Slavnost srbskega uCiteljstva. (Konec.) Konferenca za snovanje Jugosloransfee učiteljske zreze. Dne 20. avgusta se je ob 8 uri zjutraj začela ta konferenca v mali dvorani pri Kolarcu. 0 tej konferenei bomo še govorili, za danes podajamo le suho poročilo. Konferenco je otvoril tovariš L. Jelenc, naglašajoč v lepem govoru velik pomen duševnega zbližanja jugoslovanskega učiteljstva. Na delo, da se uresniči ta ideja! Za predsednika je bil na njegov predlog izvoljen g. Davoriu Trstenjak, za podpredsednika g. Jovan P. Jovanovic, za zapisnikarja g. Stauiša S t a n i š i c in predlagalec. Poročal je tovariš Ivan Š e g a. Mala dvorana je bila kmalu tako napolnjena, da ni bilo nič več prostora Zato smo se preselili v veliko dvorano, ki je bila v kratkem času zopet polna, ko je prevzel g. Trstenjak predsedstvo, je govoril g. Jovan P. Jovanovic, ki je izprožil v svojem listu »Prosveti" misel o taki organizaciji. Temeljito, s splošnim odobravanjem sprejeto poročilo tovariša Šege priobčimo pozneje doslovno. V imenu hrvaškega učiteljstva je govoril g. Tomislav Ivkanec, ki pozdravlja to idejo. Hrvatje so v principu za tako združenje. G. Stevo Janoševic iz Slavonije je razvijal misli: Svobodna šola — svobodno učiteljstvo — svoboden narod. V enakeiD* smislu je govoril g. Milan Smiljanid. G. Dimiter Granscharoff se je izrekel za osnovauje take zveze v imenu bolgarskega učiteljstva. G. Uroš Blagojevic je govoril v imenu srbskega učiteljstva iz kraljevine, ki stoji zmeraj pripravljeno za skupno kulturno delo. G. Jovan Blagajevič, starosta srbskega učiteljstva iz vojvodine in urednik BGoluba" v Samoboru, priporoča učenje vseh jugoslovanskih jezikov. G. Plamenac, nadzornik iz Orne gore, dokazuje, da je grmanstvo naš skupni sovražnik. G. Vojslav B o r i c iz Bosne govori v imenu bosanskega srbskega učiteljstva. G. Jovan P. Jovanovid pravi, da ni naš današnji sestanek politiškega značaja, nego prosvetno-šolskega. G. M. Hajny (čeh) želi, da bi ne pozabili Čehov, nego osnovali vseslovausko učiteljsko zvezo. G. For. Jovauovid takoj pove, da nismo pozabili čehov, nego da se morarao najprej združiti mi, ki smo bližje skupaj, potem se zvežemo tudi z brati na severu. Potem je govoril g. Djoka P o p o v i e iz Novega Sada, glavni šolski referent za srbske šole na Ogrskem, ki je dpjal, da bo novi zvezi naloga, boriti se za materijalni in moralni interes učiteljstva. G. Kuzman Milovanovič, urednik ,,Nevena" v Novem Sadu, predlaga, da izide celokupno delo tega sestanka v tisku. S tem je bila debata zaključena. Poročevalec tov. Š e g a odgovarja raznim govornikom in prečita načrt pravil. NHposled sprejme sknpščina resolucijo hrvaških delegatov, ki nalaga današnjem predsedstvu nalogo, da kliče za leto dni p r v i j u g oslovanski učiteljski kongres, ki naj definitivno ustanovi novo to organizacijo. Potem zaključi ob V2 1- ur' S- Trstenjak kongres. ki se je izvršil v najlepšem redu in je že v priucipu sklenil ustanovitev Jugoslovanske učiteljske zveze. V Topčider. Istega dne popoldan smo se odpeljali Da tramvajih v Topčider, kjer je imel knez Mibajlo svoje letovišče. Topčider jh lep, obsežen park, ki se da primerjati z ljubljanskim Tivoli.jem ali z zagrebškim Maksimirom. Iz Topčidera smo šli peš v Smutekovac, odkcder je krasen razgled na Belgrad, ki se razgrinja pied teboj v slikoviti svoji leži. V Smutekovcu nas je čakalo presen«čenje Lastuik tamkajšnje pivovarne, g. Wajfert, je pogostil vse izlrtnike. Bilo jih je okrog 500. Gosp. Davorin Trstenjak, ki j« predsedoval stolu, se je zahvalil rodoljnbnemu gostitelju, tovariš E. Gangl pa