju vselej težila k »nečemu drugemui« v razmerju do jtega, kar je prepoznalav'nespoznala kot »objekt« ali Resnico, ki jo skuša doseči. Točka »absolutne vednosti« pa ni preprosto točka,, na kaiteri bi končno dosegli ujemanje med subjektivno vednostjo in resnico, marveč prej točka, na kateri se to gibanje »inifinitizira«': dokler še nismo dosegli absolutne vednosti, zavest še misli, da jo poganja naprej neka opredeljena Resnica, neki Ideal; ki bo — ko ga bomo dosegli — zaustavil gibanje; šele in prav z absoikitno vednositjo zavest izkusi, da je bil pravi »vzrok® njenega iskanja »čista razlika«: proces ni »nesikončen№ zato; ker bi bü Ideal) v svoji istovetnosti nedosegljiv subjektu, marveč zato, ker je Ideal, Stvar sama; že v sebi nadomestovialec čiste razlike, tega, kar je »drugo od samega sebe«, paradoksnega »objektai«, ki je čisti dozdevek, torej prav objekta a kot »razloga želje«. »Absolutna vednost« je potemtakem sama točka, na kateri se a razloči od I (Ideala), izpade iz Drugega, tj,, točka; na kateri subjekt izkusi, da je vzrok njegove želje o,bjekt, ki manjka že samemu Drugemu, ne pa Drugo Mesto Ideala, I, vpisan v Drugega.. Skratka, z »abso.luitno vednostjo« se »dejansko proizvede« prav di- stançai med a in I, kar je — kot pravi Lacan ob koncu Seminarja XI — konstitutivno za poizicijo analitika. Od tod lahko natančno opredelimo sknptomsko vrednost tiste vrste »iacanovskega anti-heglovstva«, katerega glavni motiv je, da je pfi Heglu proces razcepa; odtujitve, zgolj prehod h končni spravi ipd.; po tej varianti je »dobro« pri Heglu njegovo poudarjanje subjektove razsrediščenosti v zgodovinskem procesu, »slabo« pa, da je ta raz- središčenosit zgolj prehod h končnemu ujemanju subjekta in sub- stance. Kar je tu. izrinjeno, j.e moment »končnosti« samega analitičnega procesa — ta varianta; drugače povedanio, govori iz pozicije radikal- negai metonimiizm.a, »sla.be neskončnosti« označevalnega samonanai- šanija, kjer je subjekt »vselej drugj©«; uide ji izpad objekta kot »no- tranjega presežka označevalnega procesa. Pot lacanovskega »obrata Hegla« zato nika.kor ni v tem, da brišemo končno ujemanje in vztrajamo pri neskončnosti »po.ti«, marveč v tem, da reinteipretiramo sam ta moment končnega »ujemanja«, »negacije negacije«, »raz- odtujitve«. »Heglovska iluzija.« jie — glede na logiko označevalca — v tem; (iai se mu čista razlika (razlika, ki se nanaša nase) neposredno, sama v sebi sprevrne v posredovano istovetnost, da se mu negacija ne- gacije (negacija, ki se nanaša nase) neposredno sprevrne v posre- dovano pozicijo, tj., da reducira presežek »čistega« 0znač€valca/»čiste« razlike. Lep simptom jie tu izpeljava osnovne »matrice'« dialektičnega procesa o'b koncu Znanosti logike, kj.er pravi Hegel, da lahko momente procesa štejemo kot tri ali kot štiri: negativnost je tista, ki je šteta dvojno, ki jo lahko štejemo kot »enoi« ali »dve«. Prvi moment je izho- diščna neposrednost; drugi moment, posredovano, nii preprosto na- sprotje, protipol neposrednega — na posredova.no natetimo prav ko skidamo zajeti neposredno na sebi in za sebe, ker ga s tem že dojamemo kot dru.go neposredovanega, torej kot nekaj, kar je po- sredovano s posredovanim; natančneje: drugi moment ni preprosto negativ ali drugo prvega, marveč je sam prvi moment kot svoje druigo, kot svoj negativ — sam prvi mornant se sprevrne v svoje dnigo, ko ga skušamo zaj.eti kot takegai. Prav zato pa je negativnost « posredovanje v sebi podvojeno.: čim skušamo zajeti drugo, nega- tivno, kot nekaj »drugega« v razmerju do prvega momenta, ga mo- tamo reflektirati v nj.em samem, to sam.onanašanje pa nam da na- 187 tančno čisto raizliko aiM negiativnost, negaitivnoat, ki se, nanaša aaoia nase — paradoksni tretji moment, ki je tretji zaito, loer je že s®m prvi moment, čim ga skušamo zajeti kot takega, svoje lastno drugo. Prvo kot tako je že drugo od drugega (to je edini način, da ga pojmovno zapopademo), zato je drugo »samo v sebit« že tretje; končno^ posre- dovanai istovetnost narto nastopi koit četrti mom-ent. Če pa štejemo »pozitivne« člene, jih imamo kajpada zgolj tri: prvo neposredno, druigo posredovano in tretje kot sinteza, posredovana neposrednost — ziguibi se prav neiujemlijivi presežiek »čiste razlike«, $, ki »ne šteje nič«, pa se vendarle pridodaja zraven in celo poganja proces^ Slaivoj žižek ' Od tod bi se dalo razviti temeljno razliko med nasprotjem in (dialektič- nim) protislovjem, kar dela toliko težav ne le neotomističnim kritikom mark- sizma, marveč tudi marksikateremu marksistu (W. Harich, L. Colleti). Neoto- mistični kritiki namreč vztrajajo pri tem, da je protislovje lahko zgolj miselno, v stvareh da imamo opraviti zgolj z nasprotji, »nasprotnimi tendencami«,' kar pa ni nič »protislovnega«; k tej kritiki lahko pripomnimo, da popolnoma drži — dr- ži glede na tekste, na katere se naslavlja: to, kar navajajo Leonov, Rozental in njihovi današnji nasledniki kot primere »protislovij v stvareh«, ni dejansko nič drugega kot navzočnost nasprotij, »nasprotnih tendenc« v njih (najlepši primer je pač polizobraženska predstava o življenju kot »stalnem spreminjajnu, kjer v organizmu hkrati staro odmira in novo nastaja«). Za takšno »dialektiko proti- slovja« kajpada povsem drži, da tudi marksizem sprejema Aristotelov zakon ne- protislovnosti. V čem je potemtakem odločilna razlika med nasprotjem in pro- tislovjem, ki jo spregleda takšna »dialektika«? Protislovje je moment, ko se eno Jzmed nasprotij sprevrne v svoje nasprotje — vendar tu ne gre za nekakšno psevdo — dialektično »dopolnjevanje« enega nasprotja z drugim tipa »ni giba- nja brez mirovanja, ni mirovanja brez gibanja; ni enotnosti brez razlike, ni ra- zlike brez enotnosti«; protislovje je nasprotno točka, ko se en moment nasprot- ja prav v tem, ko ga skušamo zajeti »kot takega«, v abstrakciji od njegovega nasprotnega momenta, sprevrže v to nasprotje — najbolj rudimentären primer: dialektika biti in niča pri Heglu ni v tem, da se »bit in nič dopolnjujeta«, da »ni biti brez niča in obratno«, marveč zadenemo na nič prav s tem, da skušamo zajeti »čisto« bit, bit »samo zase«, v abstrakciji od vseh ostalih opredelitev. ' Kaj zgreši Macherey pri Heglu? Pustimo na tem mestu ob strani dejstvo, da se giblje njegovo obravnavanje Hegla — tako kot je to v navadi pri althus- serjancih — na ravni brezmiselnega šolskega povzemanja »glavnih tez« (tip3 »pri Heglu je negativnost zgolj pot do končne sprave« itn.) ; omenimo zgolj ne!w navidez obrobno dejstvo, ki pa je za nas dovolj pomenljiv indie: na strani f svoje knjige navaja Macherey s skrajnim neodobravanjem naslednje mesto Heglovih Predavanj o zgodovini filozofije: »Spinoza je umrl... zaradi jetike, za katero je dolgo časa bolehal — v skladu s svojim sistemom, v katerem mora prav tako vse partikularno, sleherna posameznost izginiti v enotnosti substance.' Macherey dojame to mesto skoraj kot osebni »nizki udarec«, kot neokusno alu- diranje na to, da je Spinozova misel misel mrtve substance, ki pogoltne vse živo v brezno svoje abstraktne istovetnosti, pa je končno — prav mu je! — pogoltnila še Spinozo. Ob tem zgreši prav označevalni moment, besedno igro, ki podpira navedeno Heglovo izjavo: izginiti = verschwinden; jetika = die Schwindsucm (dobesedno: iskanje izgonitja, težnja za tem, da izginemo); Spinozova bolezen je bila torej dobesedno v tem, da je »hotel izginiti« v substanci. 188 FIGURAE ARTIS AMATORIAS Franu Levstiku v opombo. Meščanisko razmerje do literature je predvsem spomeniško: ne gre OTi toliko za postavljanje spomenikov ali v sugestivni staroslovenski nomenklaturi »spominkov«, kolikor za konstrukcijo psevnlozgodovin- skega spomina, ki naj vzpostavi optiko, skoz katero »zadnja oblika« ¡аћко »gleda na pretekle kot na stounje k sami sbD'I« /Marx,. 1857—1858, 39/. Spominska obeležja potem, pač le substanicializirajo ta meščanska očala, so tako rekoč memento — ne zgodovinski preteklosti, ampak razredno-ideološki sodobnosti. Staroslovenskim obrazcem moramo v :еј luči priznati presenetljivo iskrenost — ali lucidnost: Narod, ki spoštuje in slavi svoje slavne možove, slavi le sebe. (Lovro Toman, »Vodnikov stoletni rojstni dan 3. februarja 1858«, Novice, 7. 11. 1857.) Ideološki diskurz ne mistificira s tistim, kar zamolči, pač pa naj- prej s tem,, kar pove. V »narodu-« beremo daoes sevedai »meščanstvo«, ;o niti ni stvar razčlenitve, kolikor je intertekstualni tjčinek Cankar- jeve literature, s tem pa se problematizira prisvojiüna beseda »svoje«. Kako torej- Vodnik postane Tomanov? S pretanjenim obratom, uobličenim v značilni implicitno univer- zalistični kv-anitifikaciji ideološke izjave, ki se zakrinka z nič m.anj značilno limitativno kvalifikacijo demonstrativa »tak«: Doné tako iz takih spominov tudi čudotvorni glasovi, kadar posebno se mrači ali jasni domovine nebo. (Ibidem.) Prvim desetim zl-ogo-m manj.ka le še en poudarek do popolnega alkajskega enajsterca, ki menda -v svoji kitici še zlasti ustreza bojeviti in domoljubni m-oti-viki (Gantar, 1979, 64), opazen je tudi pretežno daktilski ustroj- korjčnega odvisnika z dierezo na kraju antiteze in s prav pentameterskim iztekom. Stava je tako rekoč klasična z reto- ričnim poudarkom pov^edka in z antitezo v sklepu — as to -posebnost- jo, da imata obe sredstvi pravza.prav ničelno pomensko vred'niosit: učin- kovita retorična antiteza je -pomensko prazna disjunkicij-a z vrednostjo logičnega aksioma (če nebo ni mračno, je pač j.asno, resnice s takšno trditvijo ne -moremo zgrešiti), medtem ko se načino-vno povedkovo dopolnilo nanaša ali na celoto povedanega ali samo nase, nikakor pa ne na kakšno izrecno postavko v besedüu, kakor vendarle sugerira njegova slovnična funkcija. Nanašajoč ^se аИ na celoto besedila ali zgolj- le n-a sebe sama, sta ta ničelna člena ,pač zaznamek hermenev-tičnega obzorja celotnega spisa v tem s-pisu samem — točki, kjer bralec, pričakujoč, da bo zvedel »nekaj;«, ne zve ^nič — a z občutkom, da mui je bilo pravzaprav po- vedano »vse«: učinek smisla v praznini pomena izvira prav iz desig- nata naslova »tako«i — namreč iz tega, da zunaj' ideološkega univer- zuma ni »nič«. S tem je torej povedana »vsa« resnica, četudi v nekoliko antiklimaktični ubese-ditvi vrste »a v ä«. Nataničnej-e: bralec išče odn-osnico prislovu »tako« s tem, da skuša dognati, na katero prvino v basedilu naj -bi se nanašala; prav ker se ne nanaša na nobeno, mora bralec preleteti po vrsti vse člene besedila, dokler nujno ne zadene s-pet na člen, iz katerega je izhajal, tj. prav na prislov »tako«. Prislov je s te-m- negiral vsak člen posebej in še samega sebe zraven — toda- sebe je negirali prav kot določnico, ki se mora nanašati na neki drug člen. če se ne nanaša na noben- drug člen, se lahko nanaša le na sebe samega; toda sebe samega v svojem »svojstvu« je pravkar negiral: torej se nanaša na sete samega v svoji »drugosti«. Bralna izkušnja je nekako »heglovska«, saj je prav ta negativni prelet, punktualiziran v n-eavtono.nini besedi, vzpostavil totalnost »vseh« členov — in s tem zagotovil, da v temi tako vzpostav- Ijenam horizontu členi zadobijo pomen sami na sebi — »narod, do- movina, čudotvorni glasovi. -.« Sami v sebi pa ti elementi pomenijo zato, ker se je s tem zapovrstn.im prebiranjem tekstnih členov bralec sam — »nevede, nehote« — upostavil na kraj, od koder lahko ustrezno Prisluhn-e njihovim čuda tvorečim. glasom. 189 Kar nujno izhaja že izi ugotovitve,, da člen »takioi«, diskurzivni univerzum spenja z njegovo specifično zunanjostjo, to se pravi — zagotavlja, da nič ne ostane zunaj tega poslej ideološkega vesolja; predvsem seveda ne bralec. Leksem »taiko« opravlja potemtakem fatično funkcijo (Malinowski, 1923, 315; cf. Jakobson, 1960, 356), tose pravi, zagotavlja socialno situacijo in družbeno vez (ustrezno komu- nikacijo) s temy da sprejemnika' postavi na pravo poslušno mesto. Posto'pek je retoričen v pristnem aristotelovskem pomenu pre- pričljivosti — moč retorične argumentacije je namreč prav v njeni logični šibkosti ali celo izpraznjenosti, kakor pri tukajšnjem zgledu. Veščina prepričevanja mora namreč naslov jenca posaditi na kraj prave zainteresirane optike, s katere je njena argumentacijska veriga videti sklenjena: to se pravi, da mora sailbjekt umestiti prav v prazni člen te verige, tako rekoč na njeno šibko mesto — retorično vprašanje in paralipsa sta v tej luči prav že reflektirani retorični strategiji, postopka, kjer retorika na sebi sami uporaibi svoji temlejni prijem. Ta osnovna retorična strategija pa je prav lažna paralipsa kakor v Tomanovem zgledu — deitotika »tako« namreč deluje, kakor da je za njo nekaj, na kar naj bi kazala, četudi tega ni, je lažno »opuš- čeno« in kar je bralec povabljen dopolniti s polnostjo svoje narod- nostne razčustvovanosti. SikLep perioda s svojo resničnostno disjunkcijo ta mehanizem ponovi na način uprizoritve — paradigmatsko manjkavost deiktike dopolni-ponovi v sintagmatsfci prezapolnjenosti tavtologije. Ta sintagmatska uprizoritev je seveda spet zainteresirana, saj sugsrira ustrezno branje paradigme — in je potemtakem narativna interpretacija nuklearnega pairadigmatskega sistema »vse/nič«. Z uprizoritvenostjo, narativnostjo, ki zaznamujeta razsežnosti ene^ in istega postopka^ smo se približali mehanizmu, ki nam končno lahko velja za pristno ideološkega, in to opredelitev lahko utemeljimo z nadaljnjo značilnostjo postopka — z njegovo zanazajsko (naohträ^ch) i^lastitvenostjo (stratiffikativnostjo). Stratifikacijski moment je razviden že iz naše začasne določitve, ki je na podla'gi tradicionalnega retoričnega besednjaka v postopku videla »lažno paralipso«, to se pravi,, »lažno lažno opustitev«. Postopek je nasprotje metagovornemu komentarju in potemtakem ustreza Bar- thesovi shemi (Barthes, 1957, 200!) »mitologije«!,, s katero iitemeljitelj sodobne francoske semiotike sicer še tipaje, a za tukajšnji začetni namen zadosti natančno, opredeljuje delovanje meščanskega ideološ- kega diskurza.' »Lažno paralipso'« lahko z Barthesovo shemo prikažemo takole: Odsotnost označevalca (,Sains=signans) v diskurzivni verigi po- vzroči, da na kraju označevalca (Satum=:sigMtum) vzni'kne »drugi« označevalec Sans', ki je pravzaprav »potenciran«, okrepljen »prvi«, tj. ma'njkajoči označevalec. Kolikor nam ničelni označevalec 0 mora pač tudi veljati za označevalec, saj natančno tako deluje, v verigi pravzaprav nič ne manjka: narobe, eliptični postopek ponudi nekaj več, presežek, ki ga zlahka tematiziramo, če v preiidarek pritegnemo Lacanovo opredelitev, da je »označevalec tisto, kar zastopa subjekt za drug označevalec«; Sans' zastopa prav govorni subjekt za poprejšnji ničetoi označevalec 0, ki ga retor ponudi naslovljenicu' v oporo. Elipsa je prav način subjektovega vpisa v diskiurz — presežek v Sans' je prav subjekt — subjekt, kolikor se vpiše pod zamolčani označevalec na kraju označenca — skratka, subjekt kot nosilec »teze«, ki jo govorec podpre in oikrepi, prav s tem, da jo — v zamolku — prevza^me nase. V elipsi se subjekt tako rekoč s svojo tezo vred prepušča ogo- vorjencu v milost. Postopek je nemara učinkovit prav zavoljo te 1 s to shemo je skušal slovensko literaturo v drugi polovici 19. stoletja in- terpretirati že Rupel (1976, 74 ss; 307), vendar se naše rokovanje od njegovega nekoliko razlikuje: skuša biti bolj mikroskopsko in ne deli higienične preokupa- cije, da bi umetnostno produkcijo vsaj načelno razločili od ideologije (cf. Hupel, 1976, 429 et passim). 190 iskrenosti, ki se vendarle dogaja v obzorjox vešče stkane solidarnosti med govorcem in poslojšailicem. Značile-n metagovorná postopek celotno- elipso umesti na kraj 0'zna^- čenca a pomočjo ozmačevalca,. ki pove vse na način denegacije (Ver- neinung (Freud, 1926)). Toda meta-govorica deluje tu negativno, zato smo zares pri antipodih, resničnostnega (»znanstvenega«) govora: tisto, za kar gre, je izraženo prav skoz zanikanje, da bi šlo za kakršnokoli izražanje. Izjava samo sebe spodbija in se na videz približuje pa-- radoksom vrste (1) Ta stavek ni resničen. — če »resi« ni resničen, potem govori resnico,, toda če govori resnico, ni resničen, a če ni resničen, potem je ravno resničen... itn. Toda zgolj na videz: izjava (1) je sicer pomensko, logično pro- tistovna, a ne zadeva svojega govorca, ki se prav lahko slasti ob njenem vicioznem cirkuliranju. Ko (1) zapišem', me to prav nič ne angažira — svoje šepavosti je stavek kriv tako rekoč le samt Govorec ga lahko po mUi volji ,gilosira — lahko pa да kar takoj odpravi z ugotovitvijo, da je stavek pač protis;loven: gib, ki je vsaj bizaren, če ne kar magičen (v Jakobsonovem pomenu odgovarjanja nelegitim- nih adresatov /Jakobson, 1%0, Збб/), saj v trivialnejšem, ,pTevodu po- meni p'ač sodbo »Ta stavek je neumen« — kakor da bi izjava tu bila sama svoj subjekt. Ne morem- pa si tako abs-traktno umiti rok nad iz- javami vrste »Lažem-« ali- »Ne govorim slovensko«, (Močnik,, 1980) — prav zato, ker so izrečene v prvi osebi sedanjika. V vseh dragih osebah in časih so takšne iizjave neproblematične — razen v živem prisebniku, ki bi lahko figuriral tudi kot avto-afektivni monolog transcendentataega subjekta (Eterrida, ig©?). Z zanikanjemv Verneinung^ ki se v psiho'analizi navadno uobii- Icuje v stavah vrste »že, že, ampak«- (Ma-nnoni, 1969, 9 ss.), se subjekt izroča svojemu razcepu ($),, kar naša shema ponazarja z neumest- Ijivostjo Sans', ki niha med dvema krajema, kamor ga je mogoče ena,ko -postaviti — ne da bi ga bilo mogoče utrditi na kateremkoli izmed obeh posebej,. Če je Sans' na kraju zamolčanega o-značenca, je prav zato na kraju izrečenega — saj- je Satum, ki bi naj bil zamolčan, prav izrečen; in- če je na kraju izrečenega označenca, je s tem, že na kraju za-molčanega, saj- je izrečeni Saturn p>rav pod udarom zanikanja. To pa tudi natančno ustreza »intuitivnemu« učinku paralipse: govorec se v imenu svoje neodločnosti, to je, ne določi jivosti svoje subjektne umesititve, obrača na poslušalcev »okusi«, čut človečnosti — to se pravi, apelira na intersubjektivno solidarnost na podlagi v te-m postopku uprizorjenega sporočila »vsi smo človeški, vsi s,mo $.« Postopek je inverzen -poprejšnjemu in ustreza shemi Barthesovega »mita-« (poimeno-vanje je seveda začetno divje: gre pač za začetno shematizacijo zniačilnega postopka meščanske ideologije, kar je očitno ze i-z tegai, da shema temelji na saussurovskem po-j-mu »znaka«). Elipsa ni odpravljena-negirana kakor pri paralipsi,, temveč hkrati predpo- stavljena in sama zamolčana: lalžna paralipsa je tako rekoč dvojna elipsa. Postopek se pretvarja, kot da bi bil resnično proizvedel Sans' v vsej njegovi »polnosti in popolnosti«, kar bi naji upravičilo, da celotni znak s prve (»eliptične«) ravni na drugi ravni deluje kot označevalec za saturirani označevalec, ki se širi v neskončnost — tj. v iluzorično polnost diskurzivnega vesolja. S tem tour de force postane Sans', zastopnik (govornega) sub^ jekta, enosmiselno U'mesüjiv, seveda prav na podlagi vertikalne pod- 191 vojit.ve ničelnega označevalca: umestljivoat Sans." je odvisna izključno od podvojitve 0 na prvi (eliptični) ravni s praznim deiktičnim ozna- čevalcem na' drugi — 'mitološki ra'vraini. Toda to problematiko ilegi- timnega plastenja zamieglii prav Sansi" kot njen operator — tako rekoč kot shifter (preklopnik) prehoda iz elipse v mitologigo in potemtakem kot opora iluzije o zaceljetniem unjamem subjektu. Postopek nam postane nemara še očitnejši, če ga s pomočjo dog- nanj poprejšnje »šibkejše« stilsko-retorične razčlembe Tomanovega stavka ponazorimo z ustrojem konkretne diskurzivne »manifestacije« (ker bo ta analitični prijem zgolj ponazorilen, lahko poskuMimo z njim pove'zati dve sicer nezdružljivi vrsti analize; zato se začasno puščamo ujeti v sicer S'krajno problematično, a v diskurzivni semiolo- giji zaradi nje'nih ideoloških predpostavk — tj. metodolo'ških nujnosti — utečeno razlikovanje med »globinsko stru'kturo« in »manifestacijo«; /cf. Greim.as, 1966; 1970,, 30 ss.„ Г57 ss./). Beseda »tako« pove, kakor smo rekli, vse in nič: prav ker sama ničesar ne izreče, se kot smernik prikazuje kot zgostitev, ki pa lahko, kakor se pokaže, ko poskusimo njeno smernost ustaliti, meri le na »тее«, na celoto diskurzivnega vesolja. Ta učinek še ni nujno ekspli- citen, s stališča retorične zainteresiranosti je zelo zaželeno, da ostane nekoliko meglen in tako zagotovi napetost, ki žene- bralca v past sklepne tavtologije. Zato se lahko zadovoljimo z naivnim prvim po- menskim učirjkom, kil bralca navaja k spraševanju »je to vse, ni to še nič?« —• k vpraševanju, s katerim se bralec prav zato ker se pred spisom postavi v kritično in dejavn'o držo, prepusti njegovi zvijačnosti: »tako«: V N »Opozicijo »vsega« (V) in »ničesa« (N) lahko tu mis'limo kar na način običajne paradigma ti kie disj'unkcije, tako bo nemara še naj- očitnejša mitološka, lažno metagovorna operacija, ki to disjunkcijo uveljavi kot označevalec na drugi (mitološki) ravnini: »se mrači ali jasni«: V N — s to sekundarno disjunkcijo je povedano vse, zunaj potemtakem ni ostalo nič — in potrjena je prav tista razlagalna hipoteza besede »tako«, ki bra'lca spelje na led domovins'kega govorstva. če manifestacijo nanesemo na ^o'binsko shemo, dobimo torej sintetični obrazec, ki hkrati ponazarja linearni' temporalni postopek besedila (o mehaniki, »vse/nič« cf. /Miller, Ш75/): »Izraz«, diskurzi'vno manifestacrjo, zene n^rej elipticnost prve ravinine, toda druga ravnina, od katere pričakuj^emo pojasnilo (in ga pravzaprav tudi »dobimo«), zgolj sintaktično uprizori paradigmatsldbija: (3') Verjamem Tomanu /Toman mi zatrjuje: / V tekstu je po- vedano vse.// A jaz mu tega ne verjamem »Verjamem,« in »ne verjamem« imata isto vrednost v hierarhič- nem plastenju metagovoric — formalno protislovje vrste (4) gre tu zaradi prve osebe sedanjika na račun izjavljakiega subjekta, to je, »Tomanovega« bralca. (Obstaja seveda en način, ki me ideološke pasti reši. Ta je v tem, da natančno valoriziram ra,zmerje med vednostjo in verovanjem, kakor ga kaže različica (2"), če jo primerjamo z (2): protislovnost izpovedovanja (ne)vednosti lahko odpravim, če vpeljem moment verovanja. V (3) lahko ravnam inverzno — protislovnost izražanja (ne)vere lahko odpravim, če vpeljem na nasprotnem koncu moment vednosti: (3") Vem' /Toman mi zatrjuje: /V tekstu je povedano vse.// A jaz tega ne verjamem. Toda taka izjava je možna le, če se naslovljenec »Tomanovega« govorjenja lahko postavi na stališče, ki se opira na neki drugi diskurz — tj.,, če se naslovljenec lahko iztrga mrežam ideološkega diskurza, katerega tarča je. Tako, denim.o, beremo omenjeni Tomanov sestavek danes; táko stališče omogoča sploh tudi našo analizo. Mož- nost (3") je potemtakem' odvisna od (pre) eksistence drugega in drugačnega diskurza; toda v tem primeru ideološki mehanizmi sploh ne zadevajo brallca: ta se jim potemtakem lahko izm,akne samo, če je že ves čas zunaj teksta; če j,e vpet v kakšen druigi tekst, denimo, v tekst sociološke interpretacije). Prva oseba sedanjika zariše nepopravljiv razcep v govorni subjekt: v vseh drugih osebah, časih bi taka izjava bila neproblematična; modela, ki bi to natančneje ponazarjala, ,bi za (2) in (3) po vrsti hili izjavi: (5) Prešeren je napisal latinski epigram na Kopitarja, a jaz tega ne vem, (6) Cigler je bil jetniški duhovnik, a jaz tega ne verjamem. Implicitno pragmatično predpostavko sleherne trditve (Trdim:), ki kot sled izjavljanja nosi prvi del izjave, spodbija protivni drugi del izjave. Protislovje se tako prenese na govorni subjekt, ki kot subjekt izjave zanika svoj položaj s,ubjekta izjavljanja: trdim nekaj, česar ne vem ali ne verjamem., — Meščanski ideološki m.ehanizem potemtakem razce'P subjekta, ki ga izključuje s kraja govorca, prelaga na sprejemnika diskurza. Če se hoče sprejemnik temu razce.pu »ogniti«, ^ m,ora prevzeti nase: edina ekonomija, ki v tej. slepi ulici našlo vijencu preostaja, je, da prevzame nase razcep.ljenost su.bjekta, ki jo lahko zapolni prav sam,o s tistim, čemu se je nemara upiral — pa je zaradi tega upi- ranja v to zagato ravno sploh zašel: z verovanjem. Zanazajski učinek onemogoči, da bi se bralec izvil iz primeža z morebitno kritično nevernostjo, saj je svoje verovanje že vnaprej izročil — prav z implicitno prepustitvijo v (2) je sploh prišel do (3) — in zdaj svoje vere pač ne m.ore odtegniti. Če jo odtegne, ne ugo- J'srja govornemu subjektu (»Tomanu«), ampak samemu sebi. Me- hanskemu retorju (naj s tem nekoliko upravičimo okus svoje tu- «.jšnje izibire) ne morem ugovarj.ati, ker z .morebitnim ugovorom skočim samemu sebi v zobe. Ta moment, da diskurz razcep subjekta delegira na svojega ftóslovljenca, lahko naiposled velj.a za specifično meščanski diskurzivni -deološki mehanizem. V ta razcep se lahko naseli razredna institucija ali, če gledamo s stališča individua, iz njega se poraja subjektova za institucijo konsiti'tutivna privolitev vanjo. Vpis razcepljenosti v su'bjekt je namreč samo diskurzivna specifikacija Althusserjeve (1970) 195 splošne formule, da ideo.logi)jia individua interpeLira v subjekt. Inter- pelacija individua v subjekt je korelativna z razcepom subjekta; natančneje: razcep je pred subjektonv diskurzivni mehanizem cepitve ie za suibjekt konsititutiven., Althusser j ev obrazec moramo potemtakem dopolniti takole: meščanska ideologija individua initerpelira v subjekt, s tem' da na kraj' s^ejenmikai,, kamor s svojimi diskurzivnim! me-haniz- mi tega posameznika umeščav s temi mehanizmi vpisuje suibjektivi^ rajoči razcep. (Odlomek) Rastko Močnik Navedki: Altiiusser, Louis: 1970 — »Idéologie et appareils idéologiques d'Etat<, La Pen- séee, 151, 1970. (slov. prev. v: Althusser, Balibar, Macherey, Pêcheux, Ideologija in setetski učinek, CZ, Ljubljana 1980). BartheSfc Roland: 1957 — Mythologies, Seuil, Paris 1957. Derrida, Jacques: 1967 — La voix et le phénomène, PUF, Paris 1967. Freud, Sigmund: 1925 — »Die Verneinung«, GW 14 (slov. prev. v: Psihoanaliza in kultura, DZS, Ljubljana 1981). Gantar, Kajetan: 1979 — Grške lirične oblike in metrični obrazci. Literarni leksi- kon 7, DZS, Ljubljana 1979. Godei, Robert: 1957 — Les sources manuscrites du Cours de linguistique générale de F. de Saussure, Droz, Genève 1969. Goux, Jean-Joseph: 1968 — Numismatiques I, II, Tel quel, 35-36, 1968-69 Greimas, Alglrdas Julien: 1966-Sémantique structurale, Larousse, Paris 1966. 1970-Du sens. Essais sémiotiques. Seuil, Paris 1970. Jakobson, Roman: 1960 — »Closing Statement: Linguistic and Poetics«, v: Style in Language, Th. A. Sebeok, ed., MIT Press and Wiley & Sons, Inc., New- York — London (srbhiv. prev. v: Lingvistika i poetika, Nolit, Beograd 1966). Marx, Karl: 1857-58 Grundrisse, Einleitung (slov. prev. v: MEID IV, CZ, Ljubljana 1968). Malinowski, Bronislav: 1923 — »The problem of meaning ih primitive Ianguages<, Supplement I v: C. K. Ogden, I. A. Richards, The Meaning of Meaning, Harcourt, Brace & World, Inc., New York 1965. Mannoni, Octave: 1969 — Clefs pour l'imaginaire, Seuil, Paris 1969. Miller, Jacques-Alain: 1967 — »La suture«. Cahiers pour l'Analyse 1, 1967. (slov. prev. v: Psihoanaliza in kultura, DZS, Ljubljana 1981). 1975 — »Matrice<. Ornicar?, 4, 1975 (slov. prev. idem). Močnik, Rastko: 1980 — »Lalangue: jejezik II«, Problemi-Razprave 201—202, ISM- Pêcheux, Michel: 1975 — Les vérités de La Palice, Maspero, Paris 1975. Rupel, Dimitrij: 1976 — Svobodne besede od Prešerna do Cankarja, Lipa, Koper 1976. žižek, Slavoj: 1980 — Hegel in označevalec, Analecta DDU Univerzum, Ljubljana 1980. 196 prispevki k liistoricnemu materiaiizmu PRODUKCIJSKA RAZiVlERUA IN RAZREDNI BO«J (Ob kritiki Althusserja in »strukturalističnega« marksizma) Althusserjevi spisi so od vsega začetka izzivali kritike in izKÌ\-ali h kritild: kritiki različnih vrst — od resne,, ki je ob njegovih tekstih hkrati pretresala in razvijala različne vidike marksistične filozofije in družbene teorije, take, ki je ob tem poskušala pokazati, kje se Althus- ser moti (v izhodiščih, v metodi, v zaključkih) in česa ne pozna dovolj, do kritik in kritikov, ki so predvsem skušali dokazati, kaij da Althusser in njeigovo delo v »bistvu« je. Izhodišča in rezultati takih dokazovanj so bili in so sicer sila različni: da gre skupaj s siceršnjim strukturaliz- mom za zavesten ali nezavesten izraz osamosvojenih in človeku odtu- jenih (tehnokratskih) struktur ,poznega kapitalizmai; ali da s svojim poudarjanjem protislovja kot osnovne kategorije uteleša protislovnost malomeščanstva; ali da 'gre za neostalimizem in teorijo birokratskega partijskega aiparata ali za parada abstraktnega', akademstega, profe- sors,kegi marksizma. Vse to seveda ob »strokovnih« dokazovanjih in metodoloških razpravah, ali je treba Althusserja preverjati po zgodnjih tekstih (»Zai Marxa«), po »Branju Kap'itala«, ali po kasnejših spisih. Ob vsej' različnosti pa so si take kritike v nečem podo'bne: vse izražajo (sa^mo) zavest pravega kritičnega ali kritiškega triumfa — in to toliko 'bolj, kolikor ostajajo na ra'vnii do'kazovanj'a, za kaj pri Althausserjevi misli v bistvu gre — in tak vtis puščajo seveda tudi pri bralcih.. Ti lahko tako vsakokrat posebej obžalujejo, da kritike niso ali ne bodo brali vsi, ki so se srečali z Althusserjevo mislijo ozi- roma da je odločilni in končni, kritični triumf dosežen šele sedaj, šele z nastopom tega in tega kritika (pri čemer lahko vstavimo poljubno ime) — tako bi namreč enkrat za vselej, in pri koreninah spo'dre- zali ta strukturalistično-stalinistični-psihoanaiitični-m'aoistični-malcme- ščanski-sccialdemokratski itd. nestvor (na pr.: »stalinistični derivat vulgarne Lacanove psihoanalize«,, kot smo imeli priliko brati ob eni zadnjih kritičnih zmaig). Bralca sicer ne'koliko moti,, da so b'ili ti kri- tični triumfi doseženi iz tako ra.zličnih izhodišč in ob tako različnih rezultatih —■ in že to,likokrat — toda ker lahka pričakujemo še nove in nove —■ nekateri mlajši marksisti imajO' (ali menijo, da imajo,) r^amreč tak kritični triumf za svojo šolsko nalogo — je treba pač takle malenkosten pomislek čim,prej potlačiti... Nobenega razloga nima'm,, da bi komu kalil veselje in ga ovioral pri po,kopavanju Althusserja (pri C'predelj.svanju »proti Althusserju« na&plO'h, s kaikršnimkoli opredeljevanjem »za Althusser ja« nasploh), saij že sam'0, njegovo ponc.vno in pano,vno poko'pavanje vzbuja sum, da še ni poko,pan, ali da se ga celo ne da, pokopati — morda zato, ker je še živ. Sicer pa je Althusser že leta 1974 za'pisal: »Naredili so iz nas 'strukturaliste' in v krsti »strukturalizma« nas je velika družina socialdemokratov vseh strank in z vseh strani svečano predala zemlji •n pokopala, v imenu marksizma, se pravi njihovega marksizma. Lopate zemlje 'Zgodovine«, »prakse«, »dialektike«, »konkretnega«, »življenja« in seveda »Člove- ka« pa »Humanizma« niso manjkale. Kot pokop je bil krasen pokop. Ob neki precej čudni okoliščini: pretekla so leta, ceremonija pa še traja«. (Elementi sa- mokritike, Beograd, 1976, str. 28). In traj'a še danes, pa čeprav so nekateri kritiki pos'kušali tudi z drugimi krstami in z drugim' zasipom. Poleg tega p'a sploh ne gre za Al'thusserjai ini še najmia'nj zaito, po Katerem tekstu ga je treba preeO'jati: za to je šlo morda v konkretni teološki konstelaciji na francoski marksistični sceni nekega obdobja, pre za tisto,, kar je resna kriitika že od vsega začetka opazila — in pri '■em. ostalai: za vprašanja Marxove in marksis,tične mislih ki jih toliko a^kutirana Althusserjeva iz\-ajanja zadevajo ali prizadevajo, 197 Nekaterih takih vprašanj' se je lotM tudi dr. Tine Hribar v svojem poiz'kusu kritičnega obračuna z Aithusserje'm in Balibarjem.'* »Produktivne sile« in »družbena baza« Hribar se v polem-iki ostro zoperstavi 1) pojmovanju produkcij- skega načina kot »enotnosti produktivnih' sil in produkcijskih odno- sov« in 2) uvrščanju tako pojmovanega produkcijskega načina in s tem produktivnih sE (ter materialne produkcije) v »reailno bazo družbe«: »Navsezadnje tudi v Predgovoru Marx naravnost izrecno definira edino in zgolj produkcijsiia razmerja kot ekonomsko strukturo in če potem že govorimo o topiki, potem je ekonomska struktura pač struktura in nič drugega; se pravi; ne more biti infrastruktura, v katero spadajo materialne proizvajalne sile. Celotna topika Predgovora ni dvodelna, temveč štiridelna: 1) materialne proizvajalne sile (recimo infrastruktura), 2) produkcijska razmerja (ekonomska struktura), 3) pravna in politična nadstavba (recimo superstruktura), 4) oblike družbene zavesti. Res je, da Marx prva dva dela in druga dva dela tesneje povezuje, tako da se materialne produktivne sile zdijo kot sestavina produkcijskega načina ma- terialnega življenja in se oblike družbene zavesti v svoji ideološki formi pojav- ljajo kot sestavina nadstavbe; toda Marx nikdar ne napravi te napake, da bi proizvajalne sile zapisal v ekonomsko strukturo. Kajti to je počelo ravno poli- tična ekonomija, katere kritiko je pisal.« (Ć — 170) In Še dodaten argument: »Neizbrisna sled Zgodovine VKP-b se kaže v enačenju ekonomske strukture kot baze oz. družbene biti z enotnostjo proizvodnih sil in produkcijskih odno- sov, ki ga sicer nahajamo prav v Zgodovini VKP-b in od koder ga neposredno ali posredno privzemajo za izhodišče tudi taki kritiki, kot je Habermas. Tekst iz Zgodovine VKP-b: 'Torej obsega proizvodnja, način proizvodnje tako pro- izvajalne sile družbe kakor tudi proizvodne odnose med ljudmi in je na ta na- čin utelešenje njihove enotnosti v procesu proizvodnje materialnih dobrin.' (Ć — 169) Vprašanje uvrstitve materialne produkcije in produktivnih sü v »realno bazo družbe«, je bilo že pred tekstom Zgodovine VKP-b in po njem, vse do danes, predmet že prav sholastičnega — sholastičnega v dobrem in slaibem — raziskovanja, tako da rešitev, ki jo Hribar apodiktično zagovarja: 1) da spadajo v realno bazo družbe le produk- cijska razmerja; in 2) eia le-ta ne spadajo v materialno produkcijo, ni mč novega. To rešitev lahko zagovarjamo ne le z Marxovo izrecno oprede- litvijo v Predgovoru h kritiki politične ekonomije, v skladu je tudi z Marxovimi pK>udarjanjem v Očrtih, da »družba ne sestoji iz posamez- nikov, ampak izraža vsoto odnosov, razmerij v katerih so ti posamez- niki med seboj« (Grundrisse, 176). Pojem družbe kot celote odnosov, razmerij med ljudmi, pojem, ki govori o strukturi, zgradbi te celote odnosov, očitno ne vključuje produktivnih sd (predmetov dela, delov- nih sredstev, delovnih zmožnosti), saj ne vključuje niti Ijudi-posamez- nikov — temveč le odnose med nj'imi. Pojem družbe kot pojem druž- bene strukture, vključuje le družbene odnose (na pr. kapital in mezdno delo) in družbene »vloge«, (na pr, kapitalista in mezdnega delavca), ne pa strojev, fizične delovne sile, delovnih znanj in siX)so.bnosti kon- kretnih ljudi, kot materialnih in osebnih nosilcev teh odnosov in vlog. Nujna posledica takega zoževanja pojma družbe (kot družbene strukture, družbene zgradbe) je uvedba in u'poraba še drugih pojmov, ki zajemajo človekovo družbeno stvarnost. Nujno je razlikovanje med pojmoma »materialne osnove družbe« in »realne osnove družbe«, druž- bene baze. Materialna osnova v tem primeru vključuje (gledano z vi- dika njenih sestavin) produktivne sile, v širšem smislu pa tudi geo- grafske in demografske materialne pogoje vsakega človeškega druž- benega življenjia, oziroma materialno produkcijio in biološko reproduk- cijo (gledano z vidika procesa); pojem, realne družbene baze pa ozna- čuje »bazični« del družbene striikture same, se pravi celoto prod'uk- cijs'kih razmerij znotraj neke dane celote družbenih odnosov. Podobna so prizadevanja tudi izven marksistične tradicije, ko se ob strogo so- ciološkem (ah celo kot »sociologističnem« označevanem) pojmu druž- • Maksistični struktualizem in stalinizem, (Althusser in resnica), časopis г} kritiko znanosti /č/, št. 31, VII. 1. str. 121—173, Teorija blagovnega fetišizma, (Kriti- ka Balibarjevega branja Kapitala), Anthropos /A/, 1980 Д-11, str. 13-53. 198 be kot celote družbenih odnosov, uvajajo bolj socialno — ali kulturno antropološki pojmi družbe in družbenega življenja, ki zajemajo tudi vsakokratno vsebino teh odnosov (in procesov), njihove kulturno- -eivUizacijske predpostavke in rezultate. Vendar s tem problem razmerja produktivnih sil in ekonomske strukture še ni odpravljen z dnevnega reda, in to iz več razlogov. Eden je razviden že iz citata, ki ga navaja Hribar: »Celota teh odno- šajev, v kateri so do narave in drug do drugega nosUci te produkci- je, v kateri producirajo, ta celota je ravno družba, motrena v svoji ekonomski strukturi« (MEW 25-—827,)., Če v pojem družbe ne »gredo« ljudje, pač pa le odnosi med njimi., če torej, še manj sodijo vanj. sesta- vine produktivnih sil (vključno z ljudmi kot delovno silo in delov- nimi zmožnostmi) — ali ne spadajo potem vanj odnosi ljudi kot »no- silcev« določe^nih sestavin produktivnih sü do drugih sestavin le-teh in še zlasti odnosi med ljudmi kot nosilci raznih sestavin človeškega, mo- menta produktivnih sil. če družbe ne gre pojmo,vati kot zbira posa- meznikov, temveč kot vsoto in celoto odnosov, ali ne gre — ali ni možno in nujno — tudi družbenih produktivnih sü pojmovati kot spe- cifično celoto odnosov, poveza,v med »fa,ktorji produkcije« (Marx), kot specifično struktiiro teh odnosov, si)ecifično delitev in povezavo pri- rodno danih, od človeka že preoblikovanih in človeških sestavin pro- duktivnih s.iL, Zgornji Marxov citat dejansko go.vori tudi o tem. Marx v njem vključuje » v celoto odnosov, v katerih ljudje producirajo,« in ki ravno je (ekonomska) struktura družbe, »odnose ljudi do narave in drug do drugega«. Avtor interpretira, da s to celoto Marx »ne misli na neposredni delovni odnošaj, temveč na odnošaje družbene delitve dela, torej na produkcijska razmerja« (J^ 26—27). Balibar poskuša n^rotno same produktivne süe opredehti kot razmerje, podrejeno sicer produkcijskemu razmerju, toda vendarle razlikujoče se od nje. Ne glede na to, koliko v tem uspeva, je vendarle težko prezreti, da predstavljata na primer obrtna in industrijska proizvodnja dvoje raz- ličnih povezav med predmeti dela, delovnimi sredstvi^ delovno silo in drugimi sestavinami delovne zmožnosti in s tem tudi odnosov med ljudmi pri prisvajanju narave;i da spadajo ti odnosi ljudi do narave v koncept produktivnih sU, da pomenijo kvaliteto produktivnih sil, ki se razlikuje od razmerij, v delitvi dela, to je v delitvi 1) z ozirom Ш zadovoljevanje različnih človeških in družbenih potreb, 2) z ozirom na delitev vlog na organizatorje adi fimkcionarje delitve dela ter ne- posredne producente ali 3) debtvi z ozirom na delovni čas, ki je po- treben za posamezno koristno delo (kakor družbeno delitev dela oz. produkcijslîa razmerja razčlenjuje Hribar)., Obrtna in industrijska proizvodnja lahko zadovoljujeta potrebe po čevljih ah po obleki; obrtnik lahko proizvaja kot s.uženj, kot samostoj'en proizvajalec, kot mezdni delavec; kot izvajalec nekega širšega proizvodnega načrta ali kot drobni blagovni proizvajalec. Ravno tako je težko — v skladu z Marxovo mislijo pa nemogoče — prezreti odvisnost razvoja in artiku- lacije produktivnih sil od produkcijskih odnosov. Marxov Kapital, na primer v oddelku o produkciji relati-vne presežne vrednosti, pojmo.vno prikazuje in hkrati empirično dokumentira to odvisnost, še več, pod- vrženost razvoja in artikulacije produktivnih sil kapitalističnim pro- dukcijskim odnosom. Tako piše na pr. Marx o,b manufakturi: »z razčlembo rokodelske dejavnosti, s specializacijo delovnih instrumentov, г ustvaritvijo delnih delavcev, z njihovim grupiranjem in kombiniranjem v skup- ni mehanizem ustvarja manufakturna delitev dela kvalitativno razčlenitev in kvantitativno proporcionalnost družbenih produkcijskih procesov, torej dolo- ieno organizacijo družbenega dela in obenem razvija novo družbeno produktiv- no silo dela. Kot specifično kapitalistična oblika produkcije (...) je moderna manufakturna delitev dela, samo posebna metoda za proizvajanje relativne pre- sežene vrednosti ali za večanje vrednosti kapitala (...) na stroške delavcev.« In tako za manufakturo kot strojno industrijo velja, kar je zapisal telo že za kooperacijo: »če torej nastopa kapitalistični produkcijski način po eni strani kot zgo- dovinska nujnost za spreminjanje delovnega procesa v družbeni proces, nastaja družbena oblika delovnega procesa (kooperacija) kot metoda, ki jo uporab- lja kapital zato, da bi dajal delovni proces s povečanjem svoje produktivne sile ^•eč profita /MEW 23—386, 354; Kapital I, 415, 382/. Soočeni smo skratka s problemom, ki ga je Marx jasno formuliral Očrtih; (»točke... ki jih ne smemo pozabiti«) »Dialektika pojmov 1Ö9 produktivna sila (produkcijsko sredstvo) in produkcijsiki odnos, dia- lektika, ki ji je treba določiti meje in ki ne odpravi realne raelike« (MEID IV, 43) Dialektika torej, ki ne odpravlja realne razlike (proble^nii ki ga sploh ne bi bilo, če bi s produkitivriimi silami pojnaiovali enostaven zbir materialnih stvari in človeških^ sposobnosti), dialektika; kateri je treba določiti in ki torej ima meje (ki torej ne dopušča zvajanja pro- duktivnih sil na produkcijska raizmerja in obratao), toda vendarle dialektika: enotnosti in nasprotij, enoitnosti nasprotij, medsebojne po- vezanosti in odvisnosti. Lahko smo kritični do običajnih fraz o »vzvrat- nem> vplivu produkcijskih odnosov na razvoj produktivnih sil«, lahko smo tudi kritični do Balibarjevih po^izkusov mišljenja te dialektike — toda ne v imenu tega, da problem zanikamo ali ignoriramo, da se za- dovoljimo zgolj z razlikovanjem nivojev, kjer so družbene produktivne sile zgolj predpostavka produkcijskih razmerij, materialno življenje zgolj nosilec produkcijskega načina (kot ekonomske strukture oz. ce- lokupnosti produkcijskih razmerij). Pojem produkcijskega načina je tradicionalno služil kot nadrejeni pojem za miišljenje (dialektične) povezanosti produktivnih sil in pro- dukcijskih odnosov. Avtor vidi v tem enega od nagla\Tiih teoretskih grehov stalinizma: »Zaradi uvrščanja produlccijslcih razmerij /v enotnosti s produlttivnimi si- lami/ med sestavine materialne produkcije oz. delovnega procesa. Althusser po- tem družbeno prakso in delovni proces izenači. Obravnava vse prakse, s čeme: poimenuje vsako človekovo aktivnost /najsi bo človeška kot naravnega, delov- nega, družbenega ali mislečega bitja/ po modelu delovnega procesa, kar je prav tako specifikum dlamata-hlstomata: družba naj bi se pokoravala partiji, kot se delovni predmet pokorava delavcu v delovnem procesu.» (č — 171) /! / Nasproti takemu pojmovanju produkcijskega načina avtor afirmira: »Delovni proces ali materialna produkcija, v katero spadajo materialne pro- izvajalne sile, ni element, temveč nosilec ali podlaga ekonomske strukture oz. produkcijskega načina.« Citira Marxa: »Znanstvena analiza kapitalističnega produkcijskega načina nasprotno doka- zuje, da je produkcijski način posebne vrste, specifične historične določenosti; da predpostavlja, kakor vsak drug določen produkcijski način, dano stopnjo družbenih produktivnih sil in njihovih razvojnih form kot svoj zgodovinski pogoj: pogoj, ki je sam zgodovinski rezultat in produkt predhodnega procesa in od katerega novi produkcijski način izhaja kot od njemu dane podlage; da imajo temu specifičnemu, historično določenemu produkcijskemu načinu ustre- zajoča produkcijska razmerja — razmerja, v katera vstopajo ljudje v svojem družbenem življenjskem procesu, ob porajanju svojega družbenega življenj.) — specifičen, historični in prehodni karakter; in da so končno razdelitvena razmerja po bistvu identična s temi produkcijskimi razmerji, njhova druga plat, tako da si oboji delijo isti historični prehodni karakter.« /MEW 25—885/ Avtorjev sklep: »Družbene produktivne sile so predpostavka produkcijskih razmerij oz. pro- dukcijskega načina, ne pa imanentni element.« (A, 27) Produkcijski način je po Hribarju istoveten z ekonomsko struk- turo (ki, kot smo že videli, ne vključuje produktivnih sil) oz. produk- cijskimi razmerji, le-ta pa z družbeno delitvijo dela. Že zgornji Marxov citat, ki ga vključuje avtorjevo izvajanje — poleg številnih drugih — vsebuje sintapno: »produkcijskemu načinu ustrezajoča produkcijska razmerja«. Pri Marxu srečamo tudi zvezo »produkcijsko razmerje in njemu ustrezajoči prodiikcijski način« (na pr. MEW 25.—801). Obe sinta.gmi govorita proti izenačevamju produkcijskih razmerij in produkcijskega načina. V tem primeru b: bila izraza produkcijs.ki način in produkcijs.ka razmerja zamenljiva drug z drugim in zgornji sintagmi očitni nesmisel. Sintagmi bi bili smiselni le, če bi govorili o vzročni zvezi а.Ц o razmerju med celoto in njenim delom. Potem ko Hribar upravičena zavrne razlago o vzročno- -posledičnem odnosu in pravilno predstavi pomen izraza »ustrezati« (entsprechen), prikaže razmerje med produkcijskim načinom in pro- dukcijskimi razmerji kot razmerje med »kapitalističnim produkcijskim načinom v celoti (ali v širšem pomenu)« in »ustrezajočimi produk- cijskimi razmerji«. »Produkcijska razmerja so mimo drugih razmerij /napr. razmerij v supM" strukturi/ del produkcijskega načina v celoti in mu v tem pomenu ustrezajo: obenem pa so Istovetna produkcijskim načinom materialnega življenja in v tem 200 pomenu določajo produkcijski način v celoti ter pogojujejo kot realna baza druge dele tega produkcijskega načina v celoti. V zadnji instanci je odločilen produkcijski način materialnega življenja, se pravi: ravno produkcijski način in ne materialno življenje. Družbena delitev dela in ne sam delovni proces.« /A, 27/ Kapitalistični produkcijski način sestavljajo torej poleg »produk- cijskega načina materialnega življenja« tudi »produkcijski način(i) nematerialnega življenja.« Prim.: A 25, 27) Tako pojmovanje produkcijskega načina v širšem pomenu besede je možno. Srečamo ga pri številnih aivtorjih,, tudi pri Balibarju in »strukturalistih«. Toda govorjenje o kapitalističnem produkcijskem načinu v širšem pomenu, o produkcijskih načinih nematerialnega živ- ljenja ipd. le širi, ne pa odpravlja problem produkcijskega načina' kot razmerja med produktivnimi silami in produkcijskimi razmerji; širi ga na področje »nematerialnega« družbenega in duhovnega življenja. Po avtorju p>a naj bi ta'ka širitev le odstranila neprijietno lo.gično in jezikovna zadrego, ki mu jo povzroča Marxova sintagma o »produkcij- skem načinu in ustrezajočih produkcijskih odnosih« (ali narobe) ob predpostavki sovpadanja pojmov produkcijskega načina materialnega življenja in produkcijskih razmerij. Te zadrege namreč ni, če pojmu- jemo produkcijski način kot specifično enotno'St produktivn'ih sil in produkcijskih razmerij, enotnost, ki ji — kot njen del — ustrezajo dana produkcijska raizmerja, oziroma kot enotnost, ki ustreza da.nim produkcijskim razmerjim. Toda tako enostavno in Marxovemu pojmovanju ustrezno tolma- čenje one'mogoča tezo, zaradi katere Hribar Marxo.v tekst tudi navaja: da so produktivne sile le predpostavka, nosilec ali podlaga produkcij- skih razmerij oziroma produkcijs'kega načina'. Navajani tekst res go- vori o tem, da produkcijski način predpostavlja določeno stopnjo družbenih produktivnih sil,: toda takoj' za tem —■ po krajši ilustraciji produkcijskih razmerij — Marx nadaljuje: >Kakor po eni strani kapitalistični produkcijski način predpostavlja določe- no družbeno podobo produkcijskih pogojev, tako jo stalno tudi reproducira. Ne producira le materialnih produktov, ampak reproducira nenehno tudi produkcij- ska razmerja, v katerih so /produkti/ producirani in s tem tudi ustrezna de- litvena razmerja.« /MEW 25—886, Kapital III, 997/ Tega nadaljevanja Hribar ne citira, saj nasprotuje njegovemu formalnemu izenačevanju produkcijskega načina in produkcijskih raz- merij oz. izklj'učevanju produktivnih sil iz produkcijs'kega načina. Produkcijski način, ki vedno začenja s produktivnimi silami kot re- zultatom predhodnega zgodo.\-inekega razvoja,, le-te po drugi strani (re)producira v njihovi materialni podobi — kot materialne produkte — in hkrati njihovi družbeni podobi. Produkcija materia'lndh produktov po produkcijskem način-u, ki ne bi vključeval kot svojega elementa produktivnih sil, je seveda O'či'ten nesmisel. V istem smislu go-vori tudi drugi citai, ki ga avtor navaja (in ka- terega del smo že navedli) : »Videli smo, da je kapitalistični produkcijski proces zgodovinsko določena iorma družbenega produkcijskega procesa nasploh. Ta zadnji je tako produk- cijski proces materialnih eksistenčnih pogojev človeškega življenja kot proces, ki se odvija v specifičnih, historično-ekonomskih produkcijskih razmerjih ter producira in reproducira ta produkcijska razmerja sama, s tem pa nosilce tega procesa, njihove materialne eksistenčne pogoje in njihova medsebojna razmer- ja. Kajti celota teh odnošajev, v kateri so do narave in drug do drugega no- silci te produkcije, v kateri producirajo, ta celota je ravno družba, motrena v svoji ekonomski strukturi. Kot vsi njegovi predhodniki poteka kapitalistični pro- dukcijski proces v določenih materialnih pogojih, ki pa so obenem nosilci dolo- čenih družbenih razmerij, v katere vstopajo individui v procesu njihove repro- dukcije življenja. Tako oni pogoji kot ta razmerja so po eni plati predpostav- ke, po drugi plati rezultati in stvaritve kapitalističnega produkcijskega procesa, PO njem so producirani in reproducirani.« /MEW 25—827/ /podčrtal MK/ Neprijetne momente v citiranem izvajanju avtor na hitro odpravi: »v tem tekstu ni govora o kapitalističnem produkcijskem načinu, marveč le /podčrtal MK/ o kapitalističnem produkcijskem procesu; pač pa je govor o ekonomski strukturi, o celoti odnošajev, v katerih so ljudje, ko producirajo; go- yor je o tistem delu družbe, ki ga tvorijo družbeno-produkcijska razmerja.« 'A, 26) Hkrati pa sam' takoj za tem zatrjuje: »Družbeni produkcijski proces je enotnost delovnega procesa in družbene delitve dela, materialne produkcije in produkcijskega načina, produkcijskega procesa in produkcijskih razmerij.« /A, 26/ 201 če je v tekatu/ govor o kapitaJističnem prodiukcioskem.. procesu, je torej že po Hribarjevi opredelitvi govor tudi o produkcijskem načinu; označeni »le« je že ob njegovem pojmovanju razmerja med' družbe- nim produkcijs'kim procesom in produkcijskim načinom nesmiseln. Hribar sam navaja^ da Marxovi teksti »niso enoznačni in da zato lahko najdemo tekste, iz katerih je mogoče nai Mtro zakljiučiti kako v produkcijski: način spadata tako družbena delitev dela kot delovni proces sam, tako materia'lne proizvajalne sile kot produkcijska raiz- merja«. (A, 25—26) Na osnovi Marxovih tekstov je mo'goč© razmerja med pojmi različno opredeliti in urediti. Hribar se je pač odločil za določitev opredelitev. Vztrajianje na enačenju produktivnega načina s produkcijskimi razmerji in pojmovanje produktivnih' sil zgolj kot nje- gove osnove, predpostavke, ne pa sestavine, ni niti novo, niti izjemno. Samo za primer stališče enega od sovjetskih učbenikov historičnega materializma iz polpreteklega obdobja: »Produkcijski način je enotnost produkti-vnih sil in produkcijskih odnosov. Pravilneje: Način produkcije je ta ali oni tip produkcijskih odnosov, ki ustreza določeni stopnji razvoja produktivnih sil.« /D. I. česnokov, Istoričeskij mate- rializm, Moskva, 1965, str. 73/ Ob citatih, ki jih Hribar sam navaja v podkrepitev svoje pozicije, sem želel le pokazati, da tudi on v teh primerih »na hitro zaključuje« in da so njegove opredelitve ravno tako bolji аД manj' arbitrarne. Vse- kakor ni na mestu a'podi'ktičnost njegovega izvajanja, pa čeprav bi tudi druge rešitve ne bUe nevprašlj'ive. Opirajoč se na Marxove citate je mo'goče različno razmejevati pojme prod'uktivnih sil, produkcijskih razmerij in produkcijsikega na- čina. Ni pa se mogoče opirati na Marxa^ če te pojme in razmerja tako uredimo, na tak način razlikujemo (ali izenačujemoi), da docela iz- gine — od' Marxa tako poudarjena — »dialektika pojmov produktivna sila in produkcijski odnos«. In prav to je ena od konsekvenc avtor- jevega vztrajanja pri tem, da produktivne sile, materialno produkcijo, misili le kot nosilca ali podilaigo ekono'miske strukture oziroma produk- cijskega načina, dai »materialno življenje sicer spada pod p-rodukoijski način, ne pa v produkcijski način«, da so »produktivne sile predpo- stavka produkcijskega načina, ne pa imanentni del«. Smer tega osiro- mašenja dialektike produktivnih sil in produkcijskih razmerij' je očitna« odtegovanje produktivnih sil, materia'lne produkcije, delovnega pro- cesa iz njihove dialektične enotnosti s produkcij'skimi razmerji. Skraj- na konsekvenca te usmerjenosti' je fikcija o samostojni logiki mate- rialne produkcije izven in ne glede na produkcijs.kai razmerja, o samo- razvojiu produktivnih' sil in o produkcijskih razmerjih zgolj kot nje- govi zimanji lupini.. In če se že na široko uporabljajo argumenti o sta- linističnosti koncepcije enotnosti produktivnih sil in odnosov, ali ni bila -vsaj tako stalinistična — v teoriji in praksi — dejanska prednost in samostojnost, ki so jo dobile produktivne sile znotraj, deklarirane enotnosti: »Druga posebnost proizvodnje je v tem, da se začenjajo njene spremembe in njen razvoj vselej s spremembami in razvojem proizvajalnih sil, predvsem s spremembami in razvojem proizvajalnih orodij. Proizvajalne sile so torej najbolj gibljiv in najbolj revolucionaren element v proizvodnji. Najprej se spreminjajo in razvijajo porizvajalne sile, potem pa se spreminjajo v odvisnosti od teh sprememb in v skladu z njimi proizvodni odnosi med ljudmi, ekonomski odno- si med ljudmi. Vendar to ne pomeni, da proizvodni odnosi ne vplivajo na razvoj proizvajalnih sil in da slednje niso odvisne od prvih. Razvijajoč se v odvisnosti od razvoja proizvajalnih sil učinkujejo proizvodni odnosi s svoje strani na raz- voj proizvajalnih sil na ta način, da ga pospešujejo ali zavirajo.« /Zgodovina VKP-b, CZ, Lj. 1946, str. 121/ /podčrtal MK/ Ali ni v tem citatu ob deklariranem izhodišču o produkciji kot enotnosti produktivnih sil in odnosov, ta enotnost pojmovana tako, da so produktivne sile nekaj a^vtonomnega» z avtonomnim razvojem in kot taka zgolj podlagav materialni nosilec produkcijskih odnosov; ti so m'išljeni zgolj kot zimanji dejavnik, ki zavira ali pospešuje — ne pa usmerja, artikulira, o^predeljuje — njihov razvoj. V nasprotju z Marxo- vim prikazom v Očrtih in Kapitalu... Kakorkoli se avtor v polemiki z Balibarjem' positavlja kot branilec Marxa in kakorkoli ima pra.v v posameznih vprašanjih, v temeljni konsekvenci in tendenci ni na sledi Marxove misli, ne Očrtov, ne Ka.pitala. Avtor je dober pozna.valec Marxovih tekstov, zato je toliko bolj simptomatično, da v polemiki z Althusserjem in zlasti Balibarjem pride pri njem do izraza tendenca k reduciran.ju dialektike med pro- 202 duktivnámi silami in produkcij&liimi cwinoei. Pri tem je mcžno dvoje: da se je spustil v polemilco z Balibarjem ob teh vprašanjih, ker je predhodno mislil znotraji take usmerjenosti, pa se je zato čutiil izzva- nega od avtorjev, ki skušajo kompieksneje in m^anji enosmerno misliti ta razmerje; ali pa ga je v tako pozicijo in tendenco »porinila« prav jz drugih razlogov (na primer ocena o stalinietičnosti) spodbujena polemika s »strukturalističnim'« marksizmom. Produkcijska razmerja Hribar je svojo polemiko z Balibarjem osredotočil na pojem рто- dukcijs'kih razmerij. In tu je tudi dejansko osrednja točka navzkrižja in razhajanja (pri vprašanju produktivnih sü in produkcijskega načina ni toliko problematična sama avtorjeva opredelitev, kot tendenca, ki jo vsebuje, oziroma zaradi 'katere je do avtorjeve opredelitve prišlo). Ustrezno razlikujoč tehnično delitev dela, ki je kategorija delov- nega procesa, od družbene delitve dela (ki ni delo, ni element delov- nega procesa, temveč družbeno-produkcijsko razmerje) Hribar navaja, da je osnovna kategorija v sklopu »Družbene forme produkcije« prav družbena delitev dela. Poudarja, da ni »dela brez delitve dela«, da si »delo in delitev dela sopripadata«. Etelitev dela je pogoj koris'tnosti del. Kot prikazuje Marx v Kapitalu ob Robinzonu, je delitev dela možno in nujno zamisliti že na individualni ravni, na ravni razmerja med individuom in njegO'Vim delovnim procesom. Kot bitje, ki mora z delom zadovoljevati različne potrebe, katerega delo ima zato različne smotre in se zato pojavlja le kot različne konkretne dejavnosti, mora že Robinzon voditi svoje lastno »knjigovodstvo«. Slednje vključuje — in to so hkrati elem'enti delitve dela — 1) pregled nad potrebnimi proizvodi, 2) pregled nad opravili oziroma koristnimi deli, ki so po- trebni v zvezi s temi proizvodi in 3) pregled nad delovnim časom, ki je po'treben za ta koristna dela. Delitev dela ni rezultat neke cepitve dela nasploh, ampak izhodišče konkretnih delovnih procesov. Delitev dela kot taka (prispodobljena v individualni delitvi dela) jja je para- digm'a družbene delitve dela., »Družbena delitev je metahistorični pogoj, je predpogo'j vsa'kršne historične forme sovisnosti faktorjev produk- cije ali enostavnih abstraktni'h momentov delovnega procesa« in zato tudi »večno naravni pogoj družbe kot družbe«, enako kot je delovni proces večen naravni pogoj' človeka kot člo'veka. >Siatem družbene delitve dela je lahko pod zavestno in načrtno kontrolo, ali pa je to samonikel sistem, ki ga obvladuje nezavedni zakon menjave oziro- ma zakon vrednosti... Zakon vrednosti je družbeno-zgodovinska oblika bistve- nih določil vrednosti, je nezavedna in postvarela oblika zavestne in načrtne kontrole razdelitve celokupne dejavnosti posameznika ožiroma družbenega ce- lokupnega dela. Zakon vrednosti je družbeno-zgodovinska oblika zakona indivi- dualne delitve dela, drugače rečeno: je zakon družbene delitve dela v specifični historični obliki.< »če sta delavec in produkcijsko sredstvo faktorja vsake produkcije, je dolo- čen funkcionar družbene delitve dela faktor vsakega produkcijskega načina /produkcijskih razmerij/.» ^ Vse to na ravnii vlog; kar pomeni, da so v določenih produkcijskih načinih vloge delavca in funkcionarja delitve dela lahko združene v istih ljudeh ali pa ne. (A 18—24) Do tu se z avtorjevim izvajanjem la'hko strinjamo. Tudi s kritiko na račun Balibarja, da neupravičeno razširi na vse produkcijske na- čine obstoj delavca, produkcijskih sredstev in nedelavca (prilaščevalca preseženega dela). Balibar jeva deltev ni obči pogoj vseh produkcijiskih načinov, ampak učinek specifične zgodovinske družbene delitve dela. Tu pa sledi presenetljiva »ilustracija«: »Buržoazni produkcijski organizem je organizem kapitalističnega produkcij- skega načina, v katerem ni glavno, da je kapitalist nedelavec in prilaščevalec presežene vrednosti, marveč to, da je funkcionar kapitala kot produkcijskega razmerja, kot oblike družbene delitve dela. Kapitalist je najpoprej tisti, v ro- kah katerega sta združena oba neizogibna faktorja vsake produkcije, čeprav v f№kciji kapitala, je najpoprej — da bi potlej sploh mogel igrati vlogo nedelav- ea — organizator družbene delitve dela, to je izvajalec njenega poteka, kolikor Je zaradi menjalnega procesa sistem družbene delitve dela samonikli sistem, ki se izmika vsaki neposredni kontroli.