silo slovenske narodne podporne jepnote ZTZ^^&^fJirrSZ Chicmco, fllM torek, 19. februarja (Feb. 19), 1929. Hr maili«, * »p>cl»l r.U of PO.U«. pfo.KUd tw ± —tU. 11M, A«t«T Pet i. IS1T. M.tWW< - J— 14. lf|| STEV.—NUMBER 42 l)r*dnlftkl apr«TaUk1 L.wn zahteva, da se take bolezni retij* a potrebnimi zakoni. Kralj ta »kom >lrrad, 16. febr. — Vlada je -nila, da se vdovama Pavla •"'•s in J«riJa Beaarička. ki »>ila lani umorjena v parterju, Mateje----- 'line, dokler otroka _ ..._ i«da plačevala posebej $1» ---- vili pod- mM v rov« Samo nekaj ar bi zakasneli, pa bi bilo mrtvih zopet nekaj sto-tin. Scranton, Pa. — Številne so nevarnosti, ki preže na rudarje v premogovnikih. Same par ur bi rudarji zakasneli v premogovniku trdega premoga Hudson Cosl kompanije, pa bi bilo okoli osem sto rudarjev pokopanih pod težo tisoč in tisoč ton skalovja in škrlovine, ali bi jim pa bil izhod iz premogovnika zaprt, in bi se zadušili. Sedemnajst delavcev za vzdrževanje premogovnika je zado-bilo poškodbe, ko jih je močni zračni pritiak, ki je naatal vsled velike podsutke, razmetal na vse strani, kakor da je prek njih drvel strašen vrtinčasti vihar. Zrak jim je izpodnesel noge in nato so padli v temnem rudniku, kakor da bi jih demonska sila vrgla ob tla. Zdaj dela okoli stl rudarjev v premogovniku in preizkuša premogovnik glede varnosti. Da-siravno ti delavci opravljajo najbolj nevarno delo v premogovniku, prejemajo le po pet dolarjev dnevne mezde. V nevarnosti so, da jih podsuje; ali eksplodira plin, ki zastaja v dupljah, in jih obžge ali pa zaduši. , Ti rudarji v tem distriktu, da-si ne zaslužijo veliko, so vseeno zbrali enajst tisoč dolarjev med ^aliza zapestnice je precej ftevilns. — Otrpljenje sapest-b1(T j« izredno nevarna bole-itn. Enaka je izgubi roke. philadelphia, Pa, — Liga kon-umentov za vzhodno Pennsjrl-imjo poroča, kako sastruplje je „ svincem ubija ali pohabi lakarske delavce, aodarje, lad-gradniške delavce, tesarje, či-tilce izvoznih avtov, rudarje in ► razne druge delavce. Neka-ri slučaji ao taki, da se lahko aenujejo tragedije v industriji. Zvezni odškodninski zakon rije za federalne uslužbence ie nesreče in vrh tega še borni, ki imajo svoj Izvor v de-. Le malo držav je posnemalo deralni odškodninski zakon m, da se razteza na vse bolez-, ki izvirajo iz dela. Država mnsylvanija spada med one iave, ki niso posnemale fede-inega odškodninskega zakona, nobeni državi odškodninski Jcon ne krije vseh bolezni, ki lajo svoj izvor v delu ali borni, Iti jih imenujemo strokov bolezni. Liga zato zahteva, se odškodninski zakon drže Pennsylvania amendira tako, se bo raztezal tudi na stro-vne bolezni. Otrpljenje zapestnice prihaja zastrupljanja s svincem in ta-pohabi roke pleskarskega de-•ca, kakor če bi izgubil roko kakšnem stroju, ali če bi mu odrezali zaradi težke poškod-, Liga navaja za sgled slučaj n Streeta, ki je skosi pet let s skarskim strojem pleskal o-. n. Delal je v tovarni, v ka- . i mo bile delavne razmere*«F^Jf ieres^avske Stroj je bil preecj dober, »olidarnosti. ;o da je brizgal barvo precej eč. Vrh tega ao rabili pri skanju a strojem še posebno aro. v kateri je stala omara, jo je pleskal s strojem. Ta avec ni bil nikdar bolan v svo-n življenju. Prestal je tudi avniško preiskavo pri Metro-itan zavarovalni družbi. Kasneje je delal v drugi toni. kjer ao bile delavne raz-re slabe. Brizganje barve se videlo v zraku in kaplje so lale na tla. Delavci so nosili «ke, toda njih roke hišo bile arovane in ao bile izpostav-le barvi. Tudi svoje kosllce povžili delavci v delavnici. >treet je obolel za zastrupljeni s svincem. Najprvo je util bolečine v želodcu. Dihal težko; jed mu ni Ms v slsst. to je popolnoma zbolel, da ni gol več delati. Zdaj ne more dvigniti od tal, ne more se ligniti in v treh tednih je iz->il 27 funtov teže. im je oženjen in oče dveh o-k. Ko je delal, je zselužil po • na teden. Od te mezde nI Kel nič prihraniti. Ker ne 1-0 delati, je odvisen od mHo-■«, ker driavni odškodninski <>n ne vključuje delavcev, ki se pri delu zastrupili s svin- seboj in jih poslali stradajoči« je, da je uspešno. Prihranitve, rudarjem v Wale«u na Angle- ki bi prihajale od privatnega Avstrijska delavska ar-oprla vladi "Orožja ne damo iz rek," odgovarja 700,000 delavcev. Dunaj, 18. febr. — Glasilo socialistične stranke v Avstriji "Arbeiter Zeitung" je včeraj objavilo odprto pismo na naslov premijerja Se i pela, ki zahteva, da ae delavska obrambna straža razoroži. "Ne, dr. Seipel, mi se ne razorožimo I Vi lahko zaplenite tu in tam kako puško, toda 700,000 delavcev v Avstriji ima orožje v avojih stanovanjih in tega ae poelužimo, ako se tudi vsša garda ne razoroži in dokler ne bo Avstrija popolnoma ras-rožena," se glasi pismo med drugim. - Mehiški škof zagovarja Torak Mežico City, 18. febr. — Mi-guel de ia ftfora. katoliški škof iz San Luis Potoeija, je rekel te dni v nekem intervjuvu, da on upa, da pride mir a cerkvijo v Mehiki v enem letu. Mir pride, ko sedanja vlada spremeni pro-ticerkvene zakone. Škof je tudi dejal, da morilec Toral, ki je bil ustreljen, ni bil slab človek. Bil je dober In pobožen človek, toda njegova verska gorečnost ga je zanesla predaleč . .. Drugače je bil dober človek ... U vlada lahko vzdri«|o trgovsko brodovje Taka je sodba zvedenea Iz New Yorka. Plovbeni odbor je na meraval prodati ladje koma i aa četrtino njih vrednosti. Waahlngton, D. C. — Stroški za zgradbo ladje v Združenih državah so dsnes dvakrat tako visoki kot na Angleškem, v Nemčiji ali v Franciji. Tako je pripovedoval senatnemu odseku F. W. Gibbs, newyorški ekspert, ko se je vršilo končno zaslišanje o Chapmanovi ponudbi, da se vladne ladje izroče privatni kontroli sa obratovanje. Gibbs je argumentiral, da dvojni stroški pomenijo tudi dvojni vlošni kapital, kar zahteva, da ta kapital nosi še enkrat toliko, kot kapital, ki Je naložen v trgovskih ladjah Francije, Anglije in Nemčije v konkurenčnem boju za plovbo po Atlantiku. Gibbs je naglaail, da lahko le