ZH pokopŁHi» Po angleškem izvirniku A. Bennetta napisal Paulus. 13. nadaljevanje. «Da — ne — zares! Razumljivo je —! Mnogo sva bila skupaj in posnemal sem ga ludi v pisavi — U Tujec se jc še bolj prizanesljivo posniehnil in je vslal. «Za goljufa nimate talentov! To je videti —! Čemu bi š<? nadalje slepoinišila, midva, kaj? Nikar se ne prestrašite, nisem njkak tajni agent policije! Dovolite da se vam predstavim s svojini pravim imcnom! Aleksander Delmonle, član kraljevskc akademije in njen slovstveni izvedenec —. Malenikostna prevarica, pa ne zaraerite! Saj tudi vi ne nosite svojega pravega imena —!« Položil mu je rolco naramo in počasi povedal: «Vi sle Aleš Blaž!« Aleš ni planil po koncu. Tudi rekel ni ničesar. Kno»taviio je molčal. Napad je bil preklicano dobro priptavljen! Tisto primerjanje rokopisov —! Kako nedolžno ga je vprašal, ali je v rcsnici njcgova pisava, tisti nedovršeni rokopis —! Seveda! Nedvomno m>u je bil lale AJeksander Delmonlo. ki ga je po imenu dobro poznal. že dolgo na sledu, kd« ve kakc dokaze je že izlaknil zoper njega in trel)a niu je bilo le še zadnjega člena v vcrigi — otia¦kosti.v pisavi! Tale človek je prišel setn. da ga razkrinka —. In posrcčilo se mu je —. Pa kaj je hotel s teni? če ni prišel po naročilu policije, čemu torej —? «Ne bojte se me!« je nadaljcval tujcc, scdel in spcl shranil rokopis v torbico. Njegov obraz je žarel v enem samem prikupljivcm smehljaju. «Vi stc Aleš Blaž! Za- kaj ste hoteli umreti javnosti in čerau ste si nadeli tuje ime, vse to mene nič ne briga. Gotovo ste imeli svoje vzroke. Moj Bog! Taki slavni ljudje, zlasli če so pisatelji, imajo vsi iitvoje pcsebnosti! In mi, ki nismo slaviii in veliki, mi jih sodimo piizanesljivo, — prizanesljivo, gospod Aleš Blaž! — Moj namen je čisto miroIjiiben in bo v korist nam in tudi vam, gospod! — Zadeva je lale. Prosim da vam jo smem razložili!« Aleš Blaž je niolčal. «Dovolite torcj! Govoril bom kiatko. — Prihajam k vam v imenu vašega nekadlijega založnika, gospoda Ivana Dvoržaka, in tudi v imcnu kraljevske akademije. Gospoda založnika poznatc. Ko ste še živeli, je izdajal vaša dela. Mnogo je zaslužil. Seveda! Imc Aleš Blaž je silno vleklo. Morebiti do vas ni bil čisto pravičen. — Prosim nikar se ne razburit«! — To je vprašanje, ki ga bomo tudi še rešili, ako ugodite naši prošnji. Pa to mimogrede! — Da je raož kot izdajatelj vaših del vseskozi poziial vaše pisateljske poseLnosli, vaš slog. vaš bescdni zaklad, vaše ideje itd., to je raziunljivo. Dobro —! Ko so lorcj iz^le vašc tri povcsti, — tiste, ki ste jih podpisali s «H. B.« — so prišle koi slovslvena novost seve tudi njeiim v roke. Začudil se je. ,To je pisal Aleš Blaž in nihčc drugl' si jc dejal. Mislil je tistikral, da so morebiti iz zapuSčine Blaževc. Stvar ga je zanimala, ker je pripravljal cclolno izdajo voiikega pisatelja. Prišel je ludi k meni. Kakor vcste, me je kraljevska akademija imenovala za svojega slovstvenega izvedenca. Iz same ljubezni do zanimivega predmeta se bavim z raziskovar.jem siarih rokopisov. Nočem se hvaliti, pa že mnogokfilercnni brezimnemu rokopisu sem priponiogel do pošteiuga imena, — in tudi do pravega iniena. Z vso vnemo sem se lotil dela. Zadeva je vzbujala moje strokovno zanimanjc v najvišji lneri. Mimogrede omenim, tudi vaša osebnost me je zelo zanimala in prav zelo pa še vaša nenadna smrt. O vaši «smrti« sem si naredil čisto moje mnenje, ki sem ga pa obdržal zase. Pa o tem pozneje. Preštudiral sem torej vsa vaša dela podbrobno in natancno, preštudiral tudi tista, ki so izšla s podpisom «H. B.