« /A, 24/ Da ne gre za enkratni spodrsljaj pri prehitrem izboru primera za ilustracijo, priča kasnejša razčlenitev: 203 »Glavni agenti vsakokratnega produkcijskega načina so produkt produk- cijskih razmerij, ne pa materialne produkcije kot take. So funkcionarji družbe- ne delitve /organizacije celokupnega družbenega dela oziroma celokupnih druž- benih del./ V kapitalističnem produkcijskem načinu, v katerem eksistira le sa- monikel sistem družbene delitve dela in z njim sovpadajoča postvarela produk- cijska razmerja, sta glavna agenta: kapitalist in mezdni delavec, zgolj personi- fikacija kapitala in mezdnega dela kot elementov ekonomske strukture. Eden je utelešen funkcija družbene delitve dela, namreč kapitalist, drugi utelešena funkcija gole delovne sile, vendar ne nasploh, marveč znotraj specifično-histo- rične forme produkcijskega načina. Da je kapitalist izključni lastnik produk- cijskih sredstev kot enega izmed obeh neizogibnih faktorjev vsake produkcije /namreč hkrati, ko je vodilni funkcionar družbene delitve dela,/ to je speci- fičnost kapitalističnega produkcijskega načina, nikakor pa na vseh produkcij- skih načinov. Vodilni funkcionar družbene delitve dela nikdar ni neizogibno zgolj in izključni lastnik produkcijskih sredstev. Pač pa neizogibno upravlja, v kolikor ta obstaja, s preseženim delom: iz vodilne funkcije v družbeni delitvi dela sledi tudi vodilna funkcija v razdeljevanju produktov družbenega celokup- nega dela oziroma celokupnega produkta družbene produkcije.« /A, 28/ Kapitalist in mezdni delavec fcot agenta kapitalističnega produk- cijskega načina sta prikazana,, ali bolje rečeno pojasnjena., kot posledica specifične deUtve funkcije družbene delitve dela in funkcije delovne sile. Eksploatacija, proizvajanje in prisvajanje presežnega dela (»v ko- likor ta obstaja«) je gola posledica vodilne funkcije v delitvi dela. Za kapitalistični produkcijski način ni »glavno«, da je kapitalist pri- lasčevalec presežne vrednostii, temveč da je funkcionar kapitala kot oblike družbene delitve dela, ki skrbi za ustrezno proiizvodnjo, z ustrez- nim delovnim časom itd. Se pravi, da kapital ni opredeljen po funkciji izžemanja presežnega dela, v specifičnih pogojih univerzalizacije bla- govne produkcije, ampak po funkciji združevanja faktorjev delovne- ga procesa. Iz Oibiravnavanja produkcijskega načina oz. produkcijskih razmerij je problem eksploatacije,, proizvaj^anja in prisvajanja presežne vredno- sti tako enostavno izpadel; v najboljšem, primeru je bil zreduciran na vprašanje delitve presežne vrednosti (»če ta sploh obstaja«) ; pro- dukcijska razmerja so zreducirana na ra.ven družbene delitve dela v smislu urejanjia, kaj naj se proizvaja, kdo naj kaj proizvaja; koliko časa naij se troši; bistveno v odnosu mezdno delo/kapital, mezdni delai- vec/kap italist - - proizvajanje in prisvajanje presežne vrednosti — je ignorirano oziroma absolvirano kot gola posledica temeljnejšega zna- čaja ka.pitala in mezdnega dela, njune funkcije, v združevanju fak- torjev produkcije. Lahko bi rekU,, da avtorjeva analiza produkcijskih razmerij ni dospela do specifičnih razrednih (eksploataitorskih) produkcijskih raz- merij, ker je pač v nasprotju z Balibarjem, ki značilnosti razrednih produkcijskih odnosov neupravičeno razširja na vse družbene orga- nizme produkcije, hotela ostati na ravni, ki velja za vse produkcijske načine. Toda v tem primeru je Hribar zagrešil isto na.pako, ki jo je ob drugi priliki očital Balibarju: »S tem;, da nasteješ, brez česar nekaj ne eksistira,, še nisi povedal, kaj to nekaj je.« (A, 45) Če povemo, da je ka,pitalist najpoprej funkcionar družbene delitve dela oziroma izvajalec njenega poteka (ter organizator same produkcije), to še ne pomeniy da smo odgovorili na vprašanje, kaj' je oziroma^ kaj je »glav- no v kapitalističnem! produkcijskem načinu«. Ali če parafraziramo Marxa (prim. Uvod v Očrte, MEID IV, 19): Tako imenovani splošni pogoji vse produkcije (v našem primeru družbena delitev dela) niso nič drugegai kot abstraktni momenti, s katerimi ne zaipc.pademo no- bene dejanske zgodovinske produkcijske stopnje, deja.nskega produk- cijskega načina ozirom.a produkcijskih razmerij- Dovolj jasna je Mar- xova naslednja pripomba o metodi: »Dve točki sta značilni za metodo ekonomske apologetike. Prvač identifi- kacija cirkulacije blaga in neposredne menjave produktov s preprosto abstrak- cijo razlik med njim. Drugič zakrivanje protislovij kapitalističnega produkcijskega procesa na ta način, da se razmerja med njegovimi produkcijskimi agenti zvedejo na eno- stavne odnose, ki Izvirajo iz blagovne cirkulacije. Blagovna produkcija in blagov- na cirkulacija pa sta pojava, ki pripadata različnim produkcijskim načinom, ie- prav v različnem obsegu in v različnih stopnjah. Zato še prav nič ne vemo o tem, kakšna je specifična diferenca teh produkcijskih načinov in jih zato ne moremo presojati, če poznamo le tiste abstraktne kategorije cirkulacije blaga, ki so jim skupne. V nobeni znanosti v politični ekonomiji, se ne napihuje toliko z najbolj elementarnim fraziranjem. Npr. J. B. Gay si upa soditi o krizah zato ker ve da je blago produkt.« /MEW 23—128/ (Kapital I, 130) Da ta izpustitev problema eks.ploatacije in razrednih odnosov iz koncepta produkcijskih razmerij; oziroma ostajanje na obči ravni po- 204 gojev vseh (razrednih in nerazrednih) produkcijskih načinov ni slu- čajna, govoril dejstvo, da je likrati izhodišče vrste kritik na račun Althusserja in Balibarja in to pri obravnavi, ki se giblje v okviru razrednih produkcijskih načinov (fevdalizma, kapitalizma). Najprej, že samo pojmovanje razrednega bojia, ki ga Hribar — opirajoč se le na formulacije v Predgovoru — veže zgolj na' razvoj protisilovj.a m'ed produkoijsikimi siia'mi in produkcijskimi razmerji. »Do nje /razredne borbe/ pride na osnovi konflilcta, na osnovi protislovja med produktivnimi silami in produkcijskimi oziroma lastninskimi /pravnimi/ razmerji; do protislovja, konflikta pa pride na 'določeni stopnji' /MEV 13—9/, lorej tudi do razredne borbe pride šele na določeni stopnji zgodovinskega raz- voja. Niti protislovja niti razredna borba nista nekaj primarnega, marveč na- staneta šele na osnovi nečesa predhodnega. Razredna borba je zastavljena zaradi razrešitve protislovja /konflikta/ in zato nikakor ni zgolj izraz — recimo politič- ni — tega protislovja.« /Ć, 137/ Ali: »... tista zavest, ki hoče razjasniti konflikt /protislovje/ med produktivni- mi silami in produkcijskimi odnosi, torej razredno borbo v okviru nadstavbe oziroma v okviru ideoloških form, /mora biti/ zmožna prodreti izpod razredne borbe, med njene korenine. Da se ne sme izgubiti zgolj v obzorju tiste določe- ne stopnje zgodovinskega razvoja, na kateri pride do protislovja in s tem do konflikta oziroma borbe.« /C, 139/ Če ne upošteva'mo tega^ kar Marx med drugi.m podčrtuje v pole- miki z Ricardom, — »jasno je, da če moramo predpositaviti določen razivoj produktivnosti delav da lahko obstaja presežno delo, sama možnost tega presežnega dela še ne ustvarja njegove dejanskosti; de- lavec mora biti šele prisiljen da dela preko te mere in ta pritisk izva.ja kapital. To manjka pri Ricardu in od tod tudi ves boj' o'krog določanja aormailn'eigia deloa-nega dne« (MEW 26.2-409) — če vidimo v kapita'listih zgolj prilaščevalce same od sebe nastale presežne vrednosti, potem res rij mogoče razumeti razrednega boj-a kot niačinia o'bstoja razredo'V. Ko- renine razrednega boja vidimo le v občasnih nasprotjih med produk- tivnimi siia'mi in produkcijskimi odnosi in sam razredni boj le kot načini razreševanja tega nasprotja^ Če pa je z zvijačnostjo zgodo'vinske;- ga uma ali modrostjo družbenega vod'Stva ta konflikt tudi brez raz- rednega boja odpravljen, nimata razredni antagonize'm in razredni boj ne v politiki, ne kje drugod, kaj početi. (Mimogrede: Kdo naj' рт! tem odloči, da je ta konflikt že razrešen? Ali niso zopet znotraj stalinistič- ne matrice, ki jo avtor sicer tako izpostavlja.) In tudi sicer, ali ni to povsem v skladU s predsit'avo o sovj.etski družbi .po Zgodovini VKP-B, kjer da raizredi sicer obstoje, toda so »prij'ateljski® zaradi »po'polne skladnosti med produkcijskimi odnosi in značajem produktivnih S'il v socialističnem narodnem gospodarstvu«. (Zgodovina VKP-b,. 121), V polemiki z Balibarjem pride ta pozicija do izraza v dis'kusiji o determinaciji v zadnji instanci: »... družbena sfera, ki pri določenem družbenem produkcijskem načinu za- vzema položaj občega produkcijskega razmerja, ki torej igra vlogo v družbe- ni delitvi dela ter v tem smislu predstavlja ekonomsko strukturo dane družbe- ne formacije (...) /najsi bo sfera politike, katolicizma ali menjave/, v vsaki zgodovinski epohi pomeni nekaj drugega. Nima neke konstantne nadzgodovin- ske vsebine. Politika, ki je v vlogi občega produkcijskega razmerja oziroma v vlogi ekonomske strukture /to je v vlogi družbene delitve dela/, ni v relaciji do še neke druge ekonomske strukture ali substrukture ali superstrukture, ka- kor naj bi to že imenovali. Kajti tam, kjer igra vlogo ekonomske strukture o- ziroma glavno vlogo dane družbene formacije napr. politika, kaka druga eko- nomska struktura sploh ne eksistira.« /A, 36/ »Zato tudi Balibarjeva apriorna shema, po kateri obstaja v vsaki zgodovin- ski epohi poleg ekonomske strukture še determinirajoča instanca z izjemo kapi- talističnega produkcijskega načina, kjer naj bi se pokrivali obe funkciji, ne mo- re veljati. Zato ne gre za dve instanci in tudi za morebitno pokrivanje ne. Družbena sfera, v kateri se odvija družbena delitev dela, igra glavno vlogo oziroma je določujoča ravno zato, ker reprezentira dano ekonomsko strukturo. Tvori potemtakem obče produkcijsko razmerje in s tem obstoječi produkcijski na- im.« /A, 36—37/ Mislim, da velja pozdraviti Hribarjevo uvajanj'e Marxovega poj- ma^»obč'ega produkcijskega razmerja«, naglašanije, da moramio bitii ob razčlenjevanju produkcijskih razmerij oziroma produkcijskega načina pozorni na tisto, kar Marx označuje kot »obče produkcijska razmerje«. Prepričljivo je tudi Hribarjevo opredeljevanje tega razmerj'a. kot ti- stega, ki igra glavno vtIo^ v družbeni delitvi dela — kot so to blagovno ■nenjalni odnosi v kapitalizmu, odnosi osebne odvisnosti (ne sicer »politike«, ali »katolicizma«) v fevdalizmu, dejans'kih ali mitoloških Sorodstvenih odnosov v nekaterih oblikah arhaične družbe. 205 Toda — аргејшешо Baliteirjevo opredeljevamje »gileivne vtoge« in »determinirajoče vloge v zadnji instanci«, aÛ. ne — problem produk- oijsikih razmerij vključujejo poleg problema, kaj oziroma katera druž- bena sfera zavzema položaj »Oibčega produkcijskega razmerja«, tudi vprašanje, kaj' je »določujoče (bestimmendes') produkcijsko razmerje« (MEW 25'—835). Vsaj za razredne družbe — in- zanje v te'h kqntraver- zah gre — je očitno, da to dvoje ne sovpaday da odgovor na eno vpra^. šanje, še ni odgovor na drugo. Za razumevanje produkcijskega načina, zlasti pa še produkcijske- ga načina v širšem smislii, za pojmovanje »skrivnosti družbene zgrad- be« kot govori Marx, j'e odločilen odgovor na to drugo vprašanje. Ta osnovni produkcijs'ki odnos, ki določa celoto kapitalističnega produk- cijskega načina pa je za kapitalistični produkcijs'ki način rajzmerje med kapitalom in mezdnim delom. Da ostanemo pri citatih, ki jih (v druge namene sicer) navaja avtor: »Po doslej podani eksplikaciji bi bilo odveč znova dokazovati, kako razmer- je med kapitalom in mezdnim delom določa celoten karakter produkcijskega na- čina. Glavna agenta tega produkcijskega načina, kapitalist in mezdni delavec, sta kot taka sama le utelešenji, personifikaciji kapitala in mezdnega dela; do- ločena družbena karakterja, ki jih družbeni produkcijski proces vtisne individu- om; produkta teh določenih družbenih produkcijskih razmerij.« /podčrtal MK/ /MEW 25—887/ Pri tem' odnos, med kapitalom in mezdnim delom ne določa »celot- nega kara'kterja kapitalističnega produkcijsikega načina« po tistem^ po čemer sta mezdni delavec in kapitalist (kot gla.vna agenta) med seboj v blagO'Vnem, menjalnem razmerju, ampak po tistem, po čemer sta v e'ksploa'tatorskem produkcijskem razmerju, ki reproducira tudi njun položaj v menjalnih odnosih kot prodajalca delovne sile pod videzom prod'ajanja določene vrste dela ali kot delodajalca in lastnika' produk- cijskih sredstev. To je po produkciji presežne vrednosti. Ali kot Marx posiploši ob primeru fevdalnega produkcijskega na- čina: »Specifična ekonomska oblika, v kateri se neplačano preseženo delo izžema iz neposrednih producentov, določa odnos gospodovanja in hlapčevanja, kot ra- ste neposredno iz produkcije same in sam spet določujoče vzvratno vpliva na- njo. Na tem pa temelji celotna zgradba ekonomske, iz produkcijskih odnosov sa- mih rastoče skupnosti in s tem obenem njena specifična politična podoba. V ne- posrednem odnosu lastnikov produkcijskih pogojev do neposrednih producen- tov — v odnosu, katerega vsakokratna oblika vselej naravno ustreza določeni razvojni stopnji načina dela in zato njegove družbene produktivne sile — najde- mo vsakokrat najglobljo skrivnost, skriti temelj celotne družbene zgradbe in za- to tudi politične oblike odnosa suverenosti in odvisnosti, skratka, vsakokratne specifične državne oblike.« /MEW 25—799, Kapital III, 882/ V »neposrednem odnosu las-tnikov produkcijskih pogojev do ne- posrednih producentov«, v »sip^ifični ekonomski obliki izžemanja ne- plačanega presežnega dela«, je najglo.blja skrivnost, »s'kriti temelj«, ki določa celotno družbeno zgradbo, ne p'a v »občem produkcijsikem razmerju«. Da gre pri tem odnos.u in izžemanju presežnega dela^ ne glede na specifično ekonomsko o'bliko; v bistvu za razredni boj, je bilo že p'okazano (o tem: M. Kerševan, Razredna analiza in marksistič- na družbena teorija; DE Ljubljana, 1980). To drugo vprašanje, vprašanje »določujočega produkcijskega raz- merja« se av.torju S'l^oh ne postavlja, zato lahko vprašanje ekonomske strukture in determinacije v zadnji instonci nasproti »Balibarjevemu kaosu« elegantno in enostavno razreši: »v fevdalnem produkcijskem načinu je fevdalec neposredno vodilni funkci- onar družbene delitve dela; neposredno, četudi s pomočjo izvajalcev, vodi nad- zor nad celokupnim delom »družbe«, ki jo ima pod sabo in zato tudi nad po- razdelitvijo proizvodov. Zato je ta produkcijski način povezan z neposredno odvisnostjo tlačanov od fevdalcev. Produkcijska razmerja niso postvarela raz- merja, temveč razmerja neposredne odvisnosti... Razmerja osebne odvisnosti, kolikor so to produkcijska razmerja, to je razmerja družbene delitve dela, spa- dajo v tem primeru v ekonomsko strukturo. In ravno zato, ker je realna baza družbe istovetna z razmerji osebne odvisnosti, lahko v fevdalni družbi igra glavno vlogo /MEW 23—96/ ena izmed sfer superstrukture, namreč sfera kato- licizma.« /A, 28/ Toda na isti problem je možno — in nuj'no — gledati drugače; Fevdalni način izkoriščanjia izteka znotraj in skozi raiz.merja osebne odvisnosti, skozi sistem privilegijev, neenakih pravic in obveznosti v ■medseib'Oj.nih osebnih odnosih. Fevda.lni s.istem privilegijev je možen le v odnosih osebne odvisnosti in neenakosti. Od tod glavna vloga 208 sistema osebne odvisnosti in »funkcionaliziiranje« ra^zlLčnih družbenih sfer (od države do religije) za njegovo vzdrževanje — s prisilo, z o.bi- čajnim in dednim pravom, IcompenKaoijo in legitimacijo s strani' katoli- cizma. Vse to bi bilo odveč, če bi bilo fevdalna izkoriščanje, to je vlo- ga v porazdelitvi prodiiktov, le posledica vloge fevdalca v družbeni delitvi dela. (Ta vloga je bila sploh zelo majhna in v glavnem le po- sredna, preko delovne in produktne rente.) Če neka ideološka sfera — katO'licizem — lahko igra »glavno vlo'go« zato, ker so »realna baza družbe« odnosi osebne odvisnosti, jo je morala igrati, ker ni šlo za kakršnekoli odnose osebne odvisnosti, ampak prav za sistem prvUegijev; ker ne gre le za obče produkcijsko razmerje, ampak za določujoče razmerje, osnoivni produkcijski odinos znotraj občega razmerja. Kapitalistični produkcijs'ki način eksploatacije poteka znotraj bla- govno-menjalnih odnoso'v kot občega produkcijskega razmerja, ne obstaja brez trga produktov, delovne sile, »kapitala«, brez tem menjal- nim odnosom latnega bla'govnega, denairnega in kapitalskega fetišizma. Brez analize slednjega zato res ni mogoče raizumeti procesa ka'pitali- stičnega izkoriščanja Marx v Kapitalu razkrije, kako in zaikaj v kapi- talističnih produkcijskih razmerjih poteka ustvarjanje in prisvajanje presežne vrednosti — razredna eksploatacija — in kako in zakaj se agentom teh razmerij, delavcem in kapitalistom, ta ne kaže kot taka oziroma se kaže kot nekaj drugega (menjava ekvivalentov; us'tvarjal- na moč dela, kapitala in zemlje itd.). Sama analiza menjalnih odnosov in blagu lastnega fetišizmai, vrednostne forme itd. pa še ne pojasni razrednosti ekonomske strukture ka.pitalistične družbe, kakorkoli taka pojasnitev brez te analize tudi ni mogoča. Vprašanja glavne vloge v njeni morebitni istovetnosü ali razliki z determinirajočo vlogo v zadnji instanci (pojma in vlo'ge »realne baze«) ni mogoče rešiti tako enosta'Vno in apodiktično kot to počne Hribar, ki obravnava kapitalistične in fevdalne produkcijske načine, kot da ne bi bili eksploatatorski in kot da ne bi bila e'ksploatatorska razmerja s'kriti temelj družbene zgrad'be (razrednih družb); kot da bi bilo vprašanje proizvajanja in prisvajanja presežnega produkta zgolj zanemarljiv derivat vprašanja družbene delitve dela, kot da bi bilo vprašanje »občega produkcijskega razmerja« istovetno vprašanju »določujočega produkcijskega razmerja«. Teorija blagovnega fetišizma in teorija eksploatacije Bali.bar obravnava problem fetišizma in vrednostne forme v funk- ciji analize ka.pitalističnega produkcijskega načina kot načina razredne eksploatacije. Lahko rečemo, da je včasih površen in da ima kritik marsikdaj v tem pwav. Toda v osno'vi je Balibarjev pristop pravilen. Ka'korkoli je bil za Marxa najtežji teoretični problem' vrednostna for- ma sama, to še ne zanika dejstva, da je Ka'pital analiza kapitalističnega produkcijskega načina kot specifičnega načina razredne eksploatacije; še m'anj tega, da ima MarxO'V Kapital svoj ključni pomen za delavsko gibanje prav zaradi te svoje središčne problematike (in znotraj nje analiza vrednostne forme), ne pa zaradi razkritja fetišizma in analize vrednostne forme same po seibi. Hribar sam prijxi'minja: »Cel Kapital je Marx pisal ravno zato, da bi zaključil z znanstveno predstavitvijo razredO'V, njihovih tendenc, njihove polarizacije itd.« (Č, 145i—146) Nasproti temu srečamo danes pri nas v polemiki z Althusserjem, ki naglasa, da je srce Kapitala teorija o presežni vrednosti in kapi- talistični razredni eksploataciji —• poudarjanje, pravo fetišiziranje tematike fetišizma, vrednosti in vrednostne forme. Vse to ob samo- zavestnem in glasno izražanem prepričanju, da je pra'V to tisto v Marxovi misli, kar je spregledovala tako social-demokra.tska kot sta- linistična revizija marksizma'. Pozablja pa se ob tem, da je prepo- tenciranje te teme že vodilo v idealistične koncepcije — vključno z Lukacsem, po njegovi lastni oceni — da je Lenin shajal brez nje, pa tudi na to, da so v času ortodoksnega ignoriranja visoko cenili Marxovo teorijo fetišizma sicer ostri nas.protniki Marxove vrednostne teorije in s tem teorije eksploatacije in razrednega boja, avtorji kot Tugan Baranovski in Struve (tako J. J. Rubin, Marxova teorija fetišizma robe. Marksizam u svetu 1976/10-11, str. 243). Prav proti Struveju pa je Lenin na.pisal besede, ki so ključ razlikovanja med spekulativno objektivistično in materialistično po'zicijo v obravnavanj'U družbe: 207 »Objektivizem se omejuje na dokazovanje neizbežnosti in nujnosti procesa; ne prizadeva si razkriti v vsakem konkretnem stadiju tega procesa oblik raz- rednega antagonizma, ki mu je lasten. Objektivizem karakterizira proces na- sploh, ne pa antagonizma teh razredov, iz katerih boja se proces sestoji.« /Eko- nomska vsebina narodništva, Soč. 1,526/ Sama teza o primarnem pomenu prvega poglavja Kapitala za ra- zumevanje celO'te Kapitala tudi sicer ni nič noivega in revoluciomr- nega.. O tem' priča že Max Adler, ki je ob vsej' svoji kantovstó reviziji marksizma naipisal: »Mogočni miselni temelj, na katerem sloni vsa kritika politične ekonomije, je tisti, še danes neizčrpni prvi oddelek Kapitala, v katerem je razkrojen nujni vi- dez ekonomskih fenomenov in je misteriozna dejavnost /Wirksamkeit/ čisto stvarnih dejavnikov razkrita kot družbeno, to je med ljudmi in po ljudeh se odražajoče /abspiegelne — verjetno abspielende: odigravajoče se/ dogajanje. V tem oddelku, ki gaje zato sam Marx označil kot najtežje v prvem zvezku Ka- pitala, so bili ustvarjeni novi pogledi in nova miselna sredstva, ki šele omogo- čajo kritiko politične ekonomije. .. Važnost te kritične miselne usmeritve za celotno ekonomsko teorijo marksizma — saj vodi k elementarnemu pojmu sled- nje, k pojmu vrednosti — je Marx sam izrecno poudaril v povzemajočem delu tretjega zvezka Kapitala« itd. /Max Adler: Marx als Denker, 1908, po Izdaji M, Adler, Marx und Engels als Denker, Nördlingen 1971, str. 96—97/ Če Balibar podcenjuje problematiko fetišizma-, je na drugi sitrani ress da sie Hriibar v svoji kiritikii do Balibarjeve problematike siploh ne do'koplje, oziroma jo praktično ignorira; ignorira tisto, kar za Balibarja o-b vprašanju fetišizma gre. Avtor sam začudeno postavlja vprašanje: »kaj pravzaiprav hoče reči Balibar«, toda v zaverovanost: v svojo problematiko (bistva/videza ipd.) na' to vprašanje ne zmore odgovoriti, če se avtorju ne'ka Balibarjeva izvajanja v zvezi s fe- tišizmom tako kažejo kot čisti nesmisel, so ravno tako čisti nesmisel nekatera avtorjeva izvajanja z vidika Balibarjeve problematike. Če se »Balibar izmika ekonomskim kategorijam in se suče okrog občih pojmov historičnega materializma«, se Hribar suče okro'g ekonomskih kategorij, izmikajoč se ključnim kategorijam historičnega ma'terializ- ma, kategorijam e.kS'ploatacije in razrednega boja. Le tako lahko zapiše: »... zakaj produkcijski odnosi, (kot so) kapitalističnega produkcijskega razmerja^ niso od'nosi med kapitalisti in delavci (...) temveč so to postvareli blagovni odnos'i, katerih elementi tvorijo ekonomsko strukturo in katere potem Marx označi 9 kategorijami vrednost in presežna vrednost in variabilni kapital itd« (Č, 170) (Marx nasproti takemu razdvajanju: »v pojmu kapitala je zajet kapitalist...«) (Grundrisse, 412). In če je res, da je za Marxa kapitalist »samo poosebljen kapital« in da ima slednji »en sam nagon, povečati svojo vrednost, ustvarjati presežno vrednost, vsrkati s svojim konstantnim delom, produkcijskimi sredstvi, čim večjo m'nožino presežnega dela« — se prav zato odnos med' kapita- lom in mezdnim delom kaže kot boj- med kapitalisti in delavci: »Zato se nam v zgodovini kapitalistične produkcije normiranje de- lovnega dneva kaže kot boj za meje delo'vnega dneva —• boj med kolektivnim kapitalistom, se pravi razredom kapitalistov in kolek- tivnim delavcem, se pravi razredom delavcev.« MEW 23-247, 249; Kaipi,tal I., 264). Še enkrat, in tokrat ob ključni temi,, se vsiljuje sklep: avtorjeva polemika proti Balibarjevemu pojmovanju temeljnih kategorij hi- storičnega materializma in še posebej produkcijskih razmerij, je omogočena — ima svoj videz koherentnosti in prepričljiivosti — le м ceno prezrtja, dajanja v oklepaj, razredne razsežnosti produkcijskih odnosov. Paradoks pri tem je, da polemizira z Balibarjem v imenu obrambe Marxa pred strukturalističnimi izkrivljanji. Logika i^lemike z Balibarjem — i)a čeprav v imenu obrambe Marxa — mu je nare- kovala abstrahiranje razrednih sestavin in razsežnositi produkcijskih razmerij in družbene strukture — pozicijo, ki ne glede vsebine, ne glede metode, ni na ravni Marxovega mišljenja. Hribar je predo'ber poznaivalec Marxovih tekstov. Kapitala še posebej, da bi lahko predpostavljali, kako Marxove misli ne pozna. Ostaja sicer še tretja možnost: ne da mu je polemika z Balibarjem narekovala omalovaževanje razrednih, eksploatatorskih od'nosov in ostajanje na abstraktnejši ra'vni občih produkcijskih razmerij, ampak da mu je omalovaževanje vprašanja razredov in razrednega boja na- rekovaAo polemiko z Althusser jem in Balibarjem. Če bi bilo tako, potem bi se ob avtorjevi »obrambi Marxa« res lahko vprašali enako, 208 líot se sam avlor sprašuje ob Balibarju: »O čem bi se po-tem (ob tej temi) sploh dalo pogoivarjaiti? « z njim Vselcakor pa so motivi Hribarjeve averzije proti Balibarju in Althusserju tako globoki (ali tako raznovrstni), da ob vseh obtožbah ó Althusserjevih in Balibarjevih »floskulah«, »podtikanjih« Marxu, jsofizmih«, tudi sam ni skoparil ne s floskulamiy ne s sofizma in insinuaci jami. S tem ne trdim, da Hribarjeva a^naliza ne vsebuje resnih in tehtnih sestavin — prav ob njih in zaradi njih »floskule« toliko bolj izstopajo (in vprašanje o razlogih zanje) — drugače kot pri nekaterih naj^novejših kritikah, kjer razen duhovičenj in podtikanj ni ničesar, saj so le megla onkraj' katere ničesar ni; Avtorjevo averzijo razkriva že čustvena izjava ob koncu: »Proti takšnim izvajanjem, s kakršnimi se srečamo tu pri Balibarju in ki so se trdovratno obnavljala skozi vso zgodovino delavskega gibanja, nastajala pa imeraj znotraj partijskega aparata, se je moral z neprekrito grenkobo in jezo boriti že Marx. In ker sem se sam s takimi tezami srečal že prav na začetku svojega študija in porabil dosti časa, da sem jih spregledal, Balibarjeva kvazi teoretična izvajanja zame nimajo nobene moči: njihova kvazi inovativnost me ne more preslepiti. Balibarjeva pozicija predstavlja naličje vulgarno materialistič- ne koncepcije historičnega materializma, toda ravno zato na še bolj očiten način izpričuje njeno resnico: samovoljo oz. voluntarizem.« /A, 49/ (podčrtal M. K.) Že izi tega citata ni razvidna le aluzija nai stalinizem (pri nas), ampak tudi značilnost avtorjevega (ne)kritičnega pristopa v njegovih najbolj površnih O'bračunavanjih: prizadevanje pokazati, da Althus- serjeva ali Balibarjeva pO'Zicija »v bistvu ni nič drugega kot... .«„ da je zgolj (slaba) varianta poznanegav že tolikokrat razkrinkanega s.ta- linističnega diamata in histomata. Pri tem spregleda, da je .prav ta metodični' postopek: zvesti neko stališče na že razkrinkano starejšo pozicijo (dokazati, da ni nič drugega kot idealizem,, menjševizem, trockizem itd, ipd., — ali njihova eklektična zmes), ravno klaS'ičen prijem dia.maitSike analize; poleg tega, da bi — kot smo videli — tudi za' katero Hribarjevo vsebinsko postavko našli izvor ali ma.trico v slavni Zgodoivini VKP-,b'. Slednje po mojem samo po sebi ni argu^ ment proti določenemu s,tališču (tudi njeigovemu ne), am,pak proti metodi: da se vse —• od konkretnih tez do stila — kar se najde v »klas'ičnih«! stalinističnih' tekstih (Zgodovini VKP-b, Vprašanjih leninizma, ali v drugih tekstih klasičnega stalinis.tičnega O'bdobja — možnosti za S'amovalja so dane že s tem) proglasi za stalinizem, za karakteristiko stalinizma, ter potem- s takim vatio,m odkriva in meri stalinizem po'vsod, kjer se take teme, teze stališča;,, metode,, stU- itd. najdejo pa čeprav gre pri tem tudi za teze,, staiMšča itd., ki jih srečamo že pri Marxu,. Engelsu ali Leninu- Natančneje reče-no, povsod razen pri sebi (in pri svojih): v tem primeru seveda,, ne gre za' Stalina, ^ ampak za Marxa. (Pozna'mo seveda tudi radikalne kritike, ü odkriva'jo izivore stalinizma dejansko že pri Marxu in Leninu). Avtor je med drugim kot tako značilnost stalinizma poudaril »re- lacijsko relativnost glede na samovzpostavljeni center«. Izražalo naj ga bi »generalno geslo .. . fo-rmulirano in krščeno v Zgodo'vini VKPb (str. IOS): 'Vse zavisi od pogojev, kraja in časa'.. Se pravi od tistega, ki določa,, v katerih pogojih, v katerem kraju in v kateremi ča'S,u smo.« (Û, 164) J če je tako,, potem je — pri presojanju in obsojanju drugih (za staliniste) — tudi naš a.^i-or »stalinist«: »vse zavisi od pogojev, ■îrajai in časa« in navsezadnje od njega samega, kaj' in koga bo razkril kot »Sitalinizem« in »stalinista«. Taka polemika z avtorjem je seveda neresna^ tako kot je neresna njegova polemika iz takih izhodišč. Kar je resneje, je tole: s takim iskanjemi (bistva) stalinizma stalinizem o,b vsem na'pihO'Vanju njegove kritike (take vrste) dejansko omalo'važujemo'. Marec 1981 Marko Kerševan 209 Monumenta teorije oznacevalca OSVETLITEV VZGIBA ANAMNESIS V PLATONOVI FILOZOFIJI I. Quodsi Piatonis Musa personat verum, Quod quisque disclt, immemor recordatur. Boethius, De consolatione philosophiae, III, c. 11 K razdelavi povsem naključno izbranega mesta s samega roba platonske leksike — gre za dialog Hippias Minor — ki ga poskuša H. N. Fowler, sicer znani prevajalec Platonovih dialogov v angleščino, razvrednotiti kot »paradoksalno«, kot »reductio ad absurdum sokra- tične metode«! ¿¡a je namreč tisti, ki ve za resnico, tudi najibolj sposoben dosledno lagatiy lahko pristopimo — prav z vztrajanjem na 'parado'ksalni' osnovni intenci ime-novanega dialoga, da mora varljivec, če se želi kot varljivec šele vzpostaviti, vseleji že vedeti za resnico — skozi zaključna poglavja prvega zvezka Lacanovih Seminarjev: ^e predvsem za predavanje z dne 30. junija 1954 z naslovom La vérit« surgit de la méprise^ in za njegove zamolčane predpostavke iz 4. knjige Kvintilijanovega dela De institutione oratoria.^ V čem je torej resnična taktika laži? Tematizacijo problemskega sklopa dialektike resnice in laži bomo oprli na me'hanizem šale, oz. 'Prilike o preroku, ki ni bil prerok'. Ob tem pa velja bržkone odkrito pripomniti, da nasprotno Plautovemu na- potilu, da je šalo potrebno razumeti vselej kot šalo, izhajamo iz osnov- ne intence Freudovega dela Der Witz und seine Beziehung zum Unbe- wussten,* da moramo vsako šalo vzeti zares. Gre torej za priliko o preroku, oz. o človeku, ki se je za preroka izdajal, ki je torej trdil, da ve za resnic«, čeprav za njo ni vedel. Zgodba poteka nekako takole: v času rimskega obleganja Galskih provinc pride v tabor rimskih legionarjev človek in se centurionu izda- ja za preroka; tega se je zvedavi Galec kasneje se bridko kesal, kajti ceiniturion mu je — v primeru, če se zares izkaže za preroka — zagro- zil s smrtjo. Centurion dé takolei: »če si zares prerok, kot praviš, potem povej, kolikšen bo seštevek točk na dveh igralnih kockah, ki ju bom vrgel«. Prerok, ki ni prerok (ki potemtakem ne ve kolikšen bo seštevek), v strahu za svoje življenje ugiba in izusti: »Sedem«. Centurion vrže kocki in seštevek točk na obeh je zares sedem. Galec je torej uganil seštevek in centurion ga je — kot je napovedal — ubil. Naša teza j.e naslednja: centurion je tega človeka ubil po krivici, kajti: če bi Galec zares bil prerok,, ampak ni, bi brez ugibanja vnaprej vedel, da bo seštevek zares sedem^ tega pa, razumljivo, nikakor ne bi izustil, ker mu za to grozi smrt; pač pa bi izbral katerokoli število med II in ХИ iavziemši VII in bi s tem, ostal pri življenju. Namreč: Česar naš centurion in H. N. Fowler ne vesta, prav dobro ve Pla- ton: 1 Cf. H.N. Fowler, Introduction to the Lesser Hippias; in Plato in twelve volumes, IV: Cratylus, Parmenides, Greater Hippias, Lesser Hippias, Loeb Clas- sical Library, London 1970, p. 426. 2 Le Séminaire I: Les écrits techniques de Freud, Ed. du Seuil, Paris 19V5. pp. 287—299. 3 M. Fabii Quintillani Institutionis Oratoriae, liber IV; in Quintilian in four volumes, II, Loeb Classical Library, London 1953. 4 G.W., Bd. VI, pp. 1—285 ter dostopnejša izdaja Studienausgabe, Bd. S. Fischer Verlag, Frankfurt 1970, pp. 13—219. 210 Sokrat vprašuje Hippiasa: »če bi te kdo vprašal koliko je 3 krat 700, mar ne bi bil prav ti (sc. kot izve- denec v računanju) — vselej, ko bi želel odgovarjati z lažjo in ne z resnico — ¡e najbolj sposoben dosledno lagati; ali pa bi morda bil nekdo, ki računanja ni vešč, bolj zmožen odgovarjati z lažjo? Mar ne bi nevednež često — ko bi želel lagati — povsem nehote povedal resnice, ker je pač neveden, medtem ko bi ti kot moder mož lahko vselej dosledno lagal?« Hipp. Min., 366e — 367a Morala naše prLliike je toreji v nasleiinjem: Galec hi se za preroka ;zkazal samo v primeru, če bi se — upoštevajoč usodna 'facteur lethal', ü centurionovo disjunkcijo 'laž ali življenje' prevesi v konjunkcijo 'resnica in smrt'^ — zlagal; da torej ve za resnico, bi: E.e izkazalo vselej šele po laži; resnica bi potemtakem izstopila preko laži, kajti laž je — če naj povzamemo Lacana — konstitutivni moment progresa resnice.* Kdor izreka neresnico, nujno poseduje določeno vednost o nasprot- nem polu svojega govora, tj. o resnici — in j.e potemtake.m. zares ■prerok', saj mora vednost o resnici neizogibno' posedovati vselej že vnaprej — da svoj govor šele lahko vzpostavi kot varlji.v/lažen; hkrati pa je pri laganju, tj. pri prikrivanju resnice, kot pravi Lacan, prisiljen jvajati sočasno korelativnio preverjanje resnice — v tem smislu velja rudi razumeti Kvintilijanovo sentenco, da mora imeti lažnivec vselej :udi dober spomin^ — zakaj nenehno je v nevarnosti, ker je neresnica, kot prikrita resnica pač zavezana prikritemu, da ji prekriža pot, ki se — prav zato, ker laže — skuša izogniti. V naravi same resnice je — kot pravi Lacan — da se prikazuje kot laž. tj. kot neresnica,^ kajti že Heglova izkušnja nadvse zgovorno' priča, da noben od momentov Fenomenolo'gij.e duha, ko za'vest skusi, da se ji nekaj, kar je predhio-dno imela za resnično, izkaže kot neres- .".ično, ni prazen ali izgubljen; prav nasprotno: vs-ak tovrsten m.om.ent je — s temi, ko je laž postavljena 'na laž' — vpotegnjen v samo res- r.ico, oz. drugače povedano: ker pot cilju pač ne more nasprotovati — ' kot je navsezadnje anticipiral že Ficin: »Via siquidem termino contra- ria esse non potest«' — je pot do resnice vseleji že resnica sama. Če naj na tem mestu natančneje izrišemo strukturni mehanizem' :aše 'Prilike o preroku,, ki ni bil prerok', moramo nedvomno prepustiti besedo niaslednji primerj.avi: naš prim.er, ki ga. lahko povzamemo. : vprašanjem: 'zakaj lažieš, da bi s tem povedal rcsnico?', se od zna- Mnite Freudove šale o 'Krakovskem Židu,'» — če naj samo spomni.- ЗД za kaj. gre: 'zakaj govoriš resnico, da bi jaz mislil, da lažeš, ko pa ares govoriš rcsnico?' — razli.kuje le v tem^, da bi v našem primeru, prerok vedel povedati resnico z lažjo, v Freudovem mejniem prim.eTU ?a Žid izreka resnico s sam.o resnico, ki pa je nujno instrumentalizi- rana prav kot laž. Resnica in laž si potemtakem sopripadata,. saj se gibljeta. v vza^- :emiio posredovanem polju govorice, ki je vselej zavezana intersubjek- tivni razsežnosti; že sama vpeljava razsežnosti resnice — ki je vselej •peljana po govorici — nujno predpostavlja intersubjektivno relacijo. Ker vsa naša pozornost velja prav dialošM ekionomiji, se mora- 3» na tem mestu s pozicije varljivca/lažnivca ■— ki mora, kot smo že pokapli, nujno vedeti za resnico — premestiti na sta.lišče naslovljenca arljive/Iažnive izj.ave: sama in.tersubjektivna razsežnost govorice na- ■'^ja^na misel — ki jo ostroumno razvije že Simonid s Ceosa, ko na prašanje, zakaj nikoli ne laže Tesalcem, odvrne, da zato, ker so pre- s Na tem mestu stopi na delo koncept, ki ga Lacan imenuje 'vel aliénant", oz. Wtujevalni vel': »Denar ali življenje! če izberem denar, zgubim oboje, če izbe- ■ra življenje, mi ostane življenje brez denarja. . .« Zahteva, ki je prvotno raz- ~.ta v obliki disjunkcije, se — brž ko se v strukturo vplete 'smrtonosni faktor' — •»dno prevesi v konjunkcijo, saj v osnovi terja oboje. Cf. Le Séminaire XI, Ed. ■J Seuil, Paris 1973, pp. 192—193. « Cf. Le Séminaire I, p. 290. ' Inst., IV, II, 90—92: Courandum praecipue, (quod fingentbius frequenter 'cidit) ne qua inter se pugnent; quaedam enim partibus blandiuntur, sed in •Итат non consentiunt; praeterea, ne ils, quae vera esse constabit, adversa in schola etiam, ne color extra themata quaeratur. Utrobique autem orator •fminisse debebit actione tota, quid finxerit, quoniam soient excidere quae falsa ®t, verumque est illud, quod vulgo dicitur, mendacem memorem esse oportere. ' Cf. Le Séminaire I, I.e. » Opera Omnia, Basileae 1561, I, p. 953. " S. Freud, o.e., p. 109. 211 več nevedni" —■ da varani nikakor ne smie biti popolnoma neveden, saj lažnivec računa nanj, kajti: naslovljenec varljiive/lažnivie izjave, ki skuipaji z .lažnivcem vstopa v in.tersubj.ektivmo razmerje, je v igro vse- lej že vštet. II S tem, ko smo — ob tematizaciji neraziimievanj.a osnovne intence dialoga Hipipias Minor — s Kvintilijanovo sentenco s strani vpeljali tcpos srečaoja resnice in spomina: da se mora na.mreč Hippias kot dober lažnivec, če se želi usodnemu resničnemu odgovoru izmakniti, VTSelej zanašati na spomin, to pa prav zato, ker Hippias — klj.ub dej- stvu, da pri Platonu nas.topa kot izumitelj »veščine memorizacije« oz. »niinemonike«'2 (to ge mnemonikòn... sou... téchnema, Hiipp. Min., â68d 6; tò mnemonikòn écheis,, Hipp, Mai^. 28бе 10) — s spomi- nom, kot namiguje Sokrat (Hipp. Min.,, 369a), ne rokuje najspretneje, nikakor nismo zaobsegli celotnega polja, ki ga pri Platonu zamejujeta resnica in sponún; v mislih imamo namreč funkcij.o anámnesis v polj.u platonistične spoznavine teorije kot spominsko artikulacijo resnice. Teorijo reminiscence uvaja dialog Menon ob razdelavi vprašanj« instruktibilnosti vrline: »Ali je vrlina učljiva?« (70a); na to vpraša- nje f>a nikakor ni m.oč ustrezno odgovoriti brez predhodne definicij« vrlirie. S tega mesta Sokrat v ip-o zastavi svojo nevednost (71b) in— po več spodtetelih poskusih defini.ranja vrliine, ki zv^esto sledijo ekono- miji anatreptičnih dialogov, saj se Menonove imaginarne strukturacije izčrpavajo zgolj, v primerih — na mestu, kjer bi se sokratični dialog navadno zaključil, priigra Menonovo nevednost (BOd); s tem> pa se z mesta zavrnitve sogovorni.kove namišljene vednosti dialog Menon pravzaprav šele začne (dialog Hippias Maior se — če se spomnim« morda najbolj reprezentativnega mladostnega dialog — na tem mestu z negativnim rezultatom, tj. z ugotovitvijo diskurzivne nezasegljivost; iskane definicije, sklene). Ta svoj.evrsten prelog za.kljг^čka — zaklju- ček se namreč zgolj prelaga, v svoji končni vrednosti ostaja negativen: vrlina (arete) ni resnična vednost/znanost (episteme), temveč zgolj pravo mnenje, tj. orthè dóksa, ter potemtakem ni učljiva — pa omogoč; vpeljava hipotetične m.etode, ki dopolni delo zavrnitve ter anatreptičn: del dialoga nadgradi s peirastičnim dostavkom^. Tisto, v čemer se iz- črpa peirastična instanca dialoga, j.e prav Sokratova zahteva po kritičn: reviziji tradicionalnih konceptov, ki terja epistemološko razjasnitev pojma vrline, saj mora le-ta neizogibno spodleteli, zakaj: »episteme, tj. s formalno koherenco povezana vednost, ne zaobseže celotnega polja človeškega izkustva;«i3 prav pojem vrline namreč nastopi kot tisti ne- izrekljivi tranekategorialni preseže'k, ki — izvržen v izjemo —• zagotav- lja. .koherenco diskurza.'^ Preboj polja epistéme je na delu prav v dialogu Menon, zakaj zgodnji dialog Protagoras, lai je neizpodbitno nastal pred Menonom. 9 sorodno zastavitvijo vprašanja o ločljivosti vrline le-to še zavezuje 11 Povzemamo po Plutarhu, Quomodo adolescena poetas audire debeat, Ш- cf. tudi Lyra Graeca, II, Loeb Classical Library, London 1952, p. 257. Skoraj dobesedno po Plutarhu prigodo navaja tudi Erazem v pismu Martinu Dorpiusu, XXIII; cf. Erasme, Eloge de la folie. Lettre d'Erasme à Dorpius, tra- duction par Pierre de Nolhac, Garnier-Flammarion, Paris 1964, pp.115, П1 op. 662 , 663. is Zasnove mnemonike so v tesni navezavi na nekatere mitološke sklope razvite že več stoletij pred sofistom Hippiasom iz Elide, saj segajo še v obdobje grške oralne tradicije (institucija 'mnémona') ; prvenstvo pa gre — sodeč I» številnih pričevanjih (npr. Ciceron, de Fin., 2. 32; Longinus Rhetor, ed. Hammer I, 2. 201; cf. Lyra Graeca II, p. 267) — bržkone prav Simonidu (cf. M. Détienne. Simonlde de Céos ou la sécularisation de la poésie. Revue des Etudes grecques 1964, pp.405—418). Ciceronove Tusculanae Disputationes prinašajo — mimo SimonUa s Ceosa — še nekatera imena izvedencev v mnemoniki; Theodectes, Cineas, Char' madas, Metrodorus, Hortensius (Tuse., I, 59). Ars memoriae ponovno oživi v 1« stoletju pri Giordanu Brunu; gre v prvi vrsti za razpravi; Trlginta sigiiloru® explicatio ter De imaginum compositione, za kateri pa se - pi zanimal le zvito* repi beneški meščan Giovanni Mocenigo, temveč tudi najvišji cerkveni krog. npr. papež Pij v. la J. Lacan: »Le but et le paradoxe du Ménon est de nous montrer Q"® l'épistémè, le savoir lié par une cohérence formelle, ne couvre pas tout le chamç de l'expérience humaine, et eri particulier qu'il n'y a pas une épistémé de ce Q»"' réalise la perfection, l'arétè de cette expérience.» Le Séminaire II; Le moi dar-; la théorie de Freud et dans la technique de la psychanalyse. Ed. du Seuil, Pari 1978, p. 26. 212 obsegu polja epistéme, namreč: Šokirat, ki v začetku dialoga v učljivost \Tline dvomi, ob korjcu dokazuje, da je vrlána vedmiost/znanicst (epi- síéme); Protagoras, ki pa s trditvijo, da je vrlina učljiva, začne, svoje razmišljanje z dokazovanjem-, da vrlina n6 vednosVznianost (epiistéme), sklene. Ob tem seveda ne gre pozabiti^, da se Sokrat tokrat spoprijema z resnim nasprotnikom, s sofistom' par excellence, kar implicira notra- njo zaostritev vprašanja inistruktibilnosti vrline': »zakaj, če bi bila vrli- na tistO', kar s to besedo poimenujejo Protagoras in ostali prostaki, potem zagotovo ne bi bila znanost. Če pa bi vrlina, naspro'tno, bila to, kar domneva Sokrat, tj. intuitivna znanost o vrednotah in o dobrem, ;edaj je jasno, da je Protagoras zanesljivo ne bi učiL«'^ če Platon v Menonu vrlino, ki nam je dana »po' božji naklonij.enosti ob odsotnosti uma« (théia moira... áneu noû. Men., 99e-100a), določa kot pravo mnenje (orthè dóksa), teda ji gre v Protagori, kjer vrlino pripisuje episteme, prav za to, da mojstrov nauk izvzame sofistično posredovani 'epistéme', kajiti neskladnost med dialogoma kot tudi notranja nekon- sistentnost same izpeljave dialoga Protagoras je neskladje samega So- krata, oz. njegovega vsakokratnega mesta: bržko'ne nismio daleč od resnice, če trdimo, da prav Protagoras dovrši podobo 'historičnega' Sokratav zakaj poteze platonskega Sokrata v Menonu — le-ta je za- snovan najverjetneje po usodnem letu 387, v to leto namreč seže Pla- ;onovo znanstvo s pitagorejcem Airhitom- Tarentskim — nie spregledajo ničesar zunaj svoje opredelitve, temveč zaobsežejo celo več, kakor bi bil morda 'umorjeni filozof pripravljen sprejeti. Tako na primer pla- tonskega Sokrata v Menonu pred podobo 'historičnega' Sokrata odli- kuje intenzivno zanimanje za matematiko;^' nadalje: neodločnost glede posmrtnega življenja'' je v Menonu nadom'eščena z osnovnim motivom oriiško-pitagorejske etično-religiozne eshatologije, tj. z naukom o me- ;empsihozi, ki ga dialog Faidon — nastal ne'posredno po Menonu — podpre s poglobljeno razdelavo dokaza o nesmrtnosti duše.'^ Bržčas je potrebno poudariti, da 'historičnost' Sokrata omejujemo na samo notranjo razliko Platonovega Sokrata, kajti: kar zadeva histo- ričnega Sokrata, lahko povzamemo L. Brunschwicga in »Sokrata sa- mega postavimo za predmet sokratske ironije,«' namreč: »kar o Sokra- tu zagotovo vemoi, je to, da o njem nič ne vemo;«" naše zanimanje velja torej izključno Platonovemu Sokratu, tj., Sokratu, ki je v Plato- novih dialogih, prisoten kot dramatis persona, zakaj nobienega dvoma ni, da »je bil prav platonski Sokrat tisti,, čigar vprašanja in formiula- cije sio oblikovale velik del zahodne filozofije.«2o Podrobnejši razdelavi vzgiba anámnesis, predvsem pa razvitju ne- naključnosti njene vpeljave v Menonu, se bomo posvetili Icasneje; na temi mestu se bomo zadovoljili z dvema zglednima orisoma teorije reminiscence: prvega povzemamo po Ciceronovih Razpravah v Tu&ku- ta, drugega po Boethiusovi Utehi filozofije. Še pred tem pa nekaj poza-bljenih strani iz zgodovine filozofije: če gre dejstvo, da je prvi jurist in drugi zapornik,, pripisati naključju, pa to, da oba imenovana pripadata filozofski usmeritvi Concordiae, bržko'ne ni naključje, kajti filozofska usmeritev concordiae med Plato- nom in Aristotelom, oz. med platonizmom in aristotelizmom, ki jo je morda najzgovorneje zastavil Giovanni Pico della Mirandola v enem :zmed 900 Sklepov (:»noben€ga vprašanja o redu naravnih ali boža^n- skih stvari ni, o katerem' Aristotel in Platon ne bi miselnoi in realno n J. Lacan: t.. . l'épistémè moderne, comme au temps de Socrate, reste fon- damentalement une certaine cohérence du discours.« Ibid., p. 27. S. žižek. Refleksija in psihoanaliza: »Filozofija od Platona do Schellinga je vselej utemeljevala možnost logosa, izrekanja Univerzalnega, na nekem ne- izrekljivem transkategorialnem presežku (Platonova ideja dobrega, Kantova stvar "asebi itd.), ki je kot izjema garantiral univerzalnost izrekanja;« in Anthropos v—VI, 1978, p. 49. >5 A. Koyré, Introduction à la lecture de Platon, Gallimard, Paris, 1962, pp. 54—55. 18 Cf. Sir Thomas L. Heath, The two geometrical passages in the Meno, in Sreek Mathematics, Dover Publications, Inc., New York 1963, pp. 178-180. 17 Cf. Ap., 40c—42a. 18 Phd., 70b—107a. 19 L. Brunschvicg, Le progrès de la conscience dans la philosophie occi- dentale, Paris 1927, vol. 1, p. 4. , 20 M.I. Finley, Philosophy and Politics, in The Ancient Greeks, Penguin, l^ndon 1977, p. 130. 213 soglašala, čeravno se v besedah — kot se zdi — razhajata«^!), je v svoj interpretacijski' dispozi-tiv privzela tudi Platonovo teorijo re- minisicenoe. Že pri Ciceronu, ki je -—■ nedK^omno pod vplivom- novo- aikademika Antiohosa Aiskalonskega (poslušal ga je v Atenah v letih 79/78) — v osnovi razvil polje sinkretizma: »una et consentisns duobus vocabulis philosophiae forma..., Academicorum et Peripateticorum, qui rebus congruentes, ncminibus differebanjt,«^^ je v Ikomentarju k ori- su, ki ga bomo povzeli, na delu svojevrstno 'popačenje' platonistične anámnesis. Ciceronova 'predelava' platonistične teorije reminiscence — v skladu z ekonomijo popačenja, ki jo v prvi vrsti usmerja sproščena logika reprezentacije: 'skladnost v stvareh' in 'razhajanje v besedah' — platonistično anámnesis negotovo prilikuje spominski funkciji re- tence, ki v osnovnih obrisiih povzema koncept 'mnéme', kot ga je v spi- su De Memoria et Beminlscentia razvil Aristotel, Bržkone je povsem odveč izstavljati označevalno brezvladje, kii bi ga tovrstna zastavitev nemara utegnila proizvesti ob 'ponovljenem' branju nekaterih mest iz platonske leksike, npr. Teaitetos (Iftld), Filebos (34b). Platonistična aná-mnesiis tudi v kasnejših obdobjih Concordiae ni ostala nezapažena: tako na primer Leon Hebrejski platonistično ana- mnesis neposredno istoveti z Aristotelovo teorijo potentiae, tj. s teori- jo 'potencialnega uma' iz razvpitega 5. razdelka 3. knjige De Anima: »questa rilueencia Aristotile la chiama atto d'intendere, e Platona ri- cordo; l'intenzione è una in diversi modi di dire.«^^ če naj si dovolimo še nadaljnjo strai^ot, m-oramo ob tem zapisati naslednjo nezacbidljivo pripombo: vsakršna obnova antičnega sinkre- tizma — kasnejše zagovornike imenovane filozofske usmeritve dovolj izčrpno navaja že Pico della Mirandola^'' (Severinus Boethius, Simpli- cius, Augiustinus, Johannes Grammaticus) — je vselej' že vnaprej- histo- rično abortirana, kajti antični sin'kretizem je bil možen — kot pro- nicljivo pripominja J. Moreau^s —• zgolj' ob pozabi nekaterih ključnih Aristotelovih del; to pa le do Androni'kove redakcije Aristotelovih spi- sov okrog leta 50 pred našimi štetjem. In vendar jie Concordia kljub historično spodnešenim osnovam — prav zato ostaj'a izrinjena na sam rob zgodovinskih pregledov filo- zofije — odigrala ključno zgodo'vinsko vlogo ob univerzitetni konsti- tuciji platonizma v desetletju 15'7C/1580 na Univerzi v Pisi. Namreč: prav desetletje 1570/1580 je desetletje univerzitetne konstitucije Pla- tonove filozofije in filozofije platonizma; to pa ne samo na Univerzi v Pisi, kjer začne leta 15i76 s predavanji iz platonistične filozofije Francesco Verino, sicer znani zagovornik ficinianskega platonizma, ki se s svojim delom Vere conclusioni di Platone conformi alla dottrina Clmstiiana et a quella di Aristotile (Firenze 1580) umešča prav v lini- jo Concordiae,temveč tudi na Univerzi v Ferrari, kjer filozofijo platonizma skoraj istočasno, tj. od leta 1578 dalje, uvaja zgledno pre- davateljsko delo Francesca Patrizzija, oz. Franja Petriča, hrvaškega renesančnega misleca, ki leta 1592 na poziv papeža Klementa VIII. — sicer znanega zaščitnika platonistične filozofije — nadaljuje s preda- vanji iz filozofije platonizma na Collegio della Sapienza v Rimu. Obdobje univerzitetne konstitucije platonizma spremlja silovit od- por profesorjev filozofije aristotelizma; iz predgovora Francesca Ve- st Joannis Pici Mirandulae, Opera Omnia, Basileae 1573, p. 83.: Conclusiones paradoxae n.XVII sec. propriam opinionem, deinde alirum doctorum conciliantes, qui maxime discordare videntur: »nullum est naturale aut divinum in quo Ari- stoteles et Plato sensu et re non conveniant, quamvis verbis dissidere videan- tur.< Gre za eno izmed 900 Conclusiones iz znamenitega projekta Concordiae, to si ga je leta 1487, tj. pri svojih štiriindvajsetih letih, zvedavo zastavil Pico; reali- ziral ga — nikakor ne zaradi prezgodnje smrti leta 1494 — ni nikoli, čeprav ne- nehno dela na tem. 22 Ciceron, Acad., I. 4, 17. 23 Leone Ebreo, Dailoghi d'Amore, a cura di S. Caramelle, Bari 1929, voi. 3, p. 328. Citiramo po J. Moreau, De la Concordance d' Aristote avec Platon, in Pla- ton et Aristote à la Renaissance, XVIe Colloque International de Tours, Vrin. Paris 1976, p. 58, op. 58. Cf. tudi W. Melczer, Platonisme et aristotélisme dans W pensée de Léon L'Hébreu, ibid., p. 304. 21 G. Pico della Mirandola, Oratio de hominis dignitate, in De hominis digni- tate, Heptaplus, De Ente et Uno e scritti vari, a cura di Eugenio Garin, Firenze 1942, p. Ш. 25 J. Moreau, o. c., pp. 46-47. 26 Cf. E. Garin, La filosofia dell'Amore — Sincretismo platonico-aristotelico, In Storia della filosofia latliana, Einaudi, Torino 1966, voi. 2, pp. 587-588. 214 riña k ome-riijieni knijdgi je — kot navaja C. B. Sohmiiít^' — razvidno, na kakšen pritisk s strani loolegov profesorjev filozofije aristoteli'zma je Verino na.letel, ko je leta 1576 začel s predavanji iiz platonistične filo- zofije na Univerzi v Pisi; nadalje: za filozofijo platonizma je na Uni- verzi v Pisi nastavljen vselej zgolj en sam profesor, ki pa je dolžan __ mimo vseh nevšečnosti — znaten del svojiih predavanj posvetiti tudi Aristotelu in filozofiji aristotelizmmeni, da se tudi menja za isto kvaliteto dela v vsaki dru'gi formi uporabne vred- nosti, Zatorej je jasno, da je, če se za produkcijo upora.bne vrednosti » nujni delo,vni čas podvoji, le še 1/2 njega enaka prejšnjemu ekvi- valentu b. Ker je ekvivalenca določena z enakostjo delo'vnega časa aü delovnega kvantuma, e razlika vrednosti of cours določena z neenakostjo ta-istega oz. delO'Vni čas je mera vrednosti.« (Gr. 702) Mera vrednosti blaga seveda ni isto kot substanca vrednosti. Potrebno bi bilo potemtakem predvsem fiteirati razliko med s,ubS'tanco vred- nosti kot take in mero (menjalne) vrednosti bla.ga. 3. Šele potem bi se — se bo — dalo ugled'ati tudi razUko med me- tahistoričnim bistvom vrednosti in historičnimi modifikacija-mi tega bistva, med substanco vrednosti,, 'ki eksisitira v vseh historičnih' epohah družbe in historičnimi ali epohalnimi formami te substance, 223 Za zdaj Marx suibsitanco vrednosti kot take in mero vrednosti blaga še istoveti, >Brž ko so veličine enkrat postavljene kot komenzurabilne veličine, posta- nejo njihova razmerja enostavna številčna razmerja. Denar se pojavlja prav kot mera in določen kvantum blaga, v katerem se predstavlja, kot merska enota, da bi se našlo proporce ter se izrazilo and to handle blaga kot komenzurabilna. Ta dejanska enotnost je delovni čas, ki je v njih opredmeten relativno. Toda sam delovni čas je postavljen kot nekaj občega. Proces, po katerem se določajo vrednosti znotraj denarnega sistema, ne spada v obravnavo denarja samega in spada izven cirkulacije; stoji za njo kot učinkujoči temelj in predpostavka. Vprašanje bi bilo lahko le v tem: zakaj ne rečemo namesto, to blago je = eni unči zlata, raje direktno, da je = x delovnega časa, opredmetenega v unči zla- ta? Zakaj delovni čas, substanca in mera vrednosti, nI obenem mera cen ali z drugimi besedami, zakaj sta si vrednost in cena sploh nekaj različnega?« /Gr. 680/ Marx toreji enači temelj komenzurabünosti različnih blag in sub- stanco vrednosti Icot take. Rečeno v distinkcijah ka.pitala: vrednost in menjalno vrednost, tj. menjalno vrednost v njeni ekvivalentni formi. Problem, ki se mu ob tem odpira, zaobide, saj ga zvede na problem razUke in nasprotja med vrednostjo in ceno. Kot takega ga potem odpravi s spodbitjem proudhonistične zahteive po identiteti vrednosti in cene, kar naj bi bilo doseženo ravno v neposrednem iz- ražanju vrednosti, v izražanju vrednost z delovnim^ časom.. »Sovpadanje cene in vrednosti predpostavlja enakost ponudbe in povpraše- vanja, golo menjavo ekvivalentov Догеј ne kapitala za delo/ etc.; skratka, eko- nomsko formulirano se takoj pokaže, da ta zahteva terja negacijo celotne pod- lage na menjalni vrednosti temelječih produkcijskih razmerij, če pa hiposta- ziramo to bazo kot odpravljeno, po drugi plati problem spet odpade, saj eksisti- ra le na njej in z njo. Da blago, v svojem neposrednem bivanju kot uporabna vrednota, ni vrednost, ni adekvatna forma vrednosti = da je to kot stvarno drugačna ali kot izenačena z neko drugo stvarjo; ali da vrednost v neki speci- fični stvari poseduje svojo adekvatno formo v razliki do druge. Blaga so opred- meteno delo kot vrednosti (Werte: vrednote); adekvatna vrednost (vrednota) se mora zato sama pojavljati v formi določene stvari, kot določena forma o- predmetenega dela.< /Gr. 680/ Vrednost in menjalna vrednost nastopata tu kot sinonima in zato je problem odnosa med vrednostjo in menjalno vrednostjo za- popaden kot problem odnosa med (menjalno) vrednostjo in ceno. S tem pa je kajpada zastrt tako problem lo.gične kot problem historične geneze VTednosti. Negacija (menjalne) vrednosti oz. ne- gacija na njej temelječe produkcije, katere čisto obliko predstavlja kapitalistična produkcija> odpravi in praktično negira tudi problem kapitalske forme (menj-alne) vrednostih Ne odpravi pa teoretskega problema nastajanja in odpravljanja menjalne vrednosti, èe ma.nj pa odpravi problem- definicije vrednosti. 4. Sistemska težava, ki se poraja iz nedo.gnane definicije pojma vrednosti, se kaže v tem, da Marx po eni plati med »prve elementarne pojme politične ekonomije (Gr. 727)«, celo kar za prvi pojem, šteje prav pojem vrednosti, po drugi plati pa navaja kot »temeljna pogoja buržoaiznega produkcijskega načina (Gr. 717) brezlastninskost delavca in lastništvo opredmetenega dela nad živim delom ali prilaščanje tujega dela po kapitalu. Pomeni to, da je temeljni pogoj kapitalističnega produkcijskega načina oz. temeljni druižbeno-produkcijski odnos bur- žoazne družbe le pogoj najelementarnejšega pojma politične ekono- mije? Ali pa je vrednost kot najelementarnejša kategorija politične ekonomije, se pravi, kot politekonomski izraz najelementarnejšega družbeno-produkcijskega odnosa kapitalistične re-produkcije pogoj samega temeljnega pogoja te iste re-produkcije? V tem ko Marx vrednoto kot ekonomsko kategorijo skuša raz- mejiti od drugih kategorij, npr. od kategorije vrednota v moralnem ali religioznem pomenu, ko ugotavlja, da je »samostojna vrednost stvari« oz. »absolutna vrednost vseh stvari in odnosov« zvedena na denarno vrednost kot nekaj relativnega, zaradi česar ni »nobene abM- lutne vrednote (Gr. 723)« več, se ozira na vrsto relacij, ki s samim pojmom- vrednosti niso v neposredni zvezi. Nato posveti veliko po- zornosti ovojnim plastem' vrednosti, ki da nastaj'ajo zaradi »pretvar- janja vrednosti v obe formi blaga in denarja: indiferentnost vrednosti do določene forme uporabne vrednosti., ki jo privzame in hkrati njena metamorfoza v vse te forme, ki pa se pojavljajo le kot preobleka (Gr. 739)«; torej je tre'ba odkriti golo telo vrednosti. Toda kdaj odpade zadnji kos obleke? 224 III. Golo telo vrednosti Je gola ali čista vrednost res le element? Ni morda presek? Glede •.ega je najjasnejša tale Marxova eksplikacija: »Politična elîonomlja ima opravka s specifičnimi družbenimi formami boga- ,tva ali, bolje, produkcije bogastva. Njegova snov, bodisi subjektivna, kot je delo, bodisi objektivna, kot so predmeti za zadovoljitev naravnih ali zgodovin- skih potreb, se pojavlja najpoprej kot vsem produkcijskim epoham skupna, ia snov se pojavlja najpoprej zato kot gola predpostavka, ki je povsem izven proučevanja politične ekonomije in pride v sfero proučevanja šele tedaj, ko je modificirana prek razmerij forme /durch die Form Verhältnisse/ ali se pojavlja kot modificirajoča jih.« /Gr, 736/ Gre za odnos med snovjo in formo, med vsebino in obliko. Snov je vselej že dvojna, subjektivna in objektivna, ter je skupna vsem epoham ekonomskega formiranja družbe; forme, ki so družbene, so epohalne in zato specifične. Družbenost kot forma se torej, glede na subjektivnost (delo) in glede na objektivnost (predmeti,) izpostavlja l:ot nekaj tretjega ter prav kot to tretje predstavlja tisto,, s čemer ima opravka politična ekonomija. Na prvi pogled je odgovor na i-prašanije, kam spada vrednost, povišem' nedvoumen. Kategorija vred- nosti kot kategorija politične ekonomije ni niti kategorija subjektiv- Msiti niti kategorija objektivnosti, marveč kategorija družbenosti. Spada v razred form,, ne pa sinovi. 1. Ob substanci (golem telesu) vrednosti pa se zadeva zaplete; sub- stanca vrednosti, ki da je delovni čas, nenadoma nastopi kot nekaj •sno,vn€ga«, kot nekaj objektivnega. Tako pride do nenavadnih za- ključkov, po katerih je denar, ki ga srečujemo že zdavnaj pred ka- pitalističnim produkcijskim- načinom, forma vrednosti, obenem рка vrednost velja kot kategorija, ki zares pripada le najmodernejši tj. kapitalistični epohi,. Kaže, da se izza nasprotja med logično in histo- rično eks'istenco vrednosti skriva nasprotje v samem pojmu vrednosti, kakršnega skuša Marx izoblikovati- v Grundrissih. Medtem ko Marx за eni strani navaja, kako je že v sa-mem »piojmu vrednosti, da se ohranja in pomnožuje le prek menjave (Gr. 740)«, na drugi strani iokazuje, da vrednost obstaja že pred vsakršno menjavo, namreč po delovnem času kot substanci vrednosti. Sta si tedaj substanca vrednosti il pojem vrednosti v protislovju? Ne tiči v »fundiranju /Grundlegung/ teorije vrednosti z objektiviziranim delovnim časo-m /Gr. 424)«, torej z objektiviranjem nečesa subjektivnega, neka poma-njkljivost? 