vlada nosi tako butaro konkurenčnega boja. Po njegovem mnenju ne morejo uspevati privatni interesi. Gibbs je menil, ako Chapman in njegova kom-panija kupita enajst ladij za $16,000,000 in v teku deset let zgradita še sa $56,000,000 novih ladij, tedaj bo še v tem času izgube od $21,000,000 do $81,000,-000. Visokost izgube se bo ravnala po ceni za kurivo. Na noben način ne bo možno kriti prepada med obratnimi stroški, kapitalom in zaslužkom. Ladje bode zopet vrnjene vladi in ameriška plovba bo zopet trpela zaradi finančne jfraote. Gibbs nikakor ni hotel pristati na to, da je vladno obratovanje ladij Izredno drago. Dejal Trockij bolaa v ujetništvu. Carigrad, 18. febr. — Danes poročajo, da je Leon Trockij tako bolan v tukajšnjem sovjetskem konzulatu, da so morali odgoditi njegovo premeščanje v Angoro. Bivši vodja rdeče armade leži v postelji in strežejo mu njegova žena in štirje stražniki, ki so ga-pripeljal i v Turčijo. O-stali konzularni nameščenci se ne smejo približstl njegovi sobi. Turška policija je aretirala ne-kaj ruskih earistov, ki so pohajkovali okoli konzulata. Terre Haute, Ind. — Jemee 8. Royse. predsednik Terre Hauto Trust Company. se je v nedeljo ustrelil Za vzrek navajajo tU I skrbi In slabo sdfavje. obratovanja ladij, bi bUe pomembne, ako bi se dodale bro-dovju najmodernejše in najhitrejše plavaj ode ladje. Pa to bi komaj bilo kos ladjam, ki jih bodo imele v službi White Star, Cunsrd Line, severonemški Lloyd in francoska parobrodns družba leta 1981 ali 1982. In ker postojl dejstvo, ds se je od leta 19t4 znižalo število potni kov prvega in drugega rasreda na Atlantiku, bo konkurenčni boj prihodnja leta še gor j i in o-streiši. OTonnor, predsednik zveznega plovbenega odbora, ki je pri posočal senatu, da pristane na prodajo ladij, je trdil, da Chsp-manov sindikat ne bo bankroti ral, ako kupi ladje. Menil je, ako privatni kupci prav ponesrečijo, vlada bo vseeno zaščitena, ker bo Chapman moral skupiti $19,000,000 kapitala za svoj projekt, vlada pa bo dobila te ladje, v katerih je naložena ta vsota. Gibbs, zastopnik kompanije, ki je nameravala kupiti 9 do 11 ladij, je namignil, da par lika "President Hardlng" In 'Preeident Roosevelt" nista var i is. Izjsvil je, da parnilca nista sposobna za trgovino na Severnem Atlantiku, pač pa za trgovi no z Južno Ameriko. Ko so si lili v njega, da se naj izjavi glede varnosti psrnikov, je menil, da ss bo, pa ne ss zapisnik, ampak zunaj zapisnika. Odsek je nato odklonil vsako zaslišanje, ki ne gre v zapisnik. Slučajno je bilo dognano, da so ladje, katere namerava plovbeni odbor prodati sa $16,000,-000, v reenid vredne $60,000,-000. Moaarhieti etraAlje po Evropi Berlin, 18. febr. — Ruski m» narhisti sklicujejo v aprilu f BudapeSti kongres monarh Istov iz Rusije. Nemčije. Avstrije 1» Ogrske i namenom, da se ustanovi "sveta liga" bivših monar hov, ki ss Imajo bojevati sa izgubljen« trone. — Obenem po-ročsjo iz Belgije, ds so tam odkrili središče intenzivnega giba nja v Franciji sa vzpostavitev Napol«*"""«*« ceesretva. Frsmont, O., 18. febr. — Dvs 'lijaka ste bfla včeraj ubita pri VESTI Z INDU STRIJMEGA >QLlk Tunelski delavci pri jezu Hetch Hetchy zopet sestavkalU-Tl-pograf isti končali spor.— (Vzroki za naraftčanje tuberkuloze med ndnnbai dekleti San Frandaeei Cal. — Delavci, ki delajo v dveh jamicah pri jezu Hetch Hetchjr, 84 po številu, ao zaatavkall. Vgrok za stavko je iskati v znižanju mezde od šest* dolarjev na 16.60.. Obrnili so se na delsvskega komisarjs in predlagali, da ss nalepijo objave o stavki. Projekt je lastnina mestne občine in mestni u-radniki izjavljajo, da se bo zopet plačevala mescts po šest dolarjev dnevno. Birmingham. Aku — Jeklsr-ska družba, ki je podružnica U. S. Steel kompanlja izdaja svojim delavcem v predujem v čekih. Ako delavee prosi za predujem na svojo mezdo, tedaj dobi Ček, ki ss lahko Izmenja samo v kompanijski trgovini. Kompanijs zadrti mezdo delavcev sa dva tedna. Na ta način prisili nove delavce, da postajajo odjemalci v kompanij-skih trgovinah, ako nimajo denarja, da bi lahke kupovali živ-ljenske potrebščine, kje drugje. Syrscosa» New Vork. O sporu, ki so gs imeli tfciograflčnl delavci lokalne organizacije tipo-grafičnih delavcev štev. 56 s tl-pografičnimi podjetniki, js rss-sodišče izreklo avoj odlok in si-cer na ta način, da so vse glavne zahteve odklonjene. Mezda se Jim poboljša samsuza en dolar na teden, ssto so pa bile priznane prigsnjsške metode. Delavci so .zahtevali, da se mesds poviša za šest dolarjev na teden in uvede sedem ur dela na dan. i 8t. Loufa, Mo. — Dr. Kendall Emerson, ravnatelj Narodnega društva proti tuberkulozi izjavlja, da se tuberkuloza med dekleti v starosti od 16 do 26 let širi zaradi tega, ker morajo prezgodaj na delo v industrijske to-varne. Od vaških 100,000 prebi-valcev jih umre 94 za jetiko. Odmerek za ves narod znaša le 80.6 na 100,000 prebivalcev. Tukajšnjs delavska centralna unljs ss je ponovno obrnila na governerja Kalifornija za pomi-loščenja Tom Mooneyja in War-ren Billingss. New Orisane, Le. — Poročilo o Warringtonovem socialnem za-vetlšču prsvl, ds je zavetišče irasdelilo obede med 26,000 siromakov, ki niso Imeli centa, da bi se prehranili. Več* ko pet tisoč odraščenih moških in fantov je pa dobilo v minolem letu prenočišče v tem savetiiču. Waahingtoa, D. a — Delavci v papirni industriji so selo slabo plačani. Vseh delavcev v tej industriji js 98,656. Povprečno na leto zaslužijo po $1,828.86. V podjetjih, v katerih izdelujejo lasno ksšo, pa zaslužijo še manj. Povprečni letni zaslužek znese le $1,271.49. V teb podjetjih dela 24,794 delavcev. Pripravo v Aagllji za pri-kodajo volitve Mlade ženske bodo prvič valile pri letošnjih volitvah. — Volilne liste izdelane. Curih, Švica. — (I. I.) — Koncem januarja so bile dovršene volilne liste, v kateri so zaneše-na imena mladih volilk, ki so dopolnile 21 let sUrosti. Dosdaj je bil boj v Angliji omejen ls na moške, ki so dopolnili 21 leto, In ns ženske, ki so bile stare trideset let. Da so morali konservativci odnehati in rasširiti volil-no prsvico, je zaaluga delavske stranke, ki se je bojevala toliko Časa za razširjenje volilne pravioe, dokler nI uspela • svojo zahteva Delavska stranka Ims v svojem programu deset točk, ki zanimajo tudi šene. 1.) Boljše pea-zije sa vdove in sirote. 