«, jih primerjai med s*boj — in izjavil, da jc Aleš Blaž njihov pisatelj. Gospod Ivan Dvoržak si je nato dobil založniško pravico od prvega založnika in izdal va.ša jiosltdnja Iri dela obcnem s prejšnjimi, pa s pripoznbo, da so to nanovo najdena «posmrtnaf dela Aleša Iiiaža. Ne bom zagovarjal njegovega dejanja. Priznavam. da rri postopal čisto pravilno. Prenaglil se je. Bal st jc. da ga m bi kdo dnig prchite!. Pohlep po zasiJužku —! Dobro! Komaj da so zagledale knjige beli dan, že se je oglasii tovarnar in vcletrgovec Šime Blaž — vaš sorodni^k, kajne? — in je seve tožil založnika radi goljufije. Aleš Blaž da je umrl, je pravil, in on Šime Blaž da jc njegov dedič. V pisateljevi zapuščini, jc pravil, ni bik) nobenih rokopisov, ki bi še ne bili natisnjeni. Založnik da je torej s svojo izdajo »nanovo najdenih »posmrtnih del Aleša Blaža« čisio proslo zlorabljal ime vclikega pisalclja in zagrešil goljufijo. — Tožba bi ne bila tolikfga pomt^na, da ni vanjo zamotana tudi moja čast in z njo čast kraljevskc akademije. Saj me razusmcte! Kajli da se bo založnik sklicoval v prvi vrsti namc, o ttrn ni dVoma. Zadeva jc bila na mah resna. Sedli smo in se posvetovali. Eno je bila zame nad vsc dVome vzvišeno, to nanrtreč, dt so tista dela zares izpod peresa Aleša Blaža. Pa izjava slovstvenika bi šc menda ne zadoslovaln za dckaz resnice pred sodnijo. Treba jc bilo še drugih dokazov. Vprašanje, kdo je napisal lisla dela, jc razen tega dobivalo zame še čisto drugačno ozadjc. Rckel sem vam že, da sem si naredil o vaši sinrti čisto svoje mncnje. Zakaj, to bodefc že še svojčas sli.šali. Izdaja vaših »posinrtnib« dd nii je dala povod, da sem stopii s svojim miienjeni na dan. In jaz sem bii tisli, lti je prri zagtrvarjal misel, da Aleš Blaž 11 i umrl —. Poznam velike n>oxe in lijili značaje. Saj se pol stolctja bavini z njihovimi živolopisi. To jc Hioja priIjiibljena strdka. Držal scm se načcla in se ga še vedno dTžim, da so vsi vcliki možje — posebneži. KaF je pri drugih Ijudeh neniogoče, to'je pri njib saino po seb-i umevno. Moji podnieni je scve dajal precej tido oporo — neki prizor v boleln «Pri solncu« —. Se sponilnjate, kajne? Na Lisii večer, ko sle sc plaho in boječe primuzali >• vežo hoiela in prosili .ra sobo —! Jaz sem bil li•stikrat v veži —. V svoji znjedeaosCi s!e izdali, kdo da sle —. jNo l'S. naprcj! Na potJlugi \>'. svojc poclmene sein sledii sJedoui, ki ste jih zapuslili za seboj. In hvala Bogii, sledov šle dtnolj pustili, prcdcn sle izginili sem f lale idiličen «Mirni dol«! Kaj vsc smo spravili na dan, o tcm bodoie žo še tuli! Za scdaj naj omenim. da nam je mrmjkalo le še samo enega člena v verigi nasih dokazo\', naiureč da je pisava jnsatelja H. B. — Ilinkcrta Brglez — ista kakor pisava Aioša Blaža. In l« sem danes jaz dogiial, saini ste bili priča temu! Pa ne, nisetn prav (lejal Se eden ia sicer najvažnejži dokaz potrebujejnio!