2. Na to pomanjkljivost opozarja že kategorija »nujnega dela« oz. kategorija »občega delovnega časa«. Izraza »nujno« in »obče« nekaj dopolnjujeta, nekaj pridodajata^ Namreč, prav tisto, kar samemu delu in samemu delovnemu času manjka^ da bi lahko nastopala kot družbena pojava. Da bi se lahko uvrstUa v sklop kategorij politične ekonomije oziroma da bi lahko postala predmet kritike politične eko- nomije. Predvsem pa se vseskozi kaže Marxov-a zadrega glede samega poj- ma vrednosti. Zadrega, ki se neposredno povezuje tudi z zadrego glede položaja kategorije vrednost, z zadrego glede njenega mesta. Ali spada за začetek kritike politične ekonomije ali ne? IV. Metodološka slepa ulica Mali tekst z nas-lo-vom Wert /Vrednost ali Vrednota/, ki ga nahaja- jo na koncu Grundrissov v ožjem pomenu, predstavlja Marxovo prvo »aktično in eksplicitno form-ulacijo začetka kritike politične ekonomije. Sku-paj z Uvodom zao-kro-ža Vrednost osrednji in poglavitni del Grundrissov. Vendar je v očitnem nasprotju z Uvodom, v katerem je •ВДГХ načrtoval začetek s kategorijo produkcije kot take oz, z obči-mi abstraktnimi določili, ki bolj ali manj pripadajo vsem družbenim for- mam. Vrednost kot taka pa pripada, kakor smo videli, le kapitalistični 1'užbeni formi. Če primerjamo začetek, kakor je izpostavljen v tekstu Vrednost Л kakor je bil nakazan v Uvodu, z glavnima tekstoma klasične poli- '^¿ne ekonomije, potem bi začetek iz Uvoda usitrezal Smithovemu Inquiry Into the Nature and Causes of the Wealth of Nations, 225 katerega prvo poglavje nosi naeiov O delitvi dela /Of the Division of Labour/, začetek Vrednosti pa ustreza Ricardovim Principles of Poli, tica! Economy and Taxation, katerih prvo poglavje se glasi O vrednosti /On Vaiue/. Marx je glavno Ricardovo delo natančno preštudiral že v letu 1851, o čemer nam pričajo obsežni ekscerpti /s komentarjem/, ki so pravtako objavljeni v Grundrissih /str. 787—839/. Prvi stavek IVlarxovega eksoerpta se glasi: »Koristnost nekega predmeta in moč, da- kupi druga tolaiga: value in use in value in exchange«. Razliika med uporabno vrednostjo in menjalno vrednostjo (izraz value in exchange je Smithov, Ricardo vpelje izraz the exchangeable value, na katerega se potem navezuje Marxov oz. nemški prevod Tauschwert) ter odnos med njima ostanejo začetni predmet proučevanja tudi v Marxovem tekstu Vrednost oz. Vrednota. Vendar se takoj pokaže že tudi določen paradoks. Po naslovu je kategorija vrednosti začetna oz. iizhodiščnai kateigorijai, toda prvi sta^ vek oz. prva formulacija iz teksta- Vrednost /Vrednota/ je tale: »Prva kate-gorija, v kateri se predstavlja buržoazno bogastvo, je kategorija blaga.« /Gr. 763/ Ka,tegorija, ki je najabstraktnejša in ki je zato prva kategorija politične ekonomije kot teorije, kategorija vrednosti, potem- takem ni prva kategorija, v kateri se preds-tavlja buržoazno bogastvo? Pritrdilen odgovor bi bil prehiter, kajti za zdaj' še ne ra'zpolagamo z natančnima definicijama vrednosti in blaga. Drugi stavek se glasi: »Blago sa'mo se pojavlja kot enotnost dveh določil.« S tem sta.vkom je blago dokončna izposta'Vljeno kot subjekt in izhodišče obravnave. Vrednosti kot da ni nikjer več. Nadalje teče tekst takole: »Blago Je uporabna vrednota, tj. predmet zadovoljitve kateregakoli sistema človeških potreb. To je njegova snovna stran, ki je lahko skupna najdisperatnej- šlm produkcijskim epoham in katere proučevanje je zato onstran politične eko- nomije. Uporabna vrednota pride v njeno območje šele, ko je modificirana г modernimi produkcijskimi razmerji ali pa s svoje plati modificirajoče posegi vanje. Kar se v obče rado govori o tem, napol premišljeno, je omejeno na obi- čajne govorance, ki imajo neko historično vrednost ob prvih začetkih znanosti, ko se družbene forme buržoazne produkcije še s težavo izvijajo iz snovi in so z velikim naporom fiksirane kot samostojni predmeti obravnave. Faktično pa je uporabna vrednost blaga dana predpostavka — snovna baza. na kateri se pred- stavlja /darstellt : izpostavlja/ določeno ekonomsko razmerje, šele to določeno razmerje je tisto, ki uporabno vrednoto opečati za blago. Pšenica npr. poseduje isto uporabno vrednost, pa naj bo pridelovana od sužnjev, tlačanov ali svobodnih delavcev. Svoje uporabne vrednosti ne bi izgubila niti tedaj, če bi padla z neba. Kako pa se uporabna vrednota tedaj pretvori v blago? Nosilko menjalne vred- nosti. čeprav sta v blagu neposredno združeni, se uporabna vrednota in me- njalna vrednota ravno tako neposredno tudi razhajata. Ne le, da se menjalna vrednost ne pojavlja določena z uporabno vrednostjo, ampak postane blago še- le blago, se realizira kot menjalna vrednost šele, ko se njegov posestnik nanj ne nanaša kot na uporabno vrednoto. Uporabne vrednote si prilašča le prek nji- hove odtujitve (Entöusserung: oddaje, prodaje), njihove menjave za druga bla- ga. Prilaščanje prek odtujevanja je temeljna forma družbenega sistema pro- dukcije, katerega najenostavnejši, najabstraktnejši izraz je menjalna vrednota (vrednost?). Predpostavljena je uporabna vrednost blaga, toda ne za njegove- ga lastnika, marveč za družbo sploh.« S tem je sistematični del teksta Vrednost (Vrednota) končan. Iz njega lahko razberemo, da je najenostavnejša oz. najabstrakt- nejša kategorija menjalna vrednost, namreč kot izraz moderne, kapi- talistične družbene produkcije- Najabsitraktnejša/najenostavnejša ka- tegorija ni vrednost kot taka, marveč menjalna vrednost. Seveda to razliko lahko navajamo le pogojno, saj je Marx izrecno še ne izpostavi. Obenem- ostaja odprto vprašanje odnosa med kategorijo blaga kot prvo kategorijo in kategorijo menjalne vrednosti kot najabstraktnejšo/naj- enostavnejšo ka.tegorijo, kar jo znotra'j teoretskega sistema pravtako postavlja na prvo mesto. Jasnejši pa je zdaj izraz »Wert« iz naslova. Pomeni neko splošno, neizd-iferencirano oznako;- tako da ta izraz velja zdaj doma-la kot sinonim za blago zdaj kot okrajšava za menjalno vrednost zdaj kot vrednost sa-ma. To je vredno,st, morda bolje vrednota v tistem pomenu, po katerem je Marx spotoma skušal izpelja.ti uporab- no vrednoto in menjalno vrednoto iz vrednote kot take, deducirati razliko med njima na heglo,vski način, torej kot znotrajistovetnostno razliko. Kategorija blaga oz. izraz »Ware« stopa na mesto take kate- gorije vrednosti oz. izraza »Wert«, toda v povsem drugačni vlogi- Blago kot ka-tegorija ni prvo,bitna in zato še ne izdefirencirana enota uporabne vrednote in menjalne vrednote, marveč je njuna naknadna enotnost: rezultat združitve. V tukajšnjem tekstu Marx prvič izrecno izpostavi menjalno vred- nost kot določeno ekonomsko razmerje, s tem pa tudi razliko med upo- 226 rabno vrednoto kot snovno bazo oz. nosiicem in menjalno vrednostjo, ki uporabno vrednoto obeleži kot blago. Ko jo prekrije kot določena, historično specifična forma ekonomskega oz. družbeno-produkcijskega razmerja. S tem pa je Marx ne le jasno začrtal svojo temeljno pozicijo in svoje osnovno odkritje, ampak se je znašel tudi pred zelo težkim metodološkim problemom. Če je menjalna vrednost družbeno razmer- je, kako to vskladiti z (v osnovi Ricardovo) tezo, da je delovni čas substanca in mera (menjalne) vrednosti? Ker je iz menjalne vrednosti na sistematičen in deduktiven način nemiogoče priti do dela oz- delov- nega časa, Marxu ob ugotovitvi, da se blago realizira kot blago šele kot menjalna vrednota, zastane korak. Sistematična dedukcija, katere metoda obstaja v vzpenjanju od abstraktnega h konkretnemu, je teore.tsko očitno nezadostna za analizo blaga. Razen tega bi bUo po njenem načelu treba začeti pravzaprav z menjalno vrednostjo kot najabstraktnejšo/najenostavnejšo kategorijo, ne pa z blagom, ki je že sestavljena, torej konkretnejša, kate^rija. Marx preostali del teksta tudi zares začne s kategorijo menjalne vrednosti, toda ne kot izhodiščem logične, marveč kot izhodiščem historične geneze. Za,to se ta preostali del teksta pra,vzaprav ujema z odlomkom Obdobja ekonomskega formiranja družbe. Tako cel tekst z naslovom Vrednost razpade na dva povsem različna in navzkrižna dela Prvi del je logično-sistematičen, dru^ pa, historično-s.poradičen. Zara- di tega pro,tislovja je povsem razumljivo in nikakor ne nekaj naključ- nega, da se tekst konča kar sredi izvajanja: »Vendar i>a je spet cela vrsta ekonomsikih sistemo,v med modernim svetom, v ka,terem menj,alna vrednost obvladuje produkcijo v vsej njeni globini in širini ter druž- benimi formacijami, katerih podlago sicer že tvori razpuščena zem- ljiška lastnina,, ne da..(Gr. 764) Zaradi na.vzkrižja med logičnim in historičnim izhodiščem Marx ne more več dalje, saj ga o,be popol- noma različni izhodišči vlečeta v čisto različni smeri. Historična geneza menjalne vrednosti neposredno nima nobene zveze z logično genezo menjalne vrednosti na osnovi analize blaga. Znotraj sistematične analize je do kategorije »menjalna vrednost« treba šele priti in zato ne more biti že kar na izhodišču. Ne zadošča kar sprejeti »menja-lno vrednost« kot najabstraktnejšo/najenostavnejšo kategorijo, marveč jo je treba kot tako šele prikazati in dokazati, tj. razviti. Sicer se bo pojavljala kot dana predpostavka, ne pa kot izve- dena postavka,. Z vidika metode to pomeni, da Marxu ne zadošča niti deduktivna niti induktivnai, niti deduktivno-analitična niti induktivno-sintetična metoda. Seveda pa tudi takoimenovani dialektični' splet obeh ne; tak- šen dialektičen s.plet pwzna že Hegel. Do kakšne metode se prebija Marx, bo treba ugotoviti seveda na osno,vi njegovih lastn,ih korakov. Prav zato, da bi bilo razberljivo, kako je nastajala Marxova me- toda Kapitala, kaiko Marx postopoma vzpostavlja svojo metodo, je trete slediti Marxovim korakom skozi vse njegove pripravljalne tekste za Ka,pital. V. Navidezni prehod V Indeksu k 7 zvezkom (k prvemu delu), ki si ga je Marx napra- vil junija 1858 (glej MEGA II-,1. 1—17) v zvezku M, v katerega je sicer pisal Uvod, nahajamo poleg Marxovega pregleda nad osrednjim tekstom Grundrissov tudi načrt oz. kazalo za knjižno izdajo pri.prav- Ijenega gradiva. 1. Načrt dobimo, če si izpišemo nadnaslove oz. vmes,ne naslo,ve: I. Vrednost II, Denar 1. Denar kot mera 2. Denar kot menjalno sredstvo ali enostavna cirkulacija 3. Denar kot denar 4. Plemenite kovine kot nosilke denarja 5. Zakon a,propriacije,, kakor se pojavlja v enosta,vni cirkulaciji 6. Prehod denarja h (zum) kapitalu 227 Ш. Kapital v občem Prehod denarja v (in) kapital 1) Produkcijski proces kapijtala a) Menjaiva kapitala- z delovna zmožnostjo b) Absolutna presežna vrednost c) Relativna presežna vrednost d) Prvotna akumulacija e) Sprevrat zakona apropriacije 2) Cirkulacijski proces kapitala V tem- Indeksu (Gr. 855-—859) nas:to.pa kot prva ka-tegorija torej še zmeraj vrednost. Obenem je pos-tavljena tudi za naslov prvega po- glavja. Zato je vprašanje, če Indeks ni nastal časovno pred tekstom Vrednost; dokončen odgovor ni mogoč, čeprav priča o možnosti po- zitivnega odgovora dejstvo, da v Indeksu tekst Vrednost ni za-beležen. Ni uvrščen med material prvega poglavj-a. Kdaj. se potemtakem Marx odloči, da prvo poglavje ne bo nosilo naslov Vrednost, marveč naslov Blago? 2. Čeprav se pratekst ali prvi zasnuiek teksta H kritiki politične eko- nomije (Gr. 871—947) v svoji notranji razčlenjenosti (ohranjene so točke 3., 4., 5. in 6. ali zadnja podpoglavja iz II. poglavja) navezuje na Indeks in s tem na glavnino Grundrissov, je skoraj v celoti na-pisa-n znova. Le nekaj manjših s-tavčnih sklopov iz Poglavja o denarju in Poglavja o denarju kot kapitalu Marx direktno povzame v prat-ekst. Najdaljši Siklop stavkov, ki ga povza.me, zavzema eno stran in iz njega so tudi najbolj razvidne korekture, ki jih Marx napravi spotoma: »2e pri denarju smo videli, da kot takšna osamosvojena vrednost (pratekst: menjalna vrednost) — ali obča forma bogastva — ni zmožen nobenega drugega gibanja kakor kvantitativnega; pomnoževati se. Po svojem zapopadku je vpopa- dek vseh uporabnih vrednot; toda kot še zmeraj le določen kvantum denarja (tukaj kapitala) je v svoji kvantitativni omejenosti (pratekst; toda še zmeraj le kot velikost vrednosti, določena suma zlata in srebra, je v svoji kvantitativni omejenosti) v protislovju s svojo kvaliteto. V njegovi naravi je zato, da se žene čez svoje lastne meje .... Za vrednost, ki po sebi vztraja kot vrednost, že za- radi tega pomnoževanja sovpada s samoohranjanjem in se obdrži prav s tem, da se stalno žene čez svojo kvantitativno mejo, ki je v protislovju z njegovo določitveno formo, z njegovo notranjo občostjo. Bogatenje je tako samosmoter. Smotrnostno določena dejavnost kapitala (pratekst: osamosvojene menjalne vred- nosti) je lahko le v bogatenju, tj. povečanju, pomnožitvi njega samega; (dodateii prateksta: reprodukcija, a ne le formalna, ampak taka, da se v reprodukciji poveča). ... Kot kvantitativno določena suma (prateks: velikost vrednosti), kot ome- jena suma (v pratekstu izpuščeno), je denar le omejeni reprezentant občega bogastva ali reprezentant nekega omejenega bogastva, ki seže prav do tja, do kamor seže njegova menjalna vrednost; je ekzaktno zmerjen prav z njo. Torej nikakor nima sposobnosti, ki naj bi jo imel glede na svoj obči pojem, sposob- nost kupiti vse užitke, vsa blaga, totaliteto materialnih substanc (pratekst: ma- terialnega) bogastva; ni 'précis de toutes les choses'. Fiksiran kot bogastvo, kot obča forma bogastva, kot vrednost, ki velja vrednost, je zatorej stalni nagon po prekoračenju svoje kvantitativne meje; neskončni proces. Njegova lastna živ- ljenjskost obstaja izključno v tem; ohranja se le kot od uporabne vrednote raz- lična, za sebe veljavna menjalna vrednost (pratekst: vrednost), s tem ko se ne- nehno pomnožuje (dodatek prateksta: prek procesa menjave samega).< /Gr. 181 oz. 936/ V pratekstu pripiše Marx še odločilni stavek: »Aktivna vrednost je le presežno vrednost postavljajoča vrednost.« Se pravi vrednost kot kapital. Marx torej razpolaga zdaj z dvema novima kategorijama oz. ter- minoma: velikost vrednosti (Wertgrösse) in presežna vrednost (Mehr- wert). Ni pa še prišel do termina oz. kategorije forma vrednosti (We-rt- form). Zato je uporaba kategorij vrednost in menjalna vrednost še zelo labilna; Marx vzpostavlja -med njima bolj stilne kot pa kategorijalne distinkcije. Kljub tem-u je opaziti poveča-no poudarjanje menjalne vrednosti oz. menjalnega procesa- kot takega. Fragment prateksta se začne, podobno kot v Poglavju o denarju, z izposta-vitvijo denarja kot inkarnacije »obče družbene moči«, obče družbene sovisnosti«; denar povezuje z »družbeno substanco (Gr. 874)« itd. Ker Marx menjalno vrednost obra-vnava po analogiji z denarjem, prenaša ta določila tudi na-njo; zakaj- denar predstavlja le »os:amosvoji- tev, adekva.tno bivanje menjalne vrednosti (Gr. 886)«. Če torej denar predstavlja družbeno substanco, jo mora že tudi menjalna vrednost: 228 »Menjalna vrednost kot taka predpostavlja skupnostno substanco ter reducira vse razlike na zgolj kvantitativne.« (Gr. 897) Kot skupnostna substanca pomeni torej menjalna vrednost posebno, reducirano obliko družbene substance. Marx zdaj' menjavo (cirkulacijo) in menjalno vrednost poveže neposredno z družbeno delitvijo dela, natančneje: z določeno zgodovin- sko obliko družbene delitve dela. Kar seveda vklj'učuje vrsto pogojev oz. predpogojev. »Temeljna predpostavka, da S'Ubjekti cirkulacije pro- ducirajo menjalne vrednote, produkte, produkte, ki so postavljeni ne- posredno ped družbeno določenost _ menjalne vrednosti, da torej tudi producirajo subsumira'ni pod delitev dela z določeno historično struk- turo (Gestaltung), vključuje maso predpostavk, ki ne izhajajo niti iz volje individuov niti iz neposredne naravnosti, marveč iz zgodovinskih pogojev in razmerij, po katerih' se" individui že nahajajo družbeno, kot določeni po družbi...« (Gr. 905) Predpostavke menjalne vrednosti torej' niso niti zgolj subjektivne niti zgolj objektivne, marveč so kot take družbeno-zgodovinske predpostavke. Gre za množico predpostavk; potemtakem je menja'lnia vrednost produkt teh (družbenih) predposta-vk in se je ne da reducirati le na eno predpostavko; če nastopa kot redukt, potem je sam ta redukt že družbeni produkt: »Analiza specifične form'e delitve délai, produkcij- skih pogojev, na kateri sloni, ekonomekih razmerij članov družbe, na katere se zvedejo ti pogoji, bi pokazala, kako je predpostavljen _cel sistem buržoazne produkcije, da bi se menjalna vrednost na površini pojavila' kot izhodišče,, menjalni proces, kakršen se odvija v enostavni cirkulaciji, pa kot enositavno, toda vso produkcijo in konsumpcijo za- obsegajoče družbeno presnavljanje.« (Gr. 907) Menjalna vrednost tvori izhodišče, toda le na površju (kot prod'Ukt ali rezultat); zato je menjal- na vrednost lahko površinskos, ne pa. bistveno izho.dišče analize. Obenem pa je menjalna vrednost vendarle »ce'lokupnost produkcij- skih in odnošajnih razmerij obvladujoče ekoncm'sko razmerje (Gr. 903)«, zaradi česar se kljub svoji proiz-vedenosti in za.to površinskosti postavlja na sa-mo izhodišče analize družbeno-produkcijsikih oz. eko- nomskih razmerij J Marx se zato vseskozi ukvarja prav s to dilemo. Z dilemo, ki sovpada z Marxove težnjo, da bi menjalno vrednost re- duciral na delo oz. na delovni čas kot substanco in mero menjalne vrednosti, hkrati pa jo vendarle izpostavü kot izrazito družbeno-zgo- dovinski produkt. 3. Tako se nenehoma sovipada.ta dve — na videz sicer le malo — raz- likujoči se določitvi menjalna vrednosti: 1) «Bla.go kot menjalna vrednota je le produkt, opredmeteno delo«. (Gr. 902) 2) »Produkt je menjalna vrednota, opredmeteno obče delo, četudi je neposredno le opredmetenje neodvisnega privatnega dela indivi- dua,« (Gr. 908) Mala razlika je v razliki med delom in občim delom. Obče delo oz. »obče družbeno delo« pa ob tem. glede na delo preds.tavlja ne le velik, ampak neodpravljiv in neza.brisljiv razloček. In to v dveh smereh. Prav zaradi te dvosmerncsti, ko v analizi ne moreš gledati na obe strani hkrati, obstaja nevarnost, da glavno razliko spregledamo. Enkrat gre le za razliko med individualnim (npr. privatnim) in družbenim de- lom, drugič pa za razliko med družbenim delom in delom kot ma- terialno produkcijo. Obče delo kot družbeno delo ni delo samo, marveč je istovetno z družbeno delitvijo dela. Zaradi tega Marx menjalno vrednost nepo- sredno povezuje z družbeno delitvijo dela, obravn.a,va družbeno delitev dela » kot z menjalno vrednostjo identični fakt (Gr. 909)«; vendar pa obenem spregleda, da mu to dejstvo, brž ko je kot tako sprejeto, že vna.prej onemogoča redukcijo menjalne vrednosti na delo kar tako, brez pridevnika družbeno delo. Toda: če je substanca menjalne vred- niO'Siti »socialna substanca (Gr. 913)«, potem to ne more biti le delovna substanca. Skupnostna substanca menjalnih vrednot je družbena substanca in ta družbena substanca je družbeno delo, historično določeno- druž- beno delo. Družbeno delo s specifično karakteristiko, ki jo Marx v Fragmentu prateksta sicer že tudi podrobneje opredeli: 229 »v uporabni vrednosti blaga je posebna individualna plat produkcije /dela/ pridržana menjalcu; toda v njegovem blagu kot menjalni vrednosti veljajo vsa blaga enako kot opredmetenje družbenega, brezrazličnostnega dela sploh; njeni lastniki kot enakovredni, enakorodni funkcionarji družbenega procesa.« /Gr. 914/ Marx se tai že povsera priiMiža raziločiitvi med teonkretrúm detomi in abstraktnim delom. Po vsebini namreč. Terminološko pa' raizčlenitev še ni opravljena in iz tega izhajajo zato prikazane težave pri identifi- kaciji substance menjalne vrednosti, ki kot taka nima' nič opraviti s posebno individualno, platjo produkcije oz., dela. Obenem s karakterizacijo »menjalno vrednost postavi j ajočega de- la (Gr. 946)« skoraji popolnoma dozori v Fragmentu prateksta tudi od- ločitev glede pravega začetka analize in kritike politične ekonomije. Vendar odločitev izrecno še ni pa,dla. 4. Marx še zmeraj' niha med menja.lno vredno'stjo in b:lagom; to pa predvsem zato, ker se mu blago pogosto kaže kot istovetno z menjalno vrednostjo oz. z menjalno vrednoto, tj. s stvarjo kot nečim (ekonom- sko) zamenilijiivim Zato se tudi tu srečujemo z dvojnima formulacija'ma: 1) »Menjalna vrednost eksistira dvojno kot blago in kot denar; po- slednji se pojavlja kot adekvatna forma'; toda v blagu, kolikor osta- ne blago, denar ne izgine, marveč eksistira kot cena., Eksistenca menja.lne vrednosti se tako podvoji, enkrat v uporabnih vrednotah, drugič v denarju« (Gr. 931) 2) »Oboje je predpostavljeno kot izhodišče cirkulacije: Menjalna vred- nost blaga, blaga različne uporabne vrednosti.« (Gr. 921) Pa prvi formulaciji bi morala začetno kategorija, ki da eksistira na dva načinav predstavljati menja'lna vrednost; s tem smo spet pri tistem Marxovem poskusu, po katerem se vrednost kot prva (najeno- stavnejša in najabstraktnejša,) kategorija na način heglovske dialekti- ke cepi na dve drugotnejši kategoriji: na menjalno vrednost in uporab- no vrednost. Po drugi formulaciji tvori začetno kategorijo seveda ka- tegorija blaga: blago je sestavljeno iz dveh komponent, zato je treba proučiti njuno soodvisnost, razlike med njima itd. Prva formulacija vodi na slepo pot, saj' že malo natančnejša logič- no-semantična analiza pokaže, da gre za pojmovno neizčiščenost: če se eksistenca menjalne vrednosti podvo i prvič v uporabno vrednoto, drugič pa v denar, tedaj se drugič menjalna vrednost torej, podvoji s'pet v menjalno vrednost, saj- je denar le »adekvatna forma« menjalne vred- nosti. Toda menjalna vrednost kot rezultat podvojitve prvotne menjal- ne vrednosti je očitno nekaj drugega od prve menjalne vrednosti, tako da sta pred nami na,vsezadnje dve kategoriji^ Ki pa ju je treba šele diferencirati. Na sledi prve formulacije je treba zato naj,ti novo pot, nek drug izhod ter se odreči prvotni usmerjenosti oz. naravnanosti; v Kapitalu Marx na osnovi tukaj napačno zastavljene formulacije iz- postavi razliko med relativno formo vrednosti in ekvivalentna formo. Čeprav na,pačno naravnan, teoretski napor torej, ni bU zaman. Vendar ga je büo treba presta,viti na drugo raven. Na ravni problema glede začetka analize kapitalističnega načina produkcije se je za edin pravilno izkazala druiga formuùacija, ki vx>di do blaga kot izhodišča analize. A kdaj je prišlo do eks,plicitne razglasitve tega izhodišča? V samih Grundrissih ne moremo najti odgovora na' to vpraša.nj€. Poskusimo ga najti v pismih, ki jih je Marx pisal v času pripravljatoih del za H kritiki politične ekonomije in v katerih se dotika teorije in metode najavljenega dela. 5. Že v pismu Lassallu z dne 22. februarja 1858 Marx navaja, da bo imelo prvo poglavje Kritike ekonomskih kategorij nekaj podpoglavij. »Predstavitev, mislim manira, bo fwvsem znanstvena, v običajnem pomenu torej nič protipolicijska. Celotai je razdeljena' na 6 knjig. 1. O kapitalu (vsebuje nekaj predpoglavij). 2. O zemljiški lastnini. 3. O mezdnem delu. 4. O državi. 5, Internacionalna trgovina. 6. Svetovni trg.« (MEW 29—551) Kaj naj bi bila vsebina predpoglavij, Marx tukaj še ne pove. Pač pa o tem piše Lassallu dobra dva tedna kasneje, v pismu z dne 11. marca 1858: »Prva pošiljka bi ne glede na okoliščine morala 230 biti relativna celota in ker je v njej vsebovana podlaga za celotno razvitje, bi jo bilo težko spraviti pod 5^6 pol. Vendar bom to videl pri finalni izdelavL Vsebuje 1. vrednost, 2. denar,, 3. kapital v občem (produkcijs'ki proces kapitala, oirkulacijski proces ka.pitala, enotnost obeh ah ka.pital in profit, obresti)- To bi tvorilo samostojno, brošuro.« (MEW 29—564) Kot izhodiščno kategorijo izpostavi Marx torej vred- nost; ostala ra2Členite.v o.bvelja vkljiično do Kapitala. Na začetku aprila Marx v pismiu Engelsu podrobno eksplicira celotno prvo poglavje prve knij.ige (O kapitailu)': >1. Kapital se deli na štiri oddelke. /Kapital en général. (To je snov prvega zvezka) b /Konkurenca ali medsebojna akcija mnogo kapitalij. c /Kredit, kjer se kapital pojavlja nasproti posameznim kapitalijam kot obči element, d /Akcijski kapital kot najpopolnejša forma (sprevračajoč se v komunizem), hkrati z vsemi svojimi protislovji. Prehod od kapitala k zemljiški lastnini je obenem histori- čen, kajti moderna forma zemljiške lastnine je produkt učinkovanja kapitala na fevdalno etc. zemljiško lastnino. Prav tako prehod zemljiške lastnine v mezd- no delo nI le dialektičen, ampak tudi historičen, kajti poslednje Je produkt mo- derne zemljiške lastnine, obča postavitev mezdnega dela, ki se potlej pojavlja kot baza celotnega dreka. Well (it is difficult for me to-day to write), preidi- mo zdaj h corpus delicti.« /MEW 29-312/ Z metodološkega vidika je pomemibno Marxovo opozorilo na- pre- pletanje historične in dialektične metode; historičen vidik je prikazan kot dopolnilni vidik. Neposredno pa je stvar sama takale: >1. Kapital. Prvi oddelek. Kapital v občem. (V celotnem tem oddelku bo predpostavljeno, da je mezda vselej enaka svojemu minimumu. Gibanje mezde same in padanje ali rast minimuma spadajo v proučevanje mezdnega dela. Na- dalje bo zemljiška lastnina = O, tj. zemljiška lastnina kot posebno ekonomsko razmerje se nas tu še ne tiče. Le po takšni poti je možno, da ne govorimo vse- lej pri vseh razmerjih o vsem).« Kategorija zemlj'iške lasitmine je na začetku to,rej. povTsemi abstrai- hirana, kategorija mezde pa je predposta.vljena v neki svoji fiksni oz. fiksirani formi. Posledice taksne metodološke odločitve so večje, kot se zdi na prvi pogled. Kakor napove Marx, so razen tega navzoče že takoj na začetku, torej vplivajo že na določila prve kategorije, kategorije vrednost: »1. Vrednost. Reducirana čisto na kvantum dela; čas kot mera dela. Uporab- na vrednota — najsibo motrena subjektivno, kot usefulness dela najsibo objek- tivno kot utility produkta — se tu pojavlja zgolj kot snovna predpostavka vred- nosti, ki za zdaj iz ekonomske določitvene forme povsem izpade. Vrednost kot taka nima nobene druge 'snovi' kot delo samo. Takšna določitev vrednosti, na- kazana najpoprej pri Pettyu, povsem izdelana pri Ricardu, Je zgolj najabstrakt- nejša forma buržoaznega bogastva. Na sebi že predpostavlja 1. odpravo samo- raslega komunizma (Indija etc.), 2. vseh nerazvitih, predburžoaznih načinov produkcije, v katerih jih menjava ne obvladuje v vsem svojem obsegu, čeprav abstrakcija. Je historična abstrakcija, ki Jo lahko privzamemo le na podlagi do- ločenega ekonomskega razvitja družbe. Vsi ugovori zoper to definicijo vrednosti so privzeti bodisi iz manj razvitih produkcijskih načinov ali pa temeljito na kon- fuziji, v kateri se konkretnejša ekonomska določila, iz katerih je abstrahirana vrednost in ki Jih po drugi plati zato lahko motrimo tudi kot njen nadaljnji ra- zvoj, skušajo uveljaviti zoper njo v tej njeni abstraktni nerazviti formi. Ob ne- jasnosti samih gospodov ekonomistov, kako se ta abstrakcija nanaša na kasnejše konkretnejše forme buržoaznega bogastva, so bili ti ugovori plus ou moins upra- vičeni.« /MEW 29—315/ V tem pismu, ki časovno sovpada z zaključni.mi študijami iz glav- nine teksta Grundrisse, Marx v osnovi še povsem pristeja, namreč kar zadeva definicijo pojma vrednosti kot najabstraktnejšega pojma, na Ricarda. V sami začetni definiciji naj bi imel Ricardo, ki vrednost reducira na kvantiteto dela, povsem prav. Šele na nadalj'njih stopnjah, zlasti pa ob mezdnem delu in mezdi ter ob vprašanju rente (zemljiške lasitnine), naj bi Ricardo začel delati napake. Ricardo načeloma s'icer govori o dveh izvorih vrednosti, o delu in o redkosti dobrin, toda že sam šteje redkost za izjemno in jo kot tako zares upošteva šele pri obravnavi rente oz. zemljiške las'tnine. Nedvomno Marx prav glede na Ricarda uvodoma opozarja na svoj pristop do kategorij »zemljiška lastnina« in »mezdno delo«, ki da ju je na začetku treba ali povsem abstrahirati (zemljiško lastnino) ali pa jo (mezdo) pritegniti kot mini- malno. Redukcija vrednosti na delo, tako da edinole delo preostane kot residuumv kot materija ali. substanca vredniosti, sovpada z abstrahira- njem zemljiške lastnine. Seveda zemljiške lastnine v teoretskem, ne empiričnem pomenu besede. V tistem pomenu, ki izhaja iz Marxove 231 definicije zemljiške lastnine kot izvornega družbeno-prodtikcijskega razmerja oz. kot vodilnega družbeno-produkcijskega razmerja v vseh obdobjih ekonomskega formiranja družbe: v vseh obdobjih izpred ka,pitalis.tičnega produkcijskega načinai. Torej v tistem pomenu, ko si na isti ravni stojita nasproti zemljiška lastnina, in kapiital kot (spe- cifično historična) forma vrednosti. Ko Marx abstrahira zemljiško lastnino, ne abstrahira le tega hi- storično specifičnega temeljnega in vsezaobsegajočega družbeno-pro- dukcijskega razmerja v predkapitalskih družbenih formacijah, a.mpak mimogrede abstrahira družbeno-prodlutacijeka razmerja siploh. Abstra- hira ekonomsko strukturo družbe. Le tako se mu substanca vred- nosti — kakor se je to že zgodilo pri RicardU' — pokaže zgioliji kot delo: čisti odnos med človekom in naravo. Marxova enačba: vrednost kot taka = delo kljub vsem dodatnim razlagam vrednost negira kot družbeno-produkcijski odnos, tj. kot element ekonomske strukture družbe. Marx naknadno sicer poudarja, da je na delo reducirana vrednost v svoji logični abstraktnosti obenem tudi historična abstrakcija, da je delo kot določitev vrednosti naj- abstraktnejša forma buržoazne družbe, toda tedaj bi bilo treba po- drobneje določiti — Marx napravi to že v H kritiki politične ekono- mije — samo. to delo. Ne more biti delo kot tako sub.stanca vrednosti če naj bi bila vrednost ekonomska ka.te,gorija, marveč je to lahko le »ekonomsko« določeno delo, se pra.vi prav delo kot družbeno delo. Marx se tu bori predvsem z nasprotniki klasikov in s klasiki po- litične ekonomije samimi, ki so delo ne glede na. historično določeno buržoazno produkcijo postavljali že prav na začetek zgodovine. Že v prvih odstavkih Načel politične ekonomije ln obdavčenja, nia zašetkiu pogla.vja O vrednosti, Ricardo citira Smithovo tezo, da je bilo delo prva cena (prva kupnina), ki se je plačevala, za vsako stvar, sam pa dodaja: »V prvotnih dobah družbenega razvoja je odvisna, menjalna vrednost blaga ali pravUo, ki določa, koliko blaga ene vrste se mora dati v zameno za drugo vrsto, skoraj izključno od sorazmerne količine dela (on the comparative quantity of labour), ki je porabljena za eno in drugo.« (CZ, Ljubljana 1962, str. 26; Masterworks of Econcmios, Doubleday, N Y., 1953, str. 278) Po Marxu se historično in logično ne ujema že na. začetku, marveč šele na koncu, torej se ujema logično in historično v pomenu »empirično«, v pomenu historičnega rezultata, toda v njegovi abstraktni dimenziji. Abstrakcija ni možna na osnovi nečesa, kar je samo abstraktno, marveč le na osnovi nečesa konkret- nega. Loigrična definicija vrednosti, določitev vrednosti kot take je p« Marxu možna šele na osnovi najkonikretnejše historične forme vred- nosti, tj. kapitala. Tu se v vsej čistosti pokaže istovetnost vrednosti in dela. Toda kakšnega dela? Kapitalskega dela! Kar zveni kot tavtolo- gijai, pomeni le to, da je definicija določenih elementov in njihove medsebojne relacije možna le znotraj strukture kot celote teh relacij. Residuum kot osrednji element (ekonomske) strukture, torej resi- duum kot (ekonomski) residuum, ne more biti izpod ali izven struk- ture družbeno-ekonomskih razmerij. Najabstraktnejša forma buržoaz- nega bo.gastva je lahko izražena le z najabs.traktnejšo kategorijo, toda ta kategorija mora biti ekonomska kategorija,, Abstrahiranje, liaterega rezultat naj. bi bila vrednost kot kategorija politične ekonomije, ne sme seči tako daleč, da bi bile abstrahirane družbeno-,produkcijske oz. polit-ekonomske predpostavke same. Delo je nujni pogoj družbeno-produkcijskih odnosov, zato tudi nujna predpostavka vrednosti kot s^^cifične historične forme teh od- nosov, toda ni niti edini niti temeljni pogoj produkcijskih odnosov kot družbenih odnosov. Temelj družbeno-produkcijskih odnosov je druž- bena delitev dela in ne delo samo- Zato je ekskluzivna izjava, po ka- teri materija vrednosti ni nič drugega kot delo, napačna. Če absitra- hiramo vsa družbeno-produkcijs.ka razmerja,, to pa Marx z abstrahira- njem zemljiške lastnine in vsega, kar ta predpostavlja, v pismu na- pravi, preostane le še razmerje med človekom in naravo, preostane le še delovni proces s svojimi enostavnimi (abstraktnimi) momenti. V politični ekoinomiji in njeni kritiki pa gre za družbeno sovisnost teh samih na sebi abstraktnih m-omentov, zai njihovo družbeno vezno tki- vo: za družbeno strukturo njihove razmeščenosti. Skratica: ne gre za. to, da bi reducirali vrednost na njen izven- ekonomski element, marveč za to, da bi izpostavUi vrednost samo kot 232 skraijni rezultat redukcije družbeno-ekonomskih razmerij. Tedaj pa na izhodišču seveda ne more biti kategorija vrednosti, temveč neka druga kategorija. Ini metoda ne more biti deduktivno-genetična, tem- več reduktivno-analitičr.a. Vrednost kot residuum ne tvori absolut- nega-, marveč kondicionalno izhodišče. Iz vrednosti same ni moč ničesar deducirati, kajti v izpostavljanju teoretskega sistema moramo na vsaki stopnji logične geneze pritegniti prav tisto, kar smo poprej a-bstrahirali. Zato je pripis, ki ga Marx v pismu postavi na mesto prehoda med prvim^ podpoglavjem (I. Vred- nost) in drugim podpoglavjem (2. Denar), vsebinsko napačen: »Iz pro- tislovja občega karakterja vrednosti z njeno snovno eksistenco (Da- sein) v določenem blagu itd. — ti obči karakterji so isti', ki se kasneje pojavijo v denarj'U — se podaja kategorija denarja.« (MEW 29—^315) Formulacija je nejasna, ker je nejas-en sam poje-m vrednosti, ki je uporabljen v njej. Napačna pa zato, ker naj bi bila po njej kategorija denarja izvedena iz kategorije vrednosti oz. iz njenega protislovja. Kateri so obči karakterji, katera so obča določila vrednosti? Glede na poprejšnjo izvedbo je to predvsem delo kot edina »snov« vredno- sti? Snovna eksistenca vrednosti v nekem določenem blagu je — naj bi po navedeni formulaciji bila — uporabna vrednota. Zakaj' naj bi bila uporabna vrednot'a, ki je produkt dela,, v protislovju z delom kot edino »snovjo« vrednosti? In po kakšni logiki naj bi uporabna vred- nota sploh bila eksistenčni način vrednosti? Vrednost kot abstrakcija ne more imeti snovne eksistence, ne more bivati na snoven način. Drugače rečeno: uporabna vrednota ni eksistenčni način vrednosti kot take. Obenem o o,bčih ka.ra,kterjih (v množini) vrednosti sploh ni mo- goče govoriti, saj je vrednost kot taka sama nekaj najobčejšega, nekaj najenostavnejšega in najabstraktnejšega. Ker vrednost kot taka ne eksistira, marveč eksistira le kot vred- nost blaga^ tako da za razliko cd snovne eksistence blaga, torej za razliko cd uporabne vrednote, tvori obči karakter (a.bstraktno vsebino) blaga, je očitno, da bi bilo treba izraz »vrednost« v Marxovi formu- laciji substituirati z izrazom »blago«. Kat,egorijo denarja kot oblike blaga se da izvesti le na osnovi analize blaga, ne pa na osnovi vrednosti kot enega izmed faktorjev blaga. Cel zaplet je nastal seveda tudi za- radi tega,, ker hoče Marx izpostaviti tukaj dvoje stvari naenkrat: de- nar kot obliko vrednosti, hkrati pa tudi kot obliko blaga. Skratka: blago hoče deducirati iz vrednosti, namesto da bi vrednost izpostavU kot faktor blaga. To trditev smo mogli postaviti kajpada le na osnovi kasnejših Mar- xovih dognanj in faktično fiksiiranih izhodišč ana'liize. Obenem je treba opozoriti tudi na globlji koren napak in nejas,nosti, ki jih zasledimo v Marxovem pismu Engelsu in zaradi katerih je Marx v povratnem pismu doživel tudi prvo kritiko svoje teorije vrednosti. Gre za problem, ki po formalni plati izhaja iz sintagme »vrednost bla,ga (der Wert der Ware)«. Vrednost, ki v tej sintagmi nastopa kot subjekt genetiva, namreč ni isto kot vrednost, ki nas.topa kot objekt genetiva. Marx ,pa ti dve vrednosti (zaenkrat?) še enači, zaradi česar vsaka zase seveda tudi nimata ne posebnih imen ne posebnih defi- nicij. Ko vrednost nastopa kot subjekt genetiva, torej kot subjekt blaga, imamo opravka z menjalno vrednostjo kot menjalnim razmer- jem, znotraj katerega predsta.vlja posamezno blago enega izmed re- latov, se pravi element ali funkcijo celotne ko.-relacije. Ko vrednost nastopa kot objekt genetiva, torej kot faktor blaga, pa imamo opravka z vrednostjo kot tako, z vrednostjo kot a.bstraktno ali o.bčo karakte- ristiko. Potemtakem lahko začnemo analizo ali z menjalno vrednostjo ali z blagom, nikakor pa ne z vrednostjo kot tako, ki je vselej že reziultat analize. Marx se končno odloči za blago kot izhodišče kritike politične ekonomije. Kdaj, je padla ta odločitev, se ne da na.tančno ugotoviti, toda v pismeni obliki jo prvič zasledimo v Marxovem pism.u Engelsu z dne 29. novembra ISče, se pravi iz časa, ko se Marx že poslovi od S'Vojega. dela na prvem osnutku (»pratekstu«) H kritiki politične ekonomije: »Moja žena prepisuje roltopis in pred lîoncem tega meseca bi ga bilo ko- majda mogoče odposlali. Razlogi te zakasnitve; veliki intervali telesno slabega počutja, kar je zdaj v hladnem vremenu prenehalo. Preveč domačih in finančnih trouble. Končno; prvi oddelek je postal obsežnejši, ker sta oba prva poglavja, ■zmed katerih prvo. Blago, sploh še ni bilo zapisano v zasnutku /Rohentwurf/, «fngo. Denar ali enostavna cirkulacija, pa le v povsem kratkih obrisih /Umris- 233 sen/, mnogo bolj izdelana /ausgeführt: izvedena in razširjena/, kot pa sem pr- votno nameraval.« /MEW 29—372/ Torej' ni šlo le za to„ da bi »že napisano stiiliziral«, ka'kor je Marx pisal EnigelsTj) 21. septembra, marveč za povsem novo izdelavo. Pravo izhodišče je bilo torej' treba najti in izoblikovati povsem- nanovo. Toda v času citiranega Marxovega pisma Engelsu je^ bilo izhodišče že do- končno izbrano in tega izhodišča ni tvorila več ka-teigorija vrednosti, temveč kategorija bla.ga. Izbor blaga kot izhodišča je bU seveda že rezultat tega, da se je Marxu enostavna deduktivna metoda vzpenjanja od najabstraktnejšega h konkretnejšemu in najkonkretnejšemu izkazala za nezadostno. Obe- nem- pa mu je ta izbor omogočil izoblikovanje lastne metode, kakršna je že navzoča v teksitu H kritiki politične ekonomije. VI. Vračanja v slepo ulico Ker izhajamo iz problema metode Marxovega Kaipitala, nas te^kst H kritiki politične ekonomije ne zanima 'kot ta'k in v vseh podro'b- nostih, temveč le kot pre'ds.topnja Kapitala, njegovo izhodišče in nje- gova metoda torej kot korak do izhodišča in metode v Kapitalu. Treba je izpostaviti, do kakšnih s-premem-b v metodi je privedla zamenjava dosedaj načrto-vanega začetka (izhodišča) s sedanjim izho- diščem (začetkom), zamenjava kategorije »vrednost« s kategorijo »blago«, in katere rešitve so ostale pro-ble-m-atične kljub tej zamenjavi, tako da je Marx Kapital za.čel pisati spet znova, Marx postavi na- iz'hodišče »posamezno blago (MEW 13)« in sicer kot »elementarno bivanje« buržoaznega bogastva Vsako blago pa se predstavlja z »dvoj'nega vidika«, z vidika uporabne vrednosti in z vi- dika menjave vrednosti. Navidez se torej ni veliko spremenilo glede na tekst Grundrissov: kategorija »blago« sicer stopi na mesto kategorije »vrednost«, toda nadaljnji razločki so razdeljeni enako. Vendar je spre- memba očitna v tem, da o vrednosti kot taki sploh ni več govor. Da ni umaknjena le kot izhodišče, ampak da je ob tem, ko je umaknjena, že tudi nadomešča s terminom oz, s kategorijo »menja-lna vrednost«. Menjalna vrednost pa je takoj' definirana kot »ekonomsiko razmerje (MEW 13—16)«, tj. kot »družbeno produkcijsko razmerje«. Temu ustrezno se Marx vpraša po »določenem karakterju te enotnosti, tj. dela, ki se predstavlja v menjalni vrednosti (MEW 13'—17)«. Marx misli na tisto enotnost, po kateri so vsa blaga med seboj »ekvivalenti« oz. »enako velike menj'alne vrednote«. Ker -misli hkrati tako na -me- njalno vrednost kot ekonomsko razmerje kakor na menjalno vrednoto kot posamezno blago, Marxov odgovor že ni več povsem jasen: »Me- njalno vrednost (vrednoto?) pwstavljajoce delo... je a-bstraktno obče delo.« Menjalno vrednost kot menj'alno razmerje ali menjalno vred- not» kot blago posta-vlj-ajoče delo? Delo kot »družbeno delo (MEW 13—16)« ali delo kot »enakolično, brezrazličnostno, enostavno delo (MEW 13—17)«? Ker ni jasne distinkcije med menjalno vrednostjo in menjalno vrednoto, tudi definicija a-bstraktno občega dela ni jasna. Kakor da bi bilo «enosta-vno, enakolično, abstraktno o-bče delo (MEW 13-—17)« kot »substanca menjalne vrednosti (vrednote?)« isto- vetno z »družbenim delom« in kljub ra-Z'ličnostim za-povrstjo naštetim značilnostim vendarle kategorija čiste identitete. Pri določitvi veliko- sti vrednosti z dellovnd'm časo'm se potem izigubdja celo razlika mad delom in družbenim delom: »V uporabnih vrednotah opredmeteni de- lovni čas je pravtako substanca,- ki jih na,pravlja za menjalne vred- note (Tauschwerten) in zato za blaga,, kakor meri tudi njihovo dolo- čeno velikost vrednosti.«' (MEW 13i—18) Kakor da so blaga oz. me- njalne vrednote le določene mere strjenega delovnega časa, ne pa funkcije specifičnih historično določenih družbeno-iprodukcijskih raz- merij. Kakor da je »abstraktno obče delo« istovetno z »obče človeš- kim delom (ME'W 13—18«, katerega abstraktni izraz eksistira v »po- prečnem' delu«, v statistično izračunljivem' delu. Vendar Marx hkrati izhaja še iz drugih oziroma iz več »glavnih vidikov (MEW 13—18)«, ki jih takole povzame: »redukcija dela na enostavno, takorekoč brezkvalitetnostno delo; specifični način^. po ka- terem- je menjalno vrednost postavljajoče delo, torej bla-ga producira- joče delo, družbeno delo; končno razlika med delon^ kolikor rezul- tira v uporabnih vrednota'h in delom, kolikor rezultira v menjalnih vrednotah (MEW 13—18)«. V vseh treh točkat lahko ugotovimo spre- 234 membo glede na prejšnje Marxove formulacije, npr. glede na Marxovo definiiciijio vredniositi iz pisma, lingelsiu z dne 29. raoivembra lS5i8. Ni več govor o redukciji vrednosti na- delo kot ediioo »snov« vred- nosti, marveč o redukciji dela (kakšnega?) na- enostavno delo, se pra.- vi, na abstraktno obče (človeško, družbeno) delo. Nadalje je natanč- neje naznačena razlika meg družbenim delom in abstraktno občim delom, ki producira menj'alno vrednost oz. menjalne vrednote in pred- stavlja le specifičen, tj. zgodovinsko določen način družbenega dela. Od te ugotovitve ni daleč do tretje ugotovitve, ki pa je tu prvič for- mulirana na ekspliciten način,, da, delo, ki producira menjalne vrednote ni isto delo kakor delo, ki producira uiporabne vrednote. Ni pa povsem jasno formvilirana redukcija dela. Kakšna redukcija in, katerega dela? Če je abstraktno obče delo posebna, zgodovinska ob- lika družbenega dela, potem bi morala redukcija dela pomeniti reduk- cijo družbenega dela. Torej ne dela kar tako oziroma dela-, ki proizvaja uporabne vrednote. Iz Marxovih- tukajšnjih opredelitev pa izhaj-a, kakor da bi bUo na izhodišču redukcije vselej eno in isto delo. Kar je vavratno potrjeno tudi z njegovo tezo, da je v upora,bnih vrednotah opredmeteni delovni čas obenem že tudi substanca menjalnih vrednot. Očitno pa je ta teza v protislovju s tezo, da delo, ki producira uporab- ne vrednote, ni istovetno z delom, ki producira menjalne vrednote; zakaj v tem primeru tudi delovni čas ne more hiti istoveten. Zakaj- je kljub temu, da Marx sicer ne ostaja kar pri delovnem čas-u nasploh, temveč ga glede na menjalno vrednost določi kot »obči delovni čas«, ali kot »nuj,ni delovni časi«, prišlo do prikazanih ne-jasno- sti, je razvidno iz Marxovih podrobnejših določil bistva in izvora abstraktno občega dela. »Da bi delo posameznika rezultiralo v menjal- ni vrednosti, mora rezultirati v občem ekvivalentu^ tj- v predstavitvi posameznikovega delovnega- časa kot občega delo-vnega časa oz. v predstavitvi občega delovnega časa kot posame-znikovega, delovnega časa. Torej je tako, kot da bi različni individui s,voj delovni čas zme- tali skupaj in bi različne kvantume delovnega časa, ki jim je skupno na razpolago, predstavili v različnih uporabnih vrednotah.« (MEW 13—20i) Ta,kšen postopek ustreza statističnemu postopku oz. predpo- stopku ter predpostavlja določen centralni um, ki vse skupaj regulira in kontrolira. Zato Marx tudi govori v pogojniku. Kljub pogojniku pa Marx ne ostane pri prispodobi kot prispodobi, temveč jo v nadalj-njem uporabi pravzaprav kot paradigmo. Da bi po- kazal na razliko med družbenim delom in a.bstraktno o-bčim delom kot specifično historično formo družbenega dela, nai hitro napravi skico obdobij ekonomskega formiranja družbe, ki jo opre na družinsko po- dobo delitve dela: za potrebe družine npr. ženski del družine prede, moški del družine pa tke, tako da lahko v okviru družine govorimo o skupnem produktu kot družbenem produktu, o družinskem delu pa kot o družbenem delu. Menjave seveda ni in zato produkti ne nasto- pajo kot obči ekvivalenti, kot izrazi občega (družinskega) delovnega časa. »Pač pa družinska sovisnost s svojo samoniklo delitvijo dela vtisne prodiiktu dela njegov svojski družbeni pečat. Ali pa vzemimo naturalna služenja in naturalne dajatve srednjega veka. Določena dela posameznika v njihovi naturalni formi, posebnost, ne občost dela tvori tu družbeno vez. Ali vzemimo končno skupnostno delo v njegovi samonikli formi, kakršnega nahajamo na pragu zgodovine vseh kul- turnih ljudstev. Tukaj- družbeni karakter dela očitno ni posredovan s tem, d-a bi delo posameznika privzela a-bstraktno formo občosti, njegov produkt formo občega ekvivalenta. Produkciji predpostavljeno obče- stvo je tisto, ki preprečuje, da bi büo posameznikovo delo privatno delo in da bi bil njegov produkt privatni produkt, zaradi česar se po- samezno delo pač neposredno pojavlja kot funkcija čla.na družbenega organizma. Delo, ki se predstavlja v menjalni vrednosti, pa je pred- postavljeno kot delo oposamljenega posameznika. Družbeno pos.tane tako, da privzame formo svojega neposrednega nasprotstv^ formo a-bstraktne občosti.« (MEW 13—21) V središču pozornosti je sicer delo, toda vseskozi v odnosu do svoje delitve, v odnosu do delitve dela., če- tudi je delitev dela samoniklai, je pra,v ona tista, ki delu vtisne pečat družbenosti. Ki posamezno delo vzpostavlja kot funkcijo skupnostnega oz. družbenega dela. V resnici skupnostno oz. družbeno delo je po Marxu tisto (posa- mezno) delo, ki je neposredna funkcija družbe kot organizma. Ki se pojavlja kot delo neposrednega člana družbenega organizma. Ko se 235 jHDjavlja neposredno kot funkcija enega izmed članov družbe oz. nje- nega organizma. Posameznikovo delo je torej tedaj pravo družbeno delo, ko je družb-emo nai neposreden načiin io se neposredno potrjuje kot element delitve dela znotraj določene skupnost ali družbe. Abstrakt- no obče delo kot specifično historična forma družbenega dela oz. de- litve dela pa se fo-rmira le na ta način, da se posameznikovo delo posredno vključuje v družbo. Družbeni značaj posameznega dela je tedaj' posredovan prek abstraktne forme občosti, prek občega ekvi- valenta menjave. Gre torej za nasprotstvo med posredovanjem- in- ne- posredovanjem, med posrednostjo in neposrednostjo. Marx ^spregleda, da je vsako družbeno delo, vsako delo kot ele- ment družbene delitve dela vselej že posredovano. Da družbena de- litev (organizacija) dela ni nič drugega kot posredovanje; kot vključevanje posa-meznega dela v družbo, kot družbeno povezovanje pyosameznih del. Ker to spregleda, se m-u vsa družbena delitev dela pred vzpostavitvijo menja.ve kaže pravza-pra-v kot tehnična delitev dela: družinska delitev dela, ki jo navaja kot zgled, je enaka delitvi dela, kakor jo Marx sicer prikazuje z vidika dela znotraj tovarne. Naj- očitneje, že kar na terminološki ravni, se Marxovi preskoki pokažejo ob kategoriji občositi. V srednjem veku, Marx misli na fevdalni pro- dukcijski način, naj bi družbeno vez,, s-e pravi družbeno-produkcijska razmerja ali ekonomsko strukturo, tvorila posebnost in ne občost dela: delo naj bi bilo torej že kot delo posameznika ali kot posamezno delo na neposreden način družbeno delo. Marx tukaj zato sploh ne govori o specifično historični formi občega dela oz. občosti, tj. družbenosii. Kakor da tu občosti in s tem družbenosti sploh še ni. Potem pa ob menjalni vrednosti, ob čemer misli na kapitalistični produkcijski način, nenadoma vpelje kategorijo »abstraktna občost«. Abstraktna občost je seveda posebna forma občosti. Možne so torej tudi drugačne forme občosti. Ali, historično gledano, pred kapitalističnim' produkcijskim načinom so obstajale drugačne forme občosti. Vsako obdobje eko- nomskega formiranja družbe je imelo svojo formo občosti. Potemta- kem tudi fevdalni produ-kicijskii način ni bil brez določene forme občosti. Da je Marx zašel v takšne logične težave, je posledica tega, da družbo v osnovi še zmeraj obravnava kot En individuum; natančneje, glede na neposredni kontekst, z vidika enega individua. Z vidika po- sameznega dela. Pri tem pa ne upošteva,, da se z vidika družbenega de- la oz. z vidika družbene delitve (organizacije) dela posamezno delo vselej poja-vlja kot rezultat, torej nikdar kot izhodišče. Z vidika druž- benega dela kot občega dela je posamezno delo kot posebno delo vse- lej posredovano delo. Tudi regulativno in kontrolno delo v družbeni organizaciji (delitvi) dela je kot tako vselej že posredovano z ekonom- sko strukturo dane družbe oz. z danimi družbeno-produkcijskimi ra-z- m.erji. Ob tem- pa delo posameznika, ki »dela« z ljudmi, nikakor ni isto kot posameznikovo delo znotraj delovnega proces-a,, se pravi procesa mied človekom in naravo. V sintagmi »posamezno delo« ima izra-z »po- samezno« zato dva povsem različna pomena, ki pa ju Marx ob »reduk- ciji dela« zanemari, kar pcmeni, da ravna, kakor da- bi šlo za en sam pomen.. Toda gre za dve relaciji oz. za dve vale-nci dela kot posamez- negiEi 02'l-a: enkrat 'Za v-alerJoo na relaciji posamezno-oibiše, se pravic posameznik-družba, drugič pa za valenco na relaciji posamezno — snov, se pravi: pwasameznik-narava. Narava kot snov predstavlja glede na posameznika v njegovi posebnosti vselej abstraktno občost, družba kot občost pa ni vselej abstraktnai občost. Marx to ve, vendar si ne- abstraktne občosti nekako ne zna predstavljati; zato si družbo, v kateri, ni več menjave ali pa je še ni bilo, predstavlja kot družbo, v kateri so družbena razmerja prozorna in enostavna, tako da s-ploh ne predstav- ljajo nobenega pro,blema in- ima vsak posameznik pregled nad celotna družbo. Kakor da med njegovim posameznim delom in družbo ni nič, nobene posredovanosti. Tine Hribar 236 EPOHALNO MODERNI SMBSEL TEHNIKE'^ Epohalno moderni smisel tehnike je v najožji zvezi z epohalno modernim smislom znanosti, ki smo ga obravnavali v prejšnjem pri- spevku /glej Problemi štev. 200/. To zaporedje sugerira neko pred- nost znanosti pred tehniko. Pozoren bralec pa bo zlahka opazil, da prav glede na epohalno moderni smisel znanosti in tehnike pripada ¡prednost« tehniki v tem smislu, da je znanost sama le moment teh- nike, čeprav tak, ki tehniko šele dela za moderno tehniko. Vendar s tem še vedno manjka tretji člen, ki oboje, tako moderno znanost kakor tudi moderno tehniko, povezuje v neko sklenjeno celoto. Ta tretji člen je moderna ogranizacija dela ali planiranje. Zato bo šele s sestavkom v eni prihodnjih številk, ki bo obravnaval epohalno mo- derni smisel organizacije dela in planiranja sklenjeno podan tisti sklop problemov, ki nam bo omogočil vpogled v sodobni epohalni prelom smisla znanosti, tehnike in planiranja. Vsi trije sestavki, namreč o znanosti, o tehniki in o planiranju so torej priprava pre- misleku sodobno-prihodnega preloma epohalnega smisla znanosti, tehnike in planiranja, da bi tako prišli do vpogleda v prelom sodob- ne epohe zgodovine. _ Že v dosedanji analizi dela smo govorili o sredstvih dela. Pokazalo se je, da se neposredna proizvodnja v svojih načinih potekanja stalno spreminja (= razvija) v sovisnosti s spreminjanjem (= razvojem) svojih sredstev ali predmetnih momentov dela. Vsi predmetni mo- menti delovnega procesa so sredstva dela.. Vendar imajo delovna sredstva (orodja, stroji) pri tem poseben in odlikovan sredstven zna- čaj. V njih je na vsaki zgodovinski stopnji opredmetena vsakokratna dotedanja pridobljena delovna izkušnja in spretnost. V tem smislu se delovna sredstva kot orodja kažejo v svojem spreminjanju kot ko- pičenje delovnih izkušenj v njihovi opredmeteni, snovni obliki. To kopičenje delovnih izkušenj v opredmeteni objektivni obliki ali v orod- ju kot proizvajalnem sredstvu se epohalno-moderno kaže kot stalni razvoj proizvajalnih sredstev v razvoju proizvajalnih sil sploh. Temu razvoju na strani objekta ustreza zato korelativno razvoj, na strani samega subjekta, ki je razvoj mnogoterih zmožnosti in moči ali bist- venih moči subjekta oz. izkušenj, kot smo rekli prej. Toda svojo re- lativno stalnost in trajnost in zavarovanost pred, izgubo s smrtjo indi- viduov imajo te zmožnosti ali moči subjekta samo v svoji objektivi- rani ali »snovno« opredmeteni obliki, namreč v predmetih v najširšem smislu besede, ki zajema vsa sredstva dela, posebej, pa v orodjih kot proizvajalnih ali delovnih sredstvih. Sedaj bomo opazovali samo ta delovna sredstva v ožjem smislu ali orodja, seveda v njihovem epohalno-modernem pomenu. V naši ana- lizi dela smo že omenili, da bistvo orodja v prejšnjih epohah (pred moderno) nikakor ni enako epohalno-moderni razkritosti bistva orod- ja., kar pomeni, da epohalno-modernega bistva orodja in dedukcije ge- neze takega bistva orodja ni dopustno prenašati v pred-moderne epohe svetovne zgodovine. Razvoj orodja, kakor se kaže znotraj epohalno- -modernega obzorja Marxove znanosti zgodovine, razumemo zato kot principialno moderno dedukcijo geneze momentov epohalno-mioderne- ga bis.tva orodja oz. delovnega sredstva ali kot epohalno-moderni pri- kaz strukturnih možnosti tega delovnega sredstva; dedukcija in prikaz, ki nista rezultat historične raziskave, temveč si tozadevno historično gradivo šele razkleneta, tj. vzpostavita njegovo relevanco zase in tako povzameta vase. Tako zagledani »razvoj« orodja epohalno-modernega bistva ali »razvoj« proizvajalnih sredstev zaznamuje nekaj stopenj od rudimen- tarno originarnega (sredstvena uporaba v prirodi »najdenega« in eno- stavno prirejenega: gorjače, kamna, kosti ipd.) do avtomatičnega de- lovnega sredstva. Od začetne rudimentarno-originarne stopnje »raz- • Ta prispevek je odlomek iz obsežnejše raziskave, ki jo avtor izvaja v ok- viru svojega dela na Inštitutu za sociologijo. Raziskavo financira Raziskovalna skupnost Slovenije. 237 voja« delovnega sredstva (ki pa je zmeraj možna in faktična, saj človek še vedno lahiko s kamnom tre orehe aiM sočkuvekiu giaivo) se po tej dedukciji razlikuje 2. stopnja z enostavnim ročnim orodjem kot že delovnim opredmetenjem nakopičenih dotedanjih delovnih izku- šenj, ko človek z enostavnimi orodji že namensko izdeluje enostavna orodja; 3. stopnja s sestavljenim ročnim orodjem in ročnimi stroji, kjer se za namensko izdelavo teh orodij in strojev že uporahlja po- sebej proizvedene snovi (kovine ipd.) in so v takih strojih že opred- metene razvitejše delovne izkušnje; 4. stopnja s sestavljenim orod- jem in stroji z uporabo že tudi ne-človeške gonilne sile (živali, voda, veter ipd.) in začenjajočim se ločevanjem pogonskega dela in obdelo- valnega dela stroja (npr. na istem stroju zamenljive štance, kalupi, žage ipd.), kjer so opredmetene že zelo visoke, maksimalno razvite delovne izkušnje kot take, in začenjajočo se organizirano koordinacijo dela; 5. stopnja s samogibnimi stroji in samogibnimi strojnimi sistemi, ločenimi pogonskimi in obdelovalnimi stroji ter strojnimi orodji, osmotrenimi prirodnimi proces ipd., kjer namesto opredmetenja do- tedanjih, sicer visoko razvitih delovnih izkušenj, stopa opredmetenje moderne empirične znanosti in tehnologije ter na mesto živalske, vod- ne ipd. pogonske sile sedaj namensko v prirodi sproščena in obvladana prirodna süa tako, da ni več stroj vključen ali vgrajen v prirodno gi- banje (npr. mlin v rečni tok ali v tok vetra ipd.), temveč je narobe, prirodna energija sproščena, obvladana in vključena v strojni sistem. Tako npr. je reka sedaj zajezena in vključena v pogonski sistem kake tovarne, v električno centralo ipd.; je sproščena toplotna energija ukročena v sistemu parnega stroja in tako docela vključena vanj itd.; dalje npr. agrikultura povzema v svoj. proces prirodno pokrajino in torej ni več sama vključena vanjo itd. Skratka: moderna industrija vključuje prirodo sámo v proie- vodni proces, kot pravi Marx, si jo tako podreja in ni več nji podre- jeni, od nje odvisni, vanjo vključeni element. Epohalno-moderno gledano je subjekt tega dogajanja moderni človek razvitega generalnega intelekta v obliki modernih empiričnih znanosti. Kar še posebej karakterizira omenjeno zadnjo stopnjo razvoja proizvodnih sredstev, je strojno izdelovanje strojev in avtomatičnih strojnih siistemov (kakor tudi sicer vseh predmetov) kot opredmetenje moderne empirične znanosti ter s tem sovisna izvzetost človeka iz ne- posrednega proizvodnega procesa, kjer prevzema človek sedaj le nad- zorno in upravljalno funkcijo, in nazadnje načrtna kombinacija druž- benega dela ali moderna organizacija dela. Če opazujemo prejšnje stopnje, tj. 2., 3. in 4., opazimo, ne glede na razlike, vsem skupno to, da so — moderno gledano — delovna sredstva opredmetenje delovnih izkušenj in ljudje sami s pomočjo orodja izdelujejo tako orodja kakor vse ostale predmete, so torej neposredno vključeni v delovni proces. Zadnja se loči od prejšnjih po tem, da v proizvodnem sredstvu opred- meteno delovno izkušnjo kot subjektivno in nedoločno, čeprav kot táko maksimalno razvito, zamenja z eksaktno moderno empirično znanostjo, ki. je generalna in neodvisna od takih izkušenj in se lahko prenaša m.imo takih izkušenj, ki torej premaga omejenost delovne izkušnje. Ljudje — proizvajalci pa so sedaj izvzeti iz neposrednega procesa pro- izvodnje in prevzemajo samo nadzorno in upravljalsko funkcijo. Iz tega ozira se kažejo samo tri »razvojne« stopnje delovnih ali proizvod- nih sredstev, namreč 1. začetna, rudimentarno-originarna, 2. izkušenj- ska, ročna in 3. znanstveno-tehnična, avtomatična.' Opisana modernizacija zadnje ali dovršene stopnje razvitosti pro- izvodnih sredstev nasproti prejšnjim stopnjam se kaže 1. kot opred- ' Tem »razvojnim stopnjam« proizvodnih sredstev ustrezajo deduktivno ne- ke globalne svetovno-zgodovinske oblike človeških skupnosti ali družbenih od- nosov. Tako bi 1. stopnji ustrezala oblika plemenske, komaj iz črednosti razvite oblike skupnosti ali »praskupnosti«; 2. stopnji bi glede na njeno notranjo raz- členjenost ustrezale različne sužnjelastniške in fevdalne oblike skupnosti ter njim ustrezne državne oblike: 3. stopnji pa bi ustrezale moderne nacionalno-dr- žavljanske oblike skupnosti ter le-te ukinjajoča generalna ali občečloveška (pla- netarna) skupnost — po Marxu predvideni komunizem. To seveda ne izključuje množice prehodnih, mešanih, »nečistih« faktičnih historičnih tvorb in zabrisa- nost historično ugotovljivih prehodov, kakor tudi razmerje med temi stopnjami in odnosi ni mehanično. Vendar tu gre za epohalno-moderni strukturni princip dedukcije oblik družbenih skupnosti, ne pa za historično raziskavo kakih fak- tičnih oblik človeških skupnosti. Zato te strukturne možnosti globalnih svetov- no- zgodovinskih oblik človeških skupnosti dopuščajo v svojem okviru varia- cije, ki se v konkretni izpolnitvi lahko med seboj zelo razlikujejo. 238 meteno&t moderne empirične znanosti v modernih proizvodnih sred- stvih: avtomatičnih strojnih sis-temih in osmotrenih prirodnih procesih. 2. kot povzetje prirode (virov energij, snovi, teritorijev) v industrijski proizvodni proces, 3. kot avtomatična strojna proizvodnja avtomatič- nih strojnih sistemov, 4. kot izivzetost človeka iz neposrednega pro- izvodnega procesa, tj. kot vzpostavitev nadzorne in upravno-usmer- jevailne vloge tega človeka v proizvodnem procesu,. 