2.) Boljša sdrsvniška oskrba ob šasu materinstvs in boljšs blaginj ska služba sa dstets. S.) Boljša odškodnina za delavce, ako so u-biti sli poškodovsnl pri izvrševanju svojega poklica. 4.) Več otroških vrtecev in detlnskih o-skrbovsllŠČ za otroke pod petim letom. 5.) Razširjenje in izboljšanje šql sa zdravniško slulbo. 6.) Več stanovanjskih hiš po primerni stanarini sa dslsvce. 7.) Odprsvs davkov na Živila. 8.) Odprava davkov , ki jih je vlada določlls ns noše žlice, vilice, sklede, lonce, ponve, umetno svilo, gumbe, kotle in drugo kuhinjsko in gpspodinjske predmete. 9.) Več štipendij ss univerze in druga učillšča ss dijake in dijakinje siromašnih starišev in ki se dobro uče, da lahko dokonča-o svojo lsobrasbo. 10.) Več de-s za delavce ln delavka ss boljšo mezdo In boljša pomoč ob šasu brezposelnosti. Diktator se je spri s kralje«. raptz m dvica Status švicarske garda v Vatikana spremenjen. Ženeva, II. febr. — V Švicar-sldh uradnih krogih živahno razpravljajo o novem statusu švicarske garde na papeškem dvoru, ftvfca je doslej, ko je bil papež "ujetnik" r Vatikanu, zalagala papeža s svojimi prostovoljci, ki služIjo v papsški oboroženi gardi. Po vatikanskem paktu pa postane papež spet po» svetni vladar is na temelju novih postav v Avte! ns mor« noben švicarski državljan slutiti v tuji armadi brez posebnega dovoljenja. Papeževi švicarski šaa-darjl bede torej pozvani domov aH pa ae morajo odpovedati švicarskemu državljanstvu. Pariš, 18. febr. -t Kskor poročajo is Madrida, se pripravljajo novi in važni dogodki v Španiji. General (Primo ds Ri-vera, diktator, bo v kratkem odstopil aH pa modificira svoj režim. Odpor liberslnlh elementov je tako močsn, ds diktator ne bo več riakirsl nove revolte. Vest z meje se glasi, da je malo manjkalo, da nI Primo de Rlvera podal ostavke zadnje so-boto. Kralj Alfonso je pod pritiskom protivnlh elementov presti diktatorja, naj podeli sploš-no smnsstijo vstašem Is Ciudad Reala In Valendjs, Diktator je rekel, da rsjši takoj reslpiirs, nakar Je kralj umsknll zahtevo. NESRltf A NA KRStlOCU. Tri oeebe ubite. Cklcagn. — Sslvators Casci no, njegova hči in II let star sin so bili v nedeljo ubiti, trij« drugI člsnl Cssclnove družine pn •o bili tsžko rsnjenl, ko je oeob-ni vlsk Chicago k Northweetern teleznlee treščil na križišču v Jefferson psrku v njih svtomo bil, v ksterem so ss vozili ns oblak k bolnemu sorodniku. Ns omenjenem križišču je bilo ubitih te 18 ossb v zadnjih treh letih. Železniška družba ee nI Enotna pomožna akcija evropskih dežel v mrazu Ntpoplana vremenska katastru fa premagala politične diference. Nemčija nudi premog. Trpljenje Ha Balkanu In v Itn- Ujl ae nadaljuje. 1-r London, 18. febr. — Politično rsslike in državne meje, s katerimi je Ettopa razdrobljena na sto kosov, po te dni pozabljeno, ko snežni Viharji in silen mraz pod ničlo tudi ne pozna nobenih mej. Vlade evropskih dežel nastopajo enotno v pomožni akciji. Vojaške črte so povsod na delu pri izkopavaaju vlakov is ssme-tov, čiščenju šelezniških prog in razvašanju premoga v krajo, kjer je potreba največja. Vlada čeboslovsklje je poelsls polovico redne armade, ki šteje pol milijona moš, kidat sneg s tirov, ds bodo mogli čim prej rasvsžati dragocen premog. Nemčija je prihitela na pomoč Avstriji in Italiji tsr balkanskim deželam, kjer je največ trpljenja ln umiranje vsled pomanj-kanja kuriva; nemška vlada .in odredila, da se takoj pošlje 20.-000 ton premoga na Dunaj. Seveda ne bo prišel premog na c!l| več dni, ker no želesnice silno demoralisirane. V Porurju in Avatrijl ras-streljujejo s dinamltom ledeno gomile ns tirih in mostovih. Ns Dunaju js ssviadsls veliks lsko-ta; Ats milijon oseb prejems hrano ls vojakih kuhenj. De-lsvd ln bivši plemiči, socialisti in monsrhlstl — vsi enako trpe In stoje v vrstah pred kuhinja-mL -• " Aj». V Belgiji je umrlo «f os vslsd mrssa zsdnje tri dni, V Chsrisroiju Je dete smrfnilo v naročju matere. Težka situscijs je zavladala ns Poljskem In v Romuniji; V Bes-a rabi ji In Rusiji umirajo U^djs za lakoto, ko ne morejo nikamor Is hišs. Veliki Uurrndl med zmrsuJočiiMI množicami in policijo so v teku v poljskih mestih. Romunska' sbornlca Js v soboto sklenile, ds se porabi poldrugi milijon dolarjev is držsvne blagajne za rsvele v BessrsblJl. Poljska tfsds js orgsnliirsls pomožne eMpedicije ns saneh sa rssvsžsnje živil in premoge. Mesto Tarnopol v vzhodni GelteiJI Je še deset dni popolnoma odre-zano od sveta. V Gdanskem je 110 psrnikov zamrznjenih v ledu. Pn vseh baltiških lukah so Ituiolomcl ns delu. Veliko trpljenje je tudi v An-gUJI, posebno med brespoeelnt-ml rudarji v South Walesu. • U Italije prihajajo obupni klici na pomoč. Strašna zima davi prebivalce v dolini Po. Kanali v Benetkah so še vedno zamrznjeni s 16 palci ledu. Vso severno Italijo pokriva oeem čevljev va. da je tajnik v hipni blaana sti ustrelil svojega gospodarja Is samegs sebe. Dobeny, kl Je vodil oljno kraljestvo s svo|»m ošetom. Je bU sUr 86 let PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTE ftOiVtfZ ne zavida noben socialist, noben prostozidar, sploh noben človek, katerega jezik to govori, kar mislijo njegovi možgani. Klerikaiizem in Mussolini sta vredna drug dru- LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNB JEDNOTE CtM offla»ov po dogvroru. Rokopisi m m vrs*aJo. Naročnina: Zodinjano držav« (Uran Chiasgs) H-00 ttm Uto, »800 u pol lota; Chicaffo in Clcaro $7 JO m Uto, $8.7» ss pol UU, is sa iaosaa-90.00. _____ Naslov aa vaa, kar laia stik t Mstosi: "PROSVETA" M74I S«. UnrfaU A?