« Gospod Aleksander Dclmonte je \slal in položil AleSu roko na raroo. «Gospwl Alež Blai! Mi polrebujpmo vašo izjavo, <1» sle zares AleJ  Blaž —! Zato sem priš«l k ra:n. Pi osim vas v invenu založni-ka gosp«lQ Ivana Dvoržak in v imemv kraljev&ke akademije, olajšale nam dokaz resnice, izjavite pred sodnijo, da ste Aleš Blaž —!« Do sem je Aleš molčal. Zgenii sc je, ko je gospod Delnj.on.te omenil jjrizor «Pri solncu«, rekel pa ni nič. Sedaj pa je vstal, počasi, odločno. Njegovo lico je zardelo, jeza mu je sršala iz oči. «Xe! Če ste po to prišli, ste se zainan trudili! Da bi šel reševat Dvoržaka, tega — člr/veka, ki rnc je gulil vsc življcnjc in bogatel na ruoj račim —! Da bi reševal čast kraljevske akad-mije, ki me ni pcnaiala, ki me ni prišla iskat, dokkr seni bil šo živ, iu me je puščala v revščini in mi jc uničila moje ideale —¦! Ha ba ha! Jaz bi naj bil pkmenit, ko ste vi bili taki — sebičncži! Le kar pojdile, gospod Aieksander Deknonte, le Itar pojditc in povejte svojim Ijudcm, du Aleš Blaž še živi, da pa nikdar, čujte, nikdar ne bo šel reševat časti tistim ljudero, ki so ga pahnili v nesrečo in oboip!« Straslno, besno je govoril. Ves že zdavnaj zakupani srrl je iznova sptl siloma izbruhuil. Ia sledu ni bilo več na iijmn o nekdanjem plaheni, boječem Alešu. Ponosen, samozavesten je slai pred iznenadenim članom kraljev- 'skc alrademije, bojevit, mašiovakn, ncdostopen —. »Gospod Aleš Blaž —!« «Nič! Je vse zamanl Raiuai imam z vami in poravnam ga danes! — In povrfi, čc bi storil, kar zahtevate, kaj iinani o<I lega? Časti ne potrebujem, denarja ne boin zasluiil, le državrii pTavdnik bi me zaprl, ker sem z n«pa("-nim imenom raral ja*ne oblasti!« .Gospod Aleš Blai —f« «Se zaman trudite! N« in nc!« Bnrno je stopil Aleš proti >ratotn. «In to je yaša zadhja beseda?« »Zadiija!« Obljubim vam v imenu kraljevske akadernije, dfe bomo poravnali vse krivice in —.« «Ne potrcbujcni ničesar od tiste — akadesnije!« Gospod Aleksander Delnionte je pobral klobuk i» torbico. «Torej pa poslušajte! če hočete biti neizprosni, p« bodite! Končno — nam je vsceno. Da Alcš Blaž ni iimri, to vemo tudi brez vas. Izmotali se bomo iz ložb?, izlepa a!i izgrda. Poteni pa pride Trsta na vas in tedaj —! Z Bogom, gospod — gospod Aleš Blaž!- Pol ure poznej<« je viseia Lenka svojeinu Aldru Blažu na "vratu. Lica so ji plamtela, oči so se ji bleščale v srcčnein ponosu, vsa blažena je gledala svojega slavnega inoža. «Saj sem vedela —! Saj sem slulila, da nisi navaden človek —! Tista tvoja plahost in boječnost —! Nisem verjcla vanjol Kaka samozavest, kaka ženijalnosl se je skrivala pod njol O, dobre oči imain —! In tale tvoj duhoviti, oduševljeni obraz —! Se še sporainjai tistc, — tisle slikr? Odločila je —! In vcasi si bil vea zamišljen, sanjaV —! Zaklepal si se v svojo soLoI Slutila .sem, da J€ nekaj posebnega t tebi! In tvoja prra povestl Ti nisem jaz, jaz že koj tistikrat dejala, da si cel Aleš Blaž —! O -, čutila sem, čutila sem —!« (Dalje prihodujii).