5. kot moderna- organizacija kombiniranega družbenega dela. Ta modernizacija zazna- muje dejansko izpolnitev strukturnih možnosti »razvoja® proizvodnje epohalno-modernega bistva. Šele iz te izpolnitve, z vsem, kar jo sprem- lja v sferi družbenih proizvodnih odnosov, se kaže moderna epoha svetovne zgodovine. Ta modernizacija se kaže Marxovi znanosti zgo- dovine kot skokovit, od kapitala gnan razvoj proizvodnih sredstev, ki da se kontinuirano navezuje na dotedanji razvoj. Moderna avto- matična mašinerija se po svojem bistvu v obzorju moderne še vedno kaže kot človekovo proizvodno sredstvo (tj. antopološko-instru- mentahio), le da je sedaj neznansko povečana njena proizvodnost v primeri s sredstvi prejšnjih stopenj razvoja. Pri tem sredstvenost razvitih modernih proizvodnih naprav in njihova avtomatičnost bist- veno spadata skupaj. Osmo treni prirodni procesi ali moderna avtoma- tizirana industrija kot opredmetenje moderne empirične znanosti se kažejo Marxu kot sredsrtva, ki jih združeni proizvajalci sedaj postav- ljajo med sebe in prirodo namesto prejšnjega ročnega delovnega sred- stva (orodja). To epohalno-moderno prikazovanje moderne tehnike kot člove- kovega razvitega in tako avtomatiziranega aùi avtomatičnega', vendar še vedno proizvajalnega sredstva pa pelje v nepremostljivo težavo, če ga prenašamo na sodobno tehniko (ki jo razlikujemo od' moderne), kakor je zavajalo že Marxa samega v izrazito dvojno prikazovanje razvite moderne tehnike 1. kot razvitega bogas-tva človeka in njegove moči nad prirodo in nad pogoji lastnega bivanja in 2. kot človeka podrejajoče, poenostranjajoče in na abstrakcijo dejavnosti reducirajoče oživljene pošasti (glej Gr. 374, v. 11). Iz te dvojnosti se je skušal re- šiti Marx najprej tako, da je eno stran, namreč »zlo« aili pošastnost moderne tehnike oz. avtomatične mašinerije zvajai na njeno kapitalsko obliko, kar se v njegovih tekstih izrecno kaže. Tako npr. pravi Marx v Kapitalu: »Dr. Ure, Pindar avtomatične tovarne, nam jo opisuje po eni strani Icot ko- operacijo različnih razredov delavcev odraslih in neodraslih, ki spretno in prid- no nadzorujejo sistem proizvodnih strojev, katerega brez prestanka poganja ne- ka osrednja sila (prvi motor), po drugi strani pa kot ogromen avtomat, sestav- ljen iz neštetih mehaničnih in samozavedajočih se organov, ki delujejo soglas- no in brez prestanka, da bl proizvajali en in isti predmet, tako da so vsi ti or- gani podrejeni eni gonilni sili, ki se giblje sama od sebe. Ta dva izraza nika- kor ne pomenita istega. V enem se prikazuje kombinirani skupni delavec ali družbeno delovno telo kot prevladujoči subjekt in mehanični avtomat kot ob- јекЦ; v drugem je avtomat sam subjekt in delavci so le zavestni organi pri- deljeni njegovim brez-zavestnim organom in skupaj z njimi podrejeni osrednji gonilni sili. Prvi izraz velja za vsakršno možno uporabo strojev na veliko, dru- gi karakterizira njihovo kapitalistično uporabo in zaradi tega moderni tovarniš- ki sistem«. (MEW 23, 441-2). Pri tem gledanju gre torej za to, kdo je subjekt procesa, kdo je gospodar, kdo ukazuje, komandira, vlada, delavci ali avtomatični sistem mašinerije. PredpoS'tavka tega spora je torej odnos subjekt- -objekt; in ta odnos je pri tem postavljen tako samoumevno, da se problem izvora in dometa samega tega odnosa sploh izmakne, ne po- kaže. In ker je avtomatizirana mašinerija po svoji ekonomski obliki fiksni kapital (po eni svoji strani), se Marxu podrejenost, vses-tran- s.ka določenost in niveliranje dejavnosti delavcev v taki avtomatizi- rani mašineriji prikazuje kot vlada kapitala nad delavci. To pomeni, da se v avtomatizirani mašineriji fiksirani kapital kaže sedaj kot subjekt in delavci kot objekt, iz česar sledi pri Marxu sklep, da bi odprava kapitala odpravila tudi subjektnost te mašinerije in s tem vsestransko določenost in ni.veliziranost (abstraktnost) dejavnosti delavcev v avtomatični mašineriji. Prikazana dvojnost avtomatične mašinerije bi s tem odpadla, prej omenjeno »zlo« moderne tehnike bi bilo odpravljeno. Opisana dvojnost prikazovanja razvite moderne tehnike kot sred- stva pa ni nekaj, za kar je kriv Marx ali njegov pomanjkljivi vpogled, saj se le-ta v vidokrogu moderne sama tako kaže in prikazuje. Ven- dar se podrejenost dela kapitalu, kapitalska redukcija dela na mezdno 239 delo, nasprotja kapitala in dela, kapital kot kornandai opredmetenega preteklega dela nad živim delom, utelešena v konstantnem kapitalu, katerega nosilec je moderna mašinerija itd., nikakor ne godi na isti raivnini s prej opisano enodimemzionalnositjo in poeniostranjemijem, dolo- čenostjo in nivelizacijo dejavnosti v dejanskem proizvodnem procesu samem. Enodimenzionalnost, poenostranjanje in določenost se kot taki kažejo z vidika moderne, tj. znotraj vidokroga Marxove znanosti zgodovine; to bistveno osiromašenje človeka se kot táko kaže z vidika bistva človeka kot bogato razvite totalitete proizvajalno-prisvajalno izkazujočih se zmožnosti in moči; z vidika človeka kot edino veljav- nega subjekta celotnega tega procesa. Vendar osnovni problem tu ne leži v kapitalu, temveč v sami dejanski »uporabi« avtomatizirane ma- šinerije — moderne industrije in tehnike, ki je po svojih strukturnih možnostih docela neodvisna od kapitala, celo njegova predpostavka. O tem, sedaj le nakazanem, problemu bomo pozneje še obširneje govorili. V nadaljevanju ne bomo govorili o nižjih »razvojnih« stopnjah proizvajalnih sredstev, niti o njihovem^ »razvoju«,, tem,več samo o modernih avtomatiziranih proizvajalnih sredstvih, sledeč pri tem Marxu. Marx razvija sivoje pojmovanje razvitih modernih proizvajaliniih sredstev ( = moderne industrije) znotraj svoje analize kapitalske proizvodnje. Z Marxovega vidika je namreč moderna industrija fak- tično nastala pod vlado ka.pitala, zato je analiza moderne industrije, tj. avtomatične mašinerije ali moderne tehnike sploh pri Marxu se- stavni del analize procesa samovrednotenja kapitala. Vendar, čeprav ima avtomatična mašinerija ali moderna tehnika osnovo svojega dejanskega epohalno-modernega bivanja (causa es- sendi) v procesu samovrednotenja kapitala, je njena epohalna struk- turna možnost, ki ji kapital sicer pripomore do udejanjenja, od kapi- tala docela neodvisna. Iz tega je obenem očitno, da — principialno epohalno-izvorno gledano — tudi dejans'ko bivanje avtomatične ma- šinerije ali moderne tehnike ni brezpogojno vezano za kapital, kar pomeni, da avtomatična mašinerija lahko dejansko biva neodvisno od kapitala, kar pa ne velja tudi narobe. To Marx tudi izrecno trdi. V svoji epohalni eksistenci je torej avtomatična mašinerija ali moderna tehnika sicer faktično postavljena po kapitalu, po svoji epo- halni esenci (možnosti) je moderna avtomatična mašinerija ali mo- derna tehnika od kapitala docela neodvisna in celo njegova pred- postavka. Zato Marx tudi lahko postavi tezo, da za rabo ( = dejan- skost) mašinerije kot proizvajalnega sredstva ni njen zadnji ali naj- u.streznejši odnos kapital. Vpogled v to razliko je nad vse pomemben za epohalno-moderno ustrezno izvedeno analizo strukturnih možnosti avtomatične mašinerije ali moderne tehnike tako na strani samega človeka-subjekta kakor tudi objekta, tj. za izpostavitev tistih potez subjektivitete in korelativno objektivitete (tega objekta, namreč ma- šinerije) kot strukturnih možnosti avtomatične mašinerije in obenem vseh implikacij teh struktur, predvsem za človeka-subjekta. Po svojih strukturnih možnostih od ka.pitala neodvisna moderna a-vtomatična mašinerija ali moderna tehnika nam tudi dopušča, da jo premislimo še pred analizo kapitala in neodvisno cd kapitala ter kapitalskih implikacij njene rabe. Oglejmo si sedaj najprej Marxov najbolj sežet izvirni premislek moderne avtomatične mašinerije. »Dokler delovno sredstvo v pristnem smislu besede ostane delovno sred- stvo, tako kakor ga neposredno, zgodovinsko kapital sprejema v svoj proces ovrednotenja, pretrpi le neko formalno spremembo v tem, da se zdaj ne kaže le po svoji osnovni strani kot sredstvo dela, temveč obenem kot fiksni kapital — kot posebna oblika bivanja kapitala, ki jo določa celotni proces kapitala. Sprejeto v proizvodni proces kapitala pa preide delovno sredstvo različne pre- obrazbe, katerih zadnja je stroj ali bolje avtomatični sistem mašinerije (sistem mašinerije; avtomatičnost /das automatische/ je le njegova najpopolnejša, naj- ustreznejša oblika in mašinerijo šele spremeni v sistem), ki ga poganja avto- mat, gibajoča sila, ki se sama giblje; ta avtomat sestoji iz številnih mehaničnih in intelektualnih organov, tako da so delavci določeni le kot njegovi zavestni členi, v stroju in še bolj v mašineriji kot avtomatičnem sistemu je delovno sredstvo spremenjeno po svoji uporabni vrednosti; tj. po svojem snovnem biva- nju je spremenjeno v eksistenco, primerno fiksnemu kapitalu in kapitalu sploh; in oblika, v kateri je bilo kot neposredno delovno sredstvo sprejeto v proiz- vodni proces kapitala, je bila odpravljena ter povzdignjena v obliko, postavlje- no po samem kapitalu in ustrezno kapitalu. Stroj se v nobenem odnosu ne kaže kot delovno sredstvo posameznega delavca. Njegova specifika nikakor ni — kot pri delovnem sredstvu — posredovanje dejavnosti delavca na objekt; pač pa je celo ta dejavnost postavljena tako, da le še posreduje, nadzoruje delo stroja. 240 njegovo delovanje na surovino in ga varuje pred motnjami. Ne kot pri instru- mentu /orodju/i, ki ga delavec s svojo lastno spretnostjo in dejavnostjo oživlja kot organ, in je rokovanje z njim zato dvisno od delavčeve virtuoznosti. Tem- več stroj sam, ki ima spretnost in silo za delavca, je virtuoz, ki ima svojo last- no oživljajočo dušo v mehaničnih zakonih, ki delujejo v njem, in ki za svoje nenehno samogibanje porablja, kakor delavec živila tako stroj premog, olje itd. (matieres instrumentales). Dejavnost delavca, omejena na golo abstrakcijo de- javnosti, je na vse strani določena in uravnana z gibanjem mašinerije, ne na- robe. Znanost, ki sili nežive člene mašinerije, da po svoji konstrukciji smotr- no delujejo kot avtomat, ne obstaja v zavesti delavca, temveč deluje nanj sko- zi stroj kot tuja moč, kot moč stroja samega. Prisvajanje živega dela po opred- metenem delu — ovrednotujoče sile ali dejavnosti po vrednosti, bivajoči zase — ki leži v pojmu kapitala, je postavljeno v proizvodnji, temelječi na mašine- riji, kot značaj samega proizvodnega procesa, tudi po svojih snovnih elementih in po svojem snovnem gibanju. Proizvodni proces je prenehal biti delovni proces v tem smislu, da bi ga delo kot ta proces obvladujoča enotnost presegalo. Delo se kaže marveč le kot zavestni organ, na mnogih točkah mehaničnega siste- ma v posameznih živih delavcih; razkropljeno, podrejeno pod celokupni proces mašinerije, sámo le člen sistema, čigar enotnost ne biva v živih delavcih, tem- več v živi (delujoči) mašineriji, ki se kaže nasproti delavčevemu posamičnemu nepomembnemu početju kot mogočen organizem njemu nasproti. V mašineriji stopa opredmeteno delo nasproti živemu delu v samem delovnem procesu kot moč, ki obvladuje to živo delo; moč, ki je po svoji obliki kapital kot prisvaja- nje živega dela. Privzetje delovnega procesa kot zgolj momenta procesa ovred- notenja kapitala se tudi po njegovi snovni strani vzpostavi s spremembo delov- nega sredstva v mašinerijo in živega dela v zgolj žive pritikline (živi pribor) te mašinerije; kot sredstvo njenega delovanja. Povečanje proizvodne sile dela in največja negacija nujnega dela je nujna tendenca kapitala, kot smo videli. Udejanjenje te tendence je sprememba delovnega sredstva v mašinerijo. V ma- šineriji opredmeteno delo stopa. snovno nasproti živemu delu kot obvladujoča moč in kot dejavna podreditev živega dela podse, ne le s prisvajanjem živega dela, temveč v samem realnem proizvodnem procesu; odnos kapitala kot vred- nosti, ki si prisvaja ovrednotujočo dejavnost, je v fiksnem kapitalu, ki obstaja kot mašinerija, obenem postavljena kot odnos uporabne vrednosti kapitala do uporabne vrednosti delovne zmožnosti; v mašineriji opredmetena vrednost se dalje kaže kot predpostavka, nasproti kateri ovrednotujoča sila posamezne de- lovne zmožnosti izginja kot neskončno majhna; s proizvodnjo v velikanskih množinah, ki je vzpostavljena z mašinerijo, prav tako izgine na proizvodu vsak odnos do neposredne potrebe proizvajalca in zato do neposredne, uporabne vred- nosti; v obliki, kako se proizvod proizvaja, in v odnosih, v katerih se proizvaja, je že tako postavljen, da je proizveden le kot nosilec vrednosti in njegova upo- rabna vrednost le kot pogoj za to«. (Gr. 583—585). »Kvantitativni obseg, v ka- terem in učinkovitost (intenzivnost), v kateri je kapital razvit kot fiksni kapi- tal, kažeta torej sploh stopnjo, v kateri je kapital razvit kot kapital, kot moč nad živim delom in si je podredil proizvodni proces sploh. Tudi po tej plati, da izraža nakopičenje opredmetenih proizvajanih sil in prav tako opredmetenega dela. Ce pa si kapital v mašineriji in drugih snovnih oblikah bivanja fiksnega kapitala, kakor železnicah itd. (na to se bomo pozneje vrnili) šele daje svojo ustrezno podobo kot uporabne vrednosti znotraj proizvodnega prcesa, tedaj to nikakor ne pomeni, da je ta uporabna vrednost — mašinerija sama na sebi — kapital, ali da je njeno obstajanje kot mašinerije identično z njenim obstaja- njem kot kapital; kakor zlato nikakor ne bi prenehalo imeti svoje uporabne vrednosti kot zlato, ko ne bi bilo več denar. Mašinerija svoje uporabne vrednosti ne zgubi, potem ko je prenehala biti kapital. Iz tega, da je mašinerija najus- streznejša oblika uporabne vrednosti fisknega kapitala, nikakor ne sledi, da je podreditev mašinerije pod družbeni odnos kapitala najbolj ustrezni in zadnji družbeni proizvodni odnos za uporabo mašinerije.« (Gr. 587). »Ni treba kakega posebnega bistroumja, da bi razumeli, da so (. . .) stroji lahko nastali edinole v nasprotju do živega dela, kot živemu delu tuja lastnina in sovražna sila; tj. da so morali stopiti nasproti živemu delu kot kapital. Prav tako lahko pa je uvi- deti, da stroji ne bodo prenehali biti dejavniki družbene proizvodnje, ko bodo postali npr. svojina združenih delavcev.« (Gr. 717, v. 14—22). Da bi epohalno-moderno ustrezno razumeli Marxovo pojmovanje razvite moderne mašinerije oz. sploh razvitih modernih proizvodnih naprav, je potrebno najprej odgovoriti na vprašanje, kaj je avtomat? Na začetku navedenega odlomka pravi Marx, da delovno sredstvo, sprejeto v proizvodni proces kapitala, preide različne preobrazbe, katerih- zadnja je stroj »ali bolje avtomatični sistem mašinerije (sistem mašinerije, avtomaiUčnost je le njegova najpopolnejša, najtistreznejša oblika in mašinerijo šele spremeni v sistem), ki ga poganja avtomat, ^baj'oča sila, ki se samai giiblije«. V oklepaju dodaja Marx važno po- jasnilo, da namreč šele avtomatičnost naredi mašinerijo za sistem; šele ko postane mašinerija avtomatična, se spremeni v sistem. Sistem maši- nerije je mehanična sklopljenost mnogih strojev, ki ga poganja avto- mat, gibajoča sila, ki se sama giblje. Da bi to ustrezno razumeli, mo- ramo sedaj opozoriti na tisto, kar je lahko imel Marx ob svojem času (okrog 1850—7) pri tem faktično pred očmi. Sistem avtomatične ma- šinerije, kakor ga je opisal Marx, je najprej pogonski parni stroj in bolj ali manj sestavljena jermenična transmisija, ki prenaša gibanje parnega stroja na vrsto posameznih različnih ali enakih obdelovalnih strojev npr. na stružnice, vrtalne, rezkalne, brusilne, stiskalne stroje ipd., oz. na cele nize enakih predilnih ali tkalskih ipd. obdelovalnih strojev. Transmisija sestoji navadno iz centralne vrtljive gredi, na 241 kateri so na'meščenie različne jerm^enice in od teh jermenic prenašajo krožni jermeni gibanje na jermence oz. gibalne mehanizme posamez- nih obdelovalnih strojev. Na en sam pogonsiki parni stroj je lahko priključenih tudi po več transmisi j. Tako ob pogonskem parnem stroju kakor obdelovalnih strojih so razmeščeni delavci na določenih mestih za posluževanje strojev, tj. za nadziranje posredovanja dela stroja na surovino, oz. za posluževanje in nadziranje pogonskega parnega stroja. Ta celota je sedaj sistem avtomatične mašinerije. K temu po- sredno spadajo seveda tudi premogovniki in drugi rudokopi, tran- sportna sredstva itd., itd. — celoten sistem moderne proizvodnje, saj je jasno, da tak sistem avtomatske mašinerije ne more obstajati sam zase. V pogonskem'parnem stroju potekajo obvladani kemični, top- lotni in mehanični procesi. V premog nakopičena energija se v kemič- nem procesu na podlagi preračunljivih ekvivalentov spreminja v toplot- no, ta se s pomočjo primerno konstruiranih organov parnega stroj a spre- minja v mehanično, ta se preko trans'misij prenaša in razdeljuje na obdelovalne stroje, le-ti jo porabijo na premagovanju upora mate- riala pri obdelavi surovin. Medsebojna' sklopljenost in sovisnost teh pretvorb in prenosov in porabe skupaj z elementi, ki to nosijo, je delujoči sistem. To je torej tisti smotru služeči kemizem Ln mehanizem, o katerem govori — kot smo videli — že Hegel. Ta smotrno izkazujoča se ke- mična, toplotna, mehanska energija strojev se kaže sedaj kot delo strojev. Tudi delo stroja je izkazovanje sil. Ta moderna in fantastič- na več-kot-analogija gre še dalje, saj Marx pravi, da je »stroj sam, ki ima spretnost in silo za delavca, virtuoz, kî ima svojo lastno oživ- Ijajočo dušo v meha'ničnih zakonih, ki delujejo v njem in ki za svoje nenehno samogibanje porablja — kakor delavec živila, tako stroj — premog, olje itd.«. Vendar, če se vrnemo k našemu problemu, vidimo, da je sistem avtomatične mašinerije, kakor ga j'e 'lahko imel o'b svojem- času faktično pred očmi Marx, v primeri s tistim, čemur dandanes rečemo avtoma- tizirana tovarna, takorekoč še prava umazana »grajzlarija«. Toliko bolj presenetljivo in čudno pa. je pri tem to, da Marxove karakteriza- cije bistva avtomatične mašinerije in sploh avtomatičnosti, kot se zdi, tako brezhibno in že na prvi pogled zadevajo tudi sodobne avtoma- tične proizvodne sisteme. Zakaj saoumevno se zdi, da so sodobni pro- izvodni sistemi avtomatični, saj se danes izrecno govori o avtomati- zaciji proizvodnje in o vseh mogočih »su'peravtomatih«. Toda če gle- damo na Marxovo karakterizacijo bistva avtomatične mašinerije zno- traj obzorj'a moderne, se omenjena presenetljivost in čudnost nanaša lahko le na izjemno pronicljivost Marxovega pogleda, ki da je že iz začetne stopnje razvitosti avtomatične mašinerije ugledal njeno bistve- no karakteristiko, ne pa na to, da so nam sodobni proizvodni sistemi še vedno avtomatični. Táko gledanje predpostavlja, da je bistvo oz. bistveni značaj avto- matične mašinerije, tj. sama avtomatičnost, brez ozira na faktični zgo- dovinski nastanek avtomatične mašinerije v faktičnih zgodovinskih pogojih, vendarle docela neodvisen od vsake zgodovine. Videti je tako, kakor da avtomaitična mašinerija po svojem bistvu, tj. avtomatičnosti, je, kar je, docela neodvisno od zgodovine. Seveda se nam zdi danes samoumevno, da se je avtomatična mašinerija sama od svojih začetkov v prejšnjem stoletju do danes zelo razvila, raz- širila, izpopolnila, do.vršila. Vendar se njena avtomatičnost sama ali njeno táko bis'tvo ni spremenilo. To se zdi takorekoč do te mere sa- moumevno, da o tem ni vredno zgubljati več besed. Marx jih tudi zares ni o tem zabijal, zakaj pri težavni problematiki faktičnih zgo- dovinskih okoliščin nastanka in obstajanja avtomatične mašinerije, s ka'tero se je ukvarjal, ki podrobno razpre'danje njenega večnega bistva, tj. avtomatičnosti kot take, ne povedalo ničesar. Tudi naše prej dano opozorilo, da je namreč avtomatična ma- šinerija ali moderna tehnika v svoji eksistenci sicer faktično postav- ljena po kapitalu, medtem ko je po svoji esenci (možnosti) od kapi- tala docela neodvisna, predpostavlja, kot je videti, táko azgodovinskost in večnost bistva moderne avtomatične mašinerije, če bi bUo tako, te- daj govorjenje o (eipohalno) moderni avtomatični mašineriji ali o (epohalno) moderni tehniki v okviru filozofskega mišljenja ne bi imelo mnogo smislai, če kljub temu govorimo o moderni avtomatični mašineriji, je treba sprejeti zgodovinskost oz. epohalnost samega 242 bistvenega značaja avtoinatičnie miašLneriije, tj. epohalnost avtomatič- nosti same. Naše izrecno vprašanje o bistvenem značaju avtomatične mašinerije izhaja iz vpogleda v epohalnost Marxove Icarakterizacije razvitih modernih proizvodnih naprav in postav kot avtomatičnega proizvodnega sredstva. Celoto modernih proizvodnih naprav in postav kot opredmetenje moderne emipirične znanosti in torej vključno s to znanostjo imenujemo tu s skupnim imenom- moderna tehnika. Danes nam niirtá avtomatičnost kot taka niti sredstvenost moderne tehnike ni več nekaj samoumevnega in azgodovinskega. Arvtomatičnost in sred- stvenost sta v svoji sovisnosti epohalno-moderni bistveno-bitni značaj moderne tehnike, kakor se le-ta kaže znotraj obzorja moderne epohe in torej tudi znotraj Marxove znanosti zgodovine. Zato je prenašanje avtomatičnosti in sredstvenosti čez zarezo ali ris medsebojne skloplje- nosti in razločenosti moderne in sodobnosti problematično, prikriva- joče. Naj' se danes še toliko govori o avtomatičnosti in sredstvenosti v zvezi s sodobno tehniiko, ostaja to govorjenje še toMko bolj proble- matično in priiu'ivajoče. S tem pa spet ni rečeno, da je stroj, sistem avtomatične mašinerije oz. m-oderna tehnika nekaj- Ica-kor koli omejenegai, časovno in krajevno lokalnega ipd. Stroj, avtomaitična mašinerija oz. moderna tehnika pre- segajo v vsakem oziru vse tradicionalne meje in omejenosti človeka, bodi plemenske, nacionalne, verske, ideološke, krajevne itd. tako po svoji konstrukciji in delovanju kakor po svoji dejanski rabi. Moderni tehniki pripada značaj generalnosü prav tako kakor moderni empi- rični znanosti kot generalnemu intelektu. Glede na to, da se moderna tehnika kaže kot opredmetenje moderne empirične znanosti, se značaj generalnosti le-te prenaša tudi na moderno tehniko. Taka generalnost moderne tehnike na drugi strani zahteva sebi primernega novega, mo- dernega človeka, ki je totaliteto svojih moči, zmožnosti (tj. svoje epohalno-moderno bistvo) obvladal in preustvarU svojem-u razvitemu generalnemu intelektu primerno. Zato »uporaba« moderne tehnike v proizvodnji (kjer koli že do nje pride, tudi npr. v zunanjeevropskih sredinah) nikakor ni kaj zgolj nevtralnega ker zahteva od človeka razvitje generalnega intelekta in preustvaritev svojega celotnega bi- stva le-temu primerno, kar človeka šele naredi primernega tehnični proizvodnji. Raba, uvedba moderne tehnike zato ni mogoča brez sočas- ne moderne empirične znanosti. To pa zahteva preobrazbo bistva člo- veka in človeške skupnosti; globalno gledano se to dogaja kot iz-obraz- ba novega, epohalno modernega človeka, vzpostavitev novega zgodo- vinskega lika (obraza) človeka, tj. človeka epohalno-modernega bistva, katerega osnovna drža ali uglašenost je streznjeno&t (že omenjeno hladno-trezno čustvo brezčustvenosti). Da pa bi človek bü sprejem- ljiv za táko bistveno preobrazbo sebe, mora biti že vnaprej osvojen za to, da prevzame nase táko epohalno-zgod-ovinsko poslanstvo svo- jega bistva. Vendar moderni človek se prikazuje sebi kot subjekt in osvojenost za to »subjektnost« se mu izmika. Določneje: izmaknjenost te osvojenosti je s-krita temeljna strukturna možnost njegovega vzpo- stavljanja sebe kot subjekta. Če smo torej prej govorili o tem, da je moderna a.vtomatična mašinerija ali moderna tehnika le po svoji eksistenci odvisna od kapitala in torej historičnih pogojev, medtem ko ostaja po svoji esenci ali bistvu od kapita-la neodvisna, se nam ta esencialnost (= sredstvenost in avtomatičnost) mašinerije oz. moderne tehnike sama kaže, ne le kot nekaj zgodovini pripadnega oz. v zgodovini najdljivega, temveč kot epohalno zgodovinska. O vsem tem bomo več govorili pri obravnava-nju naše sodobnosti. Sedaj si moramo najprej še bolj približati Marxovo pojmovanje modernih avtomatičnih proizvodnih sredstev. Prej opisani sistem avtomatične mašinerije se Marxu obenem kaže kot prirodni proces, ki ga delavec sedaj kot svoje sredstvo postavlja med sebe in ne- organsko prirodo. Marx pravi: »Delavec ne vrine kot vmesni člen med objekt in sebe modificirani pri- rodni predmet; temveč prirodni proces, ki ga spremeni v industrijskega, vri- ne on kot sredstvo med sebe ln neorgansko prirodo, ki si jo podreja« (Gr. 592, v. 40 f.). V industrijskega spremenjeni prirodni proces je torej tu prej opisani, z opredmetenjem moderne empirične znanosti ukročeni in obvladani kemizem in mehanizem: kontrolirano sproščanje kemične 243 energije v toplotno, pretvarjanje le-te v mehanično itd. To ni več zgolj prirodni proces, temveč je spremenjen prirodni proces, tj. indu- strijski proces ali osmotreni prirodni proces. Kot takega, ki poteka Šele v sistemu mašinerije, mu gre značaj avtomatičnosti. Toda tudi npr. v moderni pivovarni poteka sam' od sebe prirodni proces vretja sestavljenih surovin za pivo. Celotna pivovarna je smotrno konstruiran sistem elementov, v katerem se glede na pro- izvodnjo piva računa na posebno vrsto miikroorganizmov, ki v primer- nih, stailno vzdrževa'nih pogojih sami opravijo posebno delo: ssstaiv- Ijene surovine samodejno predelajo v pivo. Tudi v tem' sistemu ele- mentov pivovarne so na določenih mestih razmeščeni delavci z:a poslu- ževanje in nadziranje tega procesa. Prirodni mikrobiološki proces vretja je tu najprej sproščen (sprožen), osmotren, obvladan in nad- ziran, tj. z opredmetenjem posebne empirične znanosti spremenjen v industrijskega. Določena vrsta mikroorganizmov je pri tem vklju- čena kot taka prirodna sila v industrijski proces in v njem' nadzoro- vano uporabljena. To sedaij ni V'eč izkušenjska uporaba nečesa nedo- ločnega, ampak je biološko-znanstveno nadziran in obvladan proces. Tudi temu posebnemu procesu pripada značaj avtomatičnosti, saj mikroorganizmi delujejo pri tem samodejno. Če se v pivovarni uvede še avtomatične strojne sisteme priprave, obdelave in mešanja surovin za pivo, dalje sisteme za polnjenje in transport steklenic ali sodčkov itd., kar pivovarno šele S'premeni v moderen obrat, po- tekata v taki pivovarni medsebojno sovisno že dva različna avto- matična procesa. Pri omenjeni izkušenjski in zato nedoločni uporabi raznih pri- rodnih sil v proizvodnem' procesu so te sile samim' proizvajalcem ostajale skrivnostne. Tako je npr. proces vretja sestavin piva ostajal skrivnosten. Táko skrivnostnost odpravi moderna empirična znanost. Emfatično pravi Marx: »Velika industrija je razstrgala zastor, ki je zakrival ljudem njihov lastni družbeni proizvodni proces in zaradi katerega so bile različne, naravno ločene proizvodne veje druga drugi skrivnost celo tistim, ki so bili uvedeni vsak v svo- jo proizvodno vejo. (...) Pisane, navidez nepovezane in okostenele oblike druž- benega proizvodnega procesa so se razpustile v zavestno načrtovane in glede na vsakokraten, po smotru določen koristnostni učinek sistematično uposebljene uporabe prirodoslovne znanosti.« (Kap. MEW 23, 510). V moderni pivovarni je seveda izkušenjsko nedoločna uporaba m'ikrobiciloškegai presnavljanja surovih sestavin piva v pivo, ki je ostajala proizvajalcem samim v tem procesu skrivnostna sila, sedaj znanstveno-biološko obvladan in nadziran avtomatični proces, zastor njegove skrivnosti je odstranjen- Takih avtcmatič-nih osmotrenih prirodnih procesov je še več. Marx govori o agrikulturi. »Agrikultura npr. postane le uporaba znanosti materialnega presnavljanja /des materiellen Staffwechsels', kako ga je mogoče najkorlstneje uravnavati za celotno družbeno telo« (Gr. 592, v. 26—29). Tu se znanstveno obvladani, kontrolirani in uravnavam procesi fotosinteze in rasti spremenijo v znanstveno-tehnično osmotrene pro- cese, tj. v industrijsko proizvodnjo, npr. žita. V táko agrikulturo je seveda mogoče in je celo nujno treba uvesti tudi agrotehniko, ki je v svoji razviti obliki prav tako avtomatična oz. vsebuje na mnogih mestih avtomatične sisteme. Moderna agrotehnična proizvod- nja žita (ali drugih »poljščin«) se ka-že kot avtomatični proces v istem smislu besede, kakor je avtomatični proces moderna proiz- vodnja npr. tkamn; ali avtomatična proizvodnja mehanične energije; nobena bistvena poteza avtomatičnosti tu ne manjka. Podobne prirodne procese, spremenjene v avtomatične industrijske procese srečamo tudi v sistemih za proizvodnjo mesa, volne, mleka ipd. Ni namreč razvidno, zakaj so kemični, toplotni' ali mehanični procesi lahko avtomatična proizvodna ali delovna sredstva in zakaj biološko-kemični ali samo biološki procesi to ne bi mogli biti. Pro- izvodnja kurjega mesa' ali moderna kurja farma je avtomat: kakor mora biti avtomatični parni stroj oskrbljen s premogom, vodo, oljem itd., da bi proizvajal gibalno silo, tako mora biti kurja farma oskrb- ljena s pico ipd., da bi proces proizvodnje kurjega mesa nemoteno šam od sebe tekel. Vsi sedaj našteti avtomatični proizvodni sistemi sicer niso sistemi avtomatične mašinerije, čeprav táko mašinerijo lahko in v svoji 244 moderni oblilíi tudi vedno falctično vlcljučujejo. Seveda se nam. nelcalco upira te »prirodne« procese imenovati »avtomatični prirodni sistemi«, ne da bi bilo že kar jasno, kje je izvir tega zadržka in upiranja. Če moderno in trezno, tj. empirično-znanstveno presojamo, ni razloga, zakaj naj bi bil samo parni stroj avtomat, ne pa tudi rastlinai ali žival kot vključena v osmotreni ali industrijski proizvodni proce». Vsa razlika je v tem, da imamo rastlino in žival za nekaj or-ganckega. in prirodno živega (— po prirodi samogibnega), medtem ko imamo parni stroj za nekaj zgolj mehaničnega'. Toda kaj je »organsko« drugega kot orodno, instrumentalno, sredstveno? Če torej žival ali rastlino prikazujemo kot organsko, jo pravzaprav že razlagamo v okrožju mehaničnega, kamor to organsko izvorno spada. S tem- torej razlika med živaljo ali rastlino in mehaničnim avtomatskim strojem ni pokazana, ampak prej zabrisana. Ko govori Marx v navedenem velikem odlomku o mehaničnih organih avtomata, razume besedo »organ« v njenem izvornem mehaničnem' smislu, ne zgolj metafo- rično. Če pomisilimo na to, tedaj nam niti ne bo tako čudno to, da so celo pomembni racionalistični filozofi prirodo, svet in življenje imeli za en sam velik stroj, saj so le tako lahko pojasnili resnico in smotr- nost v svetu. Tako je že Wolf razglasil svet za stroj, ker da sicer ne bi bilo v svetui resnice. Že Etescartes je trdil, da so živali s.troji, avtomati. Lamettrie je pisal o človeku — stroju. Itd. Posebno vpra- šanje, ki se nam v zvezi z vsem tem postavlja, je, ali je Marxovo pojmovanje modernih, do najvišje stopnje razvitih proizvodnih ali delovnili sredstev kot avtomatičnih v kakii zvezi s tako Obsežnim pojmom avtomata in avtomatičnosti, kakor se nakazuje iz gornjih izvajanj. V to vprašanje se tu ne moremo spuščati. Razločno vidimo le to, da moramo Marxovo pojmovanje avtomata in avtomatičnosti v prvi vrsti razumeti iz ozira na razvita moderna delovna sredstva, tj. iz ozira na moderno razumljeno tehniko. Zato tudi moderno avto- matično agrotehniko razumemo sedaj v prvi vrsti iz uporabe avtoma- tičnih strojnih sistemov na tem področju proizvodnje, izogibajoč se ta'ko domnevno spornemu vprašanju, ali naj štejemo npr. tudi kon- trolirani proces mikrobiološkega vretja pri proizvodnji piva ali npr. moderno kurjo farmo ipd. med avtomate ali pa takih procesov Marxovi misli primerno ne bi mogli šteli za avtomate. Toda prvotnejše od problema, kaj vse spada ali ne spada med avtomate, je vprašanje ozira, v katerem se kako delovno sredstvo pokaže kot avtomat. Beseda »avtomat« je v dobesednem prevodu »samogib«, lahko tudi »samodej«. Kot samogib se nekaj pokaže lahko le iz ozira na nekaj, kar se giblje po drugem^ Kar ima obvladujoče jočelo svojega gibanja v sebi samiem, se kaže kot samogib, avtomat, tar pa ima obvladujoče počelo svojega gibanja v drugem, ni samogib, ni avtomat, ampak bi mu analogno lahko rekli »heteromat«. Pri de- lovnem sredstvu ali orodju je —- epohalno-moderno gledano — počelo njegovega gibanja v človeku, v človeški roki. Orodje se giblje le, če ga giblje človek, ki nekaj z njim. dela. Določneje': orodje se giblje le, kolikor se preko njega kot sredstva izkazuje in ta'ko posreduje na cibjekt nska člcveška b'istvena sila ali moč ali zmiožnost. Že to je epohalno-moderno gledano. Bistveni ozir je tu človek sam, namreč zagledan v svojem epohalno-modernem bistvu ali totaliteti izkazujočih se moči, zmožnosti. Samo v proizvodnem- gibanju, ki izhaja — epo- halno-moderno gledano — iz človeka, se giblje orodje kot delovno sredstvo. Táko gibanje orodja se imenuje raba orodja in prav v tej rabi je njegova dejanskost (o tem smo že govorili). Epohalno- rnoderno proizvodno gibanje ni zagledano kot gibanje pri-hoda tistega samega, kar se proizvaja, tj. kot prüiajanje proizvoda sa-mega, tem-več kot gbanje izkazujočih se moči (bodisi kot človekovih bistvenih ali osmotrenih prirodnih) in s tem- kot gibanje sredstev, ki proizvod izvajajo. Zato tudi gbanje orodja ni za.gledano kot iz gibanja pri-hoda samega proiz-vedenega prihajajoče, temveč iz človeka. Proizvodno gibanje kot gibanje pri-hoda proizvoda samega, če je sploh opaženo, se znotraj obzorja moderne kaže kot moderni proizvodnji docela postranski in neprimeren vi-dik. Ta preskok gleda-nja oz. prikazovanja, v katerem se proizvodno gibanje ne kaže kot gibanje prihoda pro- izvoda samega, temveč kot gibanje proizvodu vnanjih moči in sred- stev, ki sedaj proizvod izvajajo, se zdi neznatna-, zane'marljiva, že kar dlakocepsko nepomembna razlika. Marxu se v njegovi epoha-lno-mo- 245 derni znanosti zigodovine proizvodnja oz. proiz^-odno gibanje kaže izkljiično le kot gibanje izka.z,ujočUi se moči in s tem sredstev, ki proizvod izvajajo. Vendar gledano na drugačen, sodoben način, pri temi splob ne gre zgolj za káiko razliko v gledanju, ampak za epohalno zarezo svetovno-zgodovinske tehtnosti, ki raz-ločuje epohe. Če se vrnemo k našemn problemu, je očitno, da se samó in edinole glede na opisano ne-samostojno gibanje delovnega sredstva ali orodja kažejo razvite modeme proizvodne naprave kot samogibna delovna sredstva, kot avtomati; in da se oboje tako kaže le v obzorju, ki se odpira v prikazovanju proizvodnega gibanja kot izkazovanje moči na sre.dstvih. Avtomatični sistem mašinerije se kaže kot delovno-gibalno samostojni instrument ali sredstvo dela iz ozira na delovno-igibalno ne-samostojnost rokodelskega orodja znotraj' proizvodnega gibanja kot izkazovanja sil, v prvi vrsti izkazovanja bistvenih (subjektivih, človeških) moči. človek, epohalno-moderno določeno bistvo človeka kot totaliteta izkazujočih se moči, zmožnosti je tisto zadnje in odlo- čilno v tem oziru. Zakaj orodje je sredstvo in je delovno gibalno nesamostojno glede na človekovo samostojno delovno gibanje. In siistem mašinerije je sredstvo in je avtomat iz ozira na to človekovo ročno orodje-sredstvo. Avtomatičnost se torej kot taka кате v antropološkem oziru. Kot táko se proizvodno sredstvo za moderno gledanje razvija in dovrši iz nesamogibnega do samogibnega, avtomatičnega delovnega sredstva. Sredstvenost je torej strukturno izvornejšas prvotnejša od avtomatičnosti (zato ima sredstvenost tudi večjo tehtnost). To kaže drugi stavek iz prej navedenega velikega odlomka, ki pravi: »Sprejeto v proizvodni proces kapitala pa preide delovno sredstvo različne preobrazbe, katerih zadnja je stroj ali bolje avtomatični sistem ma- šinerije . ..«. In dalje v teku istega premisleka: »Ne kot pri instru- mentu (ročnem orodju — I. U.), ki ga delavec s svojo lastno spret- nostjo in dejavnostjo oživlja kot organ (tj. spet orodje — I. U.), in je rokovanje z njim zato odvisno od delavčeve virtuoznosti«. Skratka vodilni in določujoči ozir za' določitev bistva razvite moderne tehnike, ozir, ki nepogrešljivo spada v striikturni sklop moderne proizvodnje kot dela (in s tem obenem v strukturni sklop moderne epohe), je kot delovno sredstvo kažoče se človekovo »ročno« orodje. Samo iz tega ozira se epohalno-moderno prikazano bistvo razvite moderne tehnike kaže v sredstvenosti in avtomatičnosti. Samo iz takega ozira na človekovo delovno rabo orodja (= izkazujoče se bist- vene süe) kot delovnega sredstva se tudi razvita moderna proizvodnja kaže še vedno kot delo, tj. iz ozira na človekovo izkazovanje lastoih bistvenih moči. Vprašanje je, ali se moderna tehnika^ katere bistvo se iz takega ozira kaže v avtomatičnosti in ssredstvenosti, zares kaže tudi v tistem, kar sama na sebi je, brez takega ozira. Še dandanes se go- vori o avtomatih, avtom'aitičnih tovarnah, avtomatičnih energetskih centralah itd., itd. in se pri tem pozabi vprašati, ali bi se ti avtomati zares sami gibali in torej zares bili to, kot kar se v opisanem oziru prikazujejo — namreč avtomati —, če bi se človek popolnoma od njih odvrnil in jih prepustil samim sebii, naj se sami gibljejo. Že tak pravzaprav cenen pomislek nakazuje, da vodilni ozir dolo- čanja bistva moderne tehnike, namreč ozir na »ročno«, gibalno ne- samostojno, orodje, ne dopušča moderni tehniki, da bi se pokazala kot to, kar sama na sebi je. Ta ozir jo prikriva v tistem, kar sama na sebi in brez tega ozira je. Cenenost omenjenega pomisleka je mo- goče odpraviti le s tem, da ga principialno na novo izvedemo, kar za- hteva spremembo celotnega načina modernega mišljenja in s tem spremembo človeškega odnosa do sodobne proizvodnje in moderne tehnike v celotL Treba je principialno na novo odgovoriti na vprašanje, kaj je stroj, katerega zadnja, najpomembnejša, najustreznejša oblika da je avtomatičnost, kakor pravi Marx, če postaja očitno, da prikazovanje stroja in sploh moderne tehnike v luči avtomiatičnosti in sredstvenosti obenem prikriva to, kaj stroj sam na seM je in kaj je moderna tehnika sama. S tem vprašanjem je postavljena kot vprašljiva tudi sama sredstvenost stroja in sredstvenost moderne tehnike v celoti (vključno moderna empirična znanost). Epohalno-moderni vodilni ozir na »ročna«, gibalno nesamostojna orodja kot delovna sredstva pri določanju bistva moderne tehnike, ki se v tem oziru kaže kot gibalno samostojno 246 (= avtomatično) deltivno sredstvo, ni več primeren bistvu moderne tehnike, ker prikriva to, kaj je stroj, kaj je moderna tehniliai. Pri tem pa moramo izrecno podčrtati, da tu ne zanikamo niti avtomatičnosti niti sredstvenosti moderne tehnike oz. modernih pro- izvodnih sistemov. Trdimo le, da se avtomatičnost in sredstvenost le-teh kot taka kaže le iz čisto določnega ozira, ki obenem prikriva lastno bistvo sodobnih proizvodnih sistemov in da je ta ozir pri dolo- čanju bistva sodobnih proizvodnih sistemov neustrezen. Če torej gledamo znotraj moderne, se moderna tehnika prikazuje v svoji sredstvenoßiti in avtomatičnosti. Tega ni mogoče zavračati kot káfco zgolj napako. Taka neprimernost in prikriva.nje, ki zavaja v bistveno blodnjo, se nakazuje tudi iz problema dvojnega prikazovanja odnosa moder- nega človeka do moderne tehnike v obzorju moderne. Na eni strani je avtomatični stroj- delovni virtuoz,, ki ima silo in spretnost za delavce, tako da delavci niso več neposredno zajeti v proizvodni proces in se ne obrabljajo v njem, temveč samo še nadzorujejo in upravljajo stroj ter ga varujejo pred motnjami. Sedaj se torej prikazuje »kombinirani sfcupni delavec ali družbeno delovno telo, kot prevladujoči subjekt in mehanični avtomat kot objekt«, kakor pravi Marx, do- dajajoč, da velja to »za vsakršno možno uporabo strojev na veliko,«. Glede na to se kažejo sistemi avtomatične mašinerije in siploh moderna tehnika kot opredmetenje mioderne empirične znanosti, kot razvito bogastvo družbenega človeka, s pomočjo katerega se človek osvobaja svoje omejenosti in prirodne meje ter postaja dejanski svobodni subjekt. Na drugi strani je avtomatični stroj »oživljena pošast«, ne zaradi tega, ker je fiksni kapital, ker nastopa tako kot kapital proti delavcu, temveč po svoji strukturni možnosti saimi; oživljena pošast, ki si doceto podreja delavce v svoja zgolj zavestna orodja ali svoje pritikline, ki docela določa vse njihovo gibanje in vso njihovo de- javnost, spreminjajoč jo v zgolj abstrakcijo dejavnosti, ki jih po- enostavlj,a in bistveno siromasi itd. Sedaj se kot subjekt prikazuje ta kot oživljena mehanična pošast nastopajoči avtomatični stroj in de- lavci le njegov objekt, pritiklinau Toda, če se stroj, mašinerija, sploh moderna tehnika kaže in je od Marxa samega prikazovana kot avtomatična, samogibna in ta samogi,bnost ni nekaj, kar je naredil kapital, ni v svoji možnosti odvisna od kapitala, saj »družbeni odnos kapitala ni najbolj ustrezni in zadnji družbeni proizvodni odnos« za uporabo mašinerije, kot pravi Marx, potem vlada med avtomatičnim, (samogibnim) strojem oz. avtomatično moderno tehniko in samogibnim- človekom-delavcem, ki se torej tudi hoče sam gibati, nujno in brez ozira na kapital odnos boja dve-h subjektov, za vladanje in premoč. Ker pa avto-matični stroj oz. moderna tehnika v celoti nima odnosa do sebe kot pogoja subje.ktnosti, izhaja — m-oderno gledano — celoten ta odnos me-d strojem in človekom le iz delovnega človeka samega. To pa pomeni, da se prikazani spor in- boj odvija v modernem delovnem človeku samem, docela neodvisno od ka,pitala in na docela drugi ravnini kot razredni _boj.2 Pri tem se tak odnos m,ed avtomatičnim strojem oz. avtomatično moderno tehniko in delovnim človekom- (gledano v tota- liteti) v svojem dejanskem potekanju prav nič ne spremeni s s-pre- membo delavčeve zavesti o tem, da je njegov lastni generalni intelekt tisti, s katerim, sam preko a,vtomatičnega stroja kot opredmetenja tega generalnega intelekta sedaj določa sebi svoje gibanje in svojo dejavnost ter je tako šele svoboden- itd. Ta zavest namreč ne sprem.e'ni dejstva, da je sedaj v svojem delovnem gibanju faktično določen, podrejen in pritiklina stroja oz. moderne tehnične proizvodnje in torej prav nikakršen subjekt. Marx v navedenem velikem odlomku pra-vi, da »znanost, ki sili nežive člene mašinerije, da, po svoji kon- strukciji smotr-no delujejo kot avtomat, n-e obstaja v zavesti delavca, temveč deluje na-nj s.kozi stroj kot tuja moč stroja samega«. Toda tudi, če bi ta znanost (generalni intelekt) obstajala v zavesti delavca, bi podrejenost delavca mašineriji pri posluževanju le-te ne bUa niti najmanj spremenjena, še vedno bi bila njegova dejanska dejavnost ' Ker Je mašinerija filcsni kapital, se spor in boj med mašinerijo in člove- kom-delavcem kaže Marxu kot nasprotuje kapital in dela, tj. razredni boj, s čimer se ta izvornejši spor in boj prikriva, odriva, izmika. Izmika se diafo- ra človeka in subjekta. 247 tu v vsem določena od gibanja mašinerije in rediocirana na zgolj abstrakcijo dejavnosti, kcit pravi Marx. Taka zavest opravi pri tem prav tako malo, kakor itudi védenje za fetiški značaj btega ie-tega ne odpravi. Nasprotno: s taikim ovedenjem se spor in boj ponotranja in doseže v delovnem človeku samem svojo največjo intenziteto, ne da bi se v obzorju moderne človeku kazal kakršen koli način rešitve. Ta moderni notranji sipor v delovnem človeku (totalno gledano) je ne-izneseni, v svoji resnici ne-bivajoči, zato nedistancirani spor med človekom kot vedno končnim, faktičnim posameznikom in člo- vekom- kot totaliteto svojih generalnih zmožnosti ali moči, namreč najprej generalnega intelekta in prav tako generalnih delovnih zmož- nosti. Ali na kratko rečeno: je prikriti, ne-izneseni, nedistancirani spor med človekom in subjektom; je adiafora človeka in subjekta. Moderni človek se razume in vzpostaivilja kot subjekt proizivx>dnje in s tem mo- derne tehnike,, tj. kot gospodar svojega gospodarstva, ki je obenem vladarstvo nad prirodo in samim- seboj kot »prirodnim«, bitjem-. Sred- stva tega subjekta, njegove subjektn-osti, sredstva tega gospodar- stva s-o temu subjektu avtomatični strojni sistemi, avtomatična mo- derna tehnika. Da bi ta sredstva zares bila samo subjektu podrejena sredstva, njegov poslušni objekt, morajo — tako vidi Marx — biti svojina združenih dela-vcev. Zato Marx pravi, da »stroji ne bodo prenehah biti dejavniki družbene proizvodnje, ko bodo postali npr. svojina združenih delavcev«., Je svojina tu mišljena zgolj v pravnem smislu? Mi trdimo, da ne. O bistvenem pojmu svojine smo v naši študiji že govorili. Svojina pomeni odnos med človekom in- nečem in ta odnos tolikio kot bit. Toda Marx jemlje svojino nerazločno kot odnos in obenem tudi kot to v tem odnosu stoječe sámo (to svoje), kar pomeni, da Marx svojino fetišizira. Stroji sami torej ne bodo svojina, temveč združeni delavci bodo vzjKis-tavili do njih odnos kot do svojih, kar v okviru Marxove znanosti zgodovine kot smo videli, pomeni, da bodo združeni delavci bivali dvojno, namreč objektivno v opred- metenosti totalitete svojih moči v strojih oz. v moderni tehniki in subjektivno kot živo delo. To seveda obenem zahteva odpravo dominacije kapitala in s tem odpravo razcepljenosti družbe, ko zdru- ženi delavci nas-topajo kot subjekt proizvodnje in avtomatičnih- pro- izvodnih sredstev. Združeni delavci pa so združeni in so subjekt le po svojih generalnih močeh ali zmožnostih, tj. predvsem, po generalnem intelektu in generalnih delovnih (proizvodnih) zmožnostih, ne pa po svojih od tradicije izvirajočih omejenostih (nacionalnos-ti, veri, ideo- logiji, itd., itd.). Toda kljub vsemu temu je strežba avtomatičnim sistemom m,ašinerije še vedno neogibna. Z njo pa je vsak teh zdru- ženih delavcev sedaj v svojem gibanju faktično določen od sa-mo- gibne mašinerije, je nji podrejen in njegova deja'vnost je reducirana na zgolj abstrakcijo deja-vnosti, njegovo delo je nečloveško. Marx to seveda vidi, saj je očitno, da ta »težava« ne leži zgolj na kapitalu, am,pak je lastna avtomatični mašineriji sami, takorekoč strukturna možnost modernih proizvodnih sistemov (=: »sredstev«). Rešitev tega problema, išče Marx zato v smeri razli,kovanja. tako- imenovanega carstva nujnosti in carstva svobode na podlagi ločitve nujnega delovnega časa in prostega časa, večanja prostega časa in manjšanja nujnega delovnega časa z razvojem produktivnih sil in predvsem avtomatičnih proizvodnih sredstev. Nujni delovni čas se bo razen tega zelo zmanjšal že s tem, ko bo nujno delo enakomerno porazdeljeno na vse člane družbe, ker bodo brezdelni razredi od- pravljeni. Marx pravi o tem: »Ustvarjanje mnogo razpoložljivega iasa zunaj nujnega delovnega časa za družbo sploh in za vsakega njenega člana (tj. prostor za razvoj polnih proiz- vodnih sil posameznika, zato tudi družbe) ... da bi se delovni čas za celotno družbo reduciral na padajoči minimum in tako sprostil čas vseh za njihov svo- bodni razvoj. (...) Ko si delavska množica sama prisvoji svoj višek dela —... bo imelo po eni strani nujno delo svojo mero v potrebah družbenega Individua, po drugi strani razvoj družbene proizvodne sile tako hitro narašča, da raste razpoložljivi čas vseh, čeprav je proizvodnja sedaj preračunana na bogastvo vseh. Zakaj dejansko bogastvo je razvita proizvajalna sila vseh individuov. Me- ra bogastva potem nikakor ni več delovni čas, temveč razpoložljivi čas«. (Gr. 595—6). Toda, Če je dejansko bogastvo razvita proizvajalna sila vseh individuov, se to v modernem smislu godi le tako, da človek s svojim generalnim intelektom kot modernimi empiričnimii znanostmi in preko njihovega o-predmetenja v moderni tehniki obivlada in gradi totalitete 248 svojih moči in zmožnosti. Mar ni sedaj šele tak individuum kot moderna razviita proiizivajailna Siila poen'osfcranjen, enodimeniziionalien, samazasvojen in prisvojen, preračunljiva pritiklina načrtno preraču- nanih naprav svojega generalnega intelekta? Kolikor več razpolož- ljivega časa nad nujnim delovnim- časom tak človek ima, toUko več ga —■ po Marxu samem — ob totalni re-kreaciji rabi za »svobodni razvoj« svoje proizvajalne sile, ki je moderna empirična znanost (generalni intelekt) in moderna tehnika.3 Moderni človek moderne znanosti-tehnike je v vseh svojih ne- štetih dimenzijah, tj. močeh, zmožnosti itd. enodimenzionalen: pogoji celotnega družbenega življenjskega procesa, ne le proizvodnja, pri- dejo pod kontrolo generalnega intelekta in so preustvarjeni ali pre- oblikovani njemu primerno. Generalni intelekt, s katerim je moderni človek bistvena zlit (v adiafori z njim), ki je dejanski kot moderna znanost-tehnika, vzpos-tavlja in pusti veljati samo še en sam odnos do vsega in vsakega kot edino veljaven odnos, namreč ravno znan- stveno-tehnični odnonis. Kaij ta odo s nosi, sm-o videli v prejèrajem poglavju (3.5.1). Od vsega drugega je moderni človek docela streznjen. Kakor je namreč od Marxa kot generalni intelekt označena mo- derna ernipirična znanost generalna, tj. stvar rodu, na že prikazan način (glej prejšje poglavje), tako so tudi stroj, avtomatični sistem mašinerije, sploh moderna tehnika in z njo moderna tehnična proiz- vodnja generalni, vsako mejo in omejenost človeka presegajoči tako po svoji konstrukciji in delovanju, Icakor tudi po svoji dejanski rabi. Problem, ki o njem sedaj govorimo, ne leži na- kapitalu niti ni rešljiv z razlikovanjem nujnega delovnega časa in razpoložljivega časa ter s sproščanjem vse več razpoložljivega časa, zakaj v obeh časih se dogaja bistveno isto, oba sta izpolnjena' z bistveno isto vse.biino, namreč z izkazovanjem bistvenih moči ali proizvodnjo v najširšem epohalno-modernem smislu, tj. zadovoljevanje človekove prirodne potrebe do dela. Marx govori o tem v Kapitalu in pravi, da je »... tisti del družbenega delovnega dneva, ki je potreben za materialno proizvodnjo, toliko krajši, in tisti del, ki se pridobi za svobodno duhovno in družbeno dejavnost posameznika, toliko večji, klikor bolj je delo enakomerno razdelejno med vse za delo zmožne člane družbe in kolikor manj more ena plast družbe odrivati prirodno potrebo dela od sebe in jo valiti na drugo plast. Ab- solutna meja za krajšanje delovnega dneva je v tem smislu podana s tem, da je delo splošno.« (K. 595). Ta_ absolutrma meja razmejuje dva vedno sovisna si carstva, namreč carstvo nujnosti in carstvo svobode. Ta dva carstva ne stojita v odnosu kakega historičnega zaporedja, temveč sta epohalno sovisna in neločljivo sopriiMdna v isto. Kaj je človekova »prirodna- potreba dela?« Na to vprašanje od-- govarja Marx že v svojih zgodnjih delih in o tem smo dovolj obširno govorili, človek je tu po svojem bistvu, tj. po svoji prirodi s-kušen kot proizvajalno-prisvajalna moč, ki je kot taka dejanska le v iz- kazovanju. »Prirodna potreba dela« je torej izkazovanje svoje človeš- kosti. Delovno, proizvodno izkazovanje te človeku bistvene proiz- vajalno-prisvajalne moči v totaliteti je tu potrjevanje človeškosti in njen F^goj. Glede na ta-kó skušeno človeškost je »absolutna meja za krajša-nje delovnega dneva ... podana s tem, da je delo splošno«. To pcmeni dvoje: 1. delo je splošno, ko vsak član človeške skupnosti soraizmerno z dru.gimi in primerno svojim zmožnostim izkazuje svojo proizvajalno moč ali zmožnost, zadovoljujoč tako svojo »prirodno potrebo dela«, tj. potrjujoč svojo človeškost; če delajo le nekateri, da drugi ne bi delali, je to nečloveško ne le zato, ker so sedaj prvi izkorišča-ni po drugih in tako razčlo-večeni, temveč tudi zato, ker so tudi or.¿ drugi (izkoriščevaLci) sami po svojem ne-d&iu tj. neiz- kazovanju svojega človeškega bistva, razčlo-večeni — seveda na poseben način glede na prve; 2. delo je splošno obenem v tem smislu, da je pač ta človeškost sama splošna tj. generalna, pripadna vsem članom človeškega rodu. Če sedaj v navedeni Marxovi misli gledamo na ono drugo stran, onstran absolutne meje nujnega in torej potrebnega (tudi v smislu ' Nastajajo znanstvene raziskovalne ln univerzitetne institucije, kjer se vse več in več individuov družbe posveča samo še »svobodni« kreaciji svojega gene- ralnega intelekta. To je svobodni ali razpoložljivi čas moderne družbe. litd. 249 zadovoljevanja potrebe po delu) dela, tj v carstvo »svobodne, du- hovne in družbene dejavnosti posameznika« (torej vsakega in vseh v skupnosti), najdemo spet načelno natančno isto kot v carstvu nujega potrebnega dela: izkazovanje bistvenih moči človeka, potrje- vanje lastnega človeškega bistva, ki ima sedaj začaj svobodne ustvar- jali^ti. Carstvo nujnega in- potrebnega dela je iztozovanje ibáist\'enih moči v proizvodnji; je delo, ki ga karakterizira nujnost in potrebnost. Carstvo svobodne ustvarjalnosti je prav tako izkazovanje bistvenih moči v proizvodnji; je delo, ki ima značaj potrebnosti in svobod- nosti. Oboje je kotroUrano od generalnega intelekta in njemu pri- merno preus'tvarjeno. Oboje spada nerazločljiivo skupaj. O-boje je neraz- ločljiva, čeprav v sebi razlikujoča se enotnost nujne in svobodne dejavnosti subjekta. Kaj misli Marx o delu v tem smislu, lahko razberemo iz nasled- njih stavkov: »Delal boš v potu svojega obraza! je bilo preklenstvo, ki ga je dal Jehovah Adamu na pot. In kot prekletstvo jemlje delo Adam Smith. 'Mirovanje' se zdi kot primerno stanje, kot identično s 'svobodo' in 'srečo'. Da ima individuum v svojem normalnem stanju zdravja, moči, dejavnosti, spretnosti, ročnosti tudi Btotrebo po normalni porciji dela, in po odpravi mirovanja, se zdi, da je A. Smithu docela tuje. Vsekakor se prikazuje mera dela samega kot vnanje dana, po smotru, ki ga je treba doseči, in ovirah, ki jih je treba premagati za dose- ganje smotra z delom. Da pa je to premagovanje ovir na sebi udejstvovanje svo- bode — in da, dalje, vnanjl smotri izgubijo videz zgolj vnanje prirodne nuj- nosti in da so postavljeni kot smotri, ki jih individuum sam šele postavlja — to- rej kot samoudejanjanje, samoopredmetenje subjekta, zato realna svoboda, kate- re delovanje je ravno delo, tega. A. Smith prav tako ne sluti.« (Gr. 505, v. 1—16). V nadaljevanju Marx sicer dodaja, da je glede na vnanje prisil- jeno delo, kamor prišteva tudi mezdno delo, tj. delo v procesu proiz- vodnje kapitaila, mirovanje zares videti kot »sreča« in »svoboda«. Vendar kot vemo Marx to historično obliko prekletstva dela zvaja na kapital, ne pa na delo sámo niti ne na sámo možnost avtomatičnega sistema mašinerije kot sredstva dela. OpozorUi pa smo že na, to, da tehtnejši problem leži — ne na kapitalu, temveč — na, strukturnih možnostih samih »avtomatičnih« sistemov mašinerije. S tem pa ka- pitalskega zasužnjenja dela ne zanikamo, temveč trdimo le, da ima problem dvojnega prikazovanja moderne tehnike strukturno globlji izvir in ga ni mogoče zvesti na nasprotje kapitala in dela. Za tok našega premisleka je sedaj pomembna navedena Marxova postavka, da je premagovanje ovir (nujnosti) z delom pri doseganju smotrov na sebi udejstvovanje svobode, samoudejstvovanje in samo- opredmetenje ter da je vnanja prirodna nujnost smotrov dela zgolj videz, ker te smotre postavlja sebi subjekt sam in je v tem njegova realna svoboda, katere delovanje je ravno delo. Prav obravnavano takoimenovano nujno potrebno delo (ki nosi »carstvo nujnosti«) s tem izgubi ta videz tuje nujnosti in je s svobodno dejavnostjo sub- jekta kot táko že po njem samem postavljeno, je njegova lastna nujnost, tj. ravno realna svoboda. Delovanje te svobode je delo, pro- izvodnja. Ta je v svoji moderni razviti obliki znanstveno-tehnična. Nuja, ki ji je subjekt v tej proizvodnji podrejen, je torej njegova lastna nujnost, nujnost subjekta in ta nujnost je svoboda. Človek je kot dejanski subjekt enotnost nujne in svobodne de- javnosti.'» Človek!? Kateri človek je tu mišljen? Človek generalnega intelekta (moderne empirične znanosti) in generalne proizvajalno- prisvajalne zmožnosti ali dela; človek moderne znanosti-tehnike, bist- veno enodimenzionalni epohalni-moderni človek. Kdo je faktično tak človek? Sodobno rečeno: nihče. Zakaj ono generalno je epohalno- moderna, torej zgodovinska človeškost, moderno epohalno-zgodovin- sko bistvo, epohalna moderna določenost (lik, idea) človeka, ne pa kateri koli faktični človek sam. In ta neznatni »pred-epohalni« človek je že vnaprej osvojen in zasvojen po takem svojem, bistvu, ker v svoji bistveni določenosti proizvodno že je dejavnost: totaliteta, izka- zujočih se moči, zmožnosti, človek je po svojem bistvu osvojen tako za ono nujno kakor za svobodno dejavnost, ne da bi mogel ' Ni težko v tej misli zagledati centralno temo dedukcije subjekta v filozo- fiji nemškega klasičnega idealizma, najprej sistematično izvedeno v Schellingo- vem »System des transzendentalen Idealismus«. Marxova kritika novoveške fi- lozofije in predvsem njene dovršitve v sistemih nemškega klasičenga idealiz- ma izhaja iz epohalne radikalizacije njenega principa, namreč svobodnega samo- kreativnega subjekta kot bistva človeka, ne pa iz zavrnitve tega principa. 