«o«, Chlcfo. Illlaaia. I..........M MIHI iiIllMfci^—i -THE ENLIGHTENMENT" Orgaa ot tka Slevea« Natloaal Beaaflt Owa«d by U« Slov« National Urnofit Soclotp. . - jiaae Mj .. AdrtrtUinr raUa on sgreomant. Bubacrlptlon: UnlUd SUtoa (axcopt Chicafo) and Canada 16.00 por , ChUaso |7JO, and foraIga countriaa »9.00 P*T fssr. MEMBKH OP THE FEDERATED PRESS 188 Datum v okUpoju n. pr. (Jan. 81-10210 poUf vaioga imena na naalovu pomoni, da va ■ j« a Um dnavom poUkU naročnina. PodovjU Jo pravočasno to aa vam aa oaUvl bat _... _ KLERIKALIZEM IN NJEGOV AGENT. VESTI IZ NASELBIN detroštakih DetroU, Mlch. — Dolgo časa sa ža nisem oglasil v listu Pro-sveta, točno pa zasledujem in či-tam poročila in dopise iz različnih krajev Združenih držav. Največje zanimanje imam za delavsko gibanje, akoravno ne delam v tovarni in nieem suženj industrijskih magnetov; moj princip in karakter je nespremenjen. Vedno mi je pred '/•mi sedanji sistem izkoriščanja in priganjanja delavcev radi velikega dobička. Čedalje s« plače bolj znižujejo, čedalje bolj se goni in eksperimentira /a večjo produkcijo. Vse te gonj?, vsa ta mizerija samo za veliki kapital. Na oni strani o-gromno bogastvo in razkošnost, na drugI strani pa ogromna nezavedna masa delavcev v pomanjkanju, stradanju in prezebajo. Je nemogoče opisati mi-zerljo In revščino vseh teh o-gromnih mas, ki ustvarjajo za človeštvo na zemlji in na morju, In danes tudi že v zraku. Hočem navesti slučaj iz De-iroita. Dne 31. dec. 1928 je tukajšnje kapitalistično čMo-pisje prineslo z velikimi črkami na prvi strani napisano, da Ford Motor Co. bo dne 2. janu arja 1929 potrebovala in upo-h lila 80,000 delavcev. In to ni bilo samo v Detroitu, nego po celi Ameriki, vse časopisje je imelo isto poročilo. JCaj se je zgodilo? Dne 2. januarja 192S so se pričele zbirati armadi brezposelnih. Nekateri so bili že ob 12. uri ponoči pred ura dom, In do 8. zjutraj, ko se je urad odprl, je bilo tam zbranih Mussolini nič več ne žlobudra, da obudi in oživi gospodarsko in politično moč Italije tako, da bodeta tako veliki kot ob času rimskih cezarjev. Fraze, ki jih je rabil v začetku, da je zavajal italijansko ljudstvo, da ni vedelo, kam jih vodi faiistovski diktator, so storile svojo dolžnost in »o postale nepotrebne. Mussolini je izvršil po navodilih notranjega krožka klerikalizma skrbno izdelani načrt za vstoličenje klerikalizma, ki je pravi diktator zadaj za kulisami, kjer vleče niti, da njegova marijoneta pleše na pozornici. Klerikaiizem je dobro vedel, da se verski boji ne dajo več oživeti in da z njimi ne pride do tiste moči, ki si jo želi in ki jo je užival pred izbruhom kulturnega boja v rai-nolem stoletju. In tako je nastopil maskiran pod krinko nacionalizma, da se ne spozna njegova grda spaka. Navdušil je s pomočjo svojega agenta Mussolinija in njegovih podpornikov sestradano italijansko ljudstvo, da ga popelje v obljubljeno deželo, gor do Donave pri Dunaju in na Bavarskem, proti vzhodu pa do Carigrada, nekdanjega Bi-zanca. Nevedne in sestradane italijanske ljudske množice so mu verjele in ga opremile z diktatorsko močjo. Med italijanskim ljudstvom sta pa bili dve struji, ki nista verjeli tega, kar je Mnsšolini čvekal in ki sta bili nevarni klerikalizmu, da njegovi načrti ponesrečijo. Ti sili so bili socialisti in prostozidarji. Ko je Mussolini zadobil toliko moči, da je lahko nekaznovano uganjal svoje kaprice in vprašal italijansko ljudstvo v klerikalni jarem, ni popeljal italijanskega ljud stva proti bregovom Donave in proti Carigradu, ampak preganjati je pričel socialiste, prostozidarje in znanstvenike, zavedajoč se, da ti lahko zmešajo klerikalne načrte in njega ponižajo, da postane zopet tisti neznani Mussolini, ki je bil pred sklepanjem mirovne pogodbe v Parizu. Pošiljati jih je pričel v prisiljena bivališča na nezdravih sredozemskih otokih, druge so pometali v ječe, nekatere nevarne nasprotnike pa pomorili, ker so se bali, da ti razkrijejo ves fašistovski švindel, ki se je igral po željah klerikalizma. Med temi žrtvami, ki so bile umorjene, je, bil tudi socialistični poslanec Matteotti, ki je bil umorjen na potu v italijansko zbornico, da z dokumenti razkrije faiistovski humbug. Da je bila farsa še večja, so preganjali enega ali dva duhovna, ki sta jemala za resno krščanski socializem, ki ni drugega kot prikriti klerikaiizem. Zdaj je bila krinka nepotrebna in je padla. Papež ne bo vladal le malega teritorija okoli Vatikana, ampak vladal bo vso Italijo. In že se slišijo glasovi, da bodo italijanski škofje, nadškof je in kardinali imenovani v faši stovski senat. Na ta način bo papež imel vpliv na zakonodajo Italije. Prelatje ne bodo sprejeli in glasovali za noben zakon, ki bo škodoval klerikalizmu. Od drugje prihajajo glasovi, da bo oživelo zopet papeževo plemstvo Iz katerega se je svet norčeval od leta 1870, ko je pričela toniti slava rimskega klerikalizma. Klerikaiizem vriska veselja zaradi te zmage. A toje zmaga pred vesoljnim potopom. Kadar pride prihodnj potop za klerikaiizem, »m uk, da se bo klerikaiizem za trajno |Migreznil na dnu, odkoder ne bo več priplaval na površino. Z njim bo utonil tudi krivični sistem blagovne produkcije in distribucije, katerega največji podpornik in zagovornik je klerikaiizem. Njegovi člani, prepoved niki in zagovorniki so neproducenti, njegovi nauki so Škodljivi za človeško družb«) in ovirajo nje razvoj v po-| polnejše forme, ker uče ljudske mase. da se udajajo lenobi in žive o miloščini, mesto da delajo in ustvarjajo udobnosti za človaško življenje, ker je človek stvarnik vsega dobrega in slabega na svetu. Slava Mussolinija bo slava Kfijalta v zgodovini. V socialistično stranko ni prišel z odprtim srcem in ostal V nji, dokler ni bil izključen iz nje, ampak kot agent kle- _______________________ rikalizma, da izvoha njene šibke strani. Za to slavo ga' ni. Pmnogarji, ki * bili v vrstah od 12,000-44,000 brez poselnih delavcev, ki so se z so si uststiovili društvo Z. stavki dobro vedo, da so njih vodje, predsednik in odbor U. M. of A., tsko j^vozili, da je bil