je proslavljal gostoljubnost srbskih tovarišev in istinito kolegijalnost, ki vlada med srbskimi učitelji in ueiteljicami. Ganglov govor je napravil največji vtisk iu je provzročil burno ploskanje in odobravanje. Slavnostna gledališka predstava. Na čast gostom je bila istega dne zvečer v kralievem glegališču slavnostna predstava. S^zona se tedaj še ni zacVln, in igralei so bili še večinoraa na dopustih. A naučni minister jih je poklical brzojavno v Belgrad, ker je hotel prirediti učiteljstni izredea užitek. Gostom so bili odkazani prvi sedeži. Uprizorili so prvo dejanje iz narodne igre nDjida", potem Mušičevo enodejansko nKnez od Seraberije" in pa sliko BOn". Ta slavnostna gledališka predstava nas je uverila, da je srbsko narodno gledališče res tempelj prave in najpopolnejše dramatiške umetnosti, Z največjo silo je na vse prisotne učinkovala posebno Mušideva drama. Pisatelj je bil poklican na oder. Ogledovanje. Drugi dan smo si ogledali mesto in njegove znamenitosti. Posetili smo _Učiteljski dom" in ,,Šolski muzej", opoldne pa smo šli v kraljevo palačo, kjer so nam razkazali vse dolenje krasne dvorane, potem kraljeve hleve in vozove. Starega konaka ni več. Porušen je do tal, ki so prekrita s pestrobojnirn cvetjem. — Popoldne smo se vozili s parobrodom po Duuavu in Savi. Od obrežja gor se širi Belgrad, dve mogočni kupoli kraljevega dvorca kipita k nebu. — Na krovu je svirala vojaška godba in so odmevale domoljubne pesmi. Deževalo je. Za hip so se pretrgali težki oblaki, solnce je oblilo belo mesto, stoječe v polkrogu na obali. Vladala je vseobča radost. Baaket. Slavnostni dnevi so se zaključili z banketom, ki je bil prirejen v veliki dvorani pri Kolarcu istega dne zvečer za 350 oseb. Banketa so se udeležili tudi minister prosvete, minister javnih zgradb in namestnik župana, g. Živko Tadic. Pri banketu je igrala vojaška godba. Vrsto napitnic je otvoril g. minister Nikolic, ki je pripil »prvo čašo prvemu Srbinu", kralju. Izmed mnogih napitnic omenjamo samo ono, ki je z njo pozdravil Hrvate, Slovence, Bolgare in čehe g. M. Jovič. V imenu Hrvatov se je zahvalil g. Davorin Trstenjak, ki se je, ginjen do solz, veselil ljubezni, ki je zopet približala Srbe in Hrvate. Trstenjakov govor je izval brupno pritrjevanje. V imenu Slovencev se je zahvalil tov. E. G a n g 1, ki je govoril o nalogah učiteljstva. Zbujajmo v vsakem človeku najprej rero v lastno moč in spoštovanje do samega sebe. Tako napravimo iz vsakega otroka junaka, in potem lahko vprašamo: Kdo je močnejši od nas! (Vibarno odobravanje.) Z delom, ki ga posvečamo človeštvu v korist, najlepše izpolnujemo pesnikov nauk: Sveto služimo sveti domovini! (Ploskanje.) To je ves naš program: služimo domovini in človeštvu, in tako je naše življenje plemenita žrtev! (Hrupno odobravanje.) Vzor takega plemenitega dela je srbsko učiteljstvo. Nazdravlja njegovemu udruženju in predsedniku g. Urošu Blagojevicu. (Ploskanje. Godba zaigra rNaprej!") Za Bolgare se je zahvalil g. Granscharoff, za čebe pa g. Hajn^. — Ob 11. uri je bil oficijalni del končan. Potem se je začel ples, ki je trajal pozno v noč, Odhod. Slovenci in Hrvati so se odpeljali drugo jutro ob Vs^- Na kolodvor je prišlo več srbskih tovarišev, ki so se presrčno poslovili od drugih gostov. V imenu teh se je zahvalil g. Davorin Trstenjak. Spremil nas je tudi prijatelj Jovan P. Jovanovic. Ko se je poslavljal, so mu bile rosne oči. Obljubil nam je, da pride prihodnje leto z večjo družbo k zborovanju naše BZavezeu. * * * Minili so lepi dnevi, a niso minili kalor šumna veselica brezsledno. Sad prinese bodočnost.