250 brez ostanka poiti v taki dejavnosti. Vendar moderni človek biva zase v adiLafori z obojim, v zlitosti s svojim epohalnim-modernim bistvom. Dvojno prikazovanje moderne tehnike same v obzorju mo- derne ni rešljivo. Rešitev tega problema, ki očitno ni kaj zgolj teore- tičnega, tudi ni kaka teorija, temveč je v spremembi človekovega odnosa do moderne proizvodnje in s tem do moderne tehnike; spre- membi, ki je možna le, če sprejme človek poslanstvo drugačne člo- veškosti. Videti je, da sodobna proizvodnja nosi pečat takega poslan- stva. Vendar kaj je sodobna proizvodnja? Je še vedno delo v strogem epohalno-modernem smislu? In kaj je sodobna tehnika, če je ne moremo več njenemu bistvu primerno prikazovati v luči sredstvenosti in avtomatičnosti? Vsekakor proizvodnja ni nekaj od moderne tehnike ločenega, kar potem tehniko »uporabi«. Moderna in sodobna proizvodnja je delujoča znanost-tehnika sama. Če gledamo z Marxovega vidilâ, je moderna tehnika dejanska le v svoji rabi, torej kot delujoča v pro- iz\'odnji, ki je s tem moderna tehnična proizvodnja. Ni namreč isto, gledati na moderno tehniko kot nekakšno od proizvodnje ločeno »avto- matično«! mašinerijo, ki jo proizvodnja ali delo »uporablja«, ali pa gledati jo v njenem dejanskem teku kot moderno tehnično pro- izvodnjo sámo. Moderna tehnika je dejanska samo kot moderna pro- izvodnja. Proizvodnja se v obzorju modeme kaže kot delo, proiz- vodnja je delovni proces. Proizvodnja kot delo pa pri Marxu ni mišljena le kot kako sredstvo. Videli smo, da Marx izrecno kritizira jemanje dela zgolj kot vnanjega sredstva, saj je osnovni značaj dela v Obzorju moderne izkazovanje in torej potrjevanje človeškega bistva, ne pa le sredstvo. To seveda, da delo sámo ni' sredstvo, temveč izkazovanje bistva, ravno pomeni, da pa so delovna orodja, priprave, mašinerija, tehnitoa sredstva in samo sredstvai. Vendar, če je pro- izvodnja ali delo delujoča znanost-tehnika sama, je prikazovanje le-te v luči sredstvenosti očitno spet problematično. Tako smo v epohalni blodnji. Vedno znova vstaja vprašanje: Kaj je moderna oziroma sodobna tehnika, če je postalo njeno prikazovanje v luči sredstvenosti in avtomatičnosti vprašljivo, če se nakazuje problematičnost njene instrumentalno-antropološke določenosti? Toda dandanes se mnogim zdi táko vprašanje, namreč vprašanje »kaj nekaj odveč, neplodno, nepotrebno, metafizično. Strukturna možnost takih ugovorov leži na ustroju generalnega intelekta, (mo- derne empirične znanosti) in človekovi zlitosti z njim, na tej adiafori ali na taki kon-kretnosti modernega človeka. Takega ugovora ni mo'goče zgolj zavrniti, ker ima krog svoje lastne veljave. Vendar zunaj tega kroga je postal brez teže. Ivan Urbančič 251 Prispevki h konceptualizaciji zgodovine umetnosti in literature KIC IN ESTETSKO UVOD Treba se je vprašati, ali za popolno osvetlitev kiča-pojava za- dostuje zgcJij' anaiiiza kič-odnoea? Analiza kič-odnosa je analiza subjek- tovega odniosa do predmeta, pri čemer je poudarek na subjektu. Takoj se postavi vprašanje: ali odnos do vsakega ali samo do ne- katerih predmetov? Prva varianta je teoretično možna in povsem v nasprotju s pričakovanji tudi praktično utemeljena. Ker vsak odnos seveda še ni kič-odnos, je posledica prve variante delitev na subjekte, ki vzpostavljajo, in na tiste, ki ne vzpostavljajo kič-odnosa. če pa odnos samo do nekaterih predmetov, je jasno, da je potrebno najti aparat za ločevanje ravno iz bistva teh preidmetov. Predmet, ki seveda ni stvar in je vedno za-človeka, je vedno vpleten v odnos, kot je v odnos vedno vpleten tudi subjekt. Tako že v kič-odnosu prebija navidezno samo subjektivnost tudi pred- metno bistvo. Torej že sam kič-odnos narekuje potrebo predmetne ana'lize. Predmet mora imeti neke predmetno-objektivne lastnosti, ki ga določajo kot kič-preidmet Te lastnosti pa postanejo izhodišče za kič-pojav šele s specifičnim kič-odnosom do njih. Zaenkrat lahko torej rečemo, da je kič-pojav dialektična zveza kič-predmeta s kič- odnosom. Odkriti je tciTej treba, kako različne oibCiike obeh »sestavin« vplivajo na kič-pojav. KIČ-PREDMET Max Bense in njegova ontološka estetika Odkriti predmetno specifičnost kič-predmeta pomeni prvenstveno odkriti njegovo bit. Katera »plast« daje kič-predmetu kičavost? Kje vse najdemo take predmete (realnost?, umetnost?). Ali je to vedno ista bit, ali pa je v vsialki »vrsti« za to zadolžena epeoiifična, samo za to vrato značilna bit? Gre za ontologijo' kiča. Za izhodišče ontološke analize kiča mi bo služila Bensejeva este- tika,' kot jo je razvijal od leta 1954 naprej. To pa predvsem zato, ker je ontološka in ker je ko'zmološka. Heglov imperativ v njegovi Estetiki, najvišje interese duha pri- vesti v zavest, dobiva v Bensejevi obdelavi kot izhodišče povsem nove dimenzije. Heglu je bila prav refleksija vzrok za »smrt« estet- skega kot čutnega svetenja. Sklepal je, da v »našem« času estetska sodba dobiva primat pred estetskim. Bense tega zadnjega ne zanika, (čeprav se v mnogo poglavjih distancira od heglovske tradicije) ampak to dejstvo celo obrne umetnosti v prid. Estetika kot teorija (ontologija) umetnosti temelji na estetski sodbi in njenem polju refleksije. Predmet estetike ni umetniško delo, (to je predmet filozofije umetnosti) ampak »estetika iz pred- postavljene umjetničke produkcije tek stvara predmete svojih iztra- živanja.«2 Toda estetskim predm.etom' je potrebna realnost umetniških del. Realnost je že en modus biti, namreč biti fizikalnega sveta. Ni pa realnost modus biti estetskih predmetov, je samo njihov pogoj. Da bi našel modus biti este^tskih predmetov, je Bense klasični kategorialni aparat za ontoloSki opis — nujnost, realnost in možnost — ki je bil v veljavi cd Aristotela do Hartmannav in ki ga je s kategorijama sonujnost in somožnost dopolnil Oskar Becker, dopolnil s kategorijo sorealnosit.3 Sorealnost je modus biti estetskih pre'dmetov in s tem tudi modus biti umetniškega dela. Umetniško delo sicer mora biti realno obstoječe, toda kot umetnost se izkazuje edino skozi modus sorealnostiL Estetika je tako dejansko analiza biti, ontologija, saj je njen predmet ravno ta modalnost. 252 To, kar je v neki sliki, plastiki, pesmi dano, historični in socialni pogoji, psihološki in fiziološki procesi umetnika, fizika in kemija materiala — to so realije — tematika. Ustvarjanje pa se nanaša na prehod agregata realij v sorealnost umetniškega dela.-* V soreainos-ti je zaobseženo transcendiranje realnosti. Iz tega sledi, da tematika realnosti ni ne nujni ne zadositni pogoj za estetesko hit, da je realnost samo nujni ne pa tudi zadostni pogoj in da tOTeji estetsko opažanje ne more biti opažanje realij, temveč m'odus-a sorealnosti, ontičnega polja biti. Naslednja stcpnja- je zaris tega ontičnega polja kot polja zna- kovnosti. Same modalnosti se ne more opažati, ona se lahko kon- statira. »Ono što se pri estetičkom opažanju na umjetniškom djelu opaža, to su znakovi bitka; jer svi sui znakovi znakovi bitka. Sorealnost je modalnost estetike biti in ta modalnost se javlja kot znak. Znak je torej tisti, ki nas ločuje od biti. Znak nas opozarja na prisotnost biti, nato pa nas s poljuibnostjo kot plašč zavaruje pred srečanjem z njo. Ta poljubnost je opredeljena s tolmačenjem, kajti: Estetsko opažanje kot konsitatacija znakovosti »odkriva ovdje odniah napola otvoren, a napola prikriven postupak tumače nj a.«'' Smisei tega je, da sama konstatacija, zaznavanje znakovosti, še ne razkriva so- realnosti kot znaka biti, pač pa, da šele tolmačenje realno zasidranost znaka ^vede v njegovo estetsko bit — sorealnost. Prišli smo do dveh, za nas bistvenih kategorij pri analizi kiča: do znakovosti kot ontičnega polja estetske biti, katere modalnost je sorealnost, ter do tolmačenja (v konstataciji) kot tistega akta, ki v estetskem opažanju popelje znak iz realnosti v sorealnost. Konsekvenca Estetsko opažanje je po svojem odnosu do este'tskega enako estetskemu ustvarjanju. Pri este.tskem ustvarjanju gre ontično za ■prehod iz realnosti v sccealnost, za prehod v antropološko., Realnost je v svoji cntičnosti neodvisna od subjektove prisotnosti, intencije; nasprotno pa se sorealnost vzpostavi šele s človieško intencijo. Ta in- tencija je potrebna tako pri estetskemi ustvarjanju kot pri estetskem opažanju. V obehi primerih je to ustvarjalnost. Z ustvarjalnostjo, kot tisto subjektovo dejavnostjo, ki realnosti pristavi predpono »so«, smo odkrili kategorijo, ki odkriva bistvo subjektovega odnosa do estetskega, šele ustvarjalnost, tolmačenje znakovnega določa subjektov odnos do umetniškega dela kot estetski odnos, šele tako se umetnost dojema kot umetnosit. Izrabljenost — lažnost Vsak znak poleg konstatacije predpostavlja predvsem, tolmačenje. Šele s tolm.ačenjem postane znak zn,ak. Iz tega bi izhajalo, da je vsako znakovno ustvarjanje že nujno umetnišiko ustvarjanje. A tudi vsak- danji jezik je znakovni sistem, pa zato se ni umetnost. Jezik kot znak je ontično postavljen v realnost in kolikor je postavljen v realnost, je njegovo tolmačenje enoznačno, sorealnost, ki pa jo kljub, temu vzpostavlja, je nujna sorealnost. Taka sorealnost pripada vsej realni sferi v kolikor se ta pojavlja kot znak in taki sorealnosti pravimo ilunkcionalnost. Prava sorealnost kot modus estets,ke biti pa je slučajna sorealnost' — tolmačenje njene znakovnosti ni enoznačno. Vsakemu subjektu se kaže drugače. Vendar pa se lahko zgodi, da je estetski znak izrabljen zaradi prepogoste uporabljenosti. Tak znak nosi s seboj (kot zgodovinski tovor) že tudi prav ,določeno tolmačenje. Znak tako sicer še ostaja znak, a istočasno s svojim tovorom že tudi izguiblja svoje estetsko bistvo. Z dorečenostjo postaja kot estetski znak nedorečen (pomanj- kljiv), znakovni sistem,, katerega pretežni del del predstavljajo taki znaki, pa je predmetna osnova kičnpojava. Tudi sorealnost postaja s takim znakovnim' sistemom lažna. Ni mogoče reči, da se sorealnost ukinja v realnost, saj je ne moremo označiti za funkcionalnost. Sorealnost ostaja ontološki modus zna- kovnega sistema, le da je to lažna sorealnost — v istem trenutku ko vzpostavi svoj »so«, ga tudi že postavi na laž — lažna umetnost. Pravi znak v svoji »resnicoljubnosti« odkrito sooznanja, da bit ostaja skrita za njim in z njim. Lažni znak pa nas prepričuje, da s svojo 2.53 enaanačno&tjo bit razkriva. Toda, kot se bo izkazalo, enoznačnost tudi v funkciouailnosti ne razkrije biti enoznačno. № čudno, da vsi, ki hočejo varati (skozi »umetno&t«), izbirajo lažni znak, ki je zaradi svoje enoznačnosti najlaže sprejemljiv in ima torej največ možnosti, da bo ujel kar največ prevaranih. Kako to, da prevarani ne spregledajo prevare? Bistvo enoznačnosti takega znaka je vn^rej določeno tolmačenje, to pa pomeni, da ni izbire, oziroma da je rešitev tu še preden se vprašamo po njej. Tak znak ne zahteva spraševanja, ne zahteva in ne dopušča nikakega napora, seveda tudi ne takega, ki bi izhajal iz spraševanja po lažnivosti. Zato so lažni znakovni sistemi uporabni vedno,, kadar je treba po- sikrbeü, da je pozornost publike čim manjša, da se jo uspava z lažjo (saj je vse jasno, razkrito) in je s tem paraliziran vsak možni napor, ki bi za to enoznačnostjo razkril manipulacijo. Rečemo lahko, da stopnja nasičenosti družbe z lažnimi znakovnimi sistemi odgo- varja stopnji lažnivosti take družbe. Takoj je treba preprečiti morebitno napačno razumevanje lažnosti v baumigar.tnovskem smislu. Njegova estetika, kot gnoseologija infe- rior, na'značuje odnos umetnosti do realnosti. Zato je v taki esteti'ki, kot pravilno zaključuje L. Giesz,^ nesmiselna diferenciacija na res- nično umetnost in lažniv kič. Toda ta pozicija je gnoseološka in se tiče resnice spoznavanja sveta in inferiornosti takega spoznavanja skozi umetnost. Ne govori pa o biti estetskega, manjka ji ontologija. V našem primeru se lažnivost nanaša na odnos umetnosti do lastne biti, do modusa sorealnosti. Ta lažnivost seveda nima gno- seološke, pač pa ontološko dimenzijo in zato govori na drugem' nivoju kot Baumgartnova gnoseologija inferior. Denotata in designata, sorealnost in realnost Lažnost take umetnosti, sorealnosti, znakovnosti, se bo še lepše pokazala skozi klasifikacijo znakov kot designata in denotata. Gre za jasnejšo razmejitev realnih in sorealnih znakov. Rečeno je že, da so realni znaki enoznačni, da je sorealnost realnosti nujna so- realnost, da pa so sorealni znaki mnogoznačni, da je umetnost slu- čajna sorealnost. To razlikovanje temelji na modalni analizi, zdaj pa gre za to, da se klasifikacija izvrši na ontičnem polju obeh vrst znakov — semantično. Primer iz realnosti je zapornikovo trkanje po steni iz sosednje celice. Glasovi, ki se slišijo, so nosilci znakov. Glasovi označujejo trkanje. Trkanje je designatum glasov. Znaki trkanja pa posredujejo sosednjega zapornika. Zapornik je denotatum.' Jasno je, da je v tem prime'ru nujna le faza designacije, medtem ko se o vzroku, za'porniku lako motimt Znake lahko oddaja tudi stroj-. To je že omejena nezmož- nost znaka realnosti, da bi bit razkril enoznačno,, ki se lepo odčituje tudi v kvantni fiziki. Spektralna linija designira fre'kvenco, a ne de- natira enoznačno atoma... Vsaka slika atoma je eo ipso lažna... Realni znaki imajo izrazit designatum, toda nimajo izrazitega deno- tatuma.10 Če 'Sherruatiz'iramo Bensejeve izjave, dobimo: Obstoječe je znak realnosti in realnost je znak biti. Osredotočimo se na prvo polovico. Glas (spekter) je znak trkanja (frekvence). Trkanje (frekvenca) je designatum glasu (spektra). Obstoječe je enoznačno (funkcionalno) obrnjeno proti realnosti. (Zaradi te eno- značnosti v praksi zamenjujemo eno z drugim in obstoječe, v resnici ontično polje realnosti, zamenjujemo z realnostjo, v resnici modusom biti). Obstoječe — tematika nujno kaže na realnost. Za-to je sorealnost v realnosti nujna, znakovnost te nujne sorealnosti pa funkcionalna. Obistoj-eče je ontično polje realnosti. Pri umetnosti pa gre modalno za prehod iz realnosti v sorealnost. To pomeni, da tematika — obstoječe preide v sorealnost. Sama te- miatika (ontično polje realnosti) je za umetnost nebistvena. Za umet- nost je bistvena sorealnost, ki j'e ontično polje umetnosti. Zaradi prehoda v sorealnost pa se v znakovnem premesti dominacija de- signate v denotato. Ravno faza prehoda realnosti v sorealnost je designacija. Za sorealni znak je designacija že preteklost, njegova naloga je le še denotaoija. Če prvo shemo, ki velja za realnost, prire- dimo za sorealnost dobimo: Prva polovica, tematika je znak soreal- nosti, je za' umetnost že mimo. Dejansko smo samo še pred soreal- 254 nostjo kot znakam biti, toirej sorealnoetjo kot pravo znakovnostjo umetnosti. Sorealnost se omejuge na denotacijo. Znak je v soreal- nosti tisto, 'kar je v realnosti obsitoječe — tematika. Iz dejstva, da je v sorealnosti v ospredju denotacija, torej raz- kritje biti, bi sledilo, da umetnosit tudi dejansko razkriva bit. Toda pri tem se pozaiblja, da je sorealniost umetnosti slučajna sorealnost, da je njeno ontično polje — znakovnost mnoigoznačno'. To je tisti že omenjeni plašč, ki nas »varuje pred bitjo«. Če nekoliko razširim': Realnost je enoznačna po eksis'tencialnosti, torej v odnosu do ob^ stoječega, ne pa po ontičnosti, torej v odnosu do bi'ti. Pri sorealnosti pa je eksistencialnost, odno'S do tematike nebistvena njena ontičnost, torej odnos do biti pa je mnogoznačen. 1. konsekivenca: smrt gmoseološke estetike Umetnost je v vsakem primeru denotacija. Tudi umetniška dela, ki so na videz omejena na tematiko, zgodbo, mimesis, predvsem denotirajo. Videz, da je tema'tika bistvo umetniškega dela, sprejemanje tega videza za resnico, je posledica bodisi lenobe človeškega duh^ bodisi dogmatičnih predpostavk teoretikov umetnosti v preteklosti. Če bi bila tematika bistvo umetnosti, bi to pomenilo znakovno eno- značnost v odnosu do sveta in bi to potrjevalo gnoseološko bistvo umetnosti, saj 'bi se skozi umetnost svet enostavno označeval. To je lenemu dubu najlažja pot. In to je zabloda' vsake gnoseloške estetike, ki je zaradi napačne predpostavke nato »pravilno« sklepala, da je umetnost v siwznavanju sveta inferiorna — gooselogjja inferior. Doslej so umetnost diskvalificirali vedno, kadar so jo karakterizirali z gnoseološkega stališča, kadar so jo ocenjevali s stališča realnos'ti in ne sorealnosti, kadar so opazovali njeno eksistencialnost. Hegel je prvi resnično izpostavil' ta problem-. Samo da ga je kot mnoge druge, obrnil na glavo. V resnici ne gre za smirt umetnosti, pač pa za smrt gnoseološkega pojmovanja umetnosti. Pravilno je ugotovil, da. nad umetnostjo, čutnim, vse bolj prevladuje racionalnost. Zaradi predpostav.ke, da je umetnost ontičn.o tematika, čutnost, je iz tega sklepal, da umetnost kot taka umira in da se morebiti rojeva nova umetnost. Nezavedajoč se tega, pa je s' tem umoril izhodišče las'tne predpostavke. V resnici je nakazal spremembo odnosa do umetnosti, odnosa, ki je doslej pojmoval umetnost po tistem, zaradi česar še ni bila umetnost. Ume'tnost v resnici že ves čas ni čutno svetenje ideje, (Pri Heglu je seiveda .ideja — duh ontično polje real- nosti in ne dejanskost) torej čutnega svetenja dejanskosti, in da je torej sprememba, ki jo je zaznal na umetnosti v resnici sprememba odnosa do nje. V resnici je s smrtjo mišljena smrt gmoseološke estetike. Tako je z'daj jasno, da umetnost nikoli ni bila gnoseološka, da je bil gnoseološki samo odnos do nje, ki pa se je izkazal estetskemu neprimeren. Dejansko obstaja le ontološka umetnost in tej umetnosti edino ustreza ontološka estetika. 2. konsekvenca: kič, lažna gnoseološkost Obstaja pa umetnost, znakovni sistemi, kjer preprosto povedano interpretacija znakovnosti zaradi izrabljenosti znakov ni več mnogo- značna. To seveda še ne pomeni, da taka »umetnost« enoznačno denotira bit, pač pa sigurno enoznačno denotira omejenost nje same in njenega kreatorja. V resnici se pri recepciji takega znaka, sistema, ki je že svoj pomer^ zgodi, da tista edina lovka, ki se sproži proti 'biti, doseže pri recipientu sladkobno zadovoljstvo preprostega po- sedovanja, takoj za tem pa (če se recipient zave) razočaranje nad tem, da se je »tisto« v resnici izmaknilo. O'boje pa predstavlja možni subjektivni odziv pri kič-'odnosu. Tak potrošen znakovni sistem je kič-predmet. Potrebno je še ontološko utemeljiti pojav izrabljenega znakov- nega sistema. Lažnost takega sistema izvira iz dej'stva, da se onto- loška dimenzija umetnosti na videz zvaja na gnoseološko.. Znakov- nost, ki je dejansko denotacija se izdaja za designacijo in se na videz vrača v realnost. Na videz zato, ker je v odnosu do realnosti to še vedno njena iluzija, ne pa prava realnost Npr.,: Pesem, ki uporablja zguljene znake, prežvečene metafore, fraze', zato še ni realni — funkcionalni jezik. Da ne pride do pomote, ko govorim o 255 izrabi j einosti ne govorimi o izrabljenosti tematike, čutnega,, materiala, pač pa o tistem »so«. Tematika (besede) so nujno »izrabljene«,, ker jih več ali manj uporabljamo že od- prvih začetkov posamieznega jezika. Tudi naj,bolj izrabljena, vulgarna, zhanalizirana tematika lahko ustvari najedinstvenejšo sorealnost, kot lahko naj eksotične jše, naj,izbranejše, najmanj uporabljene besede ustvarijo izrabljen znak (sistem) in s tem kič. 2^to se pri lažnem znakovnem sistemu zgodi: a) Tak sistem ni designacija, ker zaradi sorealnosti to ne more biti. b) da se izdaja za designatum^ ustvarja Uuzijo realnosti. Recipientu ■nudi navidezno realnost kot sublimat prave realnosti. Vanjo se subjekt najlaže vživi, ker je prvič »kot, da je to res« in drugič je taka Uuzija enoznačna in zato ne terja nobenega napora. Tako vži,vijanje lahko nudi recipientu česar v realnosti ne more doživeti, ustvariti.. To je zaprti krog iz katerega ni rešitve. Recipient se pasivno vživlja v lažno realnost zato, ker je tudi v realnosti pa- siven. Prostor manipulacije je jasno začrtan. c) dejanski denotatum pa ustvarja sladkobne iluzije o razkritju biti. Glasba in sklep Za literarno umetnost, slikarstvo, plastiko, ples, gledališče, film je razmeroma preprosto določiti realije, tematiko, iz katere oziroma s katero vsaka zvrst na sebi lasten način gradi sorealnost. Glasba (tu m-islim na ustvarjanje in ne poustvarjanje) pa, kot da ima drugačno tematiko od naštetih umetnosti. Njena tematika so toni, ki pa ne designira jo ničesar druigega razen samih sebe. To bi po- menilo, da je glasba že od svojih začetkov na nivoju atetraktne, nepredmetne umetnostL Toda to bi tudi pomenilo, da dejstvo ab- straktne umetnosti, onemogočanje recipientu^ da bi denotacijisko funk- cijo zamenjal z designacijsko, (gola barva, komipozicija ... v glavnem onemogoča designacijo dejanskosti, modus realnosti, ki jo omogoča fig,ura) velja tudi za glasto. Tak sklep pa spodbija sama praksa. Glasba na splošno ni niti približno tako nepopuilama kot abstraktna umetnost. Tisto, kar v glasbi -nadom,ešča nebivanje tona- v dejariskosti, je dur — mol tonaliteta, oziroma v neevropocentričnih) deželah kakršna koM tradicionalno ustaljena tonaliteta — ter metrum (ne ritem,!). S tradicijo sta obe temats'ki sastavini glasbe »tako prišli v uho«, da zamenjujeta funkcijo figuralike pri drugih umetnostih. Kot specifična funktorja" glasbe dobivata pomen realij, torej tistih elementov, ki so podlaga gnoseološkega dojemanja glasbe. V takem dojemanju do- bita povsem neupravičeno pome-n designiranega. S tem je tudi pojas- njen istočasni zlom metruma in tonalitete ter figuralike v moder- ■nizmih 20. stoletja. Sklenemo lahko: Kič-predmet se ne vzpostavlja na nivoju tema.tike, pač pa na nivoju sorealnega, znakovnega. To pomeni, da so vsebinske, feno- menalne analize že vnaprej zgrešene. Take so tii^logije A, Molesa, običajno pa se jih poslužujejo razni katalogi kiča, ki z obilico zbranega predmetnega materiala izpiričujejo naivno enačenje eksistencialnega z esencialnim,'^ To pomeni, da abstraktnost vsaj na nivoj,u analize kič-predmeta ni nasproti figurativnosti, dur — nooil načinu itd., v jeziku gnoseološke »estetike« mimetičnosti, prav nič manj- podvržena tvorbi kič-predmetov. Izrabljeni znakovni sistemi se lahko tvorijo ne glede na abstraktnost. Digresija o lepem Lepo v kategorialnem opisu sorealnega ne igra nobene vloge. (Pri tem Bense ni dosleden, oziroma se mu to vprašanje sploh ne postavi). Osnovna ontološka distinkcija je lažno in resnično, nanaša se na modalnost biti, na njeno znakovnost. Nikakor se te lažnosti in resničnosti ne sme pojmovati etično, saj ne označujeta odnosa do realnosti, kjer etično operira, ampak edino do lastnega modusa biti. Naslednji kategoriji, dobro — sla.bo, prav tako ne temeljita v etič- nem, saj opredeljujeta odnos bodisi do resničnega — umetnost, bodisi do lažnega — kič. Povsem možno je, da je sicer izviren (neizrabljen) znakovni sistem slabo sestavljen (tehnične napake, nerodnost, to- 256 ^ gost...) ali pa da je kič v svoji lažnosti tehnično in naspd-ob odličen. Za etično v ontičnem poiju sorealnega ni prostora. Umetnost in kič se da etična okarakterizirati edino kot posebni ideolo- giji v makro ali mikro sistemo neke družbe, o tem pa bo govora pri kič-o dno su. Glede lepega in- grđega pa lahko zaključimo, da nikakor nista bistvena konstituanta umietnosti. Umetnost in kič sta onkraj lepega in grdega. Lepota je predestetska kategorija. Taka pa sta samo v svoji predmetni biti. V umetnostnem o'ziroma kič-pojavu kot družbe- nem pojavu pa sta kič in umetnost še kako tostran dobrega in zla. Kič predmet v funkcionalnem Zastavlja se še eno vprašanje: kako je s kič-predmetom v funk- cionalnem, kot znakovnem polju realnega? V realnosti znak desig- nira eno samo stvar in sicer funkcionalnost lastnega nosilca. Tak primer je običajen kuhinjski nož z rjavim, lesenim ročajem, funk- cionalno prirejenim za roko in ostrim jeklenim rezilom I4inkcianal- nost rezanja je enoznačna in je torej resnična funkcionalnost. Drug primer pa bi bil prav tak nož s poslikanim ročajem. Poleg osnovne designacije funkcije, M jo še vedno opravlja tak nož, pa predmet vzpostavlja tudi polje sorealnosti, veeno ali lažne ali resnične. Gre torej za zmes funkcionalnosti in sorealnosti. Sorealnost pa v vsakem primeru izkazuje svojo denotacijsko funkcijo, naj bo ta mnogoznačna ali pa navidezno enoznačna. Tak predmet torej svoji ontično eno- značni sferi funkcionalnosti prišteva še polivalentno denotacijsko vrednost in s tem ustvarja iluzijo, da je tudi njegova funkcionalnost polivalentna, mnogoznačna. Taka funkcionalnost je lažna funkcional- nost in če tak predmet sploh kaj denotira, denotira svojega lastnika kot lastnika realnega kič-predmeta. Za kič predmet v realnosti je torej nujen tak neadekvaten spoj funkcionalnega in kakršnekoli sorealnosti. Seveda pa niso kič-predmeti kombinirane klešče, ki so nasDke več znakov, od katerih vsak designira svojo funkcionalnost. Kič-predmet je tisti znak, ki na izvorno funkcionalnost lepi soreal- nost. KIč-OiDNOS IN Kie-FElNiOMEN O možnih povezavah Za začetek razpravljanja o kič-odnosu je treba zapisati dve preprosti dejstvi. 1. Kot obstaja kič-ipredmet v realnem in sorealnem, obstaja tudi kič-odnos do realnega in sorealnega. 2. Potrebno je klasificirati možne odnose do obeh področij glede na ontično polje estetskega in funkcionalnega. Za estetsko znakovnost je bistvena faza toCmačenja Šele reflek- sija, subjektova racionalna dejavnost, so-ustvari estetsko. Konstatira se čutno, predestetsko, tolmači, soustvarja pa se šele z refleksijo. To je ta nujno antropološka dimenzija sorealnega. Vsak subjektov odnos, ki ostaja zgolj ob konstataciji, tematiki, čutnem, je estetskemu neadekvaten odnos. Vsak tak neustvarjalen odnos je kič-odnos. Eno bistvenih vprašanj, ki se v tem trenutku pojavlja, je, ali kič-predmet vedno povzroči tudi kič-odnos in ali na drugi strani estetski predmet nujno povzroči sebi adekvaten odnos? Umetniški predmet »nosi« s seboj potencialno možnost, da v interakciji s subjektom, ustvari umetniški pojav. To njegovo poten- cialno možnost mu je »dal« ustvarjalec skozi ustvarjanje, menjavo modusa iz realnosti v sorealnost. Umetn-iško delo v trenutkih, ko ni predmet subjektove intencije eksistira zgolj v realnem^ sorealnost pa obstaja zgolj potencialno, kot m-ožnost, da jo subjekt-recipient dani realnosti soustvari. Možnost recepcije je tako po eni S'trani omejena 257 s potencialnostjo predmeta, se pravi в točno določenim stvarjenjem ijstvarjailca., po drugi strani pa je odprta zaradi lastnosti estetske so- realnosti, da je sMajna. Ravno izaradi te slučajnosti sorealnosti je pa tudi samo slučajno in ne nujno, da se potencialnost sorealnosti tudi udejanji, da pride do estetskega odnosa do estetskega. Glede na znakovno to pomeni, da je možen odnos, ki znak tol- mači, prav tako pa je možen tak odnos, ki znak samo konstatira, ne pa tudi tolmači, ki torej ne soustvarja znakovno. Tak odnos do estetskega je kič-odnos. Ožje to pomeni, da recipient dojema predmet zgolj kot tematiko, kot znak za realnost. To hkrati pomeni, da se umietnost konstatira kot designata, gnoseološko. Seveda je tak odnos do estetskega delno onemogočen pri abstraktni umetnosti, kjer ni direktne povezave tematike z realnostjo, kjer je torej gnoseološka pozicija delno onemogočena, nikakor pa ni onemogočeno konstatiranje umetniškega predmeta kot designate. Na druigi sitrani je seveda povsemi mogoč ustvarjalen odnos do kič-predmeta in to tako, da se ta pre'dmet spozna in tolmači kot izrabljena znakovnost. Jezik in strokovnjaštvo Najprej je potrebno ugotoviti razliko med jezikom, ki ontično bazira v realnem, (funkcionakiim jezikom) in tistim, ki bazira v soreal- nem (umetniškim jezikom). Medtem ko prvi gradi iz tradicije pozitiv- no, jo kcit obstoječe dopolnjuje, umetn-iški jezik gradi iz otetoječega tako, da ga stalno destruirá. F4uikeionalni jezik mora biti zaradi funkcionalnosti enoznačen. Ta enoznačnost (designacija) pa je zago- tovljena ravno s tradicijo. Prav tradicija, zasidranost v obstoječem, pa sorealnemu znaku pripiše njegovo izrabljenost. Tradicija mu pri- pisuje neko apriorno resnico, rešitev, ki v recipientovih očeh dobiva vrednost realnosti (čeprav to ni) in v odnosu do te »realnosti« se znakovno enoznačno designira. Ta designacija iluzorno zamenjuje de- notacijo in končni učinek, je videz, da znak enoznačno denotira bit Posledica tega je, da je ustvarjanje estetskega vedno potovanje med Scilo in Karibdo. Potovanje med s tradicijo določenim meta- jezikom znakovnosti posamezne umetnosti in jezikom samega zna- kovnega, ki mora biti vsakič prelom- z vsakim- preteklim in obsto- ječim jeizikom.i3 Nujna je brezkompromisna plovba vTnes, kar po- meni, da v znakovnem sistemu govorita oba. hkrati in da je razu- mevanje in tolmačenje njune sinteze kot ideala nujni pogoj za adekvat-no dojetje estetskega. To zadnje pa pomeni nujnost strokov- njaštva (poznavanje m-eta-jezika znakovnosti) tako pri us-tvarjalcu koit pri soustvarjalcu, če je strokovnjaštvo pri ustvarjalcu predpostav- ljeno celo v zdravi pameti, pa strokovnjaštvo soustvarjalca, se pravi publike, nikakor ni tista lastnost, ki bi se jo (posebno v naši družbi) pozdravljalo, kajti strokovnjaštvo je samo lepši izraz za elitizem — vsaj v umetnosti. Dejanskost strokovnjaštva se najlej^ opazi na fenomenu ab- straktne umetnosti, kjer se strokovnjaštvo praktično izkazuje kot pogoj za dojemanje. To -pa seveda ne pomeni, da bi hiila abstraktna umetnost ontološko drugačna od t.i. tradicionalne umetnosti. Dejansko to pomeni, da so tudi tradicionalno umetnost adekvatno estetskemu dojemali le strokovnjaki. Tako strokovnjaštvo se seveda ne vzpostavlja s formalno izobrazbo, čeprav ta lahko vpliva nanj, pač pa s praktičnim stikom- z meta-jezikom posamezne znakovnosti. Zato pa strokov- njaštvo ni še nikak garant, da se bo umetniški predmet, njegova konkretna znakovnost tudi tolmačila in se tako vzpostavila v so- realnosti. Tudi strokov-njak ima lahko neustvarjalen odnos do po; sameznega estetskega predmeta, tudi strokovnjak lahko vzpostavi kič-odnos, čeprav za razliko od nestrokovnjaka ni na to že vnaprej »obsojen«. Kritika okusa, družbene posledice O'kus je tipično predestetska kategorija, ki pa se na široko upo- rablja tudi pri analizah, katalogih in kritikah kiča.'^ Estetsko se vzpostavi z racio-nalno nadgradnjo ču-tnosti, okus pa ostaja ravno brez te nadgradnje, izpušča zadnjo, za estetsko bistveno fazo. Estetika lahko torej o okusu razpravlja, toda ta ne more biti njena operativna 260 kategorija. Na polju dobrega in slabega okusa ni ujm zmage nad kičem, zato se vanj zatekajo taki, ki jim do zmage ni. Dejansko je goli okus, naj bo že dober ali slab, vedno kič-odnos. Nemoč kategorije okusa se pokaže že v praktični nezmožnosti objektivne specifikacije kaj je dober in kaj slab okus. Vsak človek ima svoj okus, ki temelji na empirični praksi subjekta kot protfanega zasebnika. Okus se formira nezavedno (saj je to bistvo okusa), zgolj naključno odvisno od samega subjekta, a toliko bolj odvisno od danilu socialno-ekonomskih okoliščin. Tako pri subjektu kot profanem bitju. Zgodi pa se, da .tak subjekt dobi funkcijo člana komisije za šund. V tem trenutku se subjekt zave, da je izvrševalec neke sile, ki ga je postavila kot svojo fun'kcijo. Subjekt postane generično bitje, ki ga- določa njegova družbena funk- cija. In njegova funkcija je razsojanje kaj bo in kaj ne bo oproščeno davka na promet Opustimo za zdaj ob strani vprašanje ali je to razsojanje o kiču ali ne). Kot profano bitje bi tak subjekt »razsojal« seveda s pomočjo okusa, toda kot generično bitje se zaveda, da za razsojanje poitreb.uje neko merilo in to merilo svojega delodaja.lca. Ker takega merila, teorije ne dobi, si mora sam ustvariti »teorijo«, ki bo imela videz teorije njegovega delodajalca (v tem primeru družbe) in bo vsaj na zunaj upravičila njegovo funkcijo. Ta teorija kot njegova lastna kreacija je seveda po eni stra.ni določena ravno z njegovim okusom, po drugi strani pa z njegovo predstavo, kaj bi lahko bila delodajalčeva teorija. Ta teorija je zo.pet zmes njegovega okxisa, delo.ma pa teorijo zapolnjuje njegova funkcija, ščitenje delo- dajalca pred nečim. To stanje določata dve posledici. 1. V tem njegovem izvršilnem orodju, teoriji, je jasno vidna praznina (teoretično neosm.išljeno), medcarinska cona, ki je spretno izkoriščena tako, da ideološkost socialno poUtične določenosti vdira v ta brezcarinski prostor, seveda brez naslova, kar tako za vse in seveda tudi za našega ra'zsojeva'ka, ki iz te brezcarinske cone črpa zase primerne ideologeme. Funkcija ideologemov pa je ravno bra- njenje odpošilja. Pred čem se brani, se bo razjasnilo v drugi točki. Mamljivost teh pošiljk se skriva v tem, da to niso nikake teorije (še najmanj kiča) amipak so le spretno nastavljeni pasanti, ki ustvar- jajo videz, da paketi niso bili vsiljeni, da јЉ je subjekt svobodno uporabü. Tako se prvotno lepo zamišljena funkcija branjenja družbe spremeni v funkcijo branjenja neznanega odpošOjatelja. Ta plasirana »teorija« je seveda subjektivni izbor nujno danega, historično do- ločenega materiala. 2. Ker temelji njegova »teorija« zgolj na okusu, saj je zmes njegovih nezavednih empiričnih predpostavk ter ugibanj kaj naj bi bUa teorija delodajalca, subjekt dejansko ne more ločevati kič-predmetov od ostalih. Pri tem je povsem, vseeno kaj bi moral ta subjekt pre- sojati, torej je тееепо ali z nalepko »ni oproščeno davka na promet« etikira nek predmet kot kič ali ne. Kajti v resinici je ravno njegov odnos do presojanega kič-odnos. Lep primer je zgodovina pesmi »Jugoslavija«, ki je bila ob svojem nastanku pred šestimi leti ob- sojena na obdavčenje, danes pa jo prepevajo na ves glas tudi tisti, ki so jo tedaj obdavčili. Ne glede na to, ali je omenjena i^sem že tudi na predmeitnii ra,vni kič-ipredmet, je bl in je odnos komisije do nje .kič- odnos. Tu se jasno zarisuje vdor ideološkega, dejanska »uporabnost« omenjene brezcarinske cone, ki je v resnici edina racionalna podlaga odločitve razsoje\-alca. Toda kaj ko je odposiljatelj neznan. Znane pa so posledice dejavnosti odpošiljatelja. Ker član ko- m.isije »razsoja« po okusu, torej neracionalno, je torej brez najmanjših ovir zma.nipuliran s pošiljko, ki se mu ponuja v medcarinski coni. Ravno njegoiv ikič-odnos do predmetov nudi možnosti odpošiljatelju paketa, da je dejansiko o-n tisti, ki razsoja o tem. pred čemer je treba zavarovati družbo. Ta pa seveda razsoja po tem, če je tisto neva-mo njemu. To pa je dejstvo, ki smo mu v svetu priča že od prvih zametkov razredne družbe. Vsaka vladajoča struktura se je borila za ohranitev oblasti predvsem s tem, da je izkoriščala in seveda podpirala kič-odnos povsod, kjer ji je to lahiko koristUo. Uradno seveda ni podpirala kič-odnosa pač pa dober okus svojih podložnikov. 259 Kič-odnos v realnem V realnem obstajata dve možnosti vzipostavitve kič-odnosa. Prva temelji v tem, da tudi v realnosti obstajajo sittiacije, ki ontično temelje v znakovnem, zato se v njih realnost dotpolnjuje s specifično sorealnostjo — ilunkcionalna znakovnost, signal pa je nadgrajen v estetski znak. Ena takih situacij je erotika in izraz »umetnost lju- bezni« je povsem na mestu. Toda vsaka redukcija teh situacij na goli phisis, na zgolj signal, pomeni ontično degradacijo v kič-pojav. Vedno kadar erotika izgubi značaj igre, duhovno dimenizijo, se iz znakovnega sistema spremeni v goli signal telesnosti, v kič-odnos. Kič odnos pa se lahko vzpostavi tudi do ontično funkcionalnega. To se zgodi vedno, kadar se predmet »uporablja« glede na funkcijo, ki ni njegova realna funkcija. To je na primer lovska puška v sobi človeka, ki ni še nikoli streljal. Punkcija puške v tem primeru ni streljanje pač pa o'značevanje družbenega položaja lastnika, njegovega dobrega okusa, ali česarkoli dragega. Tu se zelo ilustrativno povezuje lažna znakovnost na predmetnem nivoju in pa hkrati kič-odnos kot sprevržen odnos do znakovnega — funkcije. Funkcionalizem in avantgardnost Funkcionalizem nasplošno ni nikako nasprotje kiču. Tako nas- protje je bil le v svoji avantgardni pojavnosti, v času Bauhausa in prej, ko je bil kot tak nesprejemljiv za množice. Toda tako je z vsako avantgardo. Namreč, kolikor je avantgarda omejena samo na ozek кгоф elito, to pomeni, da je lahiko v kič odnosu z njo samo tisti omejeni krog ljudi. Zaradi omejenih pripadnikov ta možni kič-odnos ni nikoM odnos mase. Šele ko sie avantgarda skozi modo ali kako drugo popularizacijo prebije do mase in s tem. običajno preneha biti avantgarda, šele tedaj njen »stil« daje možnost ma- sovnega kič odnosa. Seveda je pot vsake avantgarde drugačna, različna je pot popularizacije, različen je čas »upiranja«, toda vsaka stvar je zato, da premine. Pri popularizaciji se je v tem stoletju izkazala za uspešno preidr vsem moda. Moda je bila običajno prva stopnja, ki je visaj delno ublažila radikalne težnj'e kake avantgarde. Moda je običajno raz- širila krog pristašev iz ozkosti umetniških ustvarjalcev in elitno — strokovnjaške inteligence na finančno oligarhijo, smetano družbe. Ta je potrebovala ekstravagantnost a seveda ne v tako nerazumi- Ijivi obliki, kot jim jo je ponujala izvorna avantgarda. Nadaljna stopnja je potem sprejem seveda že dodobra prirejenih in urejenih novosti v širših množicah. Na podoben način je tudi buržoazija na svojih začetkih avant- garda. Toda v trenutku svoje politične dejavnosti, ko je imela za seboj že masovno podporo, se je njeno revolucionarno bistvo prelevilo v defenzivni položaj, v institucionalno obrambo lastne institucije, v obrombo obstoječega. Ravno boj. proti obstoječemu kot značiilno-st avantgardnega obdobja, ^&ebno v celi plejadi avantgard v 20. sitoletj-u, je po ©ni strani praktična realizacija Marksove vizije prihodnos'tà, po drugi .strani pa možni način borbe proti kiču. Toda tako pozitivno ocenjevanje obdobja avantgard nas ne sme zavesti v slepo hvalo. Blitnoist vseh teh avantgard je onemogočala, da bi svoj. pozitivni zgled prenesle v masovnost, torej splošno priznavanje njihove prakse. Ka- kor hitro so se njihove ideje popularizdirale, so postale fosilni ostanki preteklosti. Izjema je edino avantgarda Okto-bra v S-Z od leta. 1918 do 1924 s propadanjem tja v trideset.a leta. To obdobje je kot kaže edi- no uspelo združiti avantgardnost z masovnostjo, toda »naravni« tok gibanja je bil na silo pretrgan, tako da lahko samo ugibamo o njenem nadaljevanju. Ira navsezadnje -ni le avantgardnost tista, ki izpričuje boj proti obstoječemu. Tudi sama umetno.st, produkcija zniakovnega v soreal- nem, nujno izpričuje boj proti tem.u, kar že je in je bik>, saj je to eden od njenih pogojev. Marxova trditev, da je umetnost ustvar- jalnost par excelence in kot taka paradigmatično stanje prihodnosti, je torej povsem na mestu. Na drugi strani pa je danes prav ikič-odnos tisti, ki je pravi pandan realnos.ti, ne nazadnje tudi s svojim principom odtujenosti. Splošna pasivnost današnjega človeka, ujetega v stehnicizirani svet, ki mu praktično ne dopušča več 260 skoraj nabeine uistvarjalnosti v delu, se seveda kaže tudi v njegovem odnosu do umetnosti in do tistega, kar mu ta i&ti svet ponuja v »umetniških« oblikah, ki so že vnaprej preračunane na kar najmanjši ustvarjalni napor. Na drugi strani pa zahteva umetnost v svojih iskanjih vedno novih jezikov tudi vedno večje napore in tako se zdi, da še nekaj časa ne bo prave povezave med obema bregovoma. FUm in reprodukcija Najprej je treba onemogočiti morebitni nesporazum, ki pa mar- sikdaj ipovsem neupravičeno dobiva vrednost resnice, da je vsaka niiasovnoet že tudi nujno kič. Iz vsega do sedaj povedane^ je jasno, da sama masovnost nima nobene neposredne zveze s kič-pojavom/ čeprav na drugi strani drži, da večino današnjih masovnih umetnosti (medijev) opredeljuje ravno kič-odnos. Tako napačno je film kot miasovno umetnost opredeljeval tudi Walter Benjamin v svojem, eseju »Umetniško delo v časui svoje tehnične reprodukcije«.'' Res je. da Benjamin v tem. eseju ne govori o kiču, je pa tudi res, da film kot tehnično reprodukcijo diskreditira. Ali sta film kot reprodukcija in re.produkcdja sploh, kot pogoj masovnosti res manjvredna ali celo kič-predmeta? Načeloma nobena tehnična reprodukcija na estetskem predmetu ne naredi nobene spremembe. Pri knjigi je to splošno priznano, zatakne pa se že pri sliki. Toda tudi na tehnično dovršeni repro- dukciji slike v samem sorealnem, znakovnem ni nobene spremembe glede na original. Gre samo za spremembo nosilca, materialnosti. Toda če ima subjekt do take reprodukcije odnos kot do lepega dodatka k pohištvu, oziroma kadar tak predmet ne deluje več v sorealnem pač pa v realno funkcionalnem, tedaj se vzpostavi kič- odnos in kič-pojav. Toda krivda tu ni na strani objekta, pač pa na strani subjekta. Prav tak odnos bi subjekt lahko vzpostavil z originalne sliko. Ker so v praksi ravno reprodukcije sli.k (zaradi cene) najlaže uporabljive za zadovoljitve kakršnihkoli potreb razen estetskih, tudi v resnici ravno one največkrat nastopajo v kičpojavu tehničn'ih re- produkcij. Zato zdrava pamet povsem napačno tako reprodukcijo poj- muje kot kič,, čeprav je .krivda samo na njeni strani. Film pa prvič sploh ni taka, ampak povišem specifična repro- dukcija. Glede tega sta povsem enaki grafika in fotografija. Film je reprodukcija samo toliko, kolikor pojmujemo kot original igralčevo realnost eksistiranje pred kamero, kot kopijo pa svetlobni zapis v filmski kameri. Nikakor pa se ne more reči, da je filmski trak, za.vrten v kinodvorani, reprodukcija tistega, ki se je vrtel v fiknski, kameri, kajti tudi njuna materialnost je ontično povsem na istem nivoju. FKm kot specifičria soreaina znakovnost je ontično povsem neodvise-n od svoje fizično realne predpostavke. Kolikor film izkazuje pravo znakovnost, sorealnost, je to estetski predmet tudi ne glede na tematiko. Tu pa se pojavlja zanka, v katero se je film tudi ujel in ki ga je pripeljala na slab glas. Zaradi svoje tehnične zmožnosti reprodukcije realnosti, saj lahko hkrati piroducira tematike vseh umetniških vrst, se film napačno dojema kot reprodukcijo realnosti. V tem film prekaša najbolj mi- m,etična obdobja, vrste in zvrsti umetnosti. In v svoji zgodovini je fito na žalost tudi do kraja izrabil to svoj.o »prednost«., saj so naravnost smešno redki institucionalni filmi, ki ne bi igrali ravno na karto podobnositi z realnostjo. To seveda ne pomeni, da ti filmi niso utemeljeni v sorealrjem, ker to v glavnem so, pač pa to praktično pom.eni, da so naučili publiko gledati in »presojati«, jih ravno po tej mimetičnosti, za e.stetsko bit povsem, nebistveni sestavini. In vsako sprejemanje filma kot zgolj tematiko realnosti je kič-odnos. Dan^, ko je odnos do filma zabredel že resnično porazno nizko in film še vedno vztraja pri svoji maniri, bi bil potreben neznanski napor, totalna demistifikacija te lažne filmske realnosti, da bi nekoč tudi »klasične« filme gledali kot estetski predmet. Ta napor pa danes ponuja edino neinstitucionalni filmi, ki p« v današnjih tržnih pogojih nima nobene možnosti za prodor na širše tržišče in vzgojo širše publike. 261 Vrednotenje Za konec bi človek pričaikovai ovrednotenje kiiča. Z estetske plati, z njegove ontološke pozicije nasproti umetiiosti je bU vrednoten že od vsega začetka kot lažna umetnost. S tem; da ta lažnost deluje le v poljiu estetskega, lažno sorealnega, pa še vedno ostaja odprto vprašanje realne, se pravi etične vrednosti kiča. Konkreten odgovor tako kot v estetskem tudi v etičnem ni mogoč brez konkretne analize pojava in okoliščin. Nikakor ne velja, da je kič-pojav že kot tak etično negativeni, kot na primer ni veljalo, da predmet, ki izpričuje svojo predmetnos,t kot kič-predmet, tudi v viseh primerih' vzpostavlja kič-odnos in pojav. Ne da hi se kaj obširneje spuščal v etično vrednotenje lahko rečem, da je kič negativen pojav v vseh primerih, ko je izkoriščen kot sredstvo za dosego kakršnihkoli estetskemu ali funkcionalnemu tujih ciljev. Kakršnihkoli zato, ker tako izk-oriščanje vedno temelji na nezavednem kot bistveni značilnosti kič-odnosa. To nezavedno pa je udobna pot za vse, ki skušajo prikriti nekaj, kar bi se skozi zav^edno razkrilo. V toliko je kič ideologija in kič-predmet njen agitator. Ne trdim, da je tako izkoriščanje kiča edini pogoj za njegovo etično diskvalifikacijo, trdim samo, da ima ravno ta dimenzija danes sve- tovne razsežnosti, da je simptom svetovnega družbenega stanj'a, da je ideološka osnova ekonomsko političnih strujanj. Andrej Drapai I Max Bense: Estetika, Rijeka 1978 (Aesthetica, Baden — Baden 1965) pred- vsem njen prvi del. г ibid, str. 19 3 ibid, str. 22 t ibid, str. 32 5 ibid, str. 37 e ibid, str. 38 7 ibid, str. 25 8 Ludwig Giesz: Fenomenologija kiča, Beogradski izdavačko-grafičkl zavod 1979. str. 11 s M. Bense, str. 48 10 Ibid, str. 19 II »Svakim estetičkim procesom dominiraju funktori, koji rađaju znakove. Oni troše i mijenjanju realnost dajuči joj moduse večeg intenziteta.« М. Bense, str. 53. 12 Lep primer je »Vodnik po razstavi kiča«, ki jo je leta 1971 pripravil Slo- venski etnografski muzej. Kič — vodnik po razstavi, Ljubljana 1971. 13 Tudi to je vzrok za dejstvo, da se umetniškega jezika kot sorealnosti ne da formalizirati. Vsak nov znak postavlja na laž vse prejšnje. To je razlika od funkcionalnega jezika. Naslednji tak vzrok je slučajnost sorealnosti. 14 Kič — vodnik po razstavi, predvsem 5. in 6. stran. 15 O tem več v: Vera Horvat Pintarič: Od kiča do vječnosti, Zagreb 1979, od strani 15 do 45. 1« Walter Benjamim: Eseji, Nolit — Beograd 1974 LITERATURA: Poleg že omenjene v opombah še: Abraham Moles: Kič, Gradina 1973 (Pariz 1971, München 1971) 262 Hans Mayer* LEPORELL.O** Kot predstavlja Don Juan nasploh silo, tako je to vidno tudi v njegovem odnosu do Leporclla. Ta se čuti pritegnjen k njemu, od njega zasvojen, vanj se utopi in postane zgolj orodje volje svo- jega gospodarja. Prav ta temna, neprosojna simpatija naprav- Ija Leporella za glasbeno osebo, in povsem na mestu se nam zdi, da se ne more iztrgati/odtegniti Don Juanu. (Soeren Kierkegaard, Entweder-Oder) Kaj bo Z nekdanjim famulom Wagnerjem v prihodnje, ko je Faust odšel od tod v visoki starosti in kot mogočen gospod in ga je odrešilo, pogodbi s hudičem navkljub, večno-žensko, tega si ni težko zamišljati. Že zdavnaj je na akademski lestvici stopil na mesto svo- jega mojstra, /na mesto/ mračnega sinu mračnega častivredneža. Tu- di Wagner je spoznal mračnost življenja in mišljenja. Razvidno je to pri njegovem početju stvarjanja lutke-človečka /Gliedermaennleins/, čeprav je pri tem neičoliko sodeloval tudi hudič. Tudi profesor Wag- ner ima faustovske poteze. Goethe je med svojo potjo od pra-Fausta k prvemu, nato k drugemu delu tragedije moral kot dramatik dou- meti, da lahko s famulom zastavi več kot le študentsko šalo o mno- govednežih, ki jim je življenje tuje. Ni si privlekel Faust brez raz- loga prav tega f amula in si ga izbral za družbo. Wagner je še en- krat Faust; sčasoma, pozno sicer, je še sam okužen s faustovsko bo- leznijo »samopomagaštva /Selbsthelfertums/«: med velikonočnim sprehodom se mu je še ježilo zaradi nje. Tudi njemu je slednjič pri- raslo nekaj kot druga faustovska duša. Tako mu uspe, brez mojst- rove genialnosti, in tudi v povsem spremenjenih časih, da se ohrani naslednikom kot tip. Temu je že tako, kot je bilo razloženo, ko smo ga hoteli označiti: »Famul Wagner je zasnoval po uspešni kreaciji homuncula brave new world. Pozitivistična tehnologija, sociologija in psihologija so dorasle vsakemu Prometieju ali Faustu, s tem da skrbe, da se ne more reproducirati noben Faust.« Z Leporellom je tako ob Don Giovanniju kot s famulom Wag- nerjem ob doktorju Faustusu. Leoporella smemo razumeti kot figu- ro prekoračitelja meja. Natančno je to analiziral Kierkegaard. Tudi Don Giovanni si ni izbral kateregakoli učenega in potrpežljivega partnerja med neštevilnimi možnimi domestiki, temveč prav tega: Leporella.' Ime Leporello lahko izvajamo, kakor opozarja Wolfgang Hildes- heimer^, iz italijanske besede, ki označuje zajca. Lahko da je pove- zano tudi z lepore, torej z »vedro šalo«. Ime si je izmislil bržda da Ponte. Pri Tirsu de Molini imamo Catalinóna, Molièrovega Don Juana je spremljal Sganarelle. Obstranci /Außenseiter/ in njihovi hlapci /Knechte/. Izprva je nastopal famul Wagner ponižno, plah in boječ je ostal še celo pri magičnem eksperimentu. Kljub temu je prišel s tem na- činom /bivanja/ do sijaja in ugleda. Tudi Leporello je boječ. Njegove žlobudrave osminke sprem- ljajo Don Giovannijevo bojevanje z donno Anno; govorni tempo se celo stopnjuje, v andante, medtem ko komtur izkrvavi. Tudi v 15. sceni drugega dejanja, ko je vstopil Kamniti gost, poizkuša Lepo- rello, ki je zlezel pod mizo, komentirati zase osamljeni in počasni pogovor med mrtvim in razuzdancem. Pred Leporellovimi očmi se demonstrira, da obstajata tostranstvo in onostranstvo, torej tudi ne- bo in pekel. Kljub temu poizkuša, da bi zase obvladal položaj z iz- kušnjami iz tostranstvai, družbene konvencije. Don Giovanni naj bi razložil svojemu gostu: nima časa, oprostite (tempo non ha, scusa- te!) /Ojoj, ojoj, nima veliko časa!/. Tukaj le še malo spominja na našobljenega domestnika in prežalca pred vrati palače, ki mu je za- dosti in hoče sam igrati gospoda. Kabinetnež dr. Wa^er se je spre- menil in se vendarle, na svoj poseben način usposobil za faustovsko 263 nasledstvo. Leporello se na začetku predstavi kot hkrati boječ in drzen. Zasanja sebe v vlogo Don Giovannija: seveda z omejenim jamstvom. Ko je peklenski zbor privršel tudi do LeporellovLh ušes in je peklenski ogenj mučil Don Giovannija še pri živem telesu, je prenehalo tudi služabnLkovo žlobudranje: v počasnih četrtinskih no- tah je kot komentator spremljal krike bolečin v d-mollu kaznovane- ga razuzdanca. Pretres učinkuje na Leporella tudi še pozneje. V allegru assai zaključnega seksteta poje pazljive četrtinke v tričetrtin- skem taktu, da bi prihitelim maščevalcem .sporočil, kaj se je zgodi- lo. V žlobudranje zaide samo še enkrat, ko sporoči: sedaj bo odhi- tel v najbližjo oštarijo, da se tam z novim in boljšim gospodom (pa- drón miglior: najbodjši) /Jaz pa pojdem v oštarijo/ /boljšo siužbico iskat./ dogovori za posel. Torej vendarle sam ne bo igral gospoda, temveč bo še naprej zgolj služabnik. Ves vrl se, v natančno istem tempu in z enakimi razpotegnjenimi notami farizejstva, pridruži ob- sodbi, ki mora po poti v pekel pridati še moralno ogorčenje. Ob vseh pričkanjih med gospodom in služabnikom, ob Leporel- lovih tako rekoč ritualnih odpovedih, ki jih takoj, ko se mu ponudi nekaj denarja in enkrat celo gospodova dobra beseda, umakne, je obstajalo nekaj skupnega vsemu disensu navkljub. Leporello je stal, kljub vsem zagotavljanjem o nasprotnem, skupaj z Giovannijem zo- per ves ostali svet. šele z nastopom Kamnitega gosta so se poti lo- čile. Leporello je zastavil zvezo z Giovannijem le za tostranstvo. Ta- ko bi želel služabnik obdržati gospodarja v tostranstvu. Ko izvrši Giovanni že kdaj s svojim »No« ločitev od krščanskega sveta spo- kore in kesanja, ga poizkuša Leporello boječe in goreče vendarle prepričati za »Si«. Don Giovanni z omejenim jamstvom. II Liki služabnikov so pri Mozartu boječi. To velja tudi za Pedril- la v »Begu iz seraja«, ki se v trenutku nevarnosti opogumlja tako, da si prigovarja: »Samo boječa buča ima srce v hlačah.« Pri Leporel- lu se drznost in kljubovalnost sunkoma prevračata v boječnost in jokavoat. Papageno, slednjič, se boji vsakogar in vsega: kraljice No- či, itreh dam, zlega Mavra, kače, Sarastra in njegovih svečenikov, pa tudi navadnih junaštev princa Tamina. Zaupljiv in brez strahu se izkaže le pri Pamini. In nato seveda pri ženički Papageni, po ka- teri hrepeni. Takšno zaznamovanje plebejskega sveta v Mozartovem glasbe- nem gledališču je pripadalo konvenciji vseh dvornih dramaturgij. V Shakespearovih komedijah kot pri Calderónu sta se svet gospode in svet služabnikov — tudi stilistično in jezikovno — znašla strogo ločena med seboj. Šele pri Molièru dobe služabniki izrazitejši in po- zitivnejši izraz, ker si lahko meščanski francoski komedijant in dra- matik pod varstvom kraljeve vsemogočnosti dovoli, da razkrinka vso prevzetno avtoriteto fevdalne gospode in jezuitov s polnim po- rogom. Sganarelle postane zlohoten in na videz omejen besednik /Sprecher/ uma zoper zlaganega razuzdanca in hinavca Don Juana. Šele kraljeva zapoved razkrije resnično pobožnjakarskega zahrbtne- ža Tartuffa. Vendar Mozartovih plebejcev ne moremo zadovoljivo razložiti zgolj s še zmeraj učinkovito konvencijo, ki je ni omajal niti meščan- sko-dvorni kompromis pr osveti j enega cesarja Jožefa. Nekaj preosta- ne. Kmet Masetto v »Don Giovanniju« ni niti boječ niti servilen. To postane jasno, če primerjamo Leporella in Masetta. Mozart, ki si je natančno predstavljal vsakokratni topos tonalitet in njihovo čustve- no vrednost, je predstavil njuno kljubujočo vzkipelost s F-durom. Leporello z zadržanim tonom govora in v jasnem F-duru v introduk- ciji prvega dejanja »Don Giovannija« oznani, da hoče zdaj sam igra- ti gospoda. Natančneje povedano v italijanskem jeziku: plemeniteža. »Voglio far il gentiluomo, e non voglio più servir.« /V slovenskem prevodu le: Ne, tako ne bo držalo/ /nočem biti več lakaj,/ /ne, ne, ne, ne, nikdar več lakaj!/ Ko si je to se nekajkrat zatrdil, ostane še ne- kolikanj, ob tem pa zmeraj hitrejši, na F. A navzdol do njega pri- dre roipot, zdi se, da se najavlja boj, virtualni plemenitež zbeži urno v mrak. Vse skupaj je bilo le nekoliko gneva. Kmet in ženin Masetto je v tem drugačen dečko. Tudi njegova arija (št. 6 allegro di molto, alla breve) je v F-duru. Jasni in krepki 264 akordi, ki naznanjajo Masettov le iztežka obvladani gnev: »Ho capi- to, signor, si.. « /Saj razumem, da, gospod!/ Gnev in posmeh. On ve, koliko velja Giovannijevo viteštvo. Sodeč po besedah mora storiti, kot da o njem ne dvomi: »Cavalier voi siete già, dubitar non posso offè.« /Kavalir ste velik, vem/ /kdo bi dvomil še o tem!/ V njegovem glasu je F-dur prešel neopazno v d-moll, ki je tako usoden za Don Giovanni j a. Ш V tej drami giocoso določa Leporellovo vedenje samo konstela- cija glede na Don Giovannija in na Masetta. To lahko preseneča, kajti zgolj naključje uvede v igro v sedmem prizoru in v šestosmin- skem taktu živahno svatovske družbo. Očitno sta Giovanni in Lepo- rello morala narediti nekaj ovinkov, da bi se izmaknila ihtavi Elvi- ri in se brez poraovnih prepirov vrnila v dvorec. Dogodivščina' z .mla- do kmetico in nevesto Zerlino, ki jo gospod in služabnik tako dra- go plačata, nikakor ni bila vračunana: kot na primer Giovannijev hitri ljubezenski akt s spletično donne Elvire. Kar vzburja Giovannija ob pogledu na ljubko deklico, je znova možnos.t, da igra vs'iljivca in da lahko 'zmoti mir med ljudmi, ki si med seboj zaupajo. Don Juanova pot je dosledna: od motenja miru v življenju do motenja/nadlegovanja mrtvih. Nenaden adagio s spremljavo pihal, s čimer ->La Statua« pretrga gneven spopad in žlo- budranje med Giovannijem in Leporellom, se začne prav v trenut- ku, ko Giovanni prevaranemu služabniku sladostrastno poroča o do- godivščini z njegovo nekdanjo ljubeznijo in na Leporellovo ogorčeno vprašanje: ampak če bi bila sama služabnikova gospa, ki bi jo Gio- vanni mogel objeti, ker bi mislila, da je njen mož, zna odgovoriti zgolj s smehom: »Meglio ancora« /Toliko bolje!/ Na, toliko bolje! Smo tik pred izbruhom katastrofe: pogovor se dogaja že na po- kopališču. Hkrati se s takšnim razuzdančevim poročilom znova znaj- demo sredi ekspozicije »Don Giovannija«. Takrat prevara donne Anne: načrtovana in izpeljana, da bi se motilo mir med zaročence- ma Anno in Ottaviem in da bi se (tako rekoč kot Ottavio) posedo- valo strogo vzgojeno dekle iz visokega plemstva. Tokrat — le v po- ročilu, ne prikazana na sceni — prevara deklice, ki jo Leporello še zmeraj ljubi, čeprav jo je zapustil. Tako rekoč Giovannijeva preva- ra neke Elvire iz sfere služabnikov. Samo, Zerlina ni nikakor ljubica iz sfere služabnikov in Maset- to ni razuzdanec niti plemiške niti služabniške baže, temveč pono- sen španski kmet in moški. On tudi ni sam, kot je Leporello, mla- denič iz ljudstva, ki se je vzdignil v plemiškega domestika. Masetto ima med kmeti prijatelje. Z njimi nastopi med akcijo maščevanja, da bi nekam zapodil finega gospoda, »indegno cavaliere« /Brezčastna baraba!/, kakor jasno sporoči domnevnemu Leporellu, ki je dejansko Giovarmi. Temu lahko mirno verjamemo. Masettova globoka častnost je učinkovito postavljena proti plemiškemu cinizmu Giovannija in njegovega plebejskega posnemalca. Masetto imenuje zapeljivca nič- vrednega plemeniteža. Giovanni (kot Leporello) ga vzpodbuja, naj nadaljuje s sramotenjem, s tem ko sebe (kot Leporella) imenuje ne- pridiprava. Zakaj bi Giovanni ne imenoval sebe »briccone«? To je moralno ovrednotenje, ki razuzdanca ne moti. /V slovenskem prevo- du libreta teh delov pogovora ni v tej obliki./ Vendar Masetto ne povzame besede nepridiprav, temveč ima pripravljeno drugo, boljšo oznako: »Quell' uom senza onore.« /Don Juan (kot Leporello): Res je malopridneža! Masetto: Brezčastne ba- rabe!/ Ničvreden in brez časti. Tak se pokaže plemiški libertin kmeč- kemu fantu. Tudi Leporello je po mnenju nekega Masetta, neke Zer- line ničvreden in brez časti. Za dunajsko uprizoritev »Don Giovanni- ja« Mozart teksta in partiture praške praizvedbe ni razširil le z ari- jama Ottavia in Elvire, temveč tudi z recitativom in duetom Zerline in Leporella /slovensiki prevod libreta .tega ne vsebuje/. Tukaj ni več nežna nevesta, vaška deklica, ki jo je mogoče zapeljati s plemiškim sijajem. Zdaj je Zerlina gneva polna maščevalka omadeževane časti: najsi je bil Giovanni ali Leporello. Duet v C-duru (št. 21 a) nikakor ni šaljiv, temveč zlohoten v maščevalnih sekvencah, ki jih Zerlina odlajna tako rekoč skoraj nezavedno; pokaže pa tudi Leporella, uklenjenega, privlekli so ga noter za lase in mu groze z nožem, v 265 resnično smrtnem strahu, še v svoji ariji v G-duru (št. 20) je lahko upal, da bo razcepil združene nasprotnike in jo tako popihal. Kar mu je tudi uspelo. Tokrat pa ima opraviti samo z mlado kmetico. Zdaj gre za življenje in smrt. Obstaja očarljiv tekst Theodorja W. Adorna o Zerlini.' Ker se zdi, da ima Adorno oči le za »... bujne plave čope... vedre modre oči... ljubek zavihan nosek...«, mora podcenjevati Masetta. Nič več Španije ali, če upoštevamo jezik, Italije. Nekakšna pastelna slika: inspiracija zanjo je predvsem gracioso Zerlinine arije v C-duru (št. 18). »Na sliki Zerline,« tako pojasnjuje Adorno, »obstaneta ritma rokokoja in revolucije. Ni več pastirica in še ni citoyenne. Pripada zgodovinskemu trenutku med obojim, in na njej vzide za hip humanost, ki je ne bi krnUa fevdalna nuja in bi bila zavarovana pred me- ščansko barbarskostjo'.« Gotovo tudi Zerlina, kot celotno Mozartovo gledališče po »Begu iz seraja«, pripada družbenemu trenutku viharništva. Adornova pri- merjava, ko pridruži Zerlino tako rekoč Frideriki Brion, torej Goet- hejevemu viharništvu, pa ni točna: zavračata jo da Pontejev zaris značajev in tudi glasba, ki jo dodeli Mozart Zerlini, predvsem v ve- likih ansamblih maščevalcev, in še posebej v tem zveženem duetu z Leporellom, ki v ničemer več ne spominja na delni konsens v prvem duetu z Giovannijem. ¿enska-citoyenne? AJi, ne, vendarle kmetica, ki ve, kam sodi. Prav v budoarju tako zapeljivega dvorca ne podleže zapeljevanju. Ko ve Zerlina zagotovo, da je nabriti domestik Leporello uklenjen, odhiti, da seznani o tem Masetta. Kar načrtuje zanj /Leporella/, ko- majda še spominja na kakšno pastirsko sceno. Poskrbljeno je tudi za to, da je ujetnik nadzorovan. Nastopi kmet; tudi ta se ne da o- mehčati. še odgovarja ne. Slednjič se verolomnemu plebejcu posre- či raztrgati vrv in uiti skozi okno. V recitativu, ki pripravlja beg, kliče preplašeni imitator svojega gospoda boga tatov Hermesa: »E tu Mercurio, protettor de' ladri proteggi un galantuom...« Лп ti, Merkur, zaščitnik tatov, ščitiš poštenjaka.../. Tudi Leporella, kakor Don Giovannija, ne prizadene, če velja za nepridiprava. Oprijel .se je njegove strani: proti Masettovemu svetu in s tem tudi proti sve- tu svojega izvora. In kaj je s to zamenjavo^ dobil? Blodno upanje, kot dokazuje priklicevanje Merkurja, da je postal vsaj »galantuomo«. Tudi deluje tako. Medtem ko si daje Giovanni, kot skrunitelj miru, opraviti z Zerlino, si daje Leporello enako opraviti s kmečkim de- kletom. Solidarnost z Masettom? Z najhujšimi sovražniki, ker jih je izdal kot renegat? še naprej se moramo držati Don Giovarmija. Zai- četni F-dur, v katerem se Leporello namer j a, da odpove službo, in Masettov F-dur, ki v »signorju« ni prepoznal le zapeljivca, temveč tudi družbenega sovražnika, ki ga hoče ubiti, ne da bi ga skrbele posledice, se razkrijeta kot skrajnje nasprotni poziciji. Z Masettom je tonaliteta usklajena, pri Leporellu je lažnjiva. IV Tudi služabnik Figaro, nekdanji faktotum velikega sveta Seville, napove boj gosposkemu svetu v F-duru. Soočenje Figara in Lepo- rella je nujno za razumevanje relacij med svetom gospode in svetom služabnikov v Mozartovem gledališču. Ne da se ju zajeti s preprosto formulo. Najprej je tu razlika med spevoigrami /Singspiel/, torej »Begom« in »čarobno piščaljo«, in italijanskimi pravimi »operami«. Tudi tukaj moramo razlikovati med Mozartovim tesnim dramaturškim sodelovanjem z Lorenzom da Pontejem, kompozicijo »Idomenea« po konvencionalnem libretu go- spoda abbata Verasca, dvornega kaplana v Salzburgu in spoprijate- Ijenega z Leopoldom Mozartom, in slednjič delom »Clemenza di Ti- to«, tem poznim delom; niso bile neupravičene besede o libretu te- ga dela, iz neke šestdeset let stare knjige tekstov izpod Metastasieve- ga peresa (avtor je bil že sam devet let mrtev): v celoti je bil »re- likt« že ob svojem nastanku.