izgubljen štrajk premogarjev. Kaj so premogarji storil) temi voditelji? Na zadnji pre-mogsrski konvenciji so zopet izvolili ravno isti odbor. Ako jih ni ta poraz in ta kriza na učila misliti, če se jim še niso oči odprle, potem so obžalovanja vredni. Ni več pomoči. Dobro nam je znano, da so gotove j 24.' fefo. 0b 8. zvečer! oeebe, ki ae zavedajo, ali so v manjšini In si ne morejo pomagati. Tretji slučaj: volitve za predsednika Združenj držav. Pred igro in med dejanji igra [ima Pete Babiah s svojim orkestrom. Komu ni znano, dfc ta četvorica izvabi iz svojih Inštrumentov najlepše slovenske melodije? Po igri bo prosta zabava in obljubljeno je, da bo preekrbljeno vse, da bo vsestransko obilo užitka. Vsa slovanaka javnost v Pueblu in okolici, kakor tudi iz bližnjih naselbin, je vabljena, da napolni dvorano do zadnjega kotička. Pokažimo, da smo zavedni Slovenci, ki ljubimo svoj materni jezik in slovensko dramatiko! Igralni odbor SDK "Zora" kliče vsem: Na veselo svidenje v Rojcovi dvorani v nedeljo, dne fOltgg, 19, PfeBRUAl opazovanja® Problem, ki maršlra. Kaj potem? Ali bodo me Amerika je zaprla vrata na- »ti tudi potem še ovirali | seljevanja. Zakaj? Ako verja- »tveno kanuja fr reguU m*š bunkačem, lahko izveš, da prebivalstva? Ali bodo rajš v prid delavcem. Ameriškega volili veliko vojno, da se ,u delavca je treba obvarovati kon- na ta način iznebi nekaj mi kurence s cenenimi delavci iz nov 1JU<": ^ Evrope in Azije. To je bunk _ številka ena. Številka dve je, Prijatelj Tn*š*| da je treba paziti, da se Ame- Pisani filozof- postaja u rika prehitro ne napolni z čase nezj^mako Čuden. Ali | ljudmi, ker to bi potisnilo naš vidi? JHekaj morabjtijkert | standard na- čita V Rose Radovich. >rav. >jem članku je bilo Malo odgovora. Detrolt, « Mlch. — V 27 št. Imeli smo kandidate — kapitp- Pr©SVete piše član društva št. listi svoje, delavci svoje. Vpra- 51g $NPJ, da so društvene seje šanje je, kdo je bil izvoljen in ] pitale zelo razburljive, da je kdo je volil. Delavci so repre-1 kritiziranje n* dnevnem redu. zentirani 75 odstotkov j*6 Bil in samo Tudi hoče pri]>omniti nekomu, procentov je kapitalizma. I ^ ge baje ne ^ pomiriti, da je Hje izvoljen kapitalistični društvo imelo večkrat piknike, predsednik z 90%. Torej kdo je za katere prostor je moglo dobro volil in dal glas za njega? Fak- plačati, Ta pripomba dotičnega ti so tu, da delavci hočejo mi- je zej0 smešna in kaže, da zerijo, delavci hočejo pomanj- he ^ nekaj nekje narobe. Ne kanje in brezposelnost. Koliko vem j^j naj imei prostor ža časa bo treba, da bo naš suženj piknike opraviti s kakšno kriti-spregledal, da se bo zavedal, dir ko> ko vendar ni društvo že tri je on stvarnik, da je od nje- |eta priredilo nobenega piknika, ga vsa energija na zemlji, mor-k«kor tu(jj nj razpravljalo o no- ju In v zraku odvisna. beni stvari o tem, posebno ne Gibanje naših rojakov, nase- sedaj v tem času, ko nas mraz Ijenih v Detroitu in okolici: grabi za ušesa. Torej je logič- Marsikateri rma v spominu do- no, da mu ni bilo potreba tudi bo pred 10 in 15 leti: "Glaso- plačati nobenega prostora. To vi iz Detroita." Bili so časi, ko tudi vsak član dobro ve, kateri je detroitska. naselbina zavse- j ni prespal celega časa-mala prvo mesto na polju dramatike, kulture in izobrazbe. ... Ali zadnjih 10 let se tega ne ču- jem izrednih, lahko dokažem, da Kot udeleženec vseh dvanajstih sej zadnje leto, da ne šte- slavni življenjski vzdol. HHHH^I Dobro. Vrata so zaprta — sanoT kako se povprečni^ kljub temu pa je stotisoče delav- ški prostak odreže: "Aw, cev stalno brez dela. Zakaj ? Kdo are a big piece of Limbu konkurira z ameriškimi delavci? cheese," kadar hoče biti Odgovor: stroji! Mehanizacija bolj duhovit. To je bila vsega dela napreduje tako hitro, primera prijateljevi duhovit da je vedno več strojev in ved- glede "Luciferjevega repa| no manj uposlenih delavcev. "materialistične ničle". Bd Poleg tega se pa prebivalstvo mi ni prišla na misel. G. Tr| Združenih držav množi samo od smatra, da velja "Limburi sebe za poldrugi milijon glav cheese" za zmerjanje njego letno! »ebe. Ne, oseben pa ne bom I Zapiranje vrat hi torej dosti daleč — ne morem pa pomag pomagalo. Kmalu bo treba vra- če mož ne razume kaj čita. ta odpreti in pognati domače Enako ni g. Trunk prav delavce iz Amerike! Dela je ved- odstavka, v katerem so no manj -r- ker stroji delajo "Vsekakor nas gospodje stroje in stroji spet stroje — vni vlečejo!" Te besede sol kam bodo z ljudmi ? In milijon položene na jezik čitatelja ] in pol se jih narodi letno! Kam nega polja. Recimo, da se z ljudmi? čitatelj piše Primož Kabas Amerika stoji pred proble- pričakuje g. Trunk, da se mom čezmernega prebivalstva, vsi naročniki lista, v katfl V desetih letih bo imela morda piše, strinjali z njim? dvajset milijonov preveč ljudi. Ako g. Trunk hoče, da os Temeljita in kompletna indu- neva prijatelja, naj vse mi strializacija in masna produk- stvari dvakrat prečita, pa cija ne bo potrebovala niti tre- manj "osebnosti" in nepotr tjine sedanjega delavstva. Na- nih opozarjanj. Njegovega! vadnih ročnih delavcev (labo- šarjenja in zavijanja besed rers) sploh ne bo potrebovala! že malo preveč. je več. Kaj je temu vzrok in kje vzroke iskati? Vsalk, ki kaj javnost zasleduje in kateri kaj so bile vse seje zelo kratke in mirne^ in harmonija je vladala med Članstvom brez malih izjem navede vedno, razpravljalo se je samo je naj- o društvenih in jednotinih stva- večja zapreka — "politika", reh, in se nI "gnjavilo" nikake Prvi naseljenci, zavedni delavci, politike, kakor sfeitudi ni kovalo dela za javnost, lahko vzroke. Glavni vzrok avtomobili pripeljali iz cele A-merike. Bili so ljudje celo iz Ca^ ifornije, Caroline, WWshingto-na in Iz drugih oddaljenih kra-ev. Mraz je bil hud, burja je grizla vpadla lica, noge so zmr-zovale. Nekaj. je bilo odpel j tx-nih v bolnišnice, ker so jim no ge zmrznile. Od vseh teh muk gladu in mraza so uposllli 800 delarvcev. Ob 8. uri se je