^ Tudi znotraj zvrsti, nemške spevoigre in italijanske opere, se razhajajo od dela do dela drugače gosposke scene z obrisi sveta služabnikov. Beg iz seraja se še najbolj približa misli meščanskega razsvetljenstva o enakosti. Ni zgolj Bassa Selim, ta predhodnik Sa- rastra, tu še brez glasu, ta, ki sme igrati tako rekoč vlogo plemenite- 266 ga divjaka, prav gotovo vlogo tavrskega kralja Thoasa iz Goethejeve »Ifigenije«. Očitno je bila to Mozartova volja, ki je v pismih očetu izčrpno poročal o svojem sodelovanju pri nastanku libreta »Bega«. Gospodarica Constanze in z njo ujeta služabnica Plavolaska sta si sicer zoperstavljeni v glasbenem izrazu: Plavolaski ni treba peti »mučeniške« arije /tako imenovane zaradi vsebine/; samo da razli- ke v glasbeni in dramaturški označitvi ne ustrezajo ostrini stanov- skega razlikovanja. Celo v razmerju med Belmontom in Pedrillom so mnogo bolj izdelane razlike v resnobnosti in moškosti, kot pa ti- ste, Id bi naj bile domnevno tipične za vedenje gospodarjev in slu- žabnikov. Da je Mozart odpravil socialne razlike celo med glasovni- mi značaji, tako da sta vpleteni samo dve sopranistki in dva tenor- ja: skupno soočeni z bufoneskim basom Osmina, vse to ima le na videz opraviti zgolj z zvočnimi predstavami. Za tem je moči prepo- znati enakost. Gre za dramaturgijo razsvetljenstva v glasbenem gle- dališču. Očitna je vzporednost z Lessingom. Med »Minno von Bernhelm« iz 1767 in »Begom« iz 1782 je petnajst let. Ujemanj v jezikovnem in socialnem ravnanju med gospodično von Bernhelm in spletično Franzisko, celo — vključno z vojaško skupnostjo — med majorjem von Tellheimom, njegovim častniškim dečkom in njegovim straž- mojstrom in med pari gospodarjev in služabnikov pri Mozartu ni mogoče spregledati. Povrh je Mozart, s tem ko predstavi Constanze kot Angležinjo, izrecno poudaril element demokratske človeške zbližanosti, da bi podčrtal kontrast z absolutnim gospostvom Basse in eksotičnim su- ženjskim svetom. Kar je poudaril Georg Lukács v eni poznih in lepih analiz »Minne von Bernhelm«, velja tudi za finale »Bega iz seraja«: »To je razsvetljenska pravljica o nujni končni zmagi uma, ki je postal lju- bek.« V skladu s tem dodaja Lukács: »Ta svetovni nazor /Weltan- schauung/ povezuje Lessinga z Mozartom. Njuna sopripadnost je globoka in splošna.«® Ali smemo govoriti o Mozartovi nadaljnji izpolnitvi te družbeno- glasbene dramaturgije? Kopičijo se nasprotni primeri. Mozartovo poslednje delo za glasbeno gledališče, znova nemška spevoigra, skrat- ka, »čarobna piščal«, dozdevno dokazuje nasprotno. Tamino in Pa- pageno imata različne stilne ravni: v načinu mišljenja in izražanja, jezikovno in glasbeno. Papageno ni sprejet v gosposko (in moško) skupnost posvečenih in je zato blaženo vesel. Sicer sme tudi Pami- na pripadati dotedanji moški zvezi; samo to ustreza njenemu polo- žaju kot tudi prikazanemu ravnanju. Naj zato »Čarobno piščal« razu- memo kot preklic načela egalitete v »Begu«? Prej bi bilo za premi- sliti, da je imel Mozart pred očmi vsakokratno »pričakovanje« ob- činstva. »Beg« je bil napisan za cesarsko-dvorno gledališče. Schi- kaneder pa je bil družbeno malo cenjen človek iz predmestja. Nič manj se med seboj he ujemajo družbene relacije v tistih treh operah, ki jih je Mozart ustvaril skupaj z da Pontejem. Su- sanna in grofica: še najbolj nas spominjata na oblike občevanja med Minno in Franzisko, Constanze in Plavolasko. Sicer pa je sedanja grofica Almaviva, nekdanja varovanka dr. Bartola, gotovo meščan- skega rodu. če upoštevamo celotno področje gospostva in podložništva pri Mozartu, nam fenotip Leporello postane prepoznaven, ko ga posta- vimo v nasprotje tako z Masettom kot z vseuporabnim Figarom. Fi- garo je osamljen; Leporello govori stalno o svojem gospodu in z njim, celo če je sam. Figarovi monologi v prvem in četrtem deja- nju so pravi glasbeni pogovori s samim seboj; ampak Leporello, ta je in ostane človek dialoga in komunikacije. Ime Figaro je izvedeno iz picaro: iz prototipa neke zvrsti, nam- reč španskega, nato italijanskega pikaresknega romana. Beaiunarcha- is je pametno prestavil iz Francije v daljno Španijo igre svojih ko- medij o brivcu, ki je bil zvodnik za celotno mesto Sevillo, o nje- govem vzponu v službi pri svoji nekdanji stranki, grofu Almavivi, o okoliščinah pri poroki s spletično Susanne, slednjič o »Mère cou- pable«, ki je postavljena v tragičen ton in je izšla 1792, že med re- volucijo. Slednjič je vendar avtor in poslovnež leta 1770, pet let pred »Seviljskim brivcem«, izgubil meščanske pravice časti v svoji do- 267 movini Franciji. Torej nosi le zvrstno ime, ta ženin Figaro. Šele v recitativu petega prizora tretjega dejanja opere prejme — naknadno /nachtraeglich/ — svoje pravo ime Raffaela. Nič pa ni sicer z »na- scità illustre«, s katerim se zna najdenček, ki je bil najprej zabijen, nato pa so ga ukradli brigantje, tako trapasto slaviti v svojem po- ročnem procesu: je le nezakonski sin doktorja Bartola in oskrbnice Marcelline. Potem ko se ostareli par poroči in sina legitimira, pride Figaro do meščanske identitete. Kot poslovnež za grofovskega go- spoda in tekmeca. Kako bo šlo naprej po »noroglavem« poročnem dnevu? Ostalo je Figarovo globoko nezaupanje do vseh in do vsakogar. Bil je naj- denček, ki bi naj' vsem pomagal in ki mu ni nihče pomagal. Zaupal je zgolj Susanni: vendar se je zmeraj za iskanjem zvestobe in var- nosti skrivala globoka osamljenost. Prismojeni nesporazumi — in Fi- garo se počuti znova sam, nezavarovan, meni nihče ne pomaga. Nekaj taktov iz glasbe četrtega dejanja — natančno 13 jih je — izda trpljenje na videz tako vedrega naslovnega junaka nesmrtne komedije. Seveda je signor abbate da Ponte, kot je naveden na listi- ču dunajske praizvedbe na 1. maj 1786, izbral zvrstno oznako »dramma giocoso«: povsem tako kot za »Don Giovannija« jeseni 1787. Domiselni brivec iz Seville je skriven melanholik. Kratek mo- nolog, ki se nato sunkoma sprevrne v akcijo in radost za intrige in pokaže nenadoma znova /kot obnovljeno/ sliko možnega človeškega prijateljstva dvomesečnemu soprogu, je nenavaden predvsem zaradi razhajanja teksta in glasbe. To ni več refleksija, ki se obrača k po- slušalcu, ker išče priključitev, kot pri recitativu in ariji št. 26, kjer Figaro verjame, da je odkril Susannino prevaro, in svojo arijo pre- zentira poslušalcem kot predhodnico »Cosi fan tutte«. Tako ravnajo očitno vse ženske. Già ognuno lo sa. Toda svet ve za to. Moderato v Es-duru. Tudi kratki monolog trinajstih taktov v 13. prizoru dejanja, to- rej že v finalu, je intoniran v Es-duru. Za Lorenza da Ponteja trp- ljenje naslovnega junaka ni nič zaresnega. Pusti ga, da vedro na- vaja grško mitologijo. /»Lepa Venera bo zdajle bržda/ /počivala no- vemu Marsu v naročju,/ /takrat ujamem na Vulkanov način/ /nežno z nitjo parček.« Italijanski izvirnik je elegantnejši in manj prijeten. Tudi se Figaro imenuje »nuovo Vulcan del secolo /temu stoletju no- vi Vulkanu/«, torej času primerno prevarani bog, soprog in rogono- sec. Glasba govori drugače. Predpisan je larghetto, ki v 13. taktu hitro preide v allegro di molto. Trenutek osamljenosti. Znova rogo- vi, ki naj nakažejo rogovje na čelu. Samo da besede pravzaprav ni- so bile uglasbene. Tukaj zveni čista melanholija. Soprog Konstanze Weber je komponiral mimo in prek teksta. Razodel je tukaj — mor- da le tukaj —, kako je zase razumel Figarov značaj. Figaro ni go- spodar in ne podložnik; tudi puntar ne, kavatini št. 3 navkljub. Se- kretar in pomagač grofa Almavive nima zaveznikov, kot kmet Ma- setto. Sam stoji tako sredi plemiškega kot meščanskega sveta. Gro- fova intriga računa s tem, da bo vrtnar Antonio zadosti zvest go- spodi, tako da ne bo hotel dati svoje nečakinje Susanne temu naj- denčku in zvodniku. Za grofa je Figaro ostal podložnik. Njuno zdru- žbo misli ravno tako malo resno kot odpoved pravici prve noči. Fi- garo je za vse zgolj objekt. Kot subjekt je ostal sam. Larghetto mu- zicira resnico. Leporello ni nikakršen melanholik, in tudi osamljen ni. Je ide- jna komplementarna figura k prav temu gospodarju: Don Giovanni- ju. Mozartova pot od Figara k Leporellu se prikazuje kot regresija. Da ni, pokaže primerjava pomagačev v donhuanizmu, ko primerja- mo Leporella z njegovimi najvažnejšimi predhodniki v gledališki zgodovini: CataMnónom pri Tirsu de Molini in s Sagnairellom pri Molièru. V Pri Tirsu de Molini je figura domestika postavljena v izročilo romanskega rituala komedije. Ker je Don Juan Tenorio prezentiran kot hraber mož visokega plemstva, ki se pregreši predvsem z mo- tenjem miru mrtvih, mnogo manj kot erotoman, mora služabnik Ca- talinón ostati zgolj nosilec vloge. Pri Molièru sta gospodar in slu- 268 žabnik postavljena nasproti v umetelni antitetiki: samo nikakor ne, kot bi se lahko dozdevalo, s Sganarellovim moralno pozitivnim ple- bejstvom, ki bi bilo podučno zoperstavljeno fevdalnemu libertiniz- mu Don Juana. Molièrov Sganarelle je ravno tako priložnost za smeh kot plemeniti in zlagani seigneur. Don Juan je zel, svobodomiseln zaradi ošabnosti, hinavec, ki hkrati zadosti vsem konvencijam in jih prelomi. Priprava blasfemične pojedine z umorjenim je celebri- rana po vseh pravilih kurtoazije, z obiskom in vrnjenim obiskom. Temu nasproti zastopa Sganarelle pozitivne nauke krščanstva; svojemu gospodarju daje kar najbolj podučne očitke: in prav s tem napravlja Don Juanovo svobodomiselnost šele zanimivo. Iz ogorče- no sodelujočega libertinovega podložnika govori priučeno in v glavo vbito pravilo vere in nravnosti: vendar v neubežno komični omeje- nosti. Zaradi česar je bila cerkvena oblast, predvsem jezuitje, že pred uprizoritvijo Molierovega »Don Juan ou le festin de Pierre« le- ta 1665 mnogo bolj razjarjena nad Sganarellovim podučnim blebeta- njem kot nad ateizmi plemenitega zlikovca. Molièrov odgovor je iz- šel štiri leta kasneje. Znova se je obravnavalo Don-Juanovo-temo vsakodnevne kot tudi libertinske hinavskosti/svetohlinstva. Svetohli- nec je stal znova v središču, in prispeval za naprej ime za fenotip: Tartuffe. Leporello pri da Ponteju in Mozartu ni noben hinavec, razen v nekaj trenutkih, ko bi rad neposredno kopiral Don Giovannija. »Re- gistrska« arija št. 4 /imenovana tako zaradi Leporellovega našteva- nja Don Juanovih žensli/, umetelno zgrajena kot obrnjen običajen glasbeni potek, meri na nasprotje hinav.stva. Še kjer bi naj šlo za pretvarjanje čustev, valovi nekoliko respekta pred partnerjem. Za- to pa si Leporello ne dela posebnih skrbi v primeru donne Elvire, meščanske žene iz Burgosa. Od žaljivega nagovora »Madamina« do posmehljivega opozorila na Elvirine lastne izkušnje z Giovannijevo ljubezensko umetnostjo (Vol sapate quel che fa /Vi že veste, kaj de- la/) vlada trezno poročanje. Nekdanji nemški prevod italijanskega teksta je zato poskušal registratorja Leporella predstaviti nekoliko bolj srčnega, ko domnevno svetuje Elviri: »Drum Madonna, laßt ihn laufen, er ist Eurer Huld nicht wert... /Zato, madona, pustite ga uteči, ni vreden Vaše milosti.../« /slovenski prevod libreta: Kar pu- stite, naj gre, saj ne zasluži, da nad njim se jezite!/. Samo Leporello tega ne pravi in Mozart tudi ni komponiral nič takega. Običajna paradna arija se je ponavadi začenjala počasi, prešla nato v allegro. Leporellovo poročilo v D-duru se nasprotno začne z urnimi, na- vzgor se poganjajočimi godali v aliegru, vodi — z urnim žlobudra- njem in o'kušajoč vso slasit zlohotnosti; upočasnjeno in skoraj slo- vesno — proti A-duru, kjer se arija na videz izteče. Štirikraten kre- pak A-dur in A. Dodatno še fermata. Samo da se zadeva nenadoma nadaljuje. Od allegra k andante con moto. Nenadna menjava takta v tričetrtinskega. Zdaj najavi hla- pec resnico svojega gospodarja. V trudu, da bi kolikor mogoče raz- vrednotil Molièra v korist Mozarta, je Kierkegaard zavrgel dolgo poročilo o Don Juanovih dejanjih in ljubezenskih umetnijah, ki ga najdemo tudi pri Modièru, češ da je nekomičino in inkongruentno. »Molière... poizkuša doseči, da bi mi zaslutili Don Juanovo moč, vendar uspeha ni, le glasba lahko združi oboje, ker hkrati opisuje Don Juanovo ravnanje in nas pripravi do tega, da slišimo silnost za- peljevanja, medtem ko nam hkrati razvijejo še spisek.«' Glasba »registrske« arije ne stori nič takega. Leporello je zgolj registriral. Ni nikakor notranje udeležen, kaj šele,^ da bi bil erotizi- ran kot voyeur. Skoraj lajnajoče vodi svoje poročilo do konca. Ob koncu groba glasbena kvanta. Iz plana se vzdigne, ritmično strum- no, peti D-dur akord, ko se naj nakaže, »kako on to stori.« Ritmična pot od A k D k Fis k A k D pove vse natančno. Tako stori to on. Nič več ne preostane, kar bi se moralo povedati. Dva suha vzklika orkestra skleneta demonstracijo. V svoji knjigi o »Le Don Juan de Mozart« je francoski navduše- nec za Mozarta René Dumesnil pokazal na to, da najdemo »register« te donjuanske vrste že pri Ariostu, in da poroča o tem tudi La Fon- taine.' Na drugi strani je živel, kot že nakazano pri poročilu o »Don Juans Hoellenfahrt /Don Juanova pot v pekel; esej v isti knjigi/«, mlad španski burlador, ki je vodil pedantno knjigo o svojih zmagah. 269 Samo da ni isto, če opravi statistiko zapeljivec ali kdo drug. Da ure- ja služabnik katalog po Don Giovannijevem naročilu, o tem ni dvo- ma. Oba govorita o tem, tudi potrebuje Leporello podatke svojega gospoda; sicer ne more delovati. VI Je tudi ta služabnik svojega gospoda erotoman: če v zelo zaple- tenem primeru Don Giovannija, ki mu psihologi niso neupravičeno naprtili motenega razmerja do spolnosti, o tem sploh lahko govori- mo? Leporello je bržda tudi na tem področju prizadeven imitator. Tudi on ima ljubice, ki jih kmalu zapusti. Na dvoru poizkuša ravna- ti z neko drugo kmečko deklico tako, kot počne Giovanni z Zerlino. Samo da je vse to iz druge roke: kot Leporellovi očitki vesti, kot njegov gnev na padroneja, kot njegova zvestoba. Francoski razisko- valec Paul Scudo je v vrlem 19. stoletju naredil plebejca in kmeč- kega katolika za moralista in zatrdil, da ob komturjevi smrti bruhne iz Giovannijevega pomočnika »krik vesti kot krik ogrožene družbe in univerzalne morale«.® Le da vsaka izvedba da Pontejevega in Mo-zartovega »Don Giova- nnija« ve nekaj drugega. Kaj bo z Leporellom po poti v pekel njegovega gospoda in po njegovi godrnjavi odločitvi, da bo v najbližji oštariji iskal novega gospoda? Včasih so si slikali, kako preživeli plebejec, ki pa se je na- lezel donjuanizma, poizkuša na svojo pest z neprijetno omejenimi sredstvi nadaljevati početja nekdanjega gospođa na svoj način. Očit- no je, da Leporello imiitira in kopira Don Juana. Praiv zato so očit- ki njegove vesti in izbruhi gneva neprepričljivi. Klicanje Merkurja ostane izdajalsko. Wolfgang Hildesheimer je to natančno poimeno- val: »kot se sploh Leporello sam nikdar ne definira natančno, tem.- več se vzpostavlja z izkušnjami — te pa so nujno večinoma pasiv- ne narave«.^ Gospodar je resnica svojega hlapca. Tako da je, kot pri- pominja Hidlesheimer, očitna izjemna Leporellova lojalnost v fina- lu, ko skuša pregovoriti gospodarja h kesanju, pri čemer »mu je privoščeno dopuščen slednjič d-moll«. V »Vorlesungen ueber die Aesthetik« je Hegel definiral comme- dio dell' arte skupaj z opero in baletom kot »gledališko umetnost, ki je od poezije bolj neodvisna /kot drama/«; v skrajnem nasprot- ju s tistim, kar je nameraval kasneje razviti heglovec Kierkegaard ob Mozartovih stadijih »neposredno erotičnega«. V temelju bi Hegel prisodil operi le področje pravljičnega, nikakor pa ne časti tragedi- je ali komedije. Odklanjanje je navzoče, kadar govori Hegel o ope- ri s pogledom na takratni operni pomp v delih kakšnega Spontinija ali tudi zgodnjega Rossinija, kakršnega je imel možnost spoznati y dvorni operni hiši: »Te vrste čutnemu pompu, ki je seveda zmeraj že znamenje, da se je začel propad prave umetnosti, ustreza kot naj- bolj primerna vsebina še zlasti iz razumne povezanosti iztrgano ču- dežno, fantastično, pravljično, kar je s pravo mero ponazoril in še najbolj umetniško izpeljal Mozart v »Čarobni piščal«.«!® Tezo so kasneje še pogosto ponovili: skoraj hkrati okoli leta 1920 Feruccio Busoni v »Neuer Aesthetik der Tonkunst« in Ernst Bloch V »Geist der Utopie«, če bi bilo temu tako, potem bi opera dospela do izpolnitve samo kot fantazmagorija: primerljiva v tem, kot je menil Hegel, s Šeherezadinimi pravljicami. Samo da ostajata tako Don Giovanni kot Leoorello kljub vsemu, ob vsej fantastiki, v vsakem trenutku tudi figuri prekoračenja meja. Povsem tako kot doktor Faust in njegov famul Wagner. Kdor se preda magiji, kot Faust, bo zmeraj našel adepte, ki bo- do hoteli nadaljevati in v skromni meri doseči razvpitega samopo- magača. Celo boječi Wagner se na koncu spusti, kot naslednik izgi- nulega gospodarja, ki se ga ne more otresti, v srhljivo ne-varno. Tu- di Don Juan hote in z intencijo prekorači meje: kot zaveden obst- ranec. Kdor mu pri tem asistira, kot Leporello, je prav tako preko- račil meje in se ne more več umiriti. Zato ostane tudi v tem pri- meru, tako pri Anni in Ottaviu kot tudi pri Leporellu, finale z na videz tako vedrim prestom v D-duru, vsemu soglasju likov navkljub, laž in samoprevara. Preživeli Leporello je uklet po tem gospodarju, ki ga ne bo mogel nikdar nadomestiti, d-moll, povejmo s Hildeshei- merjevimi besedami, mu je sicer v Giovannijevi smrtni uri »privoš- 270 čeno dopuščen«: vendar v obliki sodbe. Z njo bo moral živeti nar prej. Tudi pravljični svetovi velikih stvaritev kakšnega glasbenega gledališča govore resnico. Odlomki slovenskega prevoda liberta /v poševnih oklepajih/ so prevzeti Iz gledališkega lista SNG-Opere v Ljubljani, št. 5/1950-51. Libreto je prevedel Smi- Ijan Samec. (Z znakom// so ločeni verzi.) Pri prevodu navedb iz italijanskega izvirnika liberta je sodelovala Barbara Volčič. • 27. oktobra 1980 je žirija za podelitev nagrade mesta Koeln sprejela od- ločitev, da prejme to nagrado za leto 1980 Hans Mayer. Nagrada je namenjena negovanju in vzpodbujanju leposlovnega ustvarjanja in jo je svet mesta Koeln ustanovil 20. marca 1980, ko je prejel v trajno izposojo pisateljski in osebni arhiv Heinricha Boella. Hans Mayer je prejel nagrado za leposlovje za svoje knjige, kot so »Georg Buechner und seine Zeit«, »Die Außenseiter« ali študija o Thomasu Mannu, kl je izšla jeseni 1980. (Po Die Zeit, št. 51/1980) *♦ Iz pojasnila na koncu knjige »Doktor Faust und Don Juan« (Frankfurt/M: Suhrkamp, 1979. Bibliothek Suhrkamp; 599): Doktor Faustus in Don Juan Teno- rio sta bila obstranca, in sta to ostala____Med pripravo /knjige o obstrancih/ pa sem moral razločiti eksistencialne obstrance od namernih /eksistencialni so: ženske, homoseksualci in Judje/. Don Juan in Faust---- sta hote obstranca. Svoje delovanje sta hotela. Pot v pekel sta uvrstila v svoje hotenje. Delovanje namernega obstranca je »elitistično«, če naj uporabim moden iz- raz. Ob gospodujočem prekoračitelju norm in meja pa stoji njegov družabnik in vazal: Sancho Pansa, Horatio, Pylades, famul Wagner, Sganarelle ali Leporel- lo. Mefisto se spremeni v hlapca doktorja Fausta. V tej točki se je avtorjevo zanimanje za obstrance dotaknilo njegovega prizadevanja, da bi preveril Diderotove in Heglove teze o dialektični vzajem- nosti med gospodstvom in podložništvom na meščanski literaturi Evrope od 18. stoletja dalje. S tem je razložena nenavadna kompozicija te knjige. Poglavji o Faustovl in Don Juanovl poti v pekel sta nastali še z ozirom na knjigo »Außenseiter«, študiji o famulu Wagnerju in Don Giovannijevem služabniku pa pregibljeta te- meljno temo s tem, ko jo povezujeta z ono drugo o podložništvu. Nakazano je, z vso previdnostjo in omejitvijo na dve svetovno znani umetnostni figuri, da bi si bilo mogoče zamisliti tudi neko plebejsko obstranstvo.*" Iz knjige Ulrich SCHREIBER, Schallplatten — Klassik/Auslese. Ein kri- tischer Fuehrer fuer den Sammler smo izpisali priporočene izvedbe Mozarto- vega »Don Giovannija« (KV 527): — Fritz Bush, Turnabout TV 4117/19-Н (zgodovinski posnetek) — Richard Bonynge, Decca-GB SET 412/15 — Josef Krips, Decca 6. 35 112; GUIDE AKAÏ du disque classique (La vérité (enfin) sur les bons disques et les autres) édition 1978-79 vsebuje zadnjo navedeno Izvedbo in še: — Carlo Maria Giulini, EMI HMV 181-00504/07; dostopna in poceni je izvedba: — Karl Boehm, DGG 2720 087. ' Soeren Kierkegaard: Entvyeder — Oder, deutsch von Heinrich Fauteck, Koeln 1960, str. 137. ^ Wolfgang Hildesheimer: Mozart, Frankfurt 1977, str. 250. » Theodor W. Adorno: Huldigung an Zerlina. V: Moments musicaux. Dati- rano 1952/3. Natisnjeno v edition suhrkamp 54. Frankfurt 1964. ' Hildesheimer, n. n. m., str. 312. ' Georg Lukács: Minna von Barnhelm. V. Georg Lukács. Werke. Zvezek 7, 1964, Str. 34. • Entweder — Oder, n. n. m., str. 135. ' René Dumesnil: Le Don Juan de Mozart. Paris 1955, str. 53-57. ' Paul Scudo: Le Don Juan de Mozart. V. Critique et Littérature musicales. I ère série. Paris 1856. • Hildesheimer, n. n. m., str. 230. " Hegel: Werke in 20 Baenden, zvezek 15. Frankfurt 1970, str. 517/18. prevedel I. K., januar-februar 1981 271 Šolstvo SATURNALIA Ф Enkrat na leto je filozoísfea fafcuilteta podobna vsadki normalni filozotfsiki fakuitieti, temu pravijo tamkajšnji naprezalci (studentes, gü. Robert Susič, »Studere«, Problemi 196 — ItìSOO kuliturni dan, sle- hernemu morebitnemu m^islecu na tem kraju v slast prepuščajoč dvoumje, aLi zadevo menijo deontološko ali- zgolj: taksinomično. Vpra- šanje je toliko pikantnejše, ker se hkrati,, ko se fakulteta preobleče v sebe samo, nosilci njene kulture preslečejo v svoje nasprotje, očitno po zapovedi materialistične teorije (ibidem,), da bodi zrcalo pred zrcaljenim in se v njem pokaži tisto, kar pred njim' ni mogoče. če bi identi'teta malo strože vladala na odlični filozofski napravi, bi ta bržkone že samia bila svoje heglovsko drugo, in bi ne bUo tako pereče tisto, čemur bi nemara upravičeno rekli snobizem sodobne aristokracij'e duha. Besedo snobizem, ki žalostno zgineva iz sodobnega besednjaka, velja tu nekoliko preudariti; Glonarjev Poučni slovar in Verbinčev Slovar tujk se strinjata, da izraz pomeni puhoglavca, praznoglavca, ki je povrh gizdalin in do,mišljavec, skratka omejenca; Verbinc vpe- ljuje v duhu sodobnosti intelektualnega snoba — »kdor misli, da je boljši od druigibi«. Geslo ustrezno označuje čas, ko so intelektualce iztrebili, — ne pove pa nič o naši tukajšnji rabi vokabla, ki se zateka k etimologiji, in ta je izbrana, da mora ugajiati sleihernemu sno,bu. Verbinc navaja dve negotovi' etimologiji, obe zunaaj' ortografije meščanske idiom'atike — prva je narečna, v angleščini naj bi beseda pomenila krpača, čevljarja; druga je latinska, s. nob. = sine nobili- tate, kratica, »ki so jo stavljali v 18,. stoletju v 'katalogih angleških univwz O'b imenih študentov iz m'eščanskih vrst« — obrazlaga je kako,r na,pisana na hrbet filozofičnim saturnalcem. (Podmena tega »sine nobilitate« je seveda, 'da modrost ni ista^ če jo vlivamo v aristokrat- sko ali buržujsko glavo — teza, ki jo je zgodovina presenetljivo potrdüa: namreč v smislu, da je aristokratu, ki je po Marxovi opombi privesek svojega penisa, glava bolj ali manj ne'potrebna, kar so ude- janUi prav s. nob. meščančki, ki so glave izenačili tako, da so nepo- trebne postrigli. Ipso facto se vsiljuje sklep: da aristokracija duha ni aristokracija plave krvi, ampak bolj аД manj s. nob.) Etim'ologija je potemtakem nad meščansko naciona'lno ortodoksijo ali pod nj,o, hkrati na obeh straneh — in doslej, je tudi »snob« pomenil prav tako dvoživko: pokondireno tikvo ali porokodelčenega m,eščana. Četudi je seveda v zadevi protislovje: snobovstvo snoba je potem- takem v no man's land antagonističnih razredov — in kaj natančneje označuje »mesto in 'vlogo,« intelektualca v naši moderni? S. nob. je tudi »sans état«, nevarni hybris modernih totalitarizmov, in zdaj lahko uvidimo, zakaj je zveza »intelektualni snob« možna šele, ko so pokopali za'dnj'ega razumnika »sans état« (denimo s Prešernom: »stanu se svojega spomni, trpi brez miirú«;' nekoliko patetično za današnji okus, a vendar — pesniški stan ni nikakršen stan). (Sodobne države 273 so našle priročno bližnjico: iz »intelckitualca sanis état« so naredile »état brez initelekitualca«.) Prvi pomen (pokondirena tikva) za našo rabo ni uporaben — more-bitni tisti, ki modrujejo o razmerju med hrepenenjem in kopr- nenjem v opusu druge mladostne dobe kakega kranjskega umotvorca, ne pridejo v poštev, denimo, preprosto zato, ker problematika nekako ne zbuja intelektualnega videza. Oni drugi (porokodelčeni meščani), ki' jih ni več, so sicer naredili svojo zgodovino in si v prepasničku skopali izhod iz zgodovine z zidarsko lopatico;' mi pa bomo vzeli plemenit karikaturalen inverzen zgled, ki kakor ai>endiks visi ob versa'jskem blišču nedoseženega zgleda popolnih držav. Marija-Antoaneta si je v Versaju omislila- arkadijsko vas, aristo- kracija telesa se je tisti čas, preden je zapela giljotina, rada pre- oblačila v pastirce in pastirice; aristokracija duM naših dni si je za svojo umetnost izbrala- idiotizem industrijskega raja. Perverzna simetrija — tam telo, tu duh'; tam oblast, tu njen problematični privesek — noče ko'nca svoji sprevrženosti. Če je omenjena dama pred revolucionarnim vrenjiem delovnih množic, ki so zahtevale kruha, z a'fektirano naivnostjo vpraševala »Čemu ne jedo potic?«, mia dežen bistrega duha pred ropotanjem oblasti sprašuje »Čemu ne berejo Hegla?« Ob tem bi nemara žugaje vzdignil prst kak levičar sivih las iz 68 (iz 64, iz 71 — piriložnosti, da lasje posivijo, ni manjkalo) — mi pa si rečemo, da je, kakor pač j-e, i-ni bomo iz tega skušali kar najiveč izbiti. Tu se namreč sprevrženo vzporedje ustavi, in segli bomo k razlagam iz poučnih vademekumov za snobe prve kategorije: zdaj nam pride prav krpač in omejenec, prvi zato, ker je bricoleur in torej samonikel materialist (ibidem), drugi zato, ker namiguje na locus standi sodobnih saturnalij, zakaj le di2i, ki je brezm'ejen, si sam lahko postavlja svoj'e meje. Nasprotje Airkadije so današnja industrijska' predmestja, nasprotje nekdanjemu dekadentnemu vladajočemu razredu so današnji zorni aristokrati diihát čemu se potemtakem- preoblačijo v troglodite produktivizma? Nemara bomo tako še razvili koncept snobizma 'kot najvišjega vzpona duha v času njegovega razdeja-nja? V du-peljnike se preoblačijo, ker j-im- nič drugega ne preosta-ne. Odgovor je preprost, in razočara.. Vseeno ga lahko premislimo. Elita razsvetljenega uma om.ahuje pred tem novim snobizmom, ker ji je infantilen. Vsekakor je nenavadno, če je povprečna starost ideologov miladiniskega revolta (? ternain kliče po rezervi!) okroglih trideset. Hiazme večkrat srečam.o na straneh revolucionarne teorije kakor v prozi dejanskih dogodkov, a nemara bi vendarle tvegali domnevo: če se aristokracija duhá. danes preoblači v mladostniški anar- hični revolt, bo mogoče brezperspektivna armada mladosti le ujela kakšno duhovno iskro? Gregor Tome si j-e (v Ptmk-Problemiih) drznil na dan z mislijo, s katero so se poklicni sociologi zasebno že dolgo poigravali, a si je zavoljo divje neutemelji-v-osti niso upali vreči v javnost: da je »mla-- dina« danes zatirana manjšina. Nujen, četudi nemara ne zadosten argument za tezo bi bilo »usmerjeno izobraževanje«. Zaenkrat nam je lahko dovolj, da je trditev mogoče zagovarjati. Rudi Štrukelj je v Naših razgledih^ izrazil domnevo, da se v mrzlem Pontu i-ntele.ktualci srečujejo z mladostniškimi obstradanci. Tezo je mogoče utemeljiti z istim argumento-m kakor prejšnjo, pa še z neikaterimi zadosti očitnimi. Spet smo torej v izjemnem položaj-ii, ko so se nosilci teoretske napredne tradicije znašli v istem položaju kot duh-a razlaščene obrobne družbene množice. Poprejšnjo hiastično katahrezo lah'ko za- torej podložimo že s prvim dejstvenim argumentom: dvoumno stanje, ki je zajek) krizni industrijski svet z imenom »punk«, ima pri nas to lastnost, da je neprimerljivo duhovno superiorno manifestacijam te -vrste drugod. Poseb'nost pristne ljudske kulture pri nas je v tem, da j.e hkrati vzvišena in ljudska: razodeva najvišje stvari in razodeva jih vsem. Umetnost je tako prišla do svojega evropskega telosa v svojem nasprotju: v samonikli ustvarjalnosti ljudskih množic zunaj aparatov televizijske, šolske, radijske in druge pogrošne sorte in -proti njim. 274 Zato lahikq mirne duše zavržemo začetno komparacijo a contra- rio: aristokracijo telesa je morala zgodovina nujno povoziti, glede aristokracije dluihá ne moremo biti prepričani, če ne bo zmagala. Začetni korak bo nemara storila, ko za samo-prepoznanje ne bo več potrebovala hrupnega nabijanja obredne glasbe. Vul'gus adest Scythicum bracataque turba Getarum. (Tristia, IV, 6) Liza Habič 1 Pričujoči stavki še niso bili štirlnaist dni v tiskarni, ko je v Italiji izbruh- nil škandal s prostozidarsko ložo P-2. Spet ena izmed izjav materialistične teorije, ki se je nepričakovano hitro udejanila (c£. >0 enotnosti teorije in prakse«, Prob- lemi 208). 2 Sestavek tovarišice Lize je bil napisan v dobri veri, da bo glosa tovariša Rudija o punk-številkiProblemov izšla, kar pa se do današnjega dne še ni zgo- dilo. (Op. ur.) Prevod Radoman Kordič NASILUE VSAKDANJOSTI Lani je v Beogradu izšla zadnja knjiga Radomana Kordiča Na- silje svakidašnjice, ki se zelo uspešno loteva analize nezavedne ideolo- ške fantazmatike, s katero je prežet naš vsakdan. Delo, ki po ustalje- ni delitvi znanstvenih disciplin sega na področja psihologije, sociolo- gije, etnologije in semiotike, se opira predvsem na izsledke sodobnih psihoanalitičnih teorij. Posebno ugodje prinaša branje gosto tiska- nih odstavkov, ki analizirajo primere črnogorskih navad, govornih obrazcev itn. — tukaj smo kot nekak Vorlust, ki naj spodbudi bra- nje celotne knjige, izbrali štiri takšne odlomke, z željo, da bo kaj podobnega nekoč napisano tudi o Slovencih. Moč besed je od nekdaj znana. Beseda lahko oplodi ali ubije. Kako bo uporabljena ta njena falična moč, je odvisno od ölovekav od tega, v kclikšni meri' je postal dejanski posestnik tvornega falosa. Raizmerje med faličnostjo besede in faličnostjo človeka nakazuje ustroj bivanja. U'poraba j,ezika izhaja potemitakem. iz do^janja življenja, zaznamuje premeščanja središča življenja ali premeščanja življenja iz središča. Ra,zreševTanje skrivnostnih pobud goviora zato najibolj pre- pričljivo razkriva, do kolikšne mere je imenovanje odprta rana na bitju. Kot doslej bom tudi zdaj uporabil zgled iz življenja Črnogorcev, preprosto zato, da bi soočil teoretska razmišljanja s surovim živ- ljenjem, ki mi je blizu, ki je tudi moje življenje. Govorniškega daru Črnogorcev ni treba posebej poudarjati. Opo- zoriti pa velja, da se ta dar sprevTŽe v pravo grmenje besed, ko Črnogorec govori o z^dovini. Kajpada nikakor ne mislim, zanikati dejstveno&ti te zgodoviine. Kar ibi hotel raziskati, je raizmerje ime- novanja in istovetnosti. V tem smislu pa črnogorsko strahospoštovanje zgodovine morda ni najboljši primer. Zgodovino se namreč na raz- lične načine zlorablja. Nič nenavadnega ni, če se v skladu z nekimi določenimi cilji celotno zgodovino nekega naroda zvede na zgodovino nekega gibanja. Črnogorci niso tako izključni. Zgodovina je za njih splošno prizorišče, na katerem se naj'bolj jasno blešči njihovo orožje. Govor o zgodovini podpira in ohranja ta 'blišč. Zdi se,, da je to njegov osnovni smoter. Črnogorec hoče zgodovino kot zrcalo, kot materinsko lice, v katerem prepoznava in potrj.uje svojo istovetnost. V zgodovini in s pomočjo zgodovine razdvaja jaz in ne-jaz. Toda 275 nenehno govorjenje o zgodovini i^ričuje, da ta istovetnost ni utrjena. Namesto da bi govor o zgodovini utrdil istovetnost, stalno odpira narcisistično rano; pravzaprav jo odpira prav s tem, ko si prizadeva, da b¿ jo zaprl. Črnogorec s svojim govorjenjem o zgodovini zahteva pravico do osebnega podviga, ki vnaprej pripada bratstvu, Črni ,gori. Identificira se s svojim dejanjem kot z dejanjem drugega-sebe. Raz- dvojen je na sebe brez samosebnosti in na sebe bratstveniškega po- gumneža z bratstvenisko samósebnostjo. Prek govora skuša doseči svojo enotnost zunaj sebe, v zgodovini. To je že njegova tretja oseba brez istovetnosti, tista, ki jo najlaže opazimo v vsakdanjosti. Psihoanalizi to zadošča za prepoznanje spodletelega poskusa ustvaritve novega trikotnika. Gotovo so bile prav z^dovinske okoli- ščine tiste, ki so Črnogorcem preprečile razrešitev idealizacije očeta oziroma — povedano v jeziku psihoanalize — najugodnejšo razrešitev Oidipovega .kompleksa. Črnogorcu ni uspelo, da bi svoj narcisizem preslikal (projiciral) v očeta aili, kot bi temu rekli v psihoanalizi, v očetov penis; Črnogorec ni prišel prek stopnje zveze z očetom, ni postal oče. To potrjuje tudi pogosto reklo Črnogorcev nema više takvih ljudi, kar pomeni, da Črnogorci v času, ko se izreka ta trditev, niso vredni niti nohta bivših Črnogorcev. Seveda pa tudi za »takve 1јгм1е« ni več bilo »takvih ljudi«. Tudi psiihoanaliza ne trdi nič dru- gega. Ker ni več »takvih ljudi«, mora Črnogorec investirati v svoj Jaz, ki je brez opore v samosebnosti. Težko bi našli bolj zgledne pogoje za nastop kompleksa boga, ki ga spremljajo še narcisistično samorazkazovanje, radovednost, težnja, da bi zavzeli ugleden položaj v družbi, itn. Kar se na ta način predoča, je v bistvu manko, magični penis. Manko se prikriva s popolnim nasprotjem. Govorjenje o zgodovini naj drugemu pokaže prav magično ustvar- jeni penis, ki bi moral biti nesporen, tako kot je nasporna tudi črnogorska zgodovina. Bolj prepričljivega načina ni' bilo mogoče najti. Z druge strani skuša najti Črnogorec v zgodovini in v govoru o nji enotno samosebnost. Problem- zgodovine zato vselej rešuje kot prob- lem svoje istovetnosti. Je zgolj tam, kjer so prizori zgodovinsko čisti, kjer lahko jasno prepoznamo sledove njegovih dejanj. Lažni falos dokazuje svojo vsemoč tako, da ga vidimo, da nenehno kaže svojo moč. Zgodovina ni in ne more biti zvesto zrcalo. Manjka ji nasmeh na licu matere. Črnogorcu zato ne uspe, da bi našel svojo istovetnost v zrcalu velikih epoh. V zrcalu zgodovine, v tem fantazmatskem licu matere, tudi ne more videti nič drugega kot svoje lastno obličje, spremenjeno v fantazmo, v obličje zgodovine — svoje (magične) tvorbe. Nobeno med njimi ne kaže znamenj posebnosti. Poteze ne- česa svojstv-enega je imela zgolj sm-rt. Njeno znam.enje je, tako se zdi, edino znamenje posebnosti, edino nepopačeno napotilo, ki ga je Črnogorec odnesel od lica matere, edino znamenje, ki ga ni naložila zgolj zgodovina in ki ga je udejanjil v najčistejšem zgodovinskem prizoru. Jezik je to zaznamoval na cel kup načinov. V plemenu Kuči so na primer edinca klicali jedina suza. Raziskovanje nezavednih motivov črnogorskega življenja bi za- htevalo posebno študij.o, pregled n.ajrazličnejšega gradiva. Analiza, ki bi hotela biti vsaj malo resna, tako na primer ne bi mogla iti mimo vloge matere in njenega razmerja do otrok. Iz vse te mreže po- menov bom tukaj omienil zgolj paradoksen položaj m.atere, žene, v Črni Gori. Žena, ki je brez pravic in zvedena na psihološki obstanek, daje j^tomstvu, Črnogorcem, zgodovinsko istovetnost. Črnogorec se namreč skuša poročiti z žens.fco iz ugledne hiše, iz hiše, ki je zadolžila zgodovino, računajoč, da -bo tako svojim potomcem na široko odprl vrata zgodovinske slave. Biološki moment je pri tem čisto orodje. Mati je raztelešena, je zgolj predstava matere. Črnogorec se ženi z zgodovino, ki ji preostaja zgolj to, da rojeva zgodovino. Celoten potek dozorevanja in p.rihajanja do istovetnosti je pomešan. Magično ustvarjanje je prepustilo nagonom zgolj fantazmatsko za.dovoljitev. (Čeprav to neposredno ne zadeva problema, s katerim se tukaj ukvarjam, pa moram pripomniti, da so nagoni pogosto našli izhod. O tem v zadostni meri pričajo velike ustvarj.alne moči nemajhnega števila ljudi iz črne Gore). Zgodovina je nadzirala tudi fantazmatsko zadovoljitev. Ceio sadizem je moral služiti zgodovinski istovetnosti. Zaradi nje je Črnogorec grabil glave, pazite, ni jih sekal, marveč grabil. Grabi se v množici enakih, istovetnih, kjer zgolj posedovanje dodaja znamenja posebnosti. Vendar pa je ta posebnost tukaj, najpopolnejša 276 občost. Tudi posamezno dejanje je znak zgodovine. Če mu zgodovina ni vnaprej vtisnila svoj zaščitni znak, je celo brez vrednosti. Nasilje absolutnega znaka je pomembno obeležje lažnega penisa. Izza govora o zgodovini in izza same zgodovinske istovjetnosti labko prepoznamo okamenelo željo samosebnosti. Potlačena svojstvenost se lahko iizkaže zgolj v samosebnosti zgodovine. Predanost Črnogorcev zgodovini je predanost tej neudejanjeni istovetnosti. Z analizo nekega tipičnega in izpraznjenega rekla bom skušal dokazati, koliko in kako mimo ideologije vsakdanjosti vztrajajo razni pomeni, kako polnijo prazen govor in koliko so dejavni v nasilju vsakdanjosti. V opravičilo za to, da hranimo nepotrebne stvari, pri nas pravimo zlu ne tiebialo — obrazec, ki je pogost in v sami svoji bistrini moten. Po- jasnjuje se gai z obrazci, ki sami niso kaj' prida jasnejši: ne jede hleba, može zatrebati. Iz pojasnila lahko zaslutimo nekakšno skriv^ nostnost in tudi zavračanje tega (celo strah pred temi), da bi si predočili izviren, neznan pomeru S'plošno stai znana strah in skrivnost- nost, ki ju prinaša, na katera spominja ta obrazec, strah in skrivnost- nost, kii ju ideologija vsakdanjosti ni mogla potlačiti, čeprav si je to figuro prisvojila! in ji našla mesto v svojem' sklopu. Kaj se pravzaprav označuje s tem obrazcem v trajanju, v vlada- jočem znanj'U vsakdanjosti? Takoj je treba pripomniti, da tai obrazec nastopa v dveh oblikah: u zlu ne trebalo in zlu ne trebalo. Prva oblika je bolj' neposredna in izraža praktične razloge hranjenja neke stvari ali vršenja nekega opravila. Ti razlogi sicer še niso vidni in ne izpolnjujejo pomena rekla. Ni povsemi jasno, zakaj se trenutna ne- koristnost dane stvari ali dejanja povezuje z zlom, zato lahko pred- postavimo, da se reklo sklicuje na neko skustvo, ki ni dospelo do zavesti. Glede na to, kako in v katerih okoliščinah se izgovarja to reklo, se zdi, da ga uporabljajo kot neke vrste zagovor, čarodej'no besedo, katere prvobitni pomen je zgubljen. Lahko bi domnevali, da varuje neko določeno stvar ali opravilo pred urokom. Jezik je znano sredstvo obrambe pred uroki in zlimi po'gledi. Posamezne jezikovne figure imajo m'oč amuletov.2 Verjetno pride prav zato do nesoraz- merja med nekoristnostjo stvari in izraznostjo obrazca. S to domnevo pa smo le deloma razjasnili pomen obrazca; prav- zaprav smo pojasnili zgolj del pomena njegove prve oblike, ki je verjetno kasnejša. Ta oblika tudi bolj' ustreza ideologiji in jezikovni ravni trajanja. To, kar smo doslej povedali:, pa se prav v ničemer ne more ustrezno nanašati na drugo obliko obrazca, ki je vsakdanjost ni mogla sploščiti in si prilagoditi njen pomen. V središču te oblike rekla je nekakšna umišljena pravica zlai, ki je, tako se zdi, nepodkupljiva. Človek ji ne more ničesar odkloniti. To povsem' enoznačno iZ'baja iz reklam Dvoznačno pa je utelešenje zla, saj so težave vsakdanjega življenja le težko bile edini vzrok tega, da je zlo privzelo takšno obliko. Potemtakem lahko upravičeno do'mnevamo, da je ta figura po'pačena oblika, preostanek, neke stare formule, in da je v njej ohranjen spomin na stari pomen. Ključ tega pomena je kajpada v besedi zlo. V našem jeziku ni veliko sinonimov za zlo. V to malo skupino spada turcizem belaj (ne da mu belaj: ne da mii zlo, a tudi ne da mu đavo), ki je sicer eden iizmed številnih nazivov za vraga (v srbščini se uporablja okoli trideset nazivov za vraga, kar je zani- mivo in vsekakor ne naključno dejstvo). Belaj je ublažen izraz za zlo.3 Takoj nam pade v oči, da je zlo ublaženo z besedo, katere pomen je zgled zla — zamena, ki je vsaj izzivajoča — in ki poleg tega zazna- muje tabu. Vraga se ne sme kar tako omenjati. Ljudstvo mu zato pravi nepomenik. Od tod verjetno tudi ta — za naš jezik nenavadna — množica izrazov za vragai. Ti obrati gotovo niso brez razloga, čeprav iz njih še ne bi mogli skle-pati, da je beseda zlo eno izmed skrivnih imen vraga, navzlic temu, da nastopa v nekaterih njegovih sinonimih: zloduh, zloća. Vse to so kasnejše spojitve, na katere sta vplivala krščanstvo in njegova predstava o vragui. Toda iste zam-ene nastopajo tudi v starih slovanskih besedah. Bes je na. primer praslovansko božan- stvo, demon, V do'bi krščanstva je postal sinonim za vraga. V našem času in v našem jeziku s to besedo označujemo divjo jezo, a tudi zlo. Prvotni pomen je skoraj pozabljen. To pravilnost zamen izipričuje 277 sovražnik, iki ubija, zèl. Dvojnost pomena se je pri nas zgu'bila. Ohra- njena je v poljščini, kjer wrog pomeni zlo in vraga. 2kiaj ni več nikakršnega dvoma, da pomeni obrazec ziti nie trebalo tudi sama beseda vrag, ki je 'izpeljanka iz praslovanskega vor'g, isto kot đavolu nie trebalo. Nekoliko se je razjasnil tudi notranji smisel tega rekla. Vraga se j'e težko rešiti. Toda vse težave in dvoumnosti še zdaleč niso rešene. Med našo iz^peljavo nismo natančneje opredelili predstave vraga. Očitno je nam'reč, da omenjeni pomen presega krščansko predstavo vraga kot simbola zla. Vrag ni to tudi v naši folklori. Sveti Sava, srbski kulturni junak, na primer v neki zgodbi tekmuje z njim, četudi vrag beži pred križem. Poleg tega v naši folklori vra.g ni vedno črn, ni obvezno nepreklicni simbol zla* Raz- merje do njega je skrajno raznosmerno. Krščanstvo vsega tega ne dopuščal, tako da je vse to vztrajalo sredi in ^eg Kristusove vere. Takšno žHavost je lahko izpričal zgolj poganski demon ali celo zgolj bog, ki ga je bilo treba zaradi, te njegove upornosti pokristjaniti. V prid takšnemu sklepu govorijo tudi etnološka raziskovanja verovanj in religije Srbov. Srbi so —• tako kot Slovani nas.ploh — prinašali vragu žrtve. Včasih' se ga celo izenačuje s predniki,, ki so jim Srbi žrtvovali na primer sestavine jedil in pijač. Žrtve se pravzaprav ponuja pod- zemskim demonom oziroma prvotnem'U bogu podzemlja, Crnoljogu. Vrag je Crnobogov namestnik. Na Crnoboga se nanaša tudi obrazec zlu ne trebalo, kar je gotovo n^ričakovano. Kako je to mogoče, zakaj se jezik spominja 'boga, ki je še komaj kje omenjen? Da je bil Cmobog med glavnimi srbskimi božanstvi, to ni odlo- čilno. Visoko mesto v svetu bogov mu ni prav nič pomagalo pri tem, da je bil skoraj povsem pozaiblj'en oziroma 'da. se je spomin nanj ohranil v neopredeljenih jezikovnih obrazcih. Danes je težko ugo- toviti, kaj je bilo tisto, zaradi česar je jezik namenil Crnobogu takšno us'od'0. Lahko pa razvijemo nekaj domnev. Tu bom om'enil eno, toda zgolj kot domnevo, ki izhaja iz iskanja smisla neke figure. Rekel sem že, da so Srbi žrtvovali sestavine jedU in pijač prednikom in da so 'bile te žrtve verjetno namenjene Crnobogu. Upravičeno lahko sklepamo, da so morale biti v času, ko je vladal Crnobog, te žrtve zelo pomembne, kar pomeni, da je govor o človeških žrtvah, o žrtvo- vanju prvorojencev. Iz rekla zlu ne trebalo lahko poleg tega sklepamo, da je Crnobog poleg rednih žrtev zahteval tudi občasne žrtve, ko se mu jih je zahotelo (ko so tako določili žreci), in da je bil lahko žrtvovan kdorkoli. To tezo do neke mere potrjuje dejstvo, da se še današnji Srbi bojij'o pokopališč.^ Strah pred pokopališči, pred Crnobo- govim kralj'estvom, je sicer lahko tudi preobraženi primitivni strah pred mrtveci. Folklora omenja tu.di boga starega rablja, kar bi se prav tako lahko nanašalo na Crno'boga, itrn. Končno bi lahko to domnevo povezali tudi' s spornim kultom zla pri Srbih.'s Toda za naš pretres pravzaprav ni pomembno, ali se obrazec zlu ne trebalo neposredno nanaša na kult zla аМ pa na Crnoboga v ka'kšni drugačni vlogi. Bistveno je, da ta obrazec raz'bija jezikovno ideološko nasilje, v-sak- danjost, in da je tudi sam že vrsta nasilja oziroma da izpričuje osnovno protislovje govora, ki se hoče s pripovedovanjem izničiti kot govor. Poistovetenje zemlje in matere je že od nekdaj znano. Prav tako ni sporna psihološka vrednost te enačbe. Zato bom' skušal pretresti raz- merje med ustrojem osebnosti in med njenim poistovetenjem matere in prostora. Poudaril sem že, da je od načina razrešitve Oidipovega kompleksa odvisno, kakšno podobo matere bo osebnost vnesla v svojo predstavo prostora. Tukaj moram dodati, da Oiddp deduje neko do- ločeno obliko izenačevanja materinega telesa in prostora. Lahko bi celo rekli, da je prvo zapažanje prostora zaipažanje materinega telesa ozi- roma da se prostor spočenja v materinem telesu. Stopnja tega poisto- vetenja torej ni enkrat za vselej določena. Ob tej enotnosti zlahka obstoje tudi želje, katerih cilji niso nujno nepo'sredno vezani na pro- stor ali m'ater. Želja lahko celo sproži in oživi prvobitno poistovetenje prostora in m'ateriinega telesa. Središče vseh teh sprememb je seveda v nezavednem Ker pa nezavedno prihaja do besede prek besed ali med besedami, lahko potek in pobude tega poistovetenja, njegovo mesto 278 v ustroju .psüiiönosti, Tazumem' zgolj tako, da razumem in dešifriram govor nezavednegaL S tem ciljem bom tuilcaj analiziral fantazmo o črno^rskem poreklu Srbov oziiroma srbskiih intelektualcev (saj sem jo slišal od njih, čeprav je verjetno zrasila v glavi celega ljudstva). Ko klepeta o svojem poreklu,, torej v trenutkih, ko se delo zavesti meša s sanjarjenje:^ ko se postopoma zabrisujejo obrisi dejanskosti in ko želja osvobaja družinski roman, srbski intelektualec izjavlja: tudi moji izvirajo iz črne gore. Včasih doda tudi pleme ali kraj, od koder so pred davnimi časi prišli njegovi predniki. Pogosto je to zares resnica. V balkanskem vrtincu so bile selitve nekaj običajnega, Črnogorci pa še danes prihajajo v Srbijo in tukaj tudi ostajajo. Toda navzlic temu je prav malo verjetno, da so ti priseljienci zaipustili toliko potomcev, kar pomeni, da je ta začetek rodopisnega stebla v bistvu fantazmatske narave. Celo v primerih, ko lahko dokažemo točnost izjave o črnogorskem poreklu, ima. ta izjava fantazmatske poteze; subjekt jo izijavlja kot odlomek iz družinskega roma,na ali zgolj v določenih situacijah. V drugačnih okoliščinah ta isti potom.ec ne bo priznal svojih črnogorskih korenin. Poleg tega se zdi, da se ta fantazma izmenjuje s fantazmo o črnogorski izdaji, o kateri pa tukaj ne bom govoril. Ni se lahko dokopati do pobud fantazme o črnogorskem- poreklu. Gotovo je, da te pobu-de niso v vseh primerih iste. Še težje je dojeti smisel in sporočilo te fantazme. Odnosi med Srbi in Črnogorci so namreč skrajno nasprotnosmerni. Črnogorska dej,anskost ni mogla biti zgled, na katerega bi se o,besilo nezavedno Srbov. Na enim ne drugim ne manjka zgodovine. Od kod potemtakem potreba, da se išče zametek zunaj Srbije, in zakaj prav v Črni Gori'? Tudi drugi so se dolga stoletja priseljevali v Srbijo. Od kod sploh ta potreba po ugotavljanju porekla? Del odgovora na drugo vprašanje je sam po sebi jasen. Ugotav- Ija.nje in ohranjanje istovetnosti zahtevata, da odkrijemo čas in kraj zametka. Toda Srb s fantazmo o črnogorskem poredku pošilja k neki 'bivši istovetnos'ti in^, tako se zdi, k nekemu idealu, ki ne obstoji več niti v Srbiji niti v Črni Gori. Vendar pa se želja, ki giblje fantazmo, ne ozira na dejanskost, ali pa takoj postavi na mesto dejanskosti do- mišljd'j'S'ko ikono. Zato nam gibala te fantazme ni treba iskati v črno- gorski dejanskosti. Raje se bomo lotili tega, za. kakšno željo gre. Po teoriji se želja razlikuje od človeka do človeka. V nekem primeru lahko ta fantazma izraža nezadovolj'Stvo z dej.ansko miaterjo, v ne- kem dru'gem je odlomek iz družinskega romana itn. Toda razširjenost fantazme najavlja tudi neko enotno jedro, skupno željo, ki ni v protislovju s posameznimi dO'datki. Ti dodatki nasprotno nastopajo kot izrastki na skupnem deblu, kar pomeni, da je jedro fantazm.e ohranjeno v vseh posebnih željah. S tem seveda še ni pojasnjeno, zakaj naihaja Srb svoje korenine prav v Črni Gori. Res je v Srbiji in še posebej v Vojvodini zelo razširjen romantični mit o Črnogorcu. V nekaterih primerih so lahko odločala tudi ta drugostopenjska poisto- vetenj,a. Nezavedno se je oprijelo naj-bližje in naj'bolj sorodne slike. Toda tudi če za trenutek sprejmemo ta odgovor, čeprav je nepopoln, moram pojasniti še to, zakaj išče Srb svoje poreklo zunaj Srbije, zakaj noče Srbije poistovetiti z m'aterjo? S fantazmo je za- nikana prav ta vez. In, končno, kaj od'klanja Srb v Srbiji? V Črni Gori naleti na isto. Srb namreč ne more izpeljati svojega porekla iz Črne Gore, ne da bi hkrati — prav tako kot svojo klico — priznal tudi poreklo Črnogorcev. V eni izmed prejšnjih analiz sem omenil črno- gorsko fantazmo o kosovskem porekluu Srb v Črni Gori najde tisto, kar je pustil doma in česar 'pravzaprav noče priznati za svoje. Pred ko- sovsko senco, pred večnostjo Kosova beži v fantazmo o črnogorskem poreklu — tako se vsaj zdi. Zakaj se potem mazo-histično zgrudi v prepad, ki ga je sam prekril s tančico? Prav gotovo mu je bilo znano, kako Črnogorci gledajo na Kosovo, sim'boličnost Kosova (poraz na Kosovu je postal v dom'išljiji zgled p-oraza. Kosovo se omenja celo v naj'bolj nedolžnih prepirih, v otroških oibjestnih pretepih). Ko se je odločil za ta ovinkasto pot, je prav gotovo moral (nezavedno) imeti tudi nekak račun. Prej sem opozoril tudi na to, da so Črno- gorci ustvarjali svojo zgodovino kot zgodovino maščevanja za Kosovo. Tudi nezavedno jih sprejema kot maščevalce. Zato pomeni izjava moji potiču iz Crne Gore približno isto kot i moji su nosili crni flor za Kosovom. Lahko bi rekli, da mora fantazma o crnogorskom poreklu 279 (o poreklu VE maščevalcev) nadoknaditi) občutek poraza v dejanskem življenju. Za dom'išlj'ijo je namreč Črnogorec nepremagljiv bojevnik. Poistovetenju z njim uspe, da nas prikrajša za surovo stvarnost. Želja je fantazmatsiko zadovoljena'. Toda s to isto fantazmo smo zavrnili tudi odgovornost za padec, zavrniJi; smo dolžnosti/ do stvarnosti. Črnogorci niso maščevali Kosova. Celotno to tolmačenje nedvomno spominja na zgradbo, fci je morda spretno sestavljena, ki pa jo je šele treba utemeljiti. Zato velja najti nekaj, kar bi jo podprlo. To fantazmatsko oporo bom poiskal v etničnem nezavednem,. Ljudstvo je — kot eno izmed pojasnil ko- sovskega poraza — omenjalo Lazarjevo opredelitev za nebeško kraljestvo. Z drugimi besedami, na Kosovu kraljestvo ne le ni bilo izgubljeno, marveč je bilo celo pridobljeno. Prav zares ni boljšega načina, kako spremeniti dejanski poraz v zmago in se tako rešiti občutka krivde, odgovornosti. Ta po o.bsegu in po zamisli veličastna fantazma je zgled nezavedne zadovoljitve želje. To, kar ni uspelo bojevnikom, je realizirala domišljija. Fantazma o črnogorskem poreklu je zgolj nedolžna različica fantazme o Lazarjevi nebeški opredelitvi. Kar pa ne pomieni, da sta v istem razmerju tudi pomena teh dveh fantazem. Toda za našo tukajšnjo analizo je bistveno-, da občutek poraza in krivde preprečuje Srbom-, da bi našli v Srbiji -prvobitno enotnost z materinim telesom. Obe fantazmi razkrivata tudi vero v prevlado nad apokaliptično dejanskostjo. Tukajšnjo zmaga je za- časna. Pravi zmagovalec je Lazar. Pojasniti bi miorali še tole: kaj' odklanja Srb v Srbiji, nato pa še razmerje med ustrojem njegove psibičnosti in med' nje^govo predstavo prostora, kar pa zahteva analizo, ki bi bila obsežnejša in temeljitejša od- te, ki se je lahko tukaj lotim,. Zato se moram zadovoljiti z najs-plošnejsimi trditvami, da bi tako ostal v mejah cilja tega primera. Iz fantazme o Lazarjevi opredelitvi očitno izhaja, da pomeni odklanjanje realnega prostora, njegove enotnosti z ma- terinim telesom, isto kot zanikanje negotovosti, celo ontološke negCH tovosti. Fantazma o črnogorskem poreklu ne priznava prvobitnega poistove-tnja Srbije in (pra),materinega telesa, kar pomeni, da se z njo najprej izraža ontološka negoto,vost. To gi'banje psih-ičnosti v smeri, ki je nasprotna sm,eri zgodovinskega toka, bistveno določa predstavo prostora. G'ibanje psibičnosti in gibanje v psihičnosti se- veda nikoli nista enosmerna; zato je tudi pomen fantazme usklajen s prerazdelitvami psihičnosti: smisel in po-mien fantazme odslikavata prerazporejanja v psihičnostL Toda fantazma nikakor ne izraža zgolj trenutne potrebe. T?ako kot sanje se lahko ponavlja, tako kot sanje lahko izraža povsem nasprotne želje. Ali pa lahko fantazma na neki način postane tudi zavestna in preide v duhovno dediščino, kot se je zgodilo z Lazarjevo o,predelitvijo. S fantazmo lahko prav tako spodbujamo neko (pogosto nezavedno) 'idejo. Črnogorsko poreklo pod- pira zam-isel kozmopolitske Srbije oziroma idejo Srbije, ki jo ust- varjajo in tvorijo prav ti (zdaj bivši) potomci. S tem razvejevanjem nikakor ni pretrgana vez fantazem s prerazporeditva-mi v psihičnosti. Te fantazme nasprotno zdaj delujejo tudi kot sestavni del realnosti. Kako nezavedno, ki je z vseh strani utesnj,eno, prodira v sistem vsakdanjosti, kako je v njemi sploh la-hko dejavno-? Iz življenja je skrbno pregnano ali pa je, še pogosteje, nenehno pod nadzorom. Vsakdanjost se na vse mogoče načine brani pred pokoro, ki bi m-u jo lahko naložilo nezavedno. Črnogorci nadzirajo celo sanje: »Črno- gorci si za zaščito pred slabimi sanjami in pred krči med spanjem položijo pod vzglavje odprto rezilo.«' že prej sem om-enil prepoved: »Ne valja se gaće pod glavu u spava-nju stavljati, jer se mnogo sanja.« Tem določilom- bo-m dodal še predpis, ki sem: se ga naučil v otroštvu in fci ga še danes včasih u-porabim (čeprav bi mi moral biti smisel tega obrazca jasen. Vendar pa sem opazil, da ga vselej izgovarjam, s polnim zaupanjem v njegovo moč). Če — tik preden zaspim — pomislim, na kaj strašnega, na kaj, kar bi me lahko vznemirilo med spaincem, če domišljija prične delo-vati preveč izziva- joče in nevarno, mi ni treba drugega kot reči u snu se ne snilo, pa 'bom dobro in m-irno spal. Cilj vseh teh predpisov je, da zadržijo osebo v uzakonjenem sistemu razmerij, 'in sicer tako, da preprečijo manifestiranje neza- 280 vedinih želj. Z obrazoemi u snu se ne snili» so potlačene želje, vse želje, ki so v protislovju z utrj'eno ureditvijo. Dober in¡ miren spanec pomeni torej, da se dobro počutimo v ustaljeni ureditvi, da se dobro počutimo kot načeta ali razcepljena osebnost., Prerazporejanje v psi- hičnosti, vzpostavljanje subjekta sta prekinjena, zaustavljena, kar bi lahko imelo resne posledice za celotnost osebnosti, če obrazec ne bi hkrati zagotavljal neke določene zaščite pred smrtjo (obrazec u snu se ne snlHo je izraz tesnobe pred smrtjo). Na prvi pogled ni s to zaščito nič. Zdi se, da je učinek obrazca povsem- nasproten. Če se osebnost s sanjami veže na življenje, pa se s preprečevanjem sanj veže na nagon smrti. Toda z obrazcem niso prepovedane vse sanje. Uporablja se ga, kadar je treba zamotiti sanje, ki ogrožajo doseženo ravnotežje osebnosti (travmatične sanje). Obrazec potemtakem neka- tere sanje celo spodbuja — s tem, da jih ne omogoča. Ne prikrajša nas za sanje, ki najbolje izpolnjujejo svojo vlogo, za tiste sanje, o katerih oseba nič ne ve. Skustvo sanj je dovoljeno; zatrta je zavest o tem skustvu. Osebnost skuša (skoz skustvo sanj) realizirati svojo samosebnost, ne da bi pri tem tvegala in ogrozila skladnost, ki jo je dosegel Jaz. Opredelitev za življenje je posredno tako prirej-ena, da ne vznemirja vladajočega sisitema kulture. Izbiro vrste (prepovedanih in dopuščenih) sanj še jasneje kažeta druga dva omenjena predpisa. Res ni v nobenem predpisu izrecno povedano-, katerih sanj se bojijo Črnogorci, niti ni povedano, zakaj se bojijo sanj.. Toda že sam. strah pove dovolj, še posebej če drži, da sta ustroj osebnosti in ustroj sanj tesno povezana. Gotovo je, da se Črnogorci na ta način branijo pred nečimv kar je v njih- samih. Iz faličnega simbo-lizmia prepovedi bi lahko domnevali, daj ti predpisi zadevajo spolne želje. Ni pa še jasno, kaj Črnogorci za-vračaj-o v spol- nos-ti in za-kaj to počenjajo. Nedvomno je le to, da se zaradi nečesa bojijo spolnih želj, saj imajo zgolj tako prepovedi kak smisel. Že najbolj površen vpogled v spolnost Črnogorcev potrjuje vse do-mneve, ki sem jih pravkar navedel. Poudaril sem, da je spolnost v Črni Gori strogo nadzir-ania. V to splošno predstavo spada tudi na- vada, da se mladoporočenca takoj po poroki vzdržita spione zadovo- ljitve (tako ime,novene Tovijine noći). Prvo noč ali prvih nekaj noči mladoporočenec ne spi s svojo ženo (ta navada je v tej ali oni obli-ki z,nana po vsem svetu). Z nevesto spi možev brat. Dogajalo se je, da nevesta zaradi sramu več tednov ni hotela leči z mladopo-ro- če,ncem. Včasih jo je morala mati pregovarjati, naj- pristane na za- konske dolžnostiuS Vuk pra-vi, da z.ato, ker v črnogors-kiih hišah ni zasebnih prostoro-v. Gotovo so stanovanjske težave lahko prispevale k odlaganju prve poročne noči. Toda nič mianj gotovo- ni, da so bila številna ljudstva v prav tako težavnem položaju, pa jih to ni prav nič motilo; svoje spo-lne želje so svobodno zado-vo-lj.evali. Pomanj^ kanje zasebnih prostorov mladega Hercegovca ni piripravilo do tega, da bi p-o poroki v cerkvi pobegnil k o-vca-mi v planino-. In da bi mu nevesta šele po dveh ali tre-h mesecih »prinesla tja hrano in se s,poznala z njim«.' Poleg sramu je za vzdržnost Črnogorcev značilna še neka_ podrobnost: ^tašča določa dan, ko se bo njen sin sestal s svojo ženo. Tega večera tašča leže v postelj-o z nevesto; ko nevesta z,aspi, vst-a-ne, zbudii sina in ga pošlje k nji.'" Antropologija nam nudii veliko bolj ali manj prepričljivih razlag o-dlaganj-a zakonskega raz'merj,a. Navedel bom zgolj mnenje, da tako zamotimo zle duhove, ki ne smejo zvedeti prave ure zakonskega dejanja, ker bi lahkio škodili mladoporočencem-a.''° To mnenje ome- njam zato-, ker predpostavlja nevarnost, ki jo prinaša spolno dejanje mladoporočencema. Za kakšno nevarnost gre, tega antropologija ne pojasni; brez pomoči psihoanalize tega verjetno tudi ne miore pojasniti. P-:ihoanaliz,a nam namreč c-mogoči, da strah pred zlimi de-moni doja- miemo kot strah pred katastracijiskdmi pomenom spolnega dejanja. Svoje prispevata tudi strah pred spolnimi organi (posebno ženskimi) ter enotnost smrti in spolnega dejanja. Končno- pa prva pioročna noč, s katero se pri Črnogorcih najpogosteje pričenja spolno skustvo nasploh, obnavlja in s-podbuj-a krvoskruruske (oidipovske) želje. Črno- gorska navada, da tašča določi dan, ko se bo-sta mladoporočenca združila, da uspava nevesto v noči prvega spolnega skustva (jo pri- pravi) in^ ko-nčno, da mladoporočenec odide v spalnico šele, ko ga je blagoslovila mati in ko ji je o-n poljubil roko, ta navada spremeni celotno spolno dejanje v simbolično izpolnitev krvos-kruns-ke želje in 281 hkrati v pretrganj« te prvobitne poveaano&ti. Tašča se vleže z nevesto in si jo na ta način prisvoji, se z njo poistoveti. Zelo pomeniibno je, dia nevesta zaspi^ zaspi v materinem krilu, v materinem' trebuhu, da se spusti na samo dno prvobitnega skustva in se povsem poistoveti z novo materjo. Šele tedaj, potem ko je pustila sebe v sinovi zakonski postelji, tašča vstane in zbudi sina. Tudi 0'П je zaspal, tudi on je spet zlezel v materin trebub. Blagoslov zato tukaj zaznamuje najprej izpolnitev in uikinitev prve, oidlipske, ljubezni. Toda vea je pretrgana praiv tem, da ni pretrgana. Mladoporočenca ne čaka zgolj nadomestek, marveč (simbolična) mati v njegovi zakonski postelj'i, čaka ga prvo- bitna spolna zado'volj'itev. S tem obredom je hikrati pomirjena vzbur- jena oidipska želja, odstranjen je strah pre'd spolnim dej.anjem in — uzakonjiena je krvoskrunska ljubezen. Poudarjen občutek sramu pri črnogorskih ženinih bi lahko — glede na nekatere njegove lastnosti — povezovaili s krvoskrunskimi potezami prvega zakonskega skustva. Trepet pred prepovedano lju- beznijo vdre na dan 'kot zelo močan občutek sramu. V tem smislu lahko sram — kot je bilo že zdavna-j rečeru> — primerjamo z žalo- vanjem. Mladoporočenci morajo spet najti v se'bi potlačene želje in jiih (kot mrtve objekte) vzpostaviti v sebi. Preveč poudarjen občutek sramu izpričuje tudi preveč poudarjeno spolno radovednost, ki je sprevrnjena v sram in tako onemo'gočena. Čeprav smo se z analizo dokoipali šele do nekaterih po-menov, pa je zdaj že povsem jasno, da Črnogorci niso brez razlogov tlačili spolnih želj'a in spreminjali strah pred temi željami v pravila obnašanja Strah pred krvoskruinsko ljubeznijo јЉ je prisilil, da so si uredili spa'nje in sanje. Predpisi o nožu pod vzglavjem in o hlačah pod glavo pa merijo še na nekatere pomene spolnost'i. Tako na primer ni mogoče spregledati, da odprto rezilo pod vzglavjem^ nadomešča pC'nis, da Črnogorec tako poudarja svojo falično moč, v katero navzlic vsemu ne verjame. Nož med drugim prepričuje njega samega in ostale, da pravzaprav ni kastriran. Toda moja nalo.ga bi bila podati popolno podobo spolnosti pri Črnogorcih. Zato sem nakazal zgolj tiste pomene, ki kažejo, kako utesnjeno nezavedno vdira v sistem vsakdanjosti, kako ga razdeja. Gorečnost nezavednih želj kaže tudi skrben popis vsega, kar je dovoljeno in kar je prepovedano'. Prec^is spodbuja nezavedno prav s tem, da ga- tlači Rezilo pod vzglavjem delno zaustavlja vdor nezavednega; toda nezavedno, ki je zaiblokirano na eni strani, se prikaže na drugi strani, na vrhu rezila. Od tod izhaj'a, da predpis (vsakdanjost) ne more doseči tega, da ne bi deloval zoper sebe. 1 Stevan Dučlć, život i običaji plemena Kuča, SKA, Beograd 1931. 2 Tihomir Đorđević: Zle oči u verovanju Južnih Slovena, SKA, Beograd 1938. s Petar Skok: Etimologijski rječnik hrvatskog ili srpskog jezika I, JAZU, Zagreb 1971. 4 Veselin čajkanovič: Mit i religija u Srba, SKZ, Beograd 1973. 5 Sima Trojanovič: Vatra u običajima 1 životu srpskog naroda, SKA, Beograd 1930. e Veselin čajkanovič, op. cit. 7 Tatomir Vukanovič, Sredstvo protiv rđava sna. Glasnik Etnografskog mu- zeja u Beogradu, knj. X, Beograd 1935. 8 Vuk Vrčevič, Razni članci. Narodna knjižara D. Pretnera, Dubrovnik 1891. 9 Naš narodni život, knj. X, Geca Kon, Beograd 1934. 10 Ibid. Prevedeno iz: Radoman Kordič, Nasilje svakidašnjice. Slovo Ijubve, Beograd 1980, str. 24—26, 34—36, 86-89 in 153—155. Prevedla S. žižek in R. Močnik. 282 Godba PRIKROJENA IDILA NI ZASTRLA ZABELEŽENEGA NAKLJUČJA Današnje in sodobno poznavanje glasbenih del Pranza Schuberta* je rezultat zanimivega poteka posredovanj raziličnib p>ojmovanj' izvajal- cev in razlagalcev. Opis tega poteka hkrati zaznamuje nekatere oblet- nice Schubertovega življenja. Kako se je potemitakem spreminjala Schubertova podoba? Njegovi sodobniki so videli v njem umetnika, ki ga je narava ob- darila z velikimi darovi,. Vendar so njegovi prijatelji ob njegovi zgod- nji smrti dodali, da je obetal še več; vsaj Grillparzerjev napis na obe- ležju nam tako govori. S čimer so mislili na izpopolnitev ^ede popol- nejšega formalnega oblikovamja in s tem- pridobitev izkušenj za ustvar- janje večj-ih glasbenih umetnini Ohranjiena pismai in druga privatna sporočila kažejo, da so 'le redki sprejeli, doumeli njegova instrumentalna délai,, kolikor so sploh bila že takrat izvedena. Sodba se dolgo ni spremenila. Šele z zaneslj.ivimi kri- tičnimi izdajami Schubertovih del se je pokazalo, da je bila sodba sodobnikov, da j.e Schubert komponist po naravi, vendar brez zadost- nega obrtnega znanja, napačna. Očitek, da je Schubert formalno razpuščen, pa je že leto dni po skladateljevi smrti, torej leta 1829, občutil kot prednost — skladatelj Robert Schumann, ko ga je privlačila himnična dolžina simfonije v C-duru, menjavanje občutij, nežna glasbena d-uša, ki veje iz tonskega gradiva. In Siohumann je Scihuberta primerjal z Jeanom. Paulom, ki je komponiral obsežne romane brez konca, v katerih je oblikoval junake, ki vsrkava j.o vase vso prelest barv ob sončnem vzhodu, kar jih po- vzdigne in razneži, in .ki so otožni, ko opazujejo isto razkošje barv v jesenskem, gozdu ali ko zrejo v zvezdnato ne'bo v poletni noči; in takšna občutj'a se sunkovito mienjavajo. Vendar! kar je bilo za Schum'anna privlačno, je bilo za njegove sodobnike v 19. stoletju zgolj poma^njikljivo znanje. Trditev, ki jo ovrže že pregled avtografov. Analize rokopisov kažejo, da so note napisane zelo natančno in običaj'no so najskrbneje napisana prav najtežja mesta. Ohranjeni avtografi tako ne potrjujejo klišejske sodbe o skladatelju po naravi, sodbe, ki v po,dobni obliki pogosto velja tudi za Mozarta Leta 1851 je založnik not K. A. Spina odprl na Dunaju Schubertov salon. Ob tej priložnosti je dunaj'ski časnik »Ostdeutsche Post« zapisal, da si je zgodovina enotna v tem, da Schubert, če izvzamemo njegove klasične pesmi, ni dosegel ničesar na področju dramatske, oratorijske ali komorne glasbe; da tega niti ni mogel, ker je bil komponist po na- ravi. Navedba je zanimiva, ker je v njej zaznaven premik v razumeva- nju Schuberta. Recepcija ga je iz moj,stra-,miniaturista, spremenila v klasičnega ustvarjalca pesmi. Takrat očitno ni bodlo v oči, da je nekdo hkrati klasičen ustvarjalec in umetnik, po naravi. Očitek, ki je nasproten Siohumannovi pohvali, je ob koncu 19. sto- letja objavil skladatelj Antonin Dvorak, ko je Schubertu v sestavku, ki mu ga je posvetil, očital, da postavlja prepogosto znake za ponovitve in so zato njegova velika dela predolga in neprimerna za pogostejša koncertna izvajanja. Vrsta Schubertovih osebnih lastnosti in marsikatera značilonst njegovih del — o,boje je omogočilo ta-kšne sodbe. Zakaj? Franz Schuibert ni bil človek, ki bi s svojo zunanjostjo ustrezal podobi genija, kakršno je hotel v ustvarjateih videti njegov čas. Prav tako ni bil virtuoz, ki bi veliko nastopal; niti ni bil učitelj, nadarjenim poustvarjalnim um,etniko.m, da bi ustvaril šolo svoje lastne izvajals.ke prakse. Piaiiist Alfred Brendel pa je v eseju o Schubertovih sonatah za klavir dodal še nekaj drugačnih razlogov, zakaj je Schubertovo instrumentalno ustvarjanje ostalo v senci drugih ustvarjalcev v 19. stoletju. 283 v obdobju njegovega oiblikovanja sta nanj zelo vplivala Joseph Haydn in Wolfgang Amadeus Mozart,, kot so pokazade primerj,a,ve go- dalnih kvartetov. Medtemi ko je bil Ludwig van Beethoven, s katerim so Schuberta primerj,ali že sodobniki; in to počno še zmeraj nekateri muzikologi, zgolj vzpodbuda, ki jo je Schubert sicer zelo spoštoval, vendar je ob njej predvsem našel zaupanje vase, ko je pisal svoje zrele sonate za klavir in zrele godalne kvartete- Med takšna »zrela« komorna instrumentalna' dela uvrščamo skladbe, ki so nastale po letu Ш22 pa do smrti leta 1928. Kot je Schubert v teh skladbah presegel klasična pravila sonate; tako so posamezni elementi sonatne oblike: glavna in stranska tema, prehodi, zaključki, razvrstitev tonskega gra- diva znotraj posameznih stavkov, ki v nekaterih sonatah sploh niso nap,isani, ker so enostavno — kljub navidezni klasični gradnji oblike — odveč, dobili novo vlogo, tako harmonsko kot ritmično in melodično. S temi drznimi koraki v načinu komponiranja pa ni naletel na kak- šen pomembnejši odmev, ker je bilo njegovemu času tuje ohranjanje klasičnih oblik, čas je bil naklonjen nenavadnim oblikam in zato ni zaiznal neobičajnosti gradnje klasičnih oblik. Schubertova usoda je v tem zelo podobna usodi glasbenega ustvarjanja Carla Gesualda da Venose. Kljub navideznim zadržkom in neobičajnostim,, ki niso bile v ko- raku s časom, pa se je Schubertova slava nezadržno širila. In širila se je po dveh poteh. Ena je nadaljevanje tistega razumevanja, ki brez težav združi oznaki', da je Schubert klasičen us'tvarjalec pesemskih oblik in umetnik po naravi. Gre za tisto širjenje Schubertove slave, ki so ga opravljala nemška moška pevska združenja. Ta so po letu 1848 postajala vedno bolj nazadnjaška, slednjič celo povsem naciona- listično in nacistično usmerjena. Temu primerno so izmaličili Schuber- tovo podobo v ohranjevalca nemškega duha, ki v svojih pesmih opo- zarj'a ta duh, naj bo previden in naj se krepi za boj proti sovraž- nikom. Tej po'ti širjenja slave pa je nas'protna tista, ki mu je utrla stalno mesto v naši glasbeni zgodovini. Začela se je s kritično celostno izdajo njegovih notnih del, ki jo je vodil Johannes Brahms in je izhaja'la V letih od 1884 do 1897. Njen vpliv je bil kmalu opaženi Utrdil pa se je še, ko so leta 1897 na Dunaju pripravili razsta-vo o Schubertu. Pred- stavljeno je bilo nadvse bogato gradivo, čeprav se je avtentično me- šalo s tistim iz poznejših obdobij. Za nas je pom.emben naslednji za- pis v katalogu razstave: komponista, ki smo ga dolgo imeno'vali moj'stra p>esmi, moramo sedaj, ko poznamo bogastvO' njegovega ustvarjanja, imenovati kot tretjega v zvezi z Mozartom in Beethovno'm. Prišli s,mo do točke, ko je recepcija uvrstila Schuberta v okvir dunaj'ske klasične ustvarjalnosti. Vendar to mesto ni büo ne povsem umiestno niti prepričljivo. Že km,alu po tem, ko je bila zapisana trdi- tev o njegovi klasičnostii, so se zgodile S'premembe v razumevanj.u Schuberta — spremembe, v okviru katerih se giblje tudi že navedena interpretacija Alfreda Brendla. Tretj'0 podobo je oblikovalo in po'delilo Schubertu dvoje oseb na predvečer nacističnega vzpona v Nemčiji. O-b stoletnici smrti, 1928, je Theodor W. Adorno objavil v reviji »Die Musik« filozo'fsko razmi- šlj'anje, v katerem se je uprl idilični podobi Schuberta, ki da v svojih delih lirično opeva domovino. Zapisal je, da »je S'chubertO'V jezik dia- lekt, a takšen dialekt, ki se nikjer ne konča. Kompozicijam je dana konkretnost dom'ovine, vendar to ni ta domovina, ki je tukaj in zdaj Drisotna, temveč tista v spom'inu. Nikjer ni Schubert bolj oddaljen zem- ji kot tam, kjer jo v delih navaja.« To je bil prvi poizkus, da bi se preseglo tako stališče o naravni nadarjenosti kot o klasičnosti, torej obe stališči, ki sta se izob'liko'vali v devetnajstem stoletju. Drugi sestavek je leta 1928 napisal skladatelj Ernst Krenek. Ta je svoj spis zastavil bolj glasbeno analitično in ga objiavil v reviji »An- bruch«. V njem je med drugim zapisano, da »obvlada S'ohubert vso skalo m'ožnosti barvnega komponiranja, da obvlada najrazličnejše mož- nosti hairmoničnega oblikovanja«, s čimer je Krenek poudaril Schuber- tovo bližino impresionističnemu glasbenemu izrazu. Opazno pa ni le na.predno harmonično oblikoV'a'nje, ob njem- je Krenek navedel še izra- zi'to nov način oblikova'raja časa: »vzporednica novi' tehniki harmo-nije je nepravilna gradnja j^riod, ..., ki je nikjer ne nadomesti z meha- ničnim dodajianjem ali izpuščanjem taktov, temveč jo nado-mesti s po- sebnimi m'elodičnimi in ritm'ičnimi variantami.« 284 Toda čas, v katerem s-ta izšla sestavka, je že bil odet v oigrinjailo pribodnije vo-jne, in avtorji, ki j-iih je nacizem ali izgnal ali prisilil k molku, so s svojimi spisi naleteli na pomembnejši odmev šele precej kasneje. Postopoma se je izkazalo, da Scbu'bertovo oblikovno znanje ni bUo tako pomanjkljivo, saj so mnogi kasnejši skladatelji prevzemali njegove s-kladateljske prijeme. Ko sta članka po IL svetovni vojni doživela pravo recepcijo, je imela največji vpliv Adornova misel, da se v Sohubertovi glasbi sfcrii- va, kot le še v redko kateri veliki glasbi, ki je tako blizu nevarnosti, da bi bila sentimentalna, utopično upanje na glasbo, ki bi bila osvo- bojena vseb vezi, in s tem pričakovanje, da je človek spremenljiv tudi v tem svetu. Ko Schubert glasbeno oblikuje brezupnost, to ni malomeščanska sentimentalnost,, je na začetku analize Schubertovih del zapisal sklada- telj Dieter Schnebel leta 1969. Rezultat svojih analiz je takole označil: »glasbeno strukturiranje časa v teh delih ni več k cilju stremeča ^pro- gresivnost klasičnega oblikovnega poteka. Mnogo bolj je to kroženje okrog jedra, ki ga izpraznjuje s harmonskim in zvenskobarvnim spre- minjanjem in ponavljanjem določenih fraz.« Postopek, ki ga je s svo- jo drobno intervaliko znova privzel šele György Ligeti.. Mnoge muzikologe je zai)eljalo to, da so Sohiuberta primerjali z Beethovnom, in pri tem' so svoje primerjave sklenili z ugotovitvijo, da je Schubert posnemal velikega mojstra, vendar se mu z njim ni uspelo izenačiti. Toda takšno sodbo postavijo tisti, ki vidijiO v razvoju glasbe edinole linijo — npr. v razvoju godalnega kvarteta — Beethoven — Brahmns — Schönberg in jim je zato tuje Schubertovo delo, ki je zgrajeno po drugačnih načelih. Katerih? Pianist Alfred Brendel je v eseju o Schubertovih sonatah za kla- vir leta 1975 zapisal: »Schubert in Gustav Mahler ne postavljata zoper ka,os vase zaprtega reda. V njunih delih nii nikakršne zvite ali graciozne razumnosti; na mnogih mestih hi lahko njuna dela tekla tudi povsem drugače. Ne počutimo se gospodarji situacije,, temveč njene žrtve. Za mnoge med nami ustreza to izkušnjam v svetu, v katerem se zdi, da so možnosti za rešitev katastrofalno naraslih težav brezupno majhne.« Schubert je za sodobno zavest torej s'kladatelj, ki je glasbeno oblikoval določene, danes vsakomur opazne bivanjske situacije, s čimer je zelo sodoben in prav nič trivialen ali klasičen skladatelj. Temveč je skladatelj, ki se noče podrediti normam, avtoriteti. * Otto Erich Deutsch je izdal (v sodelovanju z D. R. Wakelingom), Schubert: Thematic Catalogue of All His Works in Chronological Order. London 1951 Okrajšava: D. Izvedbe: sonate za klavir: št. 19 c-moll D. 958 (Svjatoslav Richter, Arlóla); št. 20 A-dur D. 959 (Artur Schna- bel, Electrola-Francija, historičen posnetek-1939; Rudolf Serkin, CBS); št. 21 B-dur D. 960 (Svjatoslav Richter, Arlóla). Vse tri so nastale 1. 1828. godalni kvarteti: št. 13 a-moll D. 804 (Quartetto Italiano, Concert Hall); št. 14 d-moll D. 810 (Busch Quartett, Electrola, historičen posnetek-1936; Julliard-Quartett, RCA-ZDA; Ama- dues-Quartett, DGG); oba sta nastala 1824, drugi ima tudi naslov »Der Tod und das Mädchen«; št. 15 G-dur D. 887 (Amadeus-Quartett, DGG), nastal 1826. Literatura: 1. Ulrich SCHREIBER, Schallplatten Jahrbuch 1. Klassik-Auslese. Franz Schubert na Str. 204—211. Karlsruhe: G. Braun Verlag, 1973. 2. Ulrich SCHREIBER, Kunst als spätzeitliche Selbstobjektivation des Menschen. Carlo Gesualdo und das Problem anachronistischer Spätwerke. Hifi Stere- ophonie 14 (1975) 5, Str. 470—157. 3. Alfred BRENDEL, Schuberts Klaviersonaten 1822 — 1828. Hifistereophonie 14 (1975) 7, Str. 684—«94. 4. MUZIČKA enciklopedija 3 (Or — ž). Scubert na str. 306—310. Zagreb: Jug. lek- sikografski zavod, 21977. 5. Kurt BLAUKOPF, Welcher Schubert ist gemeint? Legendenbildung und Wirkli- chkeit. Hifistereophonie 17 (1978) 4, tr. 406—409. 6. Urlich SCHREIBER, Trivialkünstler und Normverweigerer. Zur literarischen Wirkungsgeschichte Franz Schuberts. HifiStereophonie 17 (1978), str. 4lJ 412. 7. Wulf KONOLD, Schuberts Streichquartette. HifiStereophonie 17 (1978) 4, str. 414—Í24. pripravil I. K.; april 1981 285 Film ALLENOV PARADOKS Tukaj ne gre za kakršnokoli filmsko kritiko in tudi ne za film, ki ga bomo obravnavali; še manj gre za poskus rešitve aporije zani- mive teme filma. Maimhatan Woodya Allena je namreč film, ki zariše polje določene problematike, in sicer predvsem kot polje nerešljivega problema, ali drugače: film artikulira nekaj nelagodnega. Goivorimo o nelagodnosti, ki je šele posredno dana v različnih, eksistencialijah, in ki je v osnovi, »racionalnega problema« oz. natančneje: v vsakem poskusu artik.ulacije problema. Problem(atifca)„ za katero nas Allenov film' zainteresira, se kot do'ločitev pO'lja najpregledneje odpre v vseskozi reševanem — in doslej nerešenem — -vprašanju »intelektualca v družbi«. Allenov film bomo skušali razumeti kot donesek k razumevanju »nerešljivosti« te teme. Evidentno je ta začetna raven, ki smo jo vpeljali zaradi vstopa v zastavljeno problematiko, profilirana kot r^kakšna- sociološka prob- lematika. Kakor se nam' še izkaže, pa vidimo, da je baš kot sociološka problematika' vprašanje o »intelektualcu v družbi« vedno znova fal- sificirano, -kar praktično pomeni, da je vselej »premalo« rešeno. Kljub ta'ko plodnim intervencijam,, kakršni sta bili n.pr. Fichtejeva in Gra-m- scijeva, je to vprašanje vedno novo. Poskusi rešitev v ,polju vsakršne teorije razredoiv, vključno z marksističnimi, se ne odrežejo iz aporije ske strukture sam-ega problema. Problemiatika »intelektualca v družbi« se namreč vedno izmakne kriterijem- določitve, v katerih se artiku- lirajo diskurzi razrešitev te problematike. Seveda nam ta- izhodiščna zastavitev zarisuje mnogo širši 'kompleks vprašanj, kakor ga name- ravamo zares obdelati. Niti- mi, niti Woody Allen ne dajemo rešitve, marveč le skušamo na.ka,zati miehani-zem, ki reproducira nerešljivost vprašanja v verjetno vsakem razreševanju. Woody Allen izdela namreč svojo inscenacijo problema vzdolž osi, ki se naivnemu filmskemu kritiku zdi določljiva v terminih, ki so pač znan instrumentarij ideologiziranega diskurza: namreč v ter- minih, ki film opredelijo predvsem kot a-vtobiografijo,, pri čemer se te odločitve oprimejo kot »tistega konkretnega«! v filmu, s čimer se tak diskurz reši vsakršnega problema, ne pa tudi nelagodnosti. Potrebno je videti, da avtobiografski moment te'ga filma ni razre- šitev nerazrešenega problema', ki ga film. izvaja s točke su.bjekta. A'-vtobiografija je namreč v kontekstu Allenove zastavitve samo zaris polja, kajti film ni o intelektualcu v katerikoli 'drtižbiv ampak o intelektualcu v masovni kulturi. Nadalje je potrebno pristaviti, da gre za pro-bilemv ki ni točen od splošne problematike inte- lektualca v družbi, še manj pa je v odnosu do te spl,ošne proble- matike nevtralen. Nastop problematike intelektualca v okviru masovne kulture je določujoč za vso splošno problematiko, je pravzaprav sama ta splošna problematika, ki se ne more iztrgati sami svoji specifičnosti. Razvidno je t.udi, da na ravni sociološkega ravno izstopi kot nerešljiva, in tudi, da na tej. ravni niti ne gre iskati rešljivoati. Če je namreč problematika intelektulca v družbi formi- rana kot izenačitev ravni splošnega in specifičnega v problem.atiki intelektualca v masovni kulturi, je torej, sama forma vprašanja m.odus njegove nerazrešljivosti. Allenov film je artikulacija v polju te bazične asimetrije celotne problematike, v okviru katere je razjasnjen mehanizem nerešljivosti. Allenov film je namrcî po drugi strani več kot samo avtobiografski, ker je refleiksija pozicije intelektualca v družbi s stališča samega intelektualca, ki torej ne vidi samega sebe kot ».družbeno kategorijo«, ki je v igri vseh drugih družbenih kategorij, ki torej ne vidijo sebe izven samega sebe, ampak v sebi zre svojo zunanjost. Film. je namreč struktuiran kakor znani Bpimenidesov paradoks (»Jaz lažem-«). Seveda ne gre za samo »vsebino« (tij. laž) tega paradoksa, marveč za formo samo- 286 nanašanja, ki ponueni tuKii v dramaturškem pogledu napetost filma. Lahko bi se torej zdelo, da gre samo za formalno finto, ki bi bila dokaj enostavno izrekljiva tako, kot da gre za film intelektualca o intelektualcu, ki uprizarja problematiko intelektualca v družbi. Toda tako ni in v sami formalni strukturi finta ne bi bila razvidna kot finta, šele z vs'topom- specifične ravni — torej intelektualca v ma- sovni kulturi — se izdela samonanašajočnost, finta in tudi konec koncev komediografski učinek kot funkcija upodobitve psihologije frustriranega subjekta. Na ravni intelektualca v masovni kulturi se namireč izkaže, da je intelektualec viključen v proizvodnjo,' da je namreč v procesu menjavanja svoje delovne moči za mezdo úvtorski honorar ipd.). Allenov donesek ni v tem^ da pokaže samo na to, ampak da v območju funkcije samega produkta reducira intelek- tualsko proizvodnjo na njen skxipni imenovalec. Le-tega namreč film dobiesedno uprizarja kot svojo površino, za- katero se prav nič ne skriva. Film je namreč o intelektualcu^ ki dela zgodbo o intelek- tua.lcu, ki dela zgodbo o intelektualcu itn. Samo samonanašanje je torej »končni« produkt, ki plačuje intelektualcu njegov obstoj, ki je predmet njegovega delaš ki se upredmeti kot pisanje, kot slika, kot film itn. V filmu je ta poanta jasno nakazana v prikazu bivše junakove žene, ki piše o spodletelem zakonu z junakom^ v pisanju »romaniizacij« dram, s čimer se ukvacja Diane Keaton, itn. Na koncu te verige je njen začetek: intelektualec obstaja zaradi zgodb, ki jih piše, filma itn. o samem sebi, njegovo obstajanje,, ki ga sistem masovne kulture integrira v ekonomski sistem, je pogojeno s svojo produkcijo tako, da je produkt vedno pred producentom. Sam film Mannhatan je torej narejen prej kot njegov avtor oz. film je dokaz, da avtorja niti ni, ampak je šele proizvod svojega lastnega filma. V tem je očitno nekaj nevzdržnega, tisto nelagodno, o čemer smo govorili na začetkus pa je implikacija »nepotrebnosti« inteligence, kajti jasno je, da z nikakršno ekonomsko kombinacijo ni mogoče utemeljiti ekonomske upravičenosti obstoja nečesa, kar obB.taja samo tako, da uprizarja svoj obstoj in na ta način tudi obs.taja.2 Tako smo prisj^li v polje, v katerem se trudi družboslovec. Ta namreč proizvaja teorije o družbi in v teh teorijah različno uvršča v svojo shematiko tudi inteligenco. Stvari se lahko zdijo eno- stavne samo če prezremo, da je avtor teorije, ki je kamorkoli že uvrstila tudi inteligenco, lahko proizvedel svojo teorijo le tako, da je obstajal, obstajal pa je lahiko samo tako, da je proizvedel svojo teorijo. Od tod torej rezultat, ki mu nujno uhaja vsaj en element: sam subjekt teoretske izjave, ki ne more izreči, da je družba sestav- ljena iz same sebe in tistega, ki jo izreče, definira in pri tem ne miore definirati mesta svojega definiranja, ne da bi se delal, kot da samega sebe postavlja kot svoj las-tni predmet, ki z njim samim »nima nobene zveze«. Vse to se ne zdi tako neumno, če se s povedanim umestimo v problematiko razredov. Znani so mnogi poskusi uvrščanja inteligence v razre'dno shemo, v kateri inteligenca nastopa kot npr. tenki vmesni sloj med vladajočim- in srednjimi razredi, ali še pogosteje kot poseben segment srednjih slojev, ali glede na svojo funkcijo kot hlapec vla- dajočega razreda itn. V vsakem primeru je avtor vsake od možnih razrednih teorij inteligence sam intelektualec. Zato ni nič čudnega, če se mu izmika sama njegova lastna pozicija v teoriji razredne družbe, katere tip je potemtakem' nujno formuliran tako: družba je sestavljena iz vladajočega razreda, razreda proizvajalcev in srednjih razredov, vmes pa je še razred, ki pripada bodisi vladajočemu razredu, bodisi srednjim razredom, tako da ne pripada nobenemu od teh razredov. Toda prav z mesta tega razreda, ki je razred tako, da ni razred, se hrani obstoj teorije razredov. S stališča Woodya Allena je potem- takem jasno, da ni mogoče govoiti o razredih drugače kot tako, da v razredih ne govorimo, torej raje govorimo o samih sebi in tako omogočimo razredom, da določijo našo lastno pozicijo. Na ravni filma je torej poseženo na področje tiste druge razlike, ki omogoča »govor o«, torej spolne razlike kot i^ja proizvodnje želje, v okviru katere subjekt naleti na samega sebe in se torej razrešuje v narcisizem kot proizvodni obrazec, katerega pa je že navrgla- masovna kultura, ki razvidno določa funkcijo intelektualca z njegovo udeležbo v pro- dukciji umetniškega, teorijskega in obenem seveda ideološkega »blaga«, 287 torej v produkciji, ki je predvsem sainio v polju simbolnega, ki proizvaja toâko samonanašanja. S tem donesek Woodya Aliéna še ni opredeljen v vseh svojih bistvenih razsežnostih, saj bi se vsa problematika laihiko še razširiJa, če bi upoštevali še dejstvo, da gre v filmu za intelektualca, ki je tudi Žid. Darko štrajn 1 Naj pripomnemo, da na to opozarja v svojih »Smereh« tudi Edvard Kardelj, ki ugotavlja, da v moderni družbi inteligenca izgublja svoje privilegije, da je to- rej vključena v proizvodni proces in tako izenačevana z vsemi delavci v produk- ciji. Vendar pa je potrebno pripomniti, da se šele s tem »problem intelektualca v družbi« zakomplicira, kajti če nič drugega, ima veliko posledic za teorijo prav vprašanje produktov inteligence. 2 Seveda govorimo o t. im. humanistični inteligenci. Problematika t. im. teh- nične inteligence tukašnji ni povsem enaka, ker se zdi, da je njena proizvodnja »materialnejša«, vendar pa pritegnitev tega aspekta opozarja na materialnost pro- izvodnje tudi humanistične inteligence, s čimer je možna relacija obeh »mate- rialnosti«, katerih razlika je očitno v stopnji posrednosti učinkovanja v materia- ni proizvodnji. Agittrop ONTOGENEZA IN FILOGENEZA Precej razširjen nesporazum oz. očitek »strukturali'zmu« se glasi nekako takole: »strukturalizem« absoMtizira strukturo kot substani- cialno sistemsko danost, ki subjektu a priori uhaja, ki. je subjekt ne more prevladati, praktično spreminjati, marveč ona vnaprej določa polje subjektovega delovanja; skratka, »sitrukturaldzem« naj bi spre- gledal subjektivno posredovanost »strukture«, razsežnost subjektivnega spreminjanja strukturnih danosti, itn. Temu je treba — idiiajajoč iz pravikio dojete 'prednosti sinhronije pred diahronijo' — zoperstaviti dejstvo, da temeljna misel » struk turali.zma« (koUkor gre za teorijo označevalca) še zdaleč ni v tem, da »subjekt ne bi mogel spre- minjati strukture«, da mu »struktura vselej uhaja«, Mn.; prav na- sprotoo bi lahko rekli, dai laihko subjekt »še preveč« spremeni strukturo, in da je ravno ta »presežek« njegovega lastnega dejanja tisti, ki' mu uhaja. Pojasnimo to z dovolij e'iiementarnim primerom: Vzemimo dejstvo zigodovinsko posredovane pomenske teže besed, tj. dejstvo, da besede niso poljubni »žetoni«, ki jim po 'arbitrarnem »do- govo-ru« določamo pomen, marveč nosijo v sebi zgodovinsko sub- stanco pomena, zgoščeno zgodovinsko izkustvo. Na najbolj enostavni ravni se ta zigodovinsika opredeljenost kajpada kaže v tem, da pomena besed ne moremo poljubno spreminjati: tudi če se »dogovorimo«, naj beseda X pomeni »zgolj' toinito«, bo v nji še vedno odmevalo iz »uradne« definicije izrinjeno zgodovinsko skustvo. Tod-a to še ni dovolj — če ostanemo zgolj pri tem, se še vedno lahiko zdi, kot da je pomen abstraktna danost, id. se preprosto drži posameznih besed ne glede na njihoa-o razmerje do sistema ostalih' besed. Upoštevati je treba dsjstvo, da je pomen posamezne besede vselej učinek »križišč razlik«, učinek difere'nciakie mreže razmerij, v katera je vpeta ta besedai, in da se torej, če spremenimo pomen neke določene besede, rmkoü ne spremeni zgolj po'men te besede, marveč hkrati — bolj a.li manj — tudi pomen tistih besed, s katerimi je ta beseda »posredovanai« prek paradigmatske mreže relacij. Subjekt torej lahko »svobodno« spremeni pomen določene besede, jo »začne drugače upo- rabljati«, toda — ker je jezik diferencialen sistem, ker »so ga zgolj razlike« — bo s tem nujno sprožil še vrsto drugih sprememb, katerih celote paia priori ne bo obvladali. (Pri tem je jasno, da dotlejšnji pomen, četudi »uradno« izključen iz nove definicije, novega »pravilna upo- 288 rabe«, še naprej odmeva v besedi; toda v samem njego\-em jedru ga opredeli — in s tem spremeni — dejstvo, dai je vselej že »posredovan« z novim pomenom, tj., pomen mu daje (tudi) dejstvo, da deluje kot (implicitna) negacija novega pomena). Tako dojeta 'prednost sinihronije pred diahronijo' nam omogoči razčistiti vprašanje razmerja med ontogenezo in. filogenezo oziroma vprašanije njune enotnostL Tu so odločilnega pomena naslednja — naj za trenutek privzamemo znano abotno dikcijo — izvirna stališča klasikov marksizma: »Anatomija človeka je ključ za anatomijo opice. Nasprotno pa lahko pri po- drejenih živalskih vrstah zasnove za nekaj višjega razumemo le, če to višje že spoznamo. Buržoazna ekonomija daje tako ključ za antično Itd. »(MEID IV., str. 39) »Zdi se, kakor da se vse to gibanje vrti v začaranem krogu, iz katerega pride- mo le, če si mislimo, da je pred kapitalistično akumulacijo obstajala »prvobitna« akumulacija, torej akumulacija, ki ni posledica kapitalističnega produkcijskega načina, temveč njegovo izhodišče. /Ta prvotna akumulacija igra v politični eko- nomiji približno isto vlogo kakor izvirni greh v teologiji ... Početek prvotne akumulacije nam razlagajo kot prigodbo v preteklosti. ... Legenda o teološkem izvirnem grehu nam nedvomno PRIPOVEDUJE (podčrt. S. ž.), zakaj je človek obsojen na to, da uživa svoj kruh v potu svojega obraza. »(Kapital I., slov. prev., str. 804) Enotnost ontoi^neze in filogeneze je — vsaj v ob-Mki, v kateri je navzoča v običajni teoretsÉ zavesti — globoko za.znamovana z evokicioniemom oz. bistorizmom; šlo naj bi za to, da mora posa- meznik v svojem razvoju (ontogeneza) v zgoščeni obliki, osvobojeni vnanjih naključnosti, ponoviti zgodovino celotnega svojega rodu (filogeneza). Tu ima kajpada filogeneza v osnovi prednost pred ontogenezo: posameznik je tisti, ki zgoščeno ponavlja zgodovino rodu. Kajpada m naključno, da najdemo enega najbolj razdelanih pri- merov tovrstne enotnosti ontogeneze in- filogeneze prav v zadnjih Haberma&ovih delih, v katerih razvija svojo »logiko normativnih struktur«: tri glavne stopnje v razvoju normativne zavesti pri indi- viduu na.j bi grosso modo ustrezale trem velikim stopnjam' zgodo- vinskega razvoja družbenub institucij. Naša' temeljna misel 0'b tem je kajpada, da tovrstno pojmovanje enotnosti ontogeneze in filogeneze direktno nasprotuje navedeni Mar- xovi misU o anatomiji človeka kot ključu za an'atomijo opice, saj mora v zadnji liniji postaviti, da je »anatomija opice« (tj. razvojni jroces, ki je pripeljal do človeka) »ključ za anatomijo človeka«. Evo- ucionistično razmerje med ontogenezo in filogenezo je torej treba obrniti: če je »anatomija človeka' ključ za 'anatomijo O'pice«, potem ima ontogeneza prednost pred filogenezo, je — kaïkorkoli to zveni paradoksno — filogeneza tista, ki »ponavlja« ontogenezo. Kajpada je ob tem bistvenega pomena, da že na' začetku izpostavimo tisto, kar manjka evolucionistični dvojici »filogeneze« (razvoja rodu) in »onto- geneze« (posameznikovega razvoja do »zrelosti) : manjka ji prav pojem »strukture« v pomenu 'sinhrone' dialektične totalnosti, artikuliranega sklopa, v katerega vrašča in katerega s svojo dejavnostjo reprcd'ucira oziroma subvertirá individuum. Ta »struktura« je v -nekem bistvenem po'menu krožna: sistem, loi hkrati s svojo reprodukcijo reproducira, »postavlja« svoje lastne predpostavke. Prednost ontogeneze pred filo- genezo se nam tako konkretizira v predno'St 'sinhrone' dialektične totalnosti pred gibanjem njene zgodovinske geneze. Gre za metodo- loško načelo, ki ga Marx vzorno pra-kticira. v Kapitalu: analize kapi- talističnega produkcijskega procesa' ne začne z njegovo zgodovinsko genezo, marveč najprej razvije dialektični sistem osnovnih kategorij kapitalističnega' sveta v njih 'sinhroni' artikuliranosti, tj., najiprej razvije logiko krožnega reproduciranja že vzpostavljenega sistema, šele nato — v 24. poglavju — zastavi -vprašanje zgodovinske geneze, historičnih predpostavk nastopa ka-pitalskih razmerij; tu pa se — kot pripominja sam Marx — neha strogi dialektični prikaz in namesto njega nastopi historični prikaz. Na nekem mestu v cfertih Marx expli- cite opozori na ta razmik med dialektičnim prikazom sistema in historičnim prikazom njegove geneze: ko je kapitalski svet en-krat konstituiran kot konkretna' zgodovinska totalnost, nam za razume- v.anje njegove krožne reprodukcije ni treba upoštevati historičnih okoliščin njegovega nastopa — te okoliščine so »ukinjene«, »povzete v rezultatu«, krožni reprodukciji sistema, ki sam postavlja svoje pred- postavke. 289 Od tod, iiz te kiljučne distinkcije med dialektičnim in historičnim prika.zom, pa lahko pojasnimo, v čem je ideološki ziniačaj evolucioni- stičnegai pojmovanja enotnositi filogeneze in ontogeneze: Videli smo, da pojmovnemu polju evolucionistačno dojete dvojice filogenezia/on- togeneza manjka ključni pojem 'sinhrone' konkretne zjgodovinske to- talnosti, še ostreje povedano: da je izriv tega pojma konstitutiven za evolucioniistično pojmovno polje. Evolucionistična' »filogeneza« pa ni nič dirugegai kot mitično »upovedenje«, vzvratna projekcija v hi- storično razsežnost, kategorialnega ustroja 'sinhrone' zgodovinske to- talnosti: notranja logična artikulacija kategorij konkretne zgodovinske totatoosti je v »filogenezi« podana v mistificirani obliki, v obliki »pripovedi«, kot da gre za zaporedje realnih zgodovinskih dogodkov. »Filogeneza« skuša, prebiti »začarani krog« tako, da skonstruiral pripo- vedi o »izviru«, »poreklu«, »začetku« itn. — njena ideološka prevara je natančno homologna, prevari buržoaznega mita o prvotni akumu- laciji. Takšna »(filo-)genezHi« je kajpada vselej (prikrito ali ne) ideološko obarvana,, saj je »geneza« vselej že podana s stališča rezul- ta,ta. Drugače povedano: »filogeneza'« postopa, v teme'lju abstraktno- fetišizirajoče, ravna, kot da imajo elementi že v preteklosti pomen, ki ga dobij'o šele iz sedanje 'sinhrone' zgodo\-inske totalnosti; tako ji kaj,pada ni težko iz teh elementov genetično »razviti« sedanjo kon- stelacijo.' Kajpada П'а,т na primer raziskava! hisitoričnih pogojev nastopa kapitalizma, raziskava dejanskosti, ki se skriva zia buržoaznim mitom »prvotne akumulacije«, razkrije še kako .grozljivo »zgodbo«, pripoved o nasilju razlaščanja itn. — vendar je tre'ba' vztrajati pri že razviti razliki med dialektičnim prikazom kategorialnega ustroja 'sinhrone' zgodovinske tota'kiosti in historično »pripovedjo« pogojev njegovega nastanka. Te zgodovinske »pripovedi« (pretresljivih historiografskih podatkov zadnjih poglavij Kapitala I.) nikakor ne moremo zvesti na okvir »filogeneze«, vzporedne »ontogenezi«; ta »pri^ved« potemtakem tiidi nikakor nimai statusa navajanja zunanjie-impiričnih dejstev, em- Ijiričnega, bogastva partikularnosti, v razmerju do katerih bi dialektični prikaz podal njih »notranje« logično jedro: pri razmerju dial'ektičneiga prika'za do historične »pripovedi« NE gre za razmerje notranjega logičnega bistva do njego-ve em,pirične, z naključji obremenjene »re- alizacije«. Takšno razmerje, pri katerem ima historičn,a »pripoved« zgolj statijs zunanje-em.pirične, z naključji obremenjene »realizacije« logičnega oz. pojmovnega bistvo, ki ga razvije dialektični prikaz, je nasprotno značilno na,tančno za heglovsko idealistično »mistifikacijo«: Marxova kritika Hegla je ■— na ravni Kapitala — med drugim natanč- no v tem, da Hegel idealistično »aibsokutizira« dialektični prikaz (»samo- razvoj pojma«), d» se ne zave nj'egove meje, točke, na, kateri mora sam dia'lektični prikaz preiti v historično »pripoved«. Konkretno: če bi Kapital р1м1 Hegel, potem bi poglavje o »tako imenovani prvotni akumulaciji« odpadlo oziroma bi imelo zunanje-deskriptivni, ne pa strogo imanentno-teoretični status. In prav zaradi te »idealistične mistifikacije« ostane heglovsko za- poj^enje zgodovine še vedno zgolj časovna razprostrtje 'sinhronega' logičnega sistema kategorij. Toliko razglašena »enotnost logičnega in historičnega« kot te- meljno vodilo dialektičnega pristopa potemtakem v strogi historično- materiaMstični konceptualizacija nikaikor ne pomeni' nj,unega prepro- stega prekrivanja, tj., tega, da je logično zaporedje »prečiščeno«, »na'ključnosti osvobojeno« historično zaporedje, marveč gre za enotnost v razliki, skoz razliko, za to, da mara sam »logični« dialektični prikaz notranje artikuliranosti neke zgodovinske epwhe »imanentno« preiti v historičnega. Logično da »ključ« za historično, tj. 'sinhrona' analiza da »ključ« za historični oris genezie, vendar pa to ne ukine njune realne razlike. Josip Pajk ' Celo sam Marx ob koncu Uvoda v Očrte, ko skuša odgovoriU na vpraša- nje, kako sta grška umetnost in ep »še v umetniški užitek in ... v nekem smi- slu veljata kot pravilo ln nedosegljiv vzor«, zapade orisani ideološki mistifikaciji »enotnosU filogeneze ln ontogeneze«: »Mož ne more postaU spet otrok ali pa postane otročji. Toda ali ga ne ve- seli otrokova naivnost in ali si ne more sam na višji stopnji spet prizadevaU, da bi reproduciral njeno resnico, ali ne živi v otroški naravi v vsaki dobi njen lastni značaj v svoji naravni resničnosti? Zakaj bl ne moglo družbeno detinstvo 290 človeštva, kjer je najlepše razvito, ohraniti večni čar kot stopnja, ki se ne bo nikoli več vrnila? So nevzgojeni otroci, pa tudi premodri za svoja leta. Mnogi izmed starih narodov spadajo v to kategorijo. Grki so bili normalni otroci.« (MEID IV., str. 46) Marx tu že sam 'reče več kot pa misli, da je rekel', ko trdi, da >živi v otroš- ki naravi v vsaki dobi njen lastni značaj v svoji naravni resničnosti«, kar kaj- pada pomeni, da je otroškost vselej že posredovana z »odraslo zrelostjo«, da je sleherni pomen otroštva že vzvratna projekcija. Grki se lahko prikažejo kot »družbeno detinstvo človeštva« zgolj s stališča že razvite zrelosti, njihova »na- ravna resničnost« ni bila nikoli neposredno dana, je vselej že učinek nostalgič- noga pogleda nazaj. Skratka, tudi tu moramo predpostaviti 'prednost sinhronije pred diahronijo". Poenostavljeno povedano: pri otrocih v 'dobesednem' pomenu (na ontogenetski ravni) imamo kajpada vselej praviti z njih razliko do star- šev, do odraslih, otroštvo je od vsega začetka konstituirano kot intersubjektivno razmerje do »odraslih«; trditi, da so bili Grki že sami v sebi (in ne šele v nak- nadni perspektivi) »detinstvo človeštva«, je zato mogoče le v strogo teleološki perspektivi, v kateri — kot pravi sam Marx kritično nekaj strani prej — »zad- nja oblika glede na pretekle kot na stopnje k sami sebi«. (Mimogrede povedano, v teh Marxovih stavkih bi lahko našli celo kal zastrtega antisemitizma: kajti znano je, kdo v tej ideološki fantazmatiki, kjer Grki poosebljajo »normalne otroke«, igra vlogo »nenormalnega«, »hudobnega« otroka par excellence: Jud.) POMEN FALOSA II. Povzemimo rezultat prejšnjega ziapisai: fato je označevalec, ki je hkrati »vsi pcmeni«, ki potencialno prinaša univerzalnost pomena, in ki) to svojo potencialno univerzalnost plača tako, da' je v svoji aktualizaciji, determinaciiji, partikulariizacijii, »brez ротепак<, odisot- nost pomeruai — je potencialno »vsi pomeni® in zato dejansko »noben določen pcmen«, označevalec-brez-označenca; je samo to pulziranje med potencialno univerzalnostjo pomena in njegovo aktualizirano od- sotnostjo, med »vse« in »nič«. Ali, če naj uporabimo najbolj rudimen- tarno laoanovsko algebro.: S2 je označevalna bateri/ja, dana »struktura« označevalcev-z-označenci; če naj bo ta struktura »vsa«, če hočemo zajeti »vse« označevalce, ki spadajo vanjo, moramo nujno prišteti »vsaj' En« presežni označevalec. Si, vsaj en element, ki ni »no-rmalnii« oz-nečeva'lec-zh-označencem, marveč je hkrati »vsi pomeni« in »od- sotnost pomenai«, tj. označevalec-brez-označenca — to, čemur pravi Lévi-Strauss »mana«. Ta paradoksni označevalec je — to je eno izmed možnih tolmačenj Lacanove formule »označevalec zastopa subjekt za drugi označevalec« — tisti, ki zastopa subjekt za vse ostale »normalne« oznaéeva'ke. Tako v neki označevalni verigi elem'enb,, 'ki »zastopa« subjekt, ki drži njegovo mesto, ni element največje pomenske polnosti, element, ki je najbolj »nabit« s pomenom, marveč nasprotno element, ki ničesar ne doprinese k »pozitivnemui«, »denotativnemu«, »objektiv- nemu« pomenu te vierilge, pa se prav zato v njem zgosti vsa »pozitivni« pomen pre'segajoča pomenS'ka teža, vs'a tista neeksplicirana »kono- tacija«, ki uhaja dobesedno-izrečenemu. Vzemimo Laoa'nov zgled (ki na sreča velja tudi za slovenščino): tako 'imenovani ekspletivni (»izpopolniini«) ne: »Bojim se, da ne boš padel.« — da dod'atni »ne« ne pridonese nobenega dodatnega »pozitivne'gaw: pomena, tj., stavek »Bojim se, da ne boš padel«,, pomeni (na pozitivno-de no tativni ravni) natančno isto kot stavek »Bojim se, da boš padel«,, pri čemer je druga različica celo nata'nčnejša, tj. »ne« v prvi različici je odveč, saj je tisto, česar se bojim, to, da »boš padel«. Hknati pa se v tem presežnem, glede na neposredni pomen »nepotrebnem« ne-ju zgosti vse »implicitno rečeno, četudi neizrečena«, vse tisto, za'radi česar i'Zjava ni zgolj odslikava objektnega reda dejstev, potencialno'st »vseh mogočih pomenov«, s čimer je natančno ta ne točka subjektivacije ... Ali, vzemimo še zgled iz — kot se temu reče — naše, domače prakse: jugoslovansko himno oziroma njeno slovensko besedilo. Kje se vanj vpiše subjekt? Na prvi pogled sim'o to kajpada tisti »mi«, na katere se naslavlja himnav »mi, Slovani«, ki' jih himna inrterpelira 9 »Hej, Slovaini'!« — vendar je ta »mi« zgolj ins'tanca ideološke iden- tifikacije, ideološkega »prepoznanja.« kolektivnega subjekta (interpe- lacijo je tu dojeti v ACithusserjevem pomenu: tako kot miličnik zakliče postopajočemu »Hej, ti!« in se le-ta s tem, ko se ozre, ko se prepozna v pozivu, konstituira kot subjekt — »podložnik« — oblasti, se tudi »mi« konstituiram.o kot »Slovani«, s tem da se od- zovemo pozivu Drugega »Hej, Slovani!«). Resnično mesto subjekti- vacije je is'kati druigje — to so bržkone prav tiste znamisnitosti »steke« v verzu »praizne vaše proti nam so steke«: nihče pravzaprav na'tančno 291 ne ve, kaj pomenijo (stekati se? steklinai? ...), prav zato pa se lahko vanje investira »vse mogoče«, od dekadentnih nih-U'istov do ruskih tankov. Od tod, iz nujnosti dodatnega, paradoksnegai elementa Si, ki se vselej pridoda k S2, lahko vsiaj nakažemo, kaj hoče reči Lacan, ko pravi, da je Marx odkril simptom. Siimptom je — grobo, v prvem približku — mesto, kjer se v neko dano polje vpiše moment, ki je temu polju heteroge^ ki pa je nujen, če naj se to polje sklene, če naj bo »celo«. Zadevo bi lahko formulirali tudi v tradicionalnih terminih »dialektike kvalitete in kvantitete«: Imamo neko kvaliteto, neko splošno lastnost, potezo; čim' hočemo pod njo, z njo, skoz njo poenotiti zajeti »vse« njene primere, se nam nujno prišteje zraven »vsaj. En« primer oziroma element, ki ji uhaja, ki spodbija samo kvaliteto, iz katere smo izha'jali. Označevalci-s-ipomenom nikoli ne bodo »vsi«: čim bomo zajeli »vse«, bomo nujno prišteli zraven paradoksen »označevalec-brez-označencai«. To pa je — če naj tako rečemo — Marxova logika »socialnega simptoma«, lagito njegove kritike Hegla: čim hočemo zajeti obstoječe kot umsko totalnost, moram^o prišteti zraven element, ki znotraj same te totalnosti deluj.e kot simptom, ki izpričuje njeno »laž«, »laž« njenega občega principa/ — proletariat, ki je »ne-um saimega шп'а«. Ta »iracionalni« element obstoječe ra- cionalne totalnosti je mesto, kjer privre njena potlačena »resnica«. Isti sklop lahko specificiramo ob blagovni ekonomiji: Ko blagovna proizvodnj.a še ni ra.zvita do univerzalnosti, so lastniki produkcijskih sredstev pretežno še sami individualni producenti in 'imamo pravilom^a — idealno vzeto — opraviti z menjavo brez eksploatacije. Ko pa se blagovna proizvodnja univerzalizira, se nujno razvijejo kapitalska raz- merja, tj. nujno nastopi razred, ki ni sam lastnik proizvajalnih sred- stev, marveč mora za svojo reprodukcijo prodajati svojo delovno silo — pride do eksploatacije, skrite pod formo ekvivalentne menjave. (In utopija malomeščanskega socializma je prav univerzalizirana' druž- ba menjalnih razmerij, kjer pa bi büi lastniki produkicijs'kih sredstev še vedno sami producenti in zato ne hi prišlo do eksploatacije.) Od kod nujnost tega dodatnega paradoksnega .elementa^? Ta ele- ment je, kot smo že rekli. S', ki zastopa su'bjekt (v lacanovski algebri $, prečrtani S) za. vse ostale označevalce, S2. To zastopanje pa ni ne- posredno, mairveč nekako »refleksivno«: S.i ne zastopa subjekt »nejxi- sredno«, marveč zastopa samo nemožnost subjektove označevalne re- prezentacije — ta nemožnost pa »je« ravno su-bjekt, skoz to nemožnost se konstituira subjekt. Skušajmo nekoliko razjasniti to formulo, ki neposredno vzeto nedvo.mno zveni dovolj »spekulativno«: matem subjekta,, lahko beremo tudi kot »ni označevalca«, kot prečrtani ozn'a- čevalec (signiifiant). Grobo rečeno: subjekt nima »lastnega« označe- valca, označevalca, ki ga ne bi že reprezentirali popačeno, potvorjeno, 'vsaka beseda ga že izda', razmik med $ in S je ireduktibilen; v veri^ »normalnih« označevaJcev-z-označencem, S2, vselej manjka »pravi« označevalec, beseda, ki bi nepopačeno zajela vse pomensko boigastvo subjektivnosti... Toda ta manko (»pravega«) označevalca je že ozraa- čevalec manka: če ш možen subjektov »lasten« označevalec, pa je možen označevalec, ki zastopa samo nemožnost nepopačene repre- zentacije, sam manko označevalca, «beseda, ki v samem polju besed drži mesto tistega, česar se ne da ubesediti«. Seveda »vsi« označevalci (popačeno, premeščeno) zastopajo subjekt, toda pri tem ima izjemno mesto tisti označevalec, ki zastopa samo nemožnost njegovega zasto- panja — zakaj? zato ker subjekt ni polna, nedosegljiva »substanca«, marveč »je« zgolj ta. nemožnost, »j'e« zgolj $, izginevajoči moment, ki je »čista avtonegacija«, drugo od samega sebe, čista razlika, ki nikoli ne doseže istovetnosti-s-sabo. Ôe bi bil subjekt neka- označeval- ni mreži transcendentna »substanca«, »stvar na sebi«, ki bi vedno presegaila svojo označevalno reprezentacijo, potem bi imeli opraviti s »plosko«, nerefleksivno strukturo znakov; ker pa je subjekt že sam v sebi $, izgineviajoče gibanje avtonegacije, čista razlika, ne pa neka pozitivna bitnost, ga lahko paradoksno »ustrezno« zastopa zgolj nek označevalni element, ki zaznamuje samo nemožnost »ustreznega« za- stopanja — nekoliko poenostavljeno: ob slehernem »normalniem« oziiačevalcu-z-označencem skusimo, da z njim nismo zajeli subjekt, da je subjekt »vedno drugje«; toda subjekt ni neka pozitivn.a bitnost, ki bi vztrajala v svoji istovetnosti »nekje drugje«, na nekem nedo- segljivem mestu, marveč je sama ta drugost, »drugo od samega sebe«: 292 zato v verigi dirži njegovo mesto paradoksni označevalec, ki^aaiznat- muje samo vseiejšnjo »druigast« subjekta glede na ozmačevalec. Ta »nefleksivni« značaja Si, »faličnega« označevalca, tj. dejstvo,, da ta- označevalec ne zastopa subjekt »neposredno«, marveč zastopa samo nemožnost/ njegovega zastopanja, natančno ta »refleksi\'nost« je tisto, kar se zgubi v fetišizmu. Da bi to pojasnili, povzemimo osnovno po- teza logike označevalca: čim hočemo zajeti »vse« primere neke ob- čostii, »vse«i elemente neke množice itn., moramo prišteti »vsaj- En« element, veaji eno partikularnost, ki je tej: občosti »notranja«, ki je »njen« primer, hkrati pai že dehije kot njena negacija, ji je že hete- ro^na — Marxov (v 1. nadaljevanju pričujočega zapiska evociran) primier iz Razrednih bojev v Franciji: čim hočemo našteti »vse« vrste rodu »rojaliizma«, morama -poleg »normalnih-« vrst (legitimisti, orleai- nii&ti itrï.) omeniti še republikanstvo kot paradoksno vrsto rojalizma: republikanstvo je vrsta, ki znotraj rodu rojailizma drži mesto rojai- liema »nasplo-h® — »rojialisti nasploh« sm-a lahko zgolj tako, da smo republikanci —, je mesto, kjer se rojaliaem reflektirav -kjer naleti nase micd samimi svojimi vrstami. S fetišizmom pa se utaji kastrativna razsežnost tega fal'ičnega elementa: njegova heterogenost občosti,, -ki jo inkiarnira — dejstvo, da lahka nek označevalec zazn-am-uje potencialno univerzalnost pomena le tako, da deluje kot ozniaiöevalec-brez-oznai- čenca; da smo lahko »rojalisti nasploh« le tako, da smo repubEkanci. Diugače povedano, fetiš je Si, ki a svojim izjemnim položajiem nepo- sredno inkarnira svojo Občost, Partikularnost, ki je neposredno stop- ljena s svojo Univerzalnostjo. Klasičen z#ed je tu kajpada stalinska Partija, ki nastopa kot neposredno utelešenj,e Občosti Množice ozi- roma delavskega Razreda: razmerj-e med Partijo in Množico ni dialek- ■tivirano, ni dialektično posredovanoi,, marveč je med njima' niekak »kratek stik«, ta'ko da, če pride na primer — kot danes na Poljskem — do konflikta, med Partijo in »navadnim«, »ostalim«! delavskim raz- redom, to ne pomeni, da se j-e Partija »odtujiliai« delavskemu razredu, marv-eč so se nasprotno »nekateri elementi delavskega razreda« odtu- jili svoji lastni občosti (»resničnim interesom delavskega razreda«), ki jo kajpa.da! neposredno utelieša prav Partija. Prav ta fetiški položaj Partije pojasni, zakaj stalinist ne čuti no-benega protislovjia med tem, da mora biti Partij'a stopljena, z Množicami, v službi M-nožic itn., ter med tem, da je Partija v položaju Izjeme, ki ima v sebi vso oblast, ki je do kraj'a avtoritarna — sa-j je edina inkarnacija »resnične« Množice, njene Občosti, prav Partija, in je zato m-orebliten pritisk Partije na- emii^ično množico pritisk O-bčosti Množice na njeno lastno empirično partikularnost. ^Toda tu nas bo — zai sklep — zanimal nek drug moment: kako ta fetiš'ki ustroj Partije pogojiy da stalinska ideologija deluje v osnovi drugače kot klasična liberalno'-me'ščans'ka- ideologija — razlika, ki se v grobem prekriva z razliko med nevrotičnim in psiho-tični'm diskU'r- zom. Kaj je nevrotični diskurz? Diskurz, ki se organizira okoli simp- toma, okoli točke, ki izdaja njegovo po-tlačeno resnico, okoli paradoks- nega Partikularnega, -ki subvertirá Univerzalnost, katere vrstav katere »primer« je. Vladajoča ideologija skuš-a te simptomske točke pač na različne nači,ne ne-vtraliizirati — tako da jih dojia-m-e kot nekaj na- kl'jučnega, obrobnega', pogojenega' z zimiamjimi vzroki itn,, (klaisičen primer: ekonoms-kai kriza kat z zimanjimi okoliščinami — dvig cene nafte ipd. — pogojena prekiinitev »normiakiega« teka); kritika ideolo^ gije pa nasprotno pokaže, da so te simptomske točke nujna »resn-ioa«, nujen nasledek razvoja sa'me »notranje« univerzalne zakonitosti siste- ma. Stali,nska ideolo'gija pa — vsaj praviloma — postopa v osnovi drugače: nič ne taji, m'as'klra itn., marveč se enostavno delaš kot da partikularno, ki ga navajamo kot simptom, sploh ne spodbija univer- zalnosti. Primer: če bi kdo očital nekemu desnemu političnemu re- ži'mu, da je a'v4oritaren ipd., hi liberalna meščanska ideologija na različne načine skušala nevtralizirati tia ne-ugoden nasledek lastne logike: sp<^ibiti bi skuša'la same pozitivne podatke (»ni res, da je ■tako avtoritaren, saj so bile volitv-e.. .«<), izgovarjala hi se, da gre za izjemne ukrepe, pogojene z zunanjimi okoliščinami (na primer s »komunistična subverzijo« ipd.) ... Kaj pai stalinski diskurz? Tu se avt-oritarnost ne zanika, tista, kar knitik z muko doka'zuje, se eno- staivno že vnaprej prizna, vendar se da temu povsem dru-g pomen — vzemimo za zgled tole m'esto iz Stalinovih Vprašanj leninizma: 293 »Ko govorijo o težavah pri odkupu žita. komunisti po navadi sprevračajo odgovornost na kmete, trdijo, da so za vse krivi kmetje. Toda to je popolnoma napačno in brezpogojno nepravično. Kmetje niso tu nič krivi, će govorimo o odgovornosti in krivdi, potem moramo reči, da odgovornost pade popolnoma ln v celoti na komuniste, in da smo tukaj za vse krivi samo mi, komunisti. /Na svetu ni in nikoli ni bilo tako močne in avtoritarne oblasti, kot je to naša, sov- jetska oblast. Na svetu ni in nikoli ni bilo tako močne in avtoritarne partije, kot je to naša, komunistična partija. Nihče nas ne ovira in nas tudi ne more ovirati, da ne bi vodili kolhozov tako, kot to zahtevajo interesi kolhozov, inte- resi države. In če nam vselej ne uspeva, da bi vodili kolhoze taJco, kot to zah- teva leninizem, če pogosto delamo celo vrsto grobih, neopravičljivih napak, na primer po liniji odkupa žita, potem smo za to krivi mi in samo mi.< (Stalin Pitanja lenjinizma. Kultura, Zagreb 1946, O radu na selu, str. 391) Skrajno avtoriitiaren značaj Partije je torej naravnost poudarjen, direktno je rečeno, da imai vso oblasti v rokiaih Partija, da zaito »navad- ni ljudje« sploh niso nič kriv^ saj niso zai nič odgovorni! Toda prav ta skrajno a.vtorit,arrua, nedeljiva^ izključnai ohl-ast Partije se nepo- sredno tolmači kot resnično demokratična oblast, kot oblast, kii reali- zira prave interese Množic. Ali, vzemimo še zgl-ed vojaške interven- cije v tujini: meščansika ideološka legitimacija odgovarja na očitek »vmešavanja v notranje zadeve tuje države« tako, da skuša zmanj- šati njegov obseg in pomen (»gre le za nekaj' vojaških svetoviailcev«) ipd. Kaj pa »realni socializem«? Njegovo loigUco najjasneje razodene tale izjava Karmala za Spiegel: »Res se sovjetske čete borijo sredi Kabula, toda to ni niti v najmanjši meri vmešavanje v notranje zadeve tuje države.« Skratka, bo'lji »semiotično« rečeno, staiinski disikurz pre- makne spor na raven koda: mi gei lovimo rjai ravni dejstev, on pa že vnaprej tako priredi kod, da ga dejstva ne morejo zadetii Od tod' neka določena »naivnos't« ne'katerih »disidentskih« kritik: stalinist že vna- prej talko priredi polje, da kritika udairi v prazno, če naj parafrazi- ramo znano šalo, ki jo navaja Lacan: Stalinist svečano zatndi: »Moja zaročenka nikoli ne zamudi zmenek -..«, disident mu z maiko dokaže, da je zaročenka zadnjič zamudila, stalinist pa mirno nadaljuje: »... saj s trenutkom, ko zamudi, ni več moja zaročenka.« Zdenka VeseMč-žerjav HOMOLOGIÜA IN NUENA DIALEKTIČNA KONKRETIZACIJA Pred nekaj leti je bila moda razvijanje homologij med kritiko politične ekonomije in »kritiko ozriačevalne ekono'mije«; njen glavni eksponent je bil Jean-Joseph Goux. Ponavadi se je izhajalo iz tega, da je blago »čutno-nadčutna reč«, da nastopa kot neka neposredno- čutna reč, ki pai je hkrati prikazovanje nečesa, kar nima nobene neposiredne z'veze z njeno telesnostjo: vrednosti. K temu se je dodalo: isto je z znakom, ki nastopa kot prikazovanje nečesa, kar ni ne- posredno povezano z njegovo telesno'stjo, materialnos'tjo, tj., kot utelešenje pomena. Nato se je šlo še korak dalje: k ho'mologiji denar : falos (falični označevalec); tako kot je denar neposredno ute- lešenje vrednos'tne občosti 'in to plača s tem, da sam niimai nobene uporabne vrednosti, tj., da je paradoksno blago, ki je potencialno vsa blaga, a sam ne zadovoljuje nobene potrebe, tako je tudi falični označevalec označevalec, ki je potencialno vsi pomeni, občost pomena, pa to plača s tem, da je hkrati o'značevalec-brez-označenca. Lahko bi izpeljali celo to, kako je falični označevalec kiorelat kapitala. Kaj je namreč kapital? Denar-iblago, ki se na trgu menja za neko blago, ki ni blago med drugimi blaigi, marveč izjemno blago, blago, katerega »uporabna vrednost« je v proizvajanju same vrednosti, tj. za delovno süo. Z nastopom kaipitala se torej »običajna« siituacija blagO'V'ne me- njave, kjer producenti menjajo svoje proizvode, tako re'koč »reflektira va&e«: sama z-možnost produciranja nasto-pi kot blago in se menja za nctoo drugo bl'ago. Isto pa je s faličnim označencem, ki ni »običajen« označevalec med drugimi označevalci, marveč nekak »refleksivni« označevalec, ki drži mesto samega subjekta v označeva,lni verigi, ki je potemtakem nekak »ekvivalent« subjekta v Drugem-ozna- čevalcu (glede tega prim. Pomen falosa tovarišice Zdenke v tej številki). — — — Tovrstne homologije so nedvomno zelo privlačne, imajo določeno »pojasnUno vrednost«, z njimi se proizvede »učinek smisla«, 294 toda težava je v tero, da moramo, če gremo- po tej poü, prej ali slej proglasiti sam smisel, smisel kot talki, za fetišiistični učinek. Reče se namreč: mistifikacija blagovne forme je v tem, da nam neka čutna reč nastopa kot uitelešenje nečesa nadčutoega, da se nanjo prilepi nek miisitičeni pomen, ki nima nobene neposredne zveze z njeno telesnostjo ipd. — toda to, da neka čuitna stvar postane nosilec nečesa »nadičutnega«, nečesa, kar nima nobene zveze z njeno neposredno telesnostjo, ta osnovni »preskok« je natančno sam znak kot enotnost označevalca in označenca (znak za razliko od »signala« /dim-ogenj/, ki ohrani kontinuiranost označevalca in označenca), tj., neka- fetiši- stična- »mistifikacijai« je potemtakem konstituitivno-nujni pogoj nastoijM »smisla«, govorice. S tem pa se seveda znajdemo — če hočemo do kraja vztrajati pri homologiji — pred neko »neugodno« alternativo-: ali mo- ramo zatrditi neukdnljivo-st fetišiizma, ali pa zahtevati prevlado, ukinitev »učinka smiißla«, torej strogo vzeto izstop iz medija govorice.... Razvijanje homologij s tem ni a priori razvrednoteno; treba ga je le drugače zastaviti,: homolo,gijo (primerj-alno iskanje vzporednih ustro- jev) je treba vzeti kot »predstopnjo« dialektične konkretizacije,, ki- raz- vije »posredovanost« tega, kar je sprva postavljeno v razmerje vnanje homologije tipa »kakor tu tudi tam...« (»kakor bla^ je tudi znak...«). Vzemimo dovolij znan zgled: Marx v 1. poglavju Kapitala I. pokaže, ka- ko lahko posamično blago izrazil svojo vrednost zgolj z nanašanjem na neko drugo -blago, pri čemer je to drugo blago v svoji neposrednii te- lesnosti pojavna forma vrednosti nasploh; temu je priključena opombg z naslednjo homologijo: »Na nek način je s človekom kakor z blagom. Ker ne pride na svet niti z zrcalom niti kot fichtejevski folozot: Jaz sem Jaz, se človek najprej ogleduje kot v zrcalu samo v drugem človeku, áele z nanašanjem na človeka Pavla kot sebi enakega se človek Peter nanaša na samega sebe kot človeka. S tem pa mu tudi Pavel s kostmi in kožo, v svoji pavlovski telesnosti, velja za pojavno formo genu- sa človek.« (opomba 18a) To ho-mologijo Marx v nadaljevanju še dopolni: Drugo blago je ekvivalent prvega, izra-ža-uteleša vretlnost prvega, zgolj kolikor se prvo blago nanaša nanj — ekvivalentstvo drugega blaga je »refleksij- ska določitev« prvega blaga. Zdi pa se, da drugemu blagu pripada ekvi- valentslka forma ne glede na to nanašanje, kot njegova stvarna lastnost, tj,., da se prvo blago nanaš-a nanj, ker je drugo blago že ma sebi ekvi- valent, ne pa, da je drugo Mago ekvivalent, ker se prvo blago nanaša nanj. Tem izvajanjem je spet priključena opo-mba s primerjavo: »Take refleksijske določitve so sploh reč zase. Ta človek je npr. kralj le zato, ker se drugi ljudje obnašajo do njega kot podložniki. Oni pa obratno mislijo, da so podložniki zato, ker je on kralj.