ura« odprl ln ob 9. uri se je zopet zaprl za tisti dan. Tukaj je lep prizor in prava slika današnje prosperitete ir delavske mizerije. Prosperite ta na papirju, mizerija in brez poselnost pa živa slika — kar ijloveku srce zaatane ko to vidi Zakaj toliko oglašanja za de avce, to lahko vsak pometor delavec vidi, potezo tovarniških magnatov, da dobe veliko maac brezposelnih delavcev v Detrolt ki bi prijeli za delo za vsake ceno, ter da so tisti, ki iraajc boljšo plačo, na cesto vrženi, čc ne bi hoteli delati za nižje pla te. — Do danes javnoet še n čula, da bi Ford znižal plače, al) da ae ne bi kateri preveč navdu šil za Forda, ker Ford ima dru gi sistem. Pri Ford Motor kompaniji sc delavci, ki zaslužijo po $7.00 $8.00 in $8.20 za 8 ur dela. Tc so delsvci, ki že delajo po 10 dc 16 let pri tej kompaniji. Danes Je največ takih že odalovljenih In na njih mesta pa pridejo bolj mladi in krepkejši delavci ki delajo sa $6.00 za 8 ur dela Torej, delavec, ki je garal svojo energijo izčrpal sa mogoč ni profit, in ker nima tiate energije več, je postavljen na ccsto nadomesti se nova moč sa nlijr plačo. To so tiste poteze, /a katere marsikdo ne ve. Drugi tak slučaj je s premo-garjl. Vsi javnosti po celi A-meriki je dobro znan premo-garski štrajk. Strajk je bi zavožen in zsifnm. Bilo Je veliko pomanjkanje, glad in mraz je muči) premogarje in njih lene In otroke. Bili so vrženi ns cesto Iz hiš sredi zime. Prosili eo. molili so, apelirali so. Ns-biralo se je denar, hrano obleko od usmiljenih delavcev Marsikateri od premogarjev mora pri poznati da njih skrajna sila Je bila rešena od zavednih delavcev. Poglej i preteklost Preudarlmo in irešetajmo te boj«, ftlučajl In fakti fc> ta i kaj. ki so \*aakemu dobro ma- lt. 121 SNPJ, katero ima lepo protestov, kateri so-samo zgodovino težkega boja gotovih jam gL odbora tratili dragocen elementov, ki so se hoteli pola- čas, in se naposled iznašli v ko-stiti uradov s političnim name- šu, kakor se je to dogajalo pri nom. Ker pa so bili zavedni društvu nekdaj. Kritika na zad Mani na straži, sp preprečili na-| nji seji je bUa popolnoma opre vičena. Ni se kritiziralo odbornika zato, ker ima dva dolarja nikakih neslanih in nedostojnih *ane in obdržali društvo v Ravnotežju ta tiru, da gre po svoji I .ačrtani poti naprej. Upam, da plače na mesec, ampak zato, ker ostane to društvo na tiru in da j ni hotel svoje dolžnosti oprav-ve kaj takega več ne prepeti. Društvo je na ddbri finančni podlagi in ima lepo število čla ljati. Ce bi bil naš član tako vnet za društvo, bi bil opravljal svoje posle, katere mu je nalo-"nov, ki so po večini delavci, kil žilo društvo in ne bi bil sramotne zavedajo svoje nsloge. Za- no odstopil, samo zato, ker se torej, člani, naj ostane sloga in mu ni pustilo, da bi bH samo ko-bratstvo med nami. Organizi- modno sedel pri odborniški mira) i smo se sa slučaj bolezni in zi ln "roufal" cigare, kakor da unrtni in nesreče, in pri tem mo- je pri čredi ns pašniku, in ne na ramo tudi ostati. Puatimo po- seji društva. Ce društvo pri- boje pri miru pri dru- bližno plača odbornika fl.tia u-Za diskuzije in debatira-[ ro, se od njega tudi zahteva, da spolnjuje svoje dolžnosti. In kdor se obotavlja, se narldi z njim kratek proces; se ga na- HtlČne Hvlh. I nja so politični klubi, ne pa podporna društva. Ako bomo složni in pokazali princip brat- stva in sloge, bomo prijatelji in | domesti z drugim. Tako se je tudi zgodilo našemu bratu, in to on potem imenuje kritiko. Dotičnr član tudi priporoča društvu, da si na prihodnji seji izvoli dobrega delegata sa 9. redno konvencijo SNPJV To je zelo dobro priporočilo. Se popolnoma strinjam a tem, da nam je treba dobrega delegata, ne takšnega kot ga je društvo imelo na 8. konvenciji, ki je bil od >omo imeli bratako ljubezen bolezni in nesreči. Anton Jurcs. ' Španska muha" v Pueblu. Pueblo, Coto. — Pa naj kdo! reče, da nismo imeli v Pueblu predpustnih veselic! Vsakoja-kih, kar mrgolelo jih je. Slo-j venski dramaki klub "Zora" je In bil aklenil da priredi v začetku vedinc pomičnih strankarjev iz-meseca februarja igro v prosla. vo|^n ^ ^^ na konvencijo, vo svojega petletnega obstanka; ki je ^^ dobro za društvo na-ker je pa bilo vse prenapolnje- redtl to, da je ves'čas molčal, no, se je odločilo, da se ista od- ixv*amemo glasovanje za ioil do dne 24. feb. Ifrrala se bo dnevntee delegatom, in pa če Je O AMERIŠKEM ZADRUŽNIŠTVU Piše Anton Kristan, Ljubljana. --• V januarskem zvezku Med- požarnih zavarovanj "delavsl narodne zadružne revije, ki iz- protipožarne zavarovalnice" haja vsak mesec enkrat v nem- New Yorku, ki je že dve le škem in francoskem jeziku v članica Zadružne lige. Hamburgu ppd uredništvom Rozprave o zadružni propt Angleža Maya (Orchard House gandi so se sukale o zadružni 14 Great Smith Street — Lon- filmih in zadružni šoli ter dort SW. I), berem izčrpno po- zadružnem časopisju. Namera ročilo o šestem mednarodnem va se izdajati poseben zadružr kongresu. Zadružne lige U. S. of tednik in v 1. 1929 izdajo svo N. A., ki se je vršil 29,30 in 81. zadružni koledar, oktobra lani v tVaUkeganu, IU. Za predsednika je bil izvoljei Zbralo se je 81 delegatov, ki so zopet dr. T. P. Warbasse (Ne\ zastopali 97 zadrug ter 18 go- York), za podpredsednika Ha atov, ki so zastopali zlasti far- rold I. Nordby (Franklin Co marske organizacije. Bila sta operative Creamery Associatioi navzoča tudi dva tuja delega- bejoJ na ta način j ' časopis, odkar sem pre^ štiri- goč. se zstekajo k J"K< nsjstimi meseci sapustfl Južno skemu naseljenišksmu tsastfu Ameriko. Ko sem"prečital s ve- etvu. da jih popolnoma onem ) likim zanimanjem liste in "In- le in raztrgane p«*lje naz* forma tor ja," sem šele sposnsl. staro dotnoviaa kako velika in obsežna je vaAa Vsega tega ae bi trsba. <* organizacija SNPJ. ki deluje za hHI organizirani, kar Je pni dobrobit delavstvs. (Dali* ss l prvvili |'u"Wviv * ---- Je. odkoder ee vračajo — sk >« morejo sploh povrniti — * * enem tednu bolni, brez dela ne vedoč, kje isksti pomoči Ti ko blodijo naokrog kakor zapi ščene ovčke sestradani; ni podleže jo boleeni, mnogim IKHtEK. 