« (opomba 21) Tu bi postopali povsem neustrezno, če bi vzeli logiko razvoj-a vred- nostne forme kot osnovo, ključ, ki — glede na to, eia b-lagov-nai forma opredeljuje totalnost družb, v katerih vlada blagovna proizvodnja — pojasnjuje, da se tudi ostala področja artikulirajo na hom-ologen na- čin, tipa »v družbah, kjer vlada blagovna proizvodnja, je pač tudi s člo- vekom fcakior z blagom«. Kajpada niso nič boljše druge tovrstne re- šitve, ki ostanejo na ravni homologij-e različnih vzporednih področij, na primer, da se konstruira nekakšno »splošno logiiko« fetišistične spre vrnjeno sti kot tisto abstraktno-skupno, kar se nato h-omologno realizira v sferi blag kot blagovni fetišizemi (denar, ki kot izjema tota- lizira celoto blag), v sferi govorice kot jezikovni fetišizem (falični označevalec, ki kot izjema totalizira celoto označevalcev), v sferi initers-ubjektivnosti kot fetišizem oseb-nosti (gospodar, ki kot izjema totalizira neko skupnost subjekto-v), ipd. — Takšn-a »homologna« po- jasnjevanja tipa »denar je bog med blagi«, »bog je denar med sub- jie-kti« itn. ostanejo abstraiktna, ker predpostavijo različnost sfer, med katerimi vzpostavijo homologno razmerje: same te različnosti ne po- j.asnijio, marveč jo vzamejo kot neposredno dej-stvo soobstoja. Kako torej razviti navedeno Marxovo homologijo do ravni kon- kretno-dialekt,ičnega posredova-nja? Že sam Marx daje tu rešitev: to rešitev je iskati v tistih njegovih izvajanjih — prav tako v Kapitalu I. —, kjer je govor o te-m, da je v družbah, kjer blagovna proiz-vodnj-a še ni univerzalizirana, še ne igra ključne, celoto-opredeljujoče vloge, se pravii v predkapita,liističniih družbah, eksploatacija še »prosojna«, tj. da so »produkcijski organizmi« teh diružb v osnovi »razvidni«: pri- svajanje presežne vrednosti je neposredno dano v obliki desetine, 295 tlake, i-zkoirižčanija sužrajev itn. Na tej ravni ni nobene bistvene misti- fikacija, razmerja so — za razliko od kapitalističnega produkcijskega načima — »razvidna«, zato tudi niso dani pogoji nastopa politične eko- nomije kot znanosti: šele z univerzalizacijo blagovne proizvodnje po- stanejo produkcijska razmerja v osnovi netransparentna, je eksploata- cija mistifieirana. v formi ekvivalentne, svobodne menjave, kjer vsak partner »prejme plačilo za svoj. delež« (delavec mezdo za svoje delo, kapitalist profit zai vložen kapital...). Druga, plat tega. pa je, da je treba v predkapitalističnih družbah eksploatacijo omogočiti oziro.ma upravičiti z zunaj-iekonomskimi sredstvi: z neposredno prisilo ali' z ide- ološkim pritiskom, tj,, z ideološko legitimacijo ne.posredno-irazvidnega prisvajanja presežne vrednosti — v grobem gre za' to, čemur pravi Marx »neposredna gospostvena in hlapčevska razmerja«. Sama ta razmerja se morajo zato fetišizirati, postaoejo »neprosojna«, tu je »z ljudmi kakor z blagi«, v gospodarja se investira neka mistična aura, zdi se„ da sm-o mu podložni, ker je gospodar, in ne obratno, itn, V kaipitalizmu pa laihko prav zato, ker jie fetišizem locira.n v sfero blagovne proizvodnje, ožje: v sfero razmerij med blagi, torej: »raz- merij med rečmi«, neposredna razmierja med ljudmi zadobijo (ideološ- ko) .podobo transpa.rentnos'ti, ena.kosti, pragmatične utilitarnosti ipd., tj,, iz njih je izgnana sleherna »mistična aiura«. Ta prelom med avto- ri,tairin!0-patriiarhaln.o podobo človeka, ki af.irmira »neposredna gospost- vena in hlapčevska razmerja«, in med razsvetljensko-utlMtaristično podobo predpostavlja — kot je vedel že Hegel (prim. pogl. v duhu Fenomenologije duha) —, da se fetišizirajo »razmierja med rečmi«, tj., da je človekova svotxida, prosojnost neposrednih družbenih razmerij ¡■pd. (družbeno nujni) vide^, katerega »resnico« (dejansika razmerja gospostva med ljudmi') izdaja fetišizacija »razmerij n:iied rečmi«. (Ta miselni tok je naznačil že Etienne Balibar v svojem prispevku k IJre le Capital, vendar se mui je kasnejše odpovedal s tem, da. je podvrgel kritiki samo Marxovo teorij.o fetišizm'a kot ideoloéko'; primi K vpraša- nju o »teoriji fetišizma«, Problemi-Razprave 173—175). Od tod bi lahko 'konkretizirali tudi Millerjevo misel, da je kapi- talistioni diskurz diskurz histerika: prelom s fevdalno ideologijo je premik iz diskurza gosp'odarja (kot medija »neposrednih gospodar- stvenih in hlapčevskih razmerij«) k diskurzu histerikai, tj., dejavnik kapitalističnega diskurza je — v skladu s formiulo diskurza histerika — $, formalno »svoboden« subjekt, katerega resnica vdira skoz fetišiza- cij'O »razmerij med rečmi«. — Tako se torej tisto, kar je najprej 'bilo abstraktna homolo- gija (»s človekom, je kakor z blagom...«), konkretizira v zgodovinski prelom med fevdalnimi gospostvenimi razmerji in mesčansiko vlada- vino blagovnih razmerij^ Ne gre za to, da je »v družbi, kjer vladajo blagovna razmerja, s človekom kakor z blagom.«, v tej družbi so na- sprotno razmerja med ljudmi neposredno vzeto de-fetišizirana, trans- parentnia, toda njihova ključna razmerja se prikazujejo kot »razmerja med rečmi« in tu izdajo resnico ideološkega videza prosojnosti nepo- srednih intersubjektivnih' razmerij'. Podobno miselno pot je kajpada treba ubrati tudi ob »logiki ozna- čevalca«: Ključno vlogo analize označevalnih mehanizmov za zapopa^ denje da.našnj'ih razmerij razrednega boja je treba konkretizirati ozi- roma posredovati s premikom v samem »predmetu«, v zgodovinski de- janskostii. Tu' lahko kajpada damo le splošen namig: Z razvojem tako imenovanih »totalitarnih« vladavin XX. stoletja (fašiz.ma., stalinizma — pri čemer smo kajpada daleč od tega, da bi јЉ enačili: .prim, »kratki kurz« o stalinizmiu v tej. številki Problemov) je žarišče »neprosojnosti« znova premeščeno. Sam Marx je že za.pisal nekje v Očrtih..., da mo- ramo, če »prezgodaj« vzam.emo rečem oblast nad ljudmi (tj., če so ukinjena blagovna razmerja, ne da bi pri tem subjekt zgodovinskega procesa postal razredno osveščeni proletariat), pač znova dati ljudem oblast nad ljudmi, tj. znova moramo tako ali drugače vpeljati nepo- sredna gospostvena in hlapčevska razmerja. Pravi problem tu ni toliko fiišizem kot »stalinizem«: fašizem deluje kot neposredna in odkrita reafirmacija gospostvenih razmerij, avtoritete, hierarhije itn., tj., ne- posredno »fetišizira« intersubjéktivna razmerj.a (»hipnotična moč« vod- je itn.), da bi talko — potem ko je politila klasična liberalno-.m'e- ščanska legitimacija ka.pitalskih razmerij — ohranil »razredni mir« in s tem omogočil nadaljnjo reprodukcijo kapitalskih razmerij. Pri »stalinizmu« pa se zadeva bolj: zaplete: razmerja gospostva v njem 296 niso »prosojna« na način duirektnie Ldeo-loške legd.timacije hierarhije, »stalinizem« se ideološiko legitimira kot oblast delovnih množic, naj- širše demokracije itn., in tega ne smemo enostavno vzeti kot »zgolj- -masko«, tj- kot da i,ma vladajoča birokracija do te ideološike legiti- macije povsem enostaven zunanje-inistrumentalen odnos; vendar pa go- spostvo navzlic temu je že v »razmerjih med ljudmi«, tj., odpadejo meščanske »formalne svoboščine«, gospostvo se ne afirmira šele prek ovinka »razmerij med stvarmi«. V »stalinizmu« se intersubjektivno razmerje dejanskega gospostva birokracije nad delavskimi raizredom neposredno legitimira in afirmira kot oblast samega delavskega raz- reda. To je omogočeno s fetišizacijo organizacije vttadajoče birokracije (stalinske Partije) : Partija, ki vlada nad delavsikimi razredom, nastopa kot neposredno utelešenje njegove Občosti, tj., predstavlja nasproti »empiričnemu« delavskemu razredu njegovo lastno občost (glede te konstelacije prim, v tej, številki Problemov že- omenjeni »kratki kurz« o staliinizmu ter sklepni del prav tako že omenjenega za,pisa tovarišice Zdenke o pomenu falosa). Takšna paradoksna artikulacija, v kaiteri se intersubjektivno razmerje gospostva legitimira in afirmira s samo. for- mo demokracije, enakosti, odsotnosti gospostva, itn., tj., v kaiteri so — če naji uporabimo že zlizan domislek — sicer vsi enaki, toda nekateri bolj enaki kot drugi, takšna artikulacija pač zahteva za svojo pojas- nitev in za praktičen spoprijem z njo, da se lotimo tudi. analize libi- dinalnihi-označevalnih m-ehanizmov »logike oblasti«. Slavoj žižek STALISCE MATERIALISTIČNE TEORIÜE V RELIGIOZNIH ZADEVAH Področje, s katerim se ukvarja materialistična teorija, je kaj,pada materializem, vendar ji to ne preprečuje,, dai ne bi tudi po vprašanju religioznih zadev zavzela povsem opredelijeno stališče. Praksa je po- kaza^, da je za zaris tega stališča najprimernejši postopek, ki je bil klasično uporabljen v »O dialektičnem in histoničnem materiaiMzmu«, postopek postopnega razločevanja, zato bomo tudi mi šli po tej' poti in se skuša.li dokopati do stališča materialistične teorije skoa štiri opo- zicije. Najprej velja zo'perstaviti teizem, tj,, pravo religiozno stališče, deizmu kot stailišču, ki je pravzaprav že zakrinkan ate-izem. Deizem namreč taji božjo 'imanenco svetuj večnost njegovega stvariteljskega akitai, in omejuje božjo vlogo na nekakšen »prvi stinek«, iki sproži svetovni mehanizem, potem pa naj bi se svet gibal kar nekako sam po sebi, birez boga. V nasprotju s tem je stališče materialistične teo- rije v reliigioznih zadevah odločno teistično: stvaritev ni erikraten, pretekel božji akt, marveč je vselej trajajoča božja dejavnost, bog vS'ak trenutek s svoj'o dejavnostjo ohranja vesolje »pri življenj.u«, če bi njegov napor le za trenutek popistil, bi svet razpadel- Stališče materialis'tične teorije je tu blizu tistemu starih Aztekov (kot ga razvije Nigel Davies v svojem, znanem delu,, kii je pred kratkim izšlo tudi v slovenščini): ne le da bog vsak trenutek s svojo dejavnostjo vzdržuje življ.enjski krogotok vesoilijia, marveč je ta njegova dejavnost tudi odvisna od človekovega' žrtvov-anja — če človek ne daje žrtev, potem jutri ne bo vzšlo sonce, tj. narava ni samoipotekajoči meha>- nizem, marveč ta mehanizem' zahteva za sam svoj »normalni;« krogo- tok nenehno žrtvovanje. Ta vselejšnja obsesionalna naipetost, strah, da bo sam kozmos rai^adel, če človek ne opravi žrtvovan,ja, kii ga je dol-žan, to je naj,bolj temeljno stališče materialistične teorije v re- ligioznih zadeva'h, ta.ko rekoč 'nulta točka' tega stališča. Naslednja s,topnij'a je — znotraj' samegiai teizma — naisprotje m.ed pogansko in krščansko religijo. Tu, je stališče materialistične teorije odločno krščansko; prelom, ki ,zianj tu gre, bi lahko najleijrèe razvidi ob vprašanju razmerja bega do božjega preroka na zemdiji. Seveda že poganske religije poznajo preroke, božje navidihnjence itn, vendar gre ob tem še vedno za (pris)podcibe', »s'imibole« boga,, tj,„ m-ed njimi in bogom je v skraj'ni liniji razmerje znaka do označene stvari: znak je 'bogu zunanje, »naravno« bitje, iki. ima poleg tega, da je »naravno« bitje, tj., poleg svoje »dobesednostie-neposrednos.ti oziroma prav v svoji »neposrednosti«, (metaforičen) pomen, da ozna.nja boga, da sko- 297 zenj govori bog; prerok je še vednio človek, ki imai pač privilegirano raizmerje do boga', ki ga je bog obdaril s posebnim pomenom. Kristins pa je nekaj povsem drugega: ni nekak privilegirani »simbol« boga, človek, ki bi ga bog o'bdariï s posebnim pomenom, marveč je njegov odnos do bogahočeta reziulitat »notranje« samorazrielitve,, samonaizeepa samega' očeta; Kristus kot »božja -beseda« ni preprosto »besedai, ki izi- ražai boga«, marveč je sam bog kot besedai. Razlika' med Kristusom in bogom-očetom je razlika v samem -bogu: Kristus je točka, ko »izraz« (sim,bol) boga postane bog sam kot »izraz« (simbol), ko se »druigo-bit« boga sprevrne v samega boga kot (svojio lastno) drugobit, s čimer pade razlika med znakom in označenim v sam'o označeno (in ga kajpada od znotraj razcepi). Znotraj samega krščanstva- ima-mo nait'O opraviti z osnovno ločnico med katolicizmom in protestantizmom; tu je stališče materialistične teorije —- navzlic Kierkegaardu kot enie-mu velikih materiialistov ozna- čevalca — katoliško. To ločnico bi lahko najlepše ponazorili z ra'z- Učn'im odgovorom obeh smeri na vprašainje, 'kako bnezverca pripe- ljati do vere. Pro test a-ntski odgo-v^or se giblje pretežno na- ravni »no- tranje« vere: pusti' zunanje obrede, mrtvo črko, poglobi se vase, v svoj'i notranj'osti boš našel prisitni osebni sitik z bogom-, se ti bo r-aizo- delai njegova milos.t, to je bolj važno kot vsa zunanja »pobožniost«! Katoliški odigovor pa je temu- nasproten, glasil bi se: četudi ne ver- jameš, ne zapri se vase, ne skušaj stvari -takoj' razumeti, marveč se pokori najprej zgolj »navz^ven«, opravljaj religiozne obrede, hodi v cerkev, moìi, premikaj ustnice, vera 'bo prišla' kasneje »samai od sehe«! Odveč je pripomniti, da ta drugi' odgovor — če ga izpeljemo do kraja — neposredno napoveduj-e althuss er jamsko tematiko vselejšnjega ma- terialnega obstoja ideo'loi^je v določenih praiksiaih, nitua'lilh in institu- cijah: ideologija ni zgolji »oblika zavesti«, ki je moment družbene prakse, marveč je že sama v sebi, kot ideologijai, zavezana mate- rialniosti ritualov, in-stituciji itn. Znotraj samega katolicizmai pa se zadeve prav paradoksno za- pletejo; naslednja — zadnja — ločnica je namreč, katera pot vodi k odrešenju, dobra dela ali božja predestinacija. Običajno katoliško stailiišče je: odrešitev je odvisna od samegai človekav od njegovih dobrih del, vend'ar je materialističn'a teorija odločno proti temu, in S'icer zaradi dveh razlogov: (1) nikakor ni mogoče pristati nai takšno omejitev boga, da bi mu vzeli iz rok odločitev o človekovi odrešitvi ali o njegovem pogubljenju, (2) celotno izkustvo človeštva izpričuje a'bsurdnost tndiitve,- dal dobra dela vodijo 'k odrešitvi. Najznamenitejši 'Zagovorniki predestinacije znotraj' katoiicizmia so kajpada port-roya- lovski janzeisti, tj- ne naključno tisti, ki so jih obtoževal^ -da so naj»- bližji protestantizmu, da gre tako rekoč za »protestantizem znotraj katolicizma«; nemara je bila prav zato polemika med Por.t-®oyalom in protestanti tako silovita. V.endair pa ostrina te polem'ike nikakor ne pomeni, da se z njo zgolj zakriva ve'litoai bližina, marveč je razlika med Port-Royalom in protestanti (v našem primeru kailv-inisti) prav ob predestinaciji ključna, četudi gre na prvi pogled za aibstraktno- -teolioški spor: »Tako kalvinisti kot janzeisti so bili pristaši predestinacije, razlikovali pa so se glede trenutka, ko naj bi bog odločil o izvoljenosti enih in piogubljenostl dru- gih. Calvin misli, da je ta odločitev sprejeta pred stvarjenjem sveta, od veko- maj, torej pred človekovim padcem. Je supralapsarna. Jansénius pa misli, da je ta odločitev nastopila po padcu in da zadeva grešnike. Je infralapsarna. Zato je padec za janzeiste izredno pomemben. Greh, ki se je pojavil v svetu, je spre- menil božji načrt. Od tod izhaja tisti temen oblak, ki s svojo otožnostjo obkroža janzeistično misel. Za kalvinista pa padec ni spremenil večne božje odločitve. Celo s svojim uporom človek ni oškodoval božje namere. Od tod izhaja gotovost glede nesprejemljivosti božjih načrtov, gotovost, ki je vir moči in absolutnega zaupanja. Bog se ne spreminja.« (Jean Cadier, Calvin, PUF, Paris 1967, str. 57—58) Tako smo prišli do končnega stališča materialistične teorije po vprašanju reliiigioznih zadev: bog,, ki mu spodleti, ki se ob svoji naj- višji kreaturi »ušteje«, pri čemer ta pad'ec^ kreature kajpada pred- postavlja neki »manko«, ki mora biti na deki' že v samem bogu. Dobrivoje Živkovič-Žika 298 Branje Jacques Lacan: 1 Sürje temeljni ^^, . koncepti psihoanalize j Cankarjeva zalozba, Ljubljana. 1980 Kot je nekje pripomnil Jacques-iAlain МШег, izdajatelj Laoanovih Seminarjev, zavzema^ Seminar XI o štirih temeljnih konceptih psi- hoanalize, ki je la.ni izšel v slovenščini, Idjučno mesto v celoti semi"- narjev (za.to ni naključno,, da je izšel kot prvi v francoščini); najav- lja namreč odločilni prelom med drugo in tretjo »fazo« Lacanove teo- rije, premik iz »sistematizacije simbolnega« k »srečanju realnega« (Miller): iz razdelave mehanizmov označevalca se težišče premakne na tisto »jedro realnega«, ki konstitutivno izpade iz Simbolnega, ki ga v Simbolnem, lahko prezentificira zgolj ne-smiseln zapis, katerega iz- vrsten primer so na primer števila. (Prim, poskus izposta,vitve logike treh »faz« Lacanove teorije v O idealu, enem ln objektu, Problemi- -Razprave 201—20i2, predvs. str. 24—SI.) V pričujočem zapisu bomo skušali zaslediti ta prelom ob nekem na prvi pogled povsem »obrob- nem« dejstvu, ki sploh ne zadeva »vsebine« — dejstvu »stila«; izha.- jajmo iz naslednje Lacanove sintagme: »Prav to pa hočem reči in re- čem — saj to, kar hočem reči, tudi rečem — s tem, da...« (slov. prev., str. 289). Prvo, kar nas ob tej sintagmi preseneti, je njeno nas,protje do tako imenovane »pozitivne vsebine« Lacanove teorije: kot da ni te- meljna »vsebinska« jxistavka Lacanove teorije prav to, da je med tem, kar subjekt »hoče reči« (njegovo pomensko intenco), in med tem, kar »reče«, nezvedljiva zev, tj., da označevalec v svoji »avtonomiji« tako rekoč a priori, kons,titutivno subvertirá,, si>odmakne, premesti sub- jektovo pomensko intenco, tako da subjekt vselej reče nekaj več ali nekaj manj, nekaj drugega kot to, kar je »hotel reči«; kot da ni uje- manje med pomensko intenco in dejansko izrečenim, med tem, kar hočemo reči, in tem, kar dejansko rečemo, natančno iluzija tako ime- novanega »diskurza gospodarja«, iluzija subjekta, ki misli, da je obvla- dal govorico, naredil iz nje poslušno sredstvo oz. orodje svoje intence... Od tod pa se že odpre pot znane kritike Lacana, ki je v modi zadnja leta (pri Derridaju, S. Webru itn.): osnovni »represivni« trik Lacano- ve strategije naj bi bil v tem, da Laca,n s samo svojo pozicijo izj,a,v- Ijanja zastopa tisto, kar spodbija s svojo teorijsko izjavo. Na ravni izjave ugotavlja nezvedljivi razkorak med hoteti-reči in reči, toda kot da to ne velja zanj samega, za njegovo pozicijo izjavljanja, saj on sam to »hoče reči in reče — saj to, kar hoče reči, tudi reče«- Tovrstne Lacanove izjave naj bi torej imele »simptomsko« vred- nost: v njih naj bi vdrla na samo izjavno raven sicer zakrita resnica Lacanove pozicije izjavljanja, resnica, ki je v tem,, da on, ki na ravni izjave pridiga iluzoričnost pozicije gospodarja, sam že govori iz te po- zicije. Gre za paradoks, analogen tistemu »Ukazujem ti, da bodi svo- boden!«, kjer smo vselej že ujet v double-bind situacije: če ravnam svobodno, se prav s tem pokorim ukazu ... To linijo kritike Lacana bi lahko še nadaljevali: V tem paradoksu, protis'lovju med vsebino Lacanovih teorijskih izjav in njegovo lastno pozicijo izjavljanja, naj bi se ne nakazovala le splošna slabost njegove teorije, ki ni zmožna izvršiti »samorefle'ksije«^ tj., ni zmožna tema,ti- zira,ti mesta, od koder sama, govori, marveč naj bi prav ta »pomanj- kljivost« imela sama na sebi »pozitivno« funkcijo, tj., omogočila naj bi Lacanovemu diskurzu, da deluje kot diskurz gospodarja; ta sklop sta — kot že rečeno — lepo razvila Derrida in za njim Weber: Lacan ugotavlja, da se vsak diskurz organizira okoli manka, okoli spodrsljaja (francoski »manque« ima hkrati konotacijo »spodrsljaja« — »acte man- qué« pomeni »spodrsljaj« in ne dejanje, ki je »manjkalo«), okoli neke luknje, zgube itn., toda (kot pravi koncizno Derrida) »sam manko nikoli ne manjka«, zguba na ravni izjave je vselej ugotovljena, lokali- zirana-markirana in s tem obvladana skoz samo dejanje njenega teo- rijskega izjavljanja, tj., grobo povedano, vse temelji na spodrsljaju razen same pozicije, od koder ugotavljamo, da »vse temelji na sj»- drsljaju«- — tej poziciji nikoli ne »spodrsne«; sleherno »srečanje« 299 (»pozitivne« Stvari same) je vselej zgrešeno, zamujeno, spodletelo, razen »srečanja« samega manka, samega spodrsljaja, itn. Tako so zgu- ba, manko, s.podrsljaj na^ ravni izjave vselej korela.tivni z neko goto- vostjo, z gotovostjo same pozicije izjavljanja, od koder to ugotavlj-amo, in po tem je Lacan navzliic vsemn dedič Descartesovega cogita.. . Te kritike se velja lotiti tako, da najprej, formulirarno samo teo- retsko polje, ki ga predpostavlja^ od koder se izreka, konceptualno aparaturo, s katero se izreka-; tu pa nas čaka prvo presenečenje: naj- ustrezneje lahko to kritiko formiiliramo prav v terminih same Laca- nove teorije: razlika izjavne ravni in procesa izjavljanja, iluzija po- zicije »gosipodarja« itn. Zato nas tudi ne sme presenetiti, če se natanč- no na tej ravni giblje običajna kritika Lacana s strani lacanovskih »revizionistov«, kritika, ki je v zadnjih letih v modi v Franciji: La- cana se izigrava s samim Lacanom, kritizira se ga v terminih njego- vega lastnega konceptualnega aparata, očita se mu, da deluje kot »sub- jekt-ki-se-zanj-predpostavljai-da-ve«, ki kot tak drži svoje adepte v nerazrešenem transferju itn. — Naša teza je ob tem naslednja: tovrst- na kritika ni preprosto »neupravičena«, »napačna« itn., marveč je njena nezadostnost v tem, da izhaja iz oblike Lacanove teorije, kakrš- na se je razvila v njegovi »drugi fazi«, in od tod ^reši osnovno raz- sežnost njegove »tretje faze«, tj., da pomeni kritiko »tretje faze« v imenu pozicij »druge faze«. Vse to so kajpada zgolj formalne, prazne ugotovitve; skušajmo jih zato vsaj malo specificirati: Teoretska podlaga orisane kritike je razcep med ravnijo izjave in procesom izjavljanja, ireduktibilna raz- središčenost drugega glede na prvega, pri čemer je proces izjavljanja tisti, ki je — heglovsko rečeno — »resnica« izjave, ki nenehno spod- bija, premešča domet izjave. Ta »heglovsko rečeno« tu ni naključen, saj bi postopek spodbijanja izjave z razsrediščenim izjavljanjem res lahko vzeli kot analogen postopku »izkustva zavesti« v Fenomeno- logiji duha: zavest nekaj »hoče reči«, je intendirana k nekemu objek- tu, sam- proces izjavljanja pa ji to pomensko intenoo vselej že pre- mesti, objekt se izkaže za nekaj drugega kot pa je sama zavest sprva mislila. Ključno pri tem- je, da je — če naj ponovimo — »resnica« na strani izjavljanja, tj., da se dvojica izjava/izjavljanja bolj ali manj prekriva z dvojico znak/označevalec, Imaginarno/Simbolno itn. Z Lacanovo »tretjo fazo«, z obratom k tako imenovani »logiki realnega«, pa se ta konstelacija v temelju spremeni: tu nastopi sama »izjava« v svoji dobesednosti, v dobesednosti realnega »zapisa«, kot tisto »nemogoče«, neznosno, »traumatično« dejstvo, okoli katerega se organizira simbolna mreža procesa izjavljanja; drugače pwvedano, z obratom k »logiki realnega« raven izjave ni več omejena zgolj na imaginarni moment znaka (pokornega sredstva prenosa smisla itn.), marveč izstopi še druga plat izjave, moment brez-imiselnega zapisa, ki mu bogastvo označevalnega procesa izjavljanja lahko priskrbi mno- goglasje »stodvajsetih različnih načinov branja« (Lacan), ki pa navzlic temu vztraja kot traumatično jedro realnega. S tem smo kajpada trčili ob tisto, kar v lacanovski teoriji zadnje- ga desetletja nastopa kot »matem«, »prezentifikacija realnega v sim- bolnem« (J. A. Miller); »reafirmacija« ravni izjave nastopi namreč prav v imenu pod znamenjem problematike ma,tema: če je jejezik (la- langue) drugo ime za proces izjavljanja v njegovem mnogoglasju, ireduktibilnem na jezik kot sistem, tj., če je jejezik vsa tista pluralna, ne-totalizabilna mreža jezikovnih iger, ki naddoloči vsakokratni po- men izjave, pa je matem, sama ta izjava, vzeta v brezsmiselnosti svo- jega zapisa, tisto »realno« jedro, ki ga kot vešče obletava »stodvajset smislov«. Če je potemtakem »jejezik« na strani izjavljanja, pa je ma- tem na strani izja,ve. Ta premik bi lahko naznačili tudi z razliko med ordinary-langua- ge-philosophy in' formalno logiko: če se je pred njim še zdelo, da je treba lacanovsko teorijo označevalca navezovati predvsem na ordina- ry-language-philosophy, ki tematizira pragmatično razsežnost govo- rice, ki se osredini na situacijo izjavljanja, na govorno dejanje itn., pri čemer deluje formalna logika kot čisti primer Uuzije »meta,govo- rice«, izključitve subjekta, omejitve na »plosko« raven izjave itn., pa z omenjenim premikom, znova stopi v ospredje formalna logika kot veda o formalnih zakonitostih izjavnega zapisa^, ki mu šele naknadna interpretacija »da smisel«, tj., kot »logika realnega«, čisti zgled zapisa kot realnega (če dojamemo realno kot tisto, kar se »vselej vrača na 300 isío me&to« (Lacan), je kajpada logična formula: form-ula je v sebi ne-sm.iseln zapis, ki ga lahko naknadno interpretiramo na »stodvajset« načinov, vendar pa ostaja v neismiselnosti svojega zapisa tisto, kar je vselej isto, kar se »vselej vrača na isto mesto«. Interpretacija je ^ede na formulo vselej naknadna: sami formuli ni lastna razsežnost interpretacije, marveč razsežnost konstrukcije (razmerje simbolno: realno je potemtakem homologno razmerju lnterpretacija:konstrukcija : interpretacija deluje na ravni označevalne mreže »posredovanj«, kon- strukcija na ravni realnega zapisa). Drug lep primer te realne raz- sežnosti zapisa bi bilo dejstvo, da v semitskih jezikih pišemo zgolj soglasnike, tako da lahko besede izgovarjamo na različne načine, da ni ene same »pravilne« izreke, рад glede na to, s katerimi samo- glasniki obkrožimo soglasnike: zapis je v vseh teh različnih izrekah tisto, kar »se vselej vrača na isto mesto«. yzemimo vulgarno dejstvo, da pač neka izjava v različnih kon- tekstih zadobi različno pomensko razsežnost- Hermenevtika iz tega brž potegne sklep, da ni odločilna »črka«, marveč pomenski horizont, polje razumevanja, v katerem vsakokrat deluje ta izjava, saj »črka« vseleji ostane is,ta> medtem ko se njen pomen spremeni. Odgovor teo- rije označevalca je kajpada, da »črka« — izjava v svoji dobesednosti — res ostane ista, da pa se spremeni diferencialna-označevalna mreža njenih »posredovanj«: »ista« izjava ni več »križišče istih razlik«, kar proizvede različen pomen; izza neposredne danosti izjave je treba torej prodreti k procesu izjavljanja, ki razpre označevalno »posredo- vanost«- izjave. Logika: realnega pai tematizira natančno sámo ne-smi- selnost izjavnega zapisa, ki »ostane vselej- isti« skoz svojo vpetost v različne procese izjavljanja: »stvar sama« ji postane pra-v tisto, kar je prej delovalo zgolj kot »strdina«.-rezul'tat, izza katerega je treba prodreti k procesu izjavljanja, ki podeli izjavi njeno pomensko raz- sežnost. Tako se kajpada spremeni celotna diskurzivna »ekonomija«: logični zapis se na primer v običajni pers-pektivi gleda kot pripomoček, sredstvo, ki zadobi pomen — v obeh glavnih pomenih te besede: »po- men« in »uporabnost« — skoz različne interpretacije, tj., ki služi kot tehnično orodje za dojetje zunajlogične tvarine; iz nakazanega premika pa dobi sámo to bogastvo interpretacij- pomen nečesa v osnovi nak- nadnega, postane serija v zadnji instanci vselej neuspelih- »osmišljenj« ne-smise Ino sti zapisa» Premik, ki ga vse to p>omeni za samo strategijo teorijskega di- skurza, je ključen: V tradicionalni perspektivi označevalne analize — tu se vsaj deloma prekrivata Lacan iz »druge faze« in Derrida — se izhaja iz tega, kar je nek teoretik »hotel reči«, iz »enoznačnega«, »pra- vega« smisla njegovih- izijav, nato pa se tematizira vse tisto, kar so v perspektivi tega »temeljnega pomena« zgolj metafore, stilske figure, digresije itn., in se pokaže, kako vse to, kar naj bi bilo zgolj stilsko itn. orodje, pripomoček za ustrezno izražanje »temelj-ne-ga pomena«, vse- lej že premesti sam ta temeljni, »pravi« pomen, naredi,, da avtor reče več ali manj, pač »nekaj drugega« od tega, kar je »hotel reči«. Iz vse- ga tega slogovnega »obrobja« teoretskega teksta (stilskih figur, digre- sij itn.) se skuša razbrati točke, ki imajo simptomsko vrednosit,, tj. toč- ke, v katerih vdira neka skrita resnica, ki jo p^otlači domnevni »pravi«, »temeljni« pomen. Zadeva se seveda pri Derridaju nekoliko neugodno zaplete, ko imamo opraviti s takšno teorijo, ki »hoče reči« prav to, da slogovno obrobje vselej premesti, subvertirá pomensko intenco; Der- rida se tu reši z begom v sla-bo neskončnost, z izja-vami tipa »ni teorije, ki bi bila popolnoma nemetafizična, proces razločevanja metafizike od nemetafizike je neskončen« itn. Pri Lacanu,, z njegovoi »tretjo fazo-«, pa se perspektiva povsem sprevrne: vse slogovno obrobje, digresije itn. ni več prepros-to zgolj medij, v katerem se nakazuje »resnica« dobesedno-izrečenega, mar- več deluje nasprotno kot beg, umik pred grozljivostjo, neznosnostjo, pred ne-simboUza-bilno, ne-pomenljivo »traumo« dobesedno-izrečene- ga Nekolikanj patetično povedano: »sporočilo« psihoanalize je v svoji »dobesednosti« tako grozljivo brez-sm-iselno, da ga preprosto ni mo- goče vzdržati v tej »dobesednosti«, da ga la-hko dobesedno-izjavimo, le če hkrati na ravni slogovnega »obrobja« na dobesedno-izjavljeno naložimo vrsto umikov, distanciacij itn. Če torej Lacan zapiše »prav to pa- hočem reči in rečem — sa.j- to, kar hočem reči, tudi rečem —«, tedaj tega ne smemo več tolmačiti kot pokazatelja dejs-tva„ da Lacan sam že govori iz pozicije gospodarja itn., marveč gre tu pač pre- 301 prosto za ironično fingiranje, za slogovno figuro, ki naj nam —■ govo- rečim siubjektom oziroma, kot piše Lacan zadnja leta, »govorilom (les pariêtres)«, brezupno razcepljenim in razsrediščenim — omogoči prenesti neko neznosno dejstvo: prav dejstvo, da vselej rečemo nekaj drugega kot pa to, kar hočemo reči! »Resnica« — če naj še uporabimo to oznako, ki pa na tem mestu ni več umes.tna. — »resnica« je zdaj na strani »izjave«, na strani »dobesedno-izrečenega«, in pozicija, ki jo zavzame subjekt izjavljanja, je tista, ki že deluje kot beg pred trau- matično, neznosno, »nemogoče« razsežnostjo izjave. Derrida nekje pripominja, da so najbolj subverzivni teksti tisti, ki so na ravni neposredno-izrečenega kar se da »tradicionalni«, »me- tafizični«, pa to »metafizičnost« neposredno-izrečenega čimbolj sub- vertirajo s svojim slogovnim »obrobjem«, v svojem procesu izjavlja- nja — skratka, teksti, pri katerih je kar največja napetost med »me- tafizičnostjo« izjave in subverzivnim značajem izjavljanja (klasičen primer bi tu kajpada bile Lautréamo>nrtove Poezije, ki na ravni ne- posredno-izrečenega vsebujejo zgolj moralično-patriotično-vzgojne fra- ze). Lahko bi rekli, da Lacan — vsaj v svoji »tretji fazi« — to per- spektivo obrne: tisto, kar je pri njem ironično fingirano, spodbito s tekstom itn., ni neposredno-izrečeno, marveč sama pozicija izjavljanja subjekta,, in' prav ta distanca edina omogoči, da na ravni izjave »pro- izvedemo kaj realnega«. Slavoj žižek E. v. Iljenkov, Dijalektika apstraktnog i konkretnog u Marxovom »Kapitalu« Komunist Beograd 1975 Hotimir Burger, Znanost povijesti Centar za kulturnu djelatnost SSO, Zagreb 1978 Razlog, da ti dve knjigi recenziramo skupaj, j,e iskati v tem, kar jima je — navzlic očitni različnosti oziroma prav skoz to različnost — skupno: da gre za dive različici »podgraditve« kritike politične ekono- mije z nekim' splošnim, v zadnji liniji formalnim, »globljim« filozof- skimi okviro-mi; le-ita naj bi (m,etodološko ali vsebinsiko) »utemeljil« kritiko politične ekonom,ije, ki se tako sprevrne v »uporabo« oziroma »specifikacijo« nekega splošnega postopka ali vsebine na svojem »po- sebnem« področju. Pri tem kajpada ne gre za nekakšno »miselno пан pako«, marveč za potezo, pogojeno s samo družbeno dejanskostjo, ka- tere praktično-ideološki mo,ment je vselej teorija. Iljenkov najbrž pomeni skrajni do,met, skrajno možnost »diamata«: Po eni strani smo že daleč od običajnih stalinskih abstratatno-formalnih »splošnih zakonitosti«, saj iljenkov lepo razvije heglovsko razmierje med paroma obče-posebno in abstraktno-konkretno, tj., prebije empi- ristično enačenje abstraktnega z občim in konkretnega s posebni,m ter po,kaže, da je obče že v sebi konkretno, ker (kolikor) je živa celota, totalnost, ki daje ,konkrecijo posebnemu, posebno pa je abstraktno, ker je — vzeto zase — iztrgano iz celote, ki mu šele da pomen,, ini kot tako mrtev moment; poleg tega Iljenkov lepo eksplicira ključni pojem konkretno-občega: med posebnimi momenti neke občosti je vselej en, ki neposredno »uteleša« to občost, ki je primerek par excellence svo- jega rodu, in s katerim je treba — po Ilj.enkovu — začeti dialektično izpeljavo: tisti ključni pojav, »celična forma«, ia katerega lahko z raz- vojem' imanentne logike njegovih notranjih protislovij, razvijemo to- talnost. Do tod vse v redu. Težave se pričnejo, ko IljerJkov dojame tak dialektičen pristop kot splošen metodološki pristop napredovanja od abstraktnega h konkretnemu, splošen pristop, ki velja za vse znanosti^ tako družbene kot prirodne. (Sam daje — kajpada poleg kritike poli- tične ekonomije, ki mora pričeti z btagom — še primer biologije, ki mora pričeti s celično obliko življenj,a,.) Dialektika s temi še vedno ostane — tako kot v »diamatu« — univerzalna metoda, »uporabna na vsem«, zgubljena je njena konkretna zgodovinska substanca. Drugače povedano: kot da pravkar orisano načelo »konkretno-,občega«, ne velja tudi in predvsem za sam dialektični pristop, katerega občost mora biti prav tako vselej zavezana neki zgodovinsko konkretizirani »posebno- 302 sti«, nekemu na prvi pogled »posebnemu področju«, ki pa v resnici že »daje ton« celoti. Kritika politične ekonomije namreč ni zgolj' »primer« splošnega dialeiktičnega pristopa, marveč je njen »predmet«, dejanskost kapitalskega sveta, tisto »rodno mesto dialektike«, kjer se »že sama dejanskost neposredno obnaša na način spekulativ ne ga dialektičnega procesa« in iki zato zabteva za svojo miselno reprodukcijio postopek dialektičnega razvoja pojmov. Družba, kjer »je že sama dejanskost heglovska«, v kateri je posebno le moment samorazvoja občega itn., je torej družba razvite blagovne proizvodnje, družba, v kateri vladajo kapitalska razmerj.a. Zato je dialektika pri Marxu imanentno-kritična metoda: kritika politične ekonomije je znanost, v katero je položena praktična intenca, ki govori »iz« praktične intence ukinitve takšnega stanja, ki ga miselno povzema dialektični samorazvoj občega. Ta »revolucionarni moment« dialektike se pri Ujenkovu — z uni- verzalizacijo dialektike v »splošen metodološki pristop« — povsem zgu- bi; najlepše to pokaže nek njegov edinstven lapsus, edinstven primer evidentno napačnega tolmačenjia Marxa. Iljenkov namreč navaja zna- no Marxovo izjavo iz Vrednostne forme (dodatka k 1. pogl. Kapitala I. v 1. izdaji) : »To sprevračanje, s katerim čutno-konkretno velja le za pojavno formo ab- straktno-občega, ne pa abstraktno-obče narobe za lastnost konkretnega, je zna- čilnost vrednostnega izraza. Hkrati pa otežuje njegovo razumevanje, če pravim: Rimsko pravo in nemško pravo, to sta dve pravi, je to samoumevno, če pa re- čem: Pravo, ta abstraktum, se udejanja v rimskem pravu in v nemškem pravu, teh konkretnih pravih, postane zveza mistična.« Toda tolm-ači jo takole (str. 256i—256): »samoumevno« stališče, da sta rimsko pravo in nemško pravo dve pravi, naj bi bilo zdravorazum- sko-preddiaiektično stališče, izraz tiste »metafizike zdravega razuma«, o kateri oziroma proti kateri večkrat govorita Marx in Engels. Drugo stališče — da se pravo nasploh udejanja v rimskem in nemškem pravu — pa naji bi bilo pravo znanstveno-dialektično stališče, ki je pač »mi- stično« za metafizični zdravi razum. Nesporazum je več kot očiten: drugo stališče — heglovsko stališče Spekula ti vnega samiorazvoja občega pojma — je za Marxa prav miselni izraz dejanskosti, v kateri vlada blagovni fetišizem (v kateri je uporabna vrednota zgolj moment pri- kazovanja obče vrednosti, v kateri nastopi — ko je razvita do kraja — kapital kot obči subjekt celotnegai procesa svoje reprodukcije); kot tako je ustrezen miselni izraz stanja, ki ga je treba revolucionirati, ne pa model »splošne« dialektične metode ... — Druga knjiga je — vsaj. za nas — veliko bolj zanimivay saj iz- redno lepo izpričuje splošno stanje jugoslovanske misli. Na prvi po- gled nima nič skupnega z »dlamatom-«, kii »aplicira« splošno dialektič- no metodo na posebna področja; v osnovi je namreč zavezana tako imenovanemu »praksizmu«, humanistično-antropološkemu mariksizmu, ki je kar se le da. zoperstavljen stalinističnemu objektivizmu. Toda na neki ravni se vseeno sreča z njimi: tudi v »praksizmu« je konkretni družbeni analiizi, kot jo predstavlja kritika politične ekonomije, nadre- jen nek — ne več objektivistično-ontološki (»obča dialektika«), mar- več transcendentalno-subjektivni — splošni okvir, okvir »praksisa«, prakse kot transcendentalne samodejavnosti, ki konstituira pred- naetnost. Ta raven »praksisa« naj bi bila — to je klasični' topos »praik- sizma« — pri Marxu do kraja razvita zgolj v »Pariških rokopisih«, Nemška ideologija naj bi jo predstavila že v empir i stično-reducir an i verziji, Kapital pa naj bi vseboval poteze obje-ktivne-pozitivne znano- sti. Skratka, ključ za celega Marxa, ključ, s katerim se je treba lotiti branja (tudi) kritike politične ekonomi j-e, naj' bi bili »Pariški ro-kopisi«. Burgerjeva knjiga pa je nekaj izjemnega zato, ker skuša to klasič- no »praksistično« teorijo navezati na razvoj kritike politične ekono-mije v zadnjih dveh desetletjih, -na vse tiste raznolike tokove od Reidielta 'prek Backhausa do Hauga itn., ki — tako ali drugače — afirmirajo kritiko politične ekonomije kot jedro marksističnega pristopa. Kako to nare_di? Tako, da dojame kritiko politične ekonomije kot realizacijo splošne filozofske znanosti zgodovine, razvite v Nemški ideologiji in predvsem v »Pariških rokopisih«, realizadj-o ne v pomenu nadaljnjega razvoja, s katerim bi ta znanost šele zadobila svojo »zrelo« obliko, mar- več realizacijo kot uporabo na »posebnem« področju »čiste« ekonomije — navedimo nekaj najznačilnejših mest: »Zato je kritika političke ekonomije jedna' negativna realizacija znanosti povijesti ili znanosti čovjeka. Po svome određenju i po svrsi 303 Ikoju ima poviješću samom' postavljenu, znanost povijesti je okvir, temelj i horizont kritike političke ekonomije, (str. 136) »Radna teori- ja vrijednosti samo je na području »čiste« ekonomije primijenjena, spe- cificirana Marxova koncepcija povijesti.« (str. 137) »Svojom' tezom da je rad supstancija vrijednosti ta teorija je samo posebna izvedba, opri- mjerenje Ma.rxove koncepcije povijesti u sferi političke ekonomije.« (S'tr. 177) Tu je simptom'atično dejstvo, da je — ob vsej' razliki do stalin- skega »diamata« — na Mjučnem mestu uporabljena tipična stalinska sintagmia: »uporaba na (posebnemi) področju«. Skratka, spet smo pri metkem. zgodovinski konkreciji izvzetem okviru, le da je tokrat ta okvir okvir »prakse zgodovine« kot filozofske, transcendentalno-konstitutiv- ne kategorije, nadrejene sferi »ontičnega«, okvir, ki ga kritika politične ekonomije a,plicira na posebno področje »odtujene«, blagovne proizvod- nje (zato gre za njegovo »negativno« realizacijo ...). Venčeslav Telič John Locke, Dve rasprave o vladi I/II Velika edicija Ideja, Mladost, Beograd 1973 Ursula LeGuin, Leva ruka tame Kentaur, IZ Jugoslavije, Beograd 1973 Prelom med predmeščansko patriarhalno in med mešča,nisko raz- svetljensko podobo človeka, ki ga omogoči premestitev fetišizma iz neposredno-medosebne sfere v sfero »razmerij med stvarmi«, s čimer zadobijo neposredna razmerja med ljudmi ideološki videz »prosojnosti« (o tem prim, zapis tovariša Sla.voja Homologija in njena dialektična konkretizacija v teh Asinaria), — ta prelomi lahko lepo izpričamo skoz različno artikulacijo vloge družine. Med prvimi, ki so, dosledno formulirali meščansko stališče suve- renosti in naravne .svobode ljudi, je bil Jo,hn Locke. Srbohrvaško izda- jo Lockovih Dveh razprav o vladi je pohvaliti zato, ker ji je dodan prevod kompletnega dela Roberta Filmera Patriarcha; Filmer je nam- reč tisti teoretik absolutne, nedotakljive kraljeve oblastiv ki se nanj naslavlja in ga spodbij,» Locke (pri temi je treba dodati, da, je Filmer tako rekoč že vnaprej, zgubil b,itko, saj dokazuje božansko poreklo itn. kraljeve oblasti z njeno prirodnostjo, tj'., prizna kot vrho.vno legitima- cijsko instanco prirodnost, s čimer se že giblj.e znotraj meščanskega horizonta). S tem, da lahiko soočimo Locka s Filmerom, so Lockove postavke umeščene v svoji ideološkii kontekst in zgubij'O neposredno »sam-oumevnost«. Kaj toreji vidim'0 ob Filmerovem delu? Kot nakazuje že njegov naslov — ne pozabimo, da gre za delo iz poUtične filozofije —, je celota zgrajena na vzporednici med kraljem —• vrhovno politično oblastjo — in družinskim očetom; Filmer skuša to vzporednico utemeljiti celo z neposrednim dokazovanjem (skoz sklicevanje na biblijo itri.), da se je instanca, kralja tudi zgodovinsko razvila iz instance družinskega očeta. Navedimo zgolji naslove nekaj, poglavij: V. Kralji so ali očetje svojega ljudstva aU nasledniki takšnih očetov ali uzurpatorji pravic takšnih očetov, VII. O ujemanju očetovske in kraljevske oblasti, ХШ. Aristotel se ujema s Svetim pismom, kier izpeljuje kraljevsko oblast iz očetovstva. Ljudstvo je torej, velika družina, kralj pa nj.ego.v oče. S tem je kaj.pada utemeljeno raz,mierje neposrednega gospostva in hlap- čevstva, ki se nato prenaša navzdol po družbeni lestvici.: fevdalni go- spod, oče družine .. . Prelom, ki ga na tem mestu izvrši meščansko-razsvetljenski libe- ralizem, pa je natančno v. tem,, da se pretrga ta kontinuiranost od vla- darja do družinskega pogla.varja., ta enotnost patriarhalne ureditve ce- lotne družbe. Drugače povedano, družina se »privatizira«, ni več »strukturni model« celo,tne družbe (model, ki nikakor ni zgolj ideološko dejstvo, saj' pripo,minja že Marx v Nemški ideologiji, da je prva oblika delitve dela samorasla delitev dela v družini). Patriarhalno razmerje se omeji na otok zasebnosti, ki se odpira na eni strani v sfero abstrakt- nega človeka — elementa občanske družbe — in na drugi strani v sfero 304 abstraktnega državljana — elementa političnega življenja; tako »člor- vek« (bourgeois) kot »državljan« (citoyen) sta svobodna,, avtono-mna, »zrela« subjekta, ki stopata v enakopravna razmerja z drugimi subjek- ti. Zadnji nosilec politične oblasti je lahko zgolj suverenost »ljudstva« kot skupka takšnih avtonomnih, svobodnih subjektov; le-ti nato ne- katere svoje pravice prenašajo na izvoljene predstavnike. Ta prelom pa ne zahteva le, da se družina omeji na sfero zaseb^ nosti, marveč tudi, da se nanovo premisli njena vloga. Tu je ključni avtor Rousseau: Rousseau ni naključno na eni strani teoretik suve- renosti ljudstva, človekovih in državljanskih pravic itn., skratka, teo- retik takšne družbene ureditve, ki ne temelji več na patriarhalnem načelu, na drugi strani pa razglašeni teoretik sentimentalne ljubezni. Rousseau je izvršil to, kar je Alain Grosrichard imenoval »reinvencija para«: na mesto patriarhalne družine, ki se v stopnjah razrašča skoz vso družbo, stopi vase zaprt, »intimen« harmoničen zakonski par, sklad- na celota realiziranega spolnega razmerja, s čimer je omogočeno, da se vse, kar je zunaj te skladne celote, »deseksuaMzira«, tj., da, človek zu^ naj »intimnosti« para kot realiziranega spolnega razmerja nastopi kot abstraktno-brezspolni državljan (mioralna oseba, ki, dela za splošno dobro) ali zasebni »občan« (bethamovski utilitarist-egoist). Na tem mestu bi bilo kajpada treba pokazativ kako se že pri Lo- cku skO'Z družino reproducira dejanska hierarhija (saj razen družin- Sikega očeta ostali člani družine pač (še)' niso »zreli«i svobodni subjekti in jiih zato upravičeno obravnavamo patriarhalno.), in — predvsem: — kako natančno nanos na družinski model upravičuje, da z »nižjimi sloji« navzlic načelni enakosti ravnamo patriarhalno,, saji so — tako kot otroci — »nezreli«!, nezmožni umskega raznodsleka,. prostega zaslep- ljenosti s čutnimi interesi: individui »nižjiih slojev« so nam enaki na- čeloma, tj., kolikor so »zreli« svobodni subjekti, ker pa dejansko to skoraji nikoli niso ... (o vsem tem prim, tekst Grosricharda Otrok in služabnik v Problemih-Razpravah 20/1'—^2012). Toda mi bomo raje ubrali drugo pot in navezali doslejšnjo pro-blemiatiko na neko sodobno znan- stveno-fantastično delo, na roman Leva rokia teme Ursule LeGuin. Ta roman namireč na svojski način uprizori nakazano osnovno meščansko fantazmo »zasebnega«, samozadostnega realiziranega spolnega razmer- ja, ki deseksualizira artikulacijo širše družbene celote. Potnik iz zem- lje — predsta'vnik razvite vesoljske interplanetarne civilizacij.e — se znajde na planetu Zimia z nalogo, doseči, da bi se tudi humanoidni pre- bivalci tega planeta priključili univerzalni interpianetarni civilizacijd. Na tem planetu živijo »ljudje«, k so na poseben način dvospolni: nji- hovo življenje je razporejeno' po po&ebns'm biološkem ritmu, 5/6 časa živijo normalno, »deseksualizirano« vsakdanje življenje, 1/6 pa so v sta- nju parjenja, »kem.er«. V tem času si vsakdo najde partnerja in glede na njune konkretne medsebojne odnose prevzame mioško ali žensko vlogo (spolni organi so plastični in se prilagodijo izbiri). Ista oseba je torej lahko v zaporednih »kemerjih« enkrat moški, drugič ženska, lahko je oče enih otrok in maiti drugih. Obe osebi, združeni v »kemer- ju«, sta skladna celota realiziranega spolnega razmerja; zato je — kot je poudarjeno v romanu — spoilnost tu strogo om'ejena na čas »ke- merja«, preostali čas je je popolnoma rešen in prebivalcem tega planeta se zdi zemljan, ki »statoo po' malemi misli na tisto«, čigar življenje lahko kjerkoli in kadarkoli zadobi spolni »podton«, obseden perverznež. Toda glavni dosežek romana je, da dvojno subvertirá meščansko fantazmo realiziranega spolnega razmerja, ki naj garantira ne-patriar- halnost, enakost itn. »javnega« življenja: (1) ljudje so potencialno dvospolniki, tj., spolna razlika je v zadnji liniji ukinjena; (2) družba na Zimi ni progresivna, meščansko liberalna, marveč j.e stagnirajoča družba patriarhalnega gospostva s kralje'm, plemiči itn., družba, ki je v celoti organizirana okoli družinskih ognjišč, kot vC'lika družina dru- žin. Skratka: »resnica« s'kladnega »para«, ki naj realizira spolno raz- merje, je ukinitev sam'e spo'lne razlike, »resnica« družbe, ki naj. jo de- seksualizira realizacija spolnega razm-erja v »zasebnosti« para, je prav patria.rhalno gospostvo. Bogoljub Popovič 305 John Christopher, Smrt trave Kentaur, IZ Jugoslavija, Beograd 1978 Roberto Vacca, Smrt megalopolisa Kentaur, IZ Jugoslavija, Beograd 1979 Osnovna poteza dialektike »sprevrnjenega sveta.«,, kot je razvije Hegel' ob koncu poglavja o razumu v Fenomenologiji duha, je — v gro- bem. — tale: Imamo neko stanje i» njegovo sprevrnitev; dialektični obrat nastopi, ko skusimo, da je dru'go — sprevrnijeno — stanje zgolj refleks sprevrnjenosti samega prvega, 'niorm'alnega' stanja, tj., da je že sama 'normalna' podoba, ki jo sprevrne 's.previrnj.ena podoba, v sebi ne- kako sprevrnjena^ To. bržkone zveni precej »abstraktno«; skušaj'mo zato zadevo pojasniti z dovolj znanim, zgledom satire: Kaj dela satirik? Daje sprevrnjeno, »sm^ešno popačeno« podobo »običajnega« sveta, s či- mer kajpada hoče nakazati neko sprevrnjenost samega »norm-alnega« vsakdana, ki ga karikira s sati.ro. Swift v GuUiverju nesmiselno »spre- vrača« normalna razmerja: ljudje so ali smešno veliki ali smešno majh- ni, Gulliver .pride v deželo, kjer so civilizirani konji, ljudje pa živijo v hlevih, itn. — toda celo otrok (na katerega se je danes simptomatič- no omejilo bralstvo tega Swiftovega dela) ču.ti, da se za tem- skriva še kako grenka obtožba našega »normalnega« sveta in razmerij v njem. Prav dialektika »sprevrnjenega sveta« nam pomaga osvetliti neko nerazrešeno vprašanje znane raziskave o avtoritarni osebnosti, ki so jo nekaj let po 2. svetovni vojni izvedli v ZDA Adorno in nekateri njegovi sodelavxi-analitiki. Ta raziskava je potrdila »avtoritarni sindrom«: se- rijo karakternih potez, ki praviloma, nastopajo sku'paj in ki tvorijo psihološko strukturo avtoritarnega tipa. Ko so sestavili in em.pirično verifici.rali ska.lo teh potez, pa je nastopilo neugodno vprašanje: zakaj niso Adorno in sode avci razdelali tudi nasprotne skale vrednostno »pozitivne«, antiavtoritarne osebnosti? To so jim — z očitnimi apolo- getskimi namerami — očitali nekateri meščanski ikritiki: kajti če sesta- vimo skalo karakternih potez, naspro'tnih potezam avtoritarne osebno- sti, dobimo preprosto tip liberalno-meščanske »odprte« osebnosti. Stvar se kajpada razreši tako, da avtoritarna in liberalna osebnost nista abstraktno-zunanje nasprotje »negativnega« in »pozitivnega«, marveč je prva prav kot sprevrnitev druge njena potlačena »resnica«. Tako imenovana »avtoritarna osebnost« (tako kot sam fašistični »totalitari- zem« v razmerju do liberalizma) ni katastrofa, ki od zunaj doleti, načne, okuži li.beralno osebnost, marveč je konsekvenca od notranjih protislovij same liberalne, »odprte« osebnosti. In ne smemo se začuditi, če najdemo lep zgled uprizoritve te »to- talitarne« resnice liberalizma prav v dveh znanstveno-fantastičnih de- lih. Smrti trave in Smrti megalopolisa; 'kot da ni namreč že znanstvena fantasti.ka kot taka v samem svojem j.edru zavezana dialektiki »spre- vrnjenega sveta«: prestavi nas v nek tuj, »izmišljen« svet, ki pa prav s svojo »nenavadnostjo« (»sprevrnjenostjo«) omo.goči, da iz potujitve- ne distance uzremio neko resnico našega »vsakdanjega« sveta, resnico, ki bi v neposredni »samoumevnosti« tega sveta šla mimo neopažena. Smrt trave in Smrt megaliopolisa pripadata zvrsti tako imenovanih ro- manov »katastrofe« (katerih največji mojster je morda še vedno John Ballard s Sušo, Vetrom od nikoder in — seveda — predvsem, s Potop- ljenim svetom): zaradi nekega katastrofičnega dogodka — epidemija, zaradi katere pomrejo vse rastline rodu trave (vse žitarice itn.) in ostaneta skoraj zgolj krompir in repa; dolgotrajni razpad električnega sistema v »megalopolisu« vzhodne obale ZDA — se družba radikalno spremeni, pade civilizirana »fasada«, pride do' barbarskega »kaosa«, na raz'valinah bivše družbe pa se postopoma oblikuje nova družba stro- gega patriarhalnega gospostva, družba zgodnjega srednjeveškega tipa. Glavna tema obeh romanov je prav postopna preo.braz.ba njunih »glav- nih junakov« — Eda Burnsa, Johna Constancea — v »gospodarja« svoje skupine; tako je Ed Burns na koncu Smrti megalopolisa že »Veliki Ed, Lord grofije Fairfield«, Johnu Constanceu se proti 'koncu Smrti trave odtujijo naj.boljši prijatelj in lastni otroci^ in prav skoz to odtujitev naenkrat začuti, da ga jemljejo kot Gospodarja, da je hočeš-nočeš po- stavljen na to mesto... Ob tem je kajpada jasno, kako je dojeti dej- stvo, da imamo opraviti s pripovedjo, z zgodbo o postopni preobrazbi sodobne družbe v družbo patriarhalnega gos.postva, preobrazbi^ ki jo 306 sproži katastrofa: ta postopna preoihrazba je zgolj projekcija-na-časov-- no-os, »upovedenje« tega, da je regresija v »barbarsko« gospostvo la- tentno navzoča že v sedanji družbi. Bo-goljiuib Popovič K problematizaciji solstva Osem meril za bolj uspešno usmerjanje Želje šolarjev se ne ujemajo z mrežo šol Delo, 16. aprila Zakaj polemika že z razpisom? Delo, 2il. aprila Prece obrabljena protistalinistična šala priporoča, naj oblas^ če se spre z judstvomi, uporno ljudstvo zamenja; domislica je obrabljena, pač zato ker jo preveč ponavljajo, domnevamo pa lahiko, da ne brez razloga. Tak razilog bi nemara lahko videli tudi v presenetlji- vem domisleku o »osmih merilih« za pripustitev učenca na šolo, ki si jo je izbral; ne morem se ubraniti vtisa, da je prav ta dovtip skrito idejno vodUo omenjenih »meril« Ni namreč korektno, če kdo izhaja iz podmene, da so ljudje neumni — ali da je ljudstvo sestavljeno iz umazanih špekulantov. Vprašanje »usmerjanja« je videti še zlasti umetno napihnjeno, ker navajate, da se v Ljubljani samo šestina srednješolske mladine »ne ujema« s kopitom sedanjih vpisnih zamisli. Zato nikakor ni mogoče razumeti, čemu bi razvijali poseben dušebrižniški sistem manipulacije z mladino. Vaš zap-is ustrezno ugotavlja, da je med »osmimi merili« kolikor toliko neproblematično edinole tisto, ki se zanaša na šolske ocene: pa še to »meirilo« spreminja mladostno zo- renje v nesmiselno dirko za šolskimi ocenami. Taka uspešnostna naravnanost škodi prav pridobivanju izobrazbe, še bolj pa maliči osebnostno oblikovanje mladostnika. Če bi vpeljali take prijeme, se je bati, da bi šolo spremenih v orodje psihološkega pritiska na mladino in odrasle. V poročilu iz Ljubljane om.enjate, naj bi ti mehanizmi zajeli predvsem ženske: v tem mnenju sem pripravljen videti naključno ohlapnost, saj bi bilo le nekoliko pregnano, da bi oix>zarjal na ne- varnost arhaične diskriminacije po spolu. A »osmih meril« žal osnovna načela demokratične ureditve ne skrbijo kaj dosti, že v vašem zapisu kritizirate »pokrajinsko načelo« — dodal bi le, da za moje uho zveni fevdalno. Pravica, da bi šola poleg ocen o učencu izdajala tudi »mnenja«, bi lahko šolo spremenila v policijsko ustanovo, če ne bi prišlo do dveh bistvenih razlik: resničnosti takega mnenja praktično ni mogoče ugotoviti; v opisu meril tudi nisem zasledil možnosti za dokazni po- sto'pek, v katerem bi se učenec lahko branil pred morebitnim, ne- ustreznim mnenjem. Vaš zapis sicer nekoliko obrambno omsnja, da so vsa mnenja »pozitivna«, a že to dokazuje neustreznost načela: če bi vsa mnenja vselej bila enako pozitivna, bi bila brez smisla — če pa bi le eno bilo neugodno, bi s tem vsakršno »izdajanje mnenj« postalo nedopustno. Članek navaja, naj bi »osem meril« sprejela posebna izobraže- valna skupnost ^dagoškega šolstva: ker je skupnost »posebna«, pač ne more posegati v splošna načela demokratične socialistične družbe. Teh načel tudi nikakršna časovna dirka ne sme ogroziti: z izgo- vorom, da zmanjkuje časa, pač ne bi smeli vsiljevati najbolj ne- mogočih dom.islekov. Vaš torkov komentar (21. aprila) kljub zdaj že kurtoaznemu izpadu proti odpravljeni gimnaziji kaže, kje je kleč: v pretogem 307 powzovanju izahra'zjbe z delovno zmožnostjo, te s poklicem — in v uveljavljanju poklicnega usposaMijanja s pomočjo pretirano razdrob- ljenih »usmeritev«. Zato bd jaz ne&kladje med hotenji ljudi in se- danjim reformskim kopitom razlagal drugače: ne gre za »vrednotenje poklicev«, ampak za vrednotenje izobrazbe, ki po mojem' mnenju veliko bolje »ustreza sedanjim družbenim potrebam« kakor trenutna reformsika zamisel. Rastko Močnik, Ljubljana Post scriptum. ZgO'rnji spis sem 21. aprUa oddal na Delu, da bi ga objavili v sobotni rubriki Poštni predal. Do 9. maja tega niso storili in tri dni pozneje mi še niso vedeli povedati, kako so se odločili. To ni prvič, da so ob šolskem vprašanju to rabiriko zaprli za tega pisca. Isto se mu je z^dilo že leta 1970, ko njegovega prispevka niso objavili, o svoji odločitvi pa ga vsaj doslej niti obvestEi še niso. Tokrat ne gre za vsebino sedanje reformne zamisli; gre zgolj za nekatere nevarniosti, 'ki izvirajo iz koncepta, ka'kršnega trenutno uveljavljajo, in iz načina, kako ga uveljavljajo. Ugotoviti moramo, da skuša osrednji slovenski list ob' šols'ki reformi manipulirati z javnim mnenjem. Kaj naj si potem mislimo o reform'ni zamisli, o kateri nekateri očitno menijo,, da ji morajo pomagati z manipulacijo slovenske javnosti?* * Datum v oklepaju (v zadnjem odstavku spisa) smo dodali za objavo v i>roblemih. 308 BRALCEM V PODUK IN ZABAVO Na krdžiščai se pot razcepi v dvoje; zgolj ena izmed dveh poti, ki peljeta naprej, je prava. Popotnik naleti na tem mestu na dve osehi, za kateri ve, da je obema znano, katera pot je prava, da pa ena med njima vselej laže, druga pa vselej govori resnico. Kako naj zve, katera pot je prava, če sme postaviti zgolj eno vprašanje eni izmed oseb? Dve Sfingi tukaj odgovarjata, Oidip pa postavi vprašanje. Rešitev: Z direktnim vprašanjem očitno nikamor ne pridemo. Treba se je torej poslužiti zvijače in postopati posredno: vprašati katerokoli izmed oseb, kako bi odgovorila druga oseba, če bi jo vpra- šali, katera pot je prava. Vsakdo, resnicoljubnež ali lažnivec, bo po- kazal napačno pot in s tem a contrario pravo. Če namreč vprašamo resnicoljubneža, bo pokazal napačno pot, saj je to resnično pot, ki bi jo pokazal lažnivec, če bi ga vprašali, katera pot je prava; če pa vprašamo lažnivca, bo prav tako pokazal napačno pot, saj je pot, ki bi jo v resnici pokazal resnicoljubnež, pač prava pot. Zdi se, da je ta rešitev vsaj na prvi pogled dovolj »lacanovska«, lep zgled postavke, da je resnica vselej intersubjektivna, da se do nje lahko dokopljemo zgolj z odskokom, z ovinkom prek drugega itn. Težava je le v tem, da mora popotnik-reševalec, če naj potrdi svojo bistroimanost, to plačati s tem, da naredi iz dveh oseb ploska bedaka, od katerih eden vselej govori resnico, drugi pa vselej laže, poleg tega pa vsak tudi ve o drugem, ali je resnicoljubnež ali pa lažnivec. Kaj pa če nimamo opraviti s tako prečiščeno situacijo, marveč z dvema ose- bama, ki sta lahko tudi obe lažnivca ali obe resnicoljubneža in ki druga o drugi ne vesta, kaj sta? Ali — kar je pravzaprav isto — če imamo opraviti z eno samo osebo, o kateri ne vemo, ali laže аД pa govori resnico? Lahko tudi v tem primeru pridemo do rešitve z enim samim vprašanjem? Rešitev: Pokažemo katerokoli izmed dveh poti in vprašamo: »Je propozicija 'ta pot je prava' ekvivalentna propoziciji 'ti govoriš res- nico'?« (dve propoziciji Sita ekvivalentni, če imata isto resničnostno vrednost, tj., če sta obe resnični ali neresnični), če je odgovor pritrdi- len, bo pot v vsakem primeru prava, če pa je nikalen, bo v vsakem primeru napačna. Obrazložitev: 1. Če je pot, ki smo jo pokazali, prava a) in je vprašani resnicoljubnež, sta obe propoziciji ekvivalentni in je torej odgovor da; b) in je vprašani lažnivec, propoziciji nista ekvivalentni (tj., trditev 'ta pot je prava' je resnična, trditev 'ti govoriš resnico' pa ni resnična); resničen odgovor bi torej bil ne, ker pa je vprašani lažnivec, bo spet odgovoril z da. 2. Če pot, ki smo jo pokazali, ni prava, bo pač po istem sklepanju odgovor v obeh primerih, tj., če smo vprašali resnicoljubneža ali lažnivca, ne. Ta primer — ki smo ga pobrali pri J. A. Millerju (Un voyage aux iles, Ornicar? 19) — lahko blagohotni bralec, da bi mu bil dojem- Ijivejši, kajpada tudi prilagodi naši družbeni praksi; na primer takole: Naše razvijanje samoupravnih razmerij se znajde pred pomembnim razpotjem — ena izmed poti, ki se odpirajo, je napredna, uveljavlja resnične samoupravne interese, druga pa je napačna, pomeni afirma- cijo tehnobirokratskih siL Samoupravljalcu ponujata svoj odgovor dva družboslovca, od katerih je eden »naš«, se zavzema za razvoj samoupravnih razmerij, drugi pa zastopa odtujene centre družbene moči; samoupravljalec kajpada — ker sta oba uradno »za« samo- upravljanje — neposredno ne ve, katera rešitev je pravilna; kako naj z enim samim vprašanjem... RAZPRAVE 1971-1981 v precepu med vratolomno rastjo osnovnih stroškov in strmoglavim razvrednotenjem umskega dela, ki nam hro- mita denarne vire, izdajamo letos, v desetem letu izhajanja RAZPRAV, en sam njihov zvezek. Pred desetimi leti je v treh snopičih na skupaj 360 straneh zbralo svoje prispevke desetero sodelavcev; danes RAZPRAVE združujejo več kakor petdeseterico sodelav- cev, ki se gnetejo na približno istem obsegu ob bistveno redkejšem izhajanju. Čeprav so bile delovne razmere, tudi kadar so bile najboljše, le slabe, so RAZPRAVE nezadržno širile pod- ročja arti um liberalium. Četudi so jih ves čas zalezovali iz raznih zakotij in jim strigli po življenju, so utrdUe najširši prostor za pro- duktivno soočanje teoretsko pomembnih doneskov. Naj jih tudi kulturno-politična srenja nikoli ni hotela priznati za revijo, so se uveljavile na konici teoretske in publicistične proizvodnje. Naj so se tudi v preteklosti objektivne možnosti skrčile v obratnem sorazmerju s krepitvijo produktivnih moči teorije, se RAZPRAVAM ni posrečilo le, da so obranile obseg 'in kakovost svoje produkcije, temveč so vsaj ka- kovost, včasih pa tudi obseg teoretskega dela strmo stop- njevale. Ako se tudi sedanje odpiranje slovenskega kulturnega prostora dogaja zgolj na področju tradicionalne kulture, se pravi, bolj na obrobju, se vendarle tudi RAZPRAVAM v prihodnjem desetletju obetajo boljši časi: nove možnosti za tradicionalno publicistiko jih bodo razbremenile ne- katerih drugotnih nalog, ki so bile bolj zadeva časti kakor stvar teoretske produkcije, in še bolj nezadržno bodo laihko uveljavljale svoje temeljno poslanstvo. četudi slovenske revije ta čas koketirajo s skupinskim načelom ali uveljavljajo celo grupno-ideološki ekskluzivi- zem, bodo RAZPRAVE še naprej zveste svojemu vodilu, da v najširšem teoretskem obzorju družijo vsa produk- tivna in pomembna prizadevanja.