19. FEBRUARJA. Vesti iz Jugoslavije uiiij IIIJIW P-I mm _ [TftKKNCA 2EHfifcWSWH Japoncev. Tudi bi moral direk-lIIREAKCIJ. tor uuvtHiMli ___ 1I1UBKCU. (Izvirno.) Beograd, 24. jan. 1929. 'Včeraj in danes se je vršila v Lfcnjgkem ministrstvu konfe-^ vseh ravnateljev oblaat- 0* ni it •»•»•v -»-j —— - -—f —'—----1-- či'konkurenca našega Žita z idjarskim. Dalje je konferenca tudi govo-a o slabem polpžaju naših že- miški h delavnic, ki jim pri-injkuje materij ala. Gneča v zagrebških Mah. Zagreb, 25. jan. 1929. Razmere zagrebških srednjih 1 so z ozirom na poslopja, v tere so nameščene, naravnost ašne. Srednje šole so silno trpane, v enem poslopju je po c šol, kar seveda ni primerno poučevanje niti za zdravje di- tov. Direktorji zagrebških sdnjih šol so zato sklenili sklici sestanek s starši dijtkov, se pogovorijo o tem. V Zagrebu je vseh pravih (dnjih šol sedem: pet moških dve ženski. Teh sedem šol je tneščenih v dvoje poslopij. A en njih se v teh zgradbah na-jajo še tri druge šole, ki sli-o srednjim šolam, in to ena £ka in dve ženski. Zgradbi ta baš veliki, to dokazuje že stvo, da je bila prej v eni •adbi nameščena le ena šola, JJ?a zgradba pa, ki je mnogo ja od prve, pa je bila namena za tri šole. A zdaj evo jr-m----murni uireK- U>r povedati ta ginljiv vzgled komu drugemu pri nas, ne pa navadnim Zemljanom. Požar in vlom. Ljubljana, 25. jan. 1929. Včeraj je pogorelo gospodaril Hirekcij. uaravnavan so f*0 vdove Marije Pe-* * naših železnic in prome- ^ ^trempri Zalogu. Koj CJeT Ugotovili so, da so % ^Pazitv. poiara so rešili iz UL v i osebni vlaki pasivni ,žlv,no ter klicali "t ih kujejo tovornLRaz ^ okoličane.' Plat zvona E&Z& * uredi ««*»» vevške papirnice Čm ker niso naše P*«* S1 razmik najboljše. J«1*- Zfeli so gasiti ogenj, Kt vlakov gre, zato je zaJeti ^ L gledati na dober materi- ™ t R n dobro plačano, ne pre- ^^fvlt^ Členjeno uradništvo (delav- £ več ok^?klh *f**rnih ^amb, ^ neTzato so sklenili zni- « » v te*kem delu omejili po- be števila osebnih vlakov, ki i nuaivni Naivečii Dro- katere«a rešiti je bilo nemogočo pasivni. Največji pro ^ Pogorelo je do tal »t ie na progah Ljubljana- It .. . JC . lad-Niš, Ljubljana-Mari- _ pičena je vsa zaloga krme, in Brod- *«• vsi poljedelski stroji m o- rm^šSS 22° te zTašnat tZZSSt^ |00.000 dinarjev. Kako je po- ino 3400 vozovmh km dnev- ^ nekateri dryeti u ^ , S tem bo Ikor mnogo du jn na katere ^ d« ihranjeno. Ukinjene ^ podtaknila. Orožniki za- *dvsem stranske lokalne pro- sleduje% zločinca. , in sicer ne samo v južnih kra- prejšnji ^ p& gQ gkuiali ne. h, marveč tudi v Sloveniji. k, maskirani ljudje ti ^ Na zahteve izvoznikov, naj bi ^^ y Kandiji pri Novem znižala tarifa za izvoz moke megtu Zyečer že y b,izu pšenice, so na konferenci do- ^ gQ |tirj, neznanci) maski. B rane olajšave, da se orno- rani> odprli glavna vrata tamoš- nje posojilnice, vdrli v pisarniške prostore ter pričeli premetavati knjige in vrtati težko blagajno. Bili so sicer res previdni, prav na tiho so delali svoj pobožni posel in bi uspeli, da se nf prav v istem času vrnil v isto hišo tajnik posojilnice Mrvar z služkinjo in neko gospodično, Služkinja je slišala, da nekdo ropota v pisarni ter je prižgala električno luč. Zapazili so, da so vrata v pisarno odprta. Pogledala je še skozi vrata, a v tem trenutku je skozi vrata skočil neznan Človek in oddal revolver-ski strel. K sreči strel ni zadel in se je zapičil v tla. Vlomilci so pač hoteli preplašiti družbo, da bi sami lažje pobegnili. Cez nekaj minut je skočil še nekdo skozi vrata in oddal prav tako strel v tla. Ostala dva sta ena-ko pobegnila. Vsi so bili črno maskirani in oblečeni v šofer-ske obleke, na glavi so imeli črne Čepice in črna očala na očeh. Obuti so bili v galoše. Orožniki zasledujejo za temi prebrisanimi svedrovci. Proti socialni poHtild. Beograd 23. jan. 1929. »a /a in »oie. a suh j »vu Zastopniki gospodarskih zbor-nestu 4, je v teh dveh zgrad- nic so bili včeraj sprejeti v avdi-i nastanjenih deset šol. jenco pri kralju, ki so mu pred-W te prenatrpanosti ne trpi- lotili pregled vseh zahtev raz-učenci samo na zdravju, dasi nih gospodarskih kongresov. Jim to najbolj pozna. V prvi Predali so mu tudi posebno ti trpi od tega učenje. Za- spomenico o gospodarski krizi, i. ako je deset šol v eni zgrad- ki po njihovem mnenju traja te )• Jasno, da jih je treba zgne- od leta 1924. V te spomeniri v razrede kot sardine. Tako navajajo stvari, ki jim niso po-imo. da so v sobah, ki so na- všeči in bi se morale apn^U. njene za 30 - 35 dijakov, da bi se gospodarstvo Izboljtelor *di s 50 — 60 dijaki. Učitelj Tudi glede 1* lata, predavaj takem razre- maj o svoje P«"*^*^ a dijaki poslušajo, a ne more- Jo, naj se socialna politika Prt-"umetl Z^tfSLn Ugodi r,'odo k ^mu rekli delavci, ne ' •»nieti tudi svoje prostore, v /Sagrebu je to nemo- DeiaVci oz. njih zastopniki i in samorast dijakov je iz- ^^ besedo. ^ ^Htanku sUršev dijakov VHt . . Mel nasvet, naj atarši po- ^»toro r,>. da /gradijo nova šolsks ^^^^ ^ >Ma. naj F«magajo pri Um nalepi ^^Tjugoslaviji naj-darovanjem denarja. Ne- In vpnd.r beležijo Mitor je ns trditev, d. ljud- prvi rtrani. po- 1,1(l«narja. dejal: V ^^ „trank, o Mm «elu Kawatainim so « ukinitvi socialne zako- ' /'dati šolo, a niso imeli ^ novko. Obljubili sov da v* včeraj je bila izvoljena Miss irovali za šolo. Tako '"'»ko ttorttl tudi Zagrebča- 'ako je dejal gimnazijski di-'"r i lomimo, ds se bodo "»ijuuiii m* «« Včersj )*> blls izvoljena miw ♦»odo pili nikakega alko- OdločKev je padla da bodo tako prihranjene m —podinčno RtanisUvo Ma- . I m —----as ^^ Ujevičevo iz Užfc. kot njmi častni dami sta pa bili izvolje-ni Jelena VUjič Iz »kopljs in Palkovič«\a z Broda na Ravi. Miss Jogoslavijs potuje prihod- '^ani ravnali po vzgledu n>4, jai v Peru. kjer se ud T. februarja konkurenčnega na-tečaja za Miss Evropo. "Slovenec" hoče vedeti več in hoče biti malo bolj patriotičen in trdi, da je bila za drugo čadtno damo izvoljena Vida Petan iz Maribora, ki pa je pravzaprav rojena Ljubljančanka. • Drugih skrbi menda nimajo nekateri izmed nas, kot da iščejo po svetu lepotic. Več je drugih važnejših nalog, ki bi jih bilo treba rešiti in tekmovati z njimi ... Pa lepotice .. . Kežim razpustil vse stranke. LJubljana, 25. jan. 1929. Iz Beograda nam javljajo, da je smatrati vse politične stranke za razpuščene. V Bepgraciu so tozadevne naredbe že izvedli in so zapečatili prostore vseh strank. Tako so razpuščene stranke: narodno-radikalna, demokratska stranka, samostojna demokratska stranka, zemijo-raduiška stranka in vse socialistične stranke. Potemtakem ni trenutno nobene stranke več v Jugoslaviji. (istočasno je predsednik vlade dal naredbo, naj se gospodarska, kulturno-prosvetna in humanitarna društva ne razpuščajo, pa če tudi imajo plemenski ali ver-Bki značaj, razen ako imajo veliki župani dokaze, da so se ta društva bavila s političnimi zadevami. Sodba o tem, katero društvo se ne Mdejstvuje 's politiko, je prepuščena torej velikim županom. Prav lahko se zgodi, da bodo delavska izobraževalna društva razpuščena. Vzgajati delavce je namreč več ali manj politična zadeva.' Drobne notice. SaaMHaorov v Zagrebu je bilo lani 76, poizkušenih pa je bilo 176, akupno torej 252 ljudi, ki so naveličali živeti. Kopljejo se že v Dalmaciji. Kljub mrazu zadnjih dni, ki je tudi v Dalmacijo poseglo precej občutno, je zdaj vreme postalo precej toplo, tako da se stari "morščaki" že kopljejo v morju. Nebo je vedro in solnce sije z vsem svojim sijajem. Se iz Dalmacije. Dalmatinci so stari zvesti mornarji. Tako nam priča tudi sledeči dogodek kapitana trgovske ladje Andrej Sambunja. Star 62 let, je bil še kaplta nladje "Nehaj". Dasi je bil na vožnji zelo obolel ni maral iti s poveljniškega mostu in je vodil ladjo še nadalje. Sele ko je srečno pripeljal ladjo v Skra-din, svoje domače mesto ob o-bali, je šel z mosta kapitana, se odpotil domov, legel in čez par hipov umrl. Ladji svoji je ostal zvest do zadnjega. Val hripe je dosegel tudi Beo-grad. Zavzela je že take dimen zije, da bodo zaprli danes vse šole radi premnogih bolnih štu dentov. V Ljubljani sami hrlpa malo popehuje, vaaj novfh slučajev ni mnogo. Koledar se bo napravil enoten v naši državi. Odkar smo se namreč ujedinili, imamo še vedno različna koledarja s Srbi pravoslsvne vere. Tako oni praznujejo na. pr. božič 14 dni kasneje kakor katoličani, prav tako novo leto. Zdaj delajo na tem, da izdelajo zakon o izenačenju obeh koledarjev, pravo, slavnega in gregorijanskega Izenačenje kanijo izvršiti še to leto, tako da bi torej letošnji božič Že praznovali enotno. Po desetih letih se bomo torej res začeli ujedinjevati... Tragedija aUrega državnega aslužbenca. V ptujski hirslnici je umrl 601etni bivši finančni nadpaznik Franc Vldovič, pristojen v Sedlašku, okraj Ptuj. Pokojni je služboval v Trstu 35 let od preobrata. Potem je slu žil tri leta pod Italijansko upravo. Ko je bil iz Italijanske službe odpuščen, mu je naš konzul svetovsl, naj ee preseli v Jugo-slavijo, kjer bo dobil pokojnino. Vidovič je optiral in ko jf bil 1. 1923 sprejet v našo državljansko zveao, je prosil zs upokoji-tev. Rešitve pa ni dočakal. Ker je bil nezmožen za delo, je živel vsa ta leta v obupnih razmerah. Tu in Um se Je vdlnjal za hlapca, a ni nikjer dalje čaaa ostal, ker ni zmagal dela. V zadnjem času Je beračil na skrivaj I" le v najhujši sili. ker Je mislil, da m«#ra ns vsak aa««" prikriti svojo kruto, nezaslufteno revščino. Sestradan in bolan se Je kon čno v legel ia ed lakote M bil u-mri. če ga ne bi bila občina Hsjdiiis. kjer Je prebival, spravila v Ptuj v hiralnico. V Ptuju Je Imel ieno In dvoje slaov, ki mu pa zaradi lastne velike rev-sa m uuo mogli pomagati Mi* no smrt se je pobrigala za velikega trpina in mučenika. Rihard Jakopič, starosta ns-ših slikarjev, bo dovršil letos svoje 60. leto. On je naš najpopularnejši umetnik, velik v u-metnosti in velik kot Človek, Za razvoj našega slikarstva ima velike zasluge, že radi svojega vpliva s katerim pomaga vsake-ku slikarju v delu in rasti. Vzporedno z literarno generacijo Kette-Murn-2upančič-Can-kar je rastel on kot slikar. Ti so skupno veren izraz časa. Zdaj stopa h koncu svojega 60. leta. Umetnostno zgodovinsko družbo je prevzelo za nalogo organizirati raastavo njegovjh del v počaščenje njegove 60-letnice. Smrtna neereča pri delu. V Zreča h v konjiškem okraju se je na tamkajšnji ^gi pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Pogonsko kolo je zgrabilo Žagarja Grma ter ga s tako silo treščilo na tla, da je mož obležal na mestu mrtev. Ponesrečenec zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. Požar veled atrele. Po vesteh iz Splita je v Umešiču udarila strela v zvonik cerkve sv. Jurija. Strela je povzročila požar, ki je uničil streho na stolpu in na cerkvi. Skoda se ceni na 250.000 dinarjev. Stra&na usoda treh drvarjev. Bohinjska Bistrica, 81. jan. Tudi v Bohi i) ju so ob zadnjih snežnih meteših drveli z gorskih velikanov silni suhi plazovi v dolino. Od petka dalje Je bilo čuti neprestano bučanje. Za gozdne delavce je bilo vreme prav neugodno in so se mnogi umaknili iz gozdov na svoja domovja. V Nemškem Rovtu je stanoval zadnji čas 18-letni France Kemperle, gozdni delavec, ki je bil že več dni brez posla. Stanoval Je skupno še z dvema rojakoma iz Primorske. Pred letom dni so prišli Čez mejo v Bohinj France Kemperle in Albin Kemperle, oba iz Bača pri Podbrdu, ter Anton Crv iz Koritnice pri Grahovem. Vsi trije so bili krepki in zastavni mladeniči, ki so za pustil svoje rodne domove za radi tamoŠrtjih neznosnih raz D< mer. V petek okoli 14. so se vsi trije napotili Iz Nemškega Rov-ta proti Ravnam, kjer je Imel France Kemperle shranjeno svoje gozdarsko orodje, ter so potem nameravali odriniti na stare Fužine, kjer so dobili pri posestniku In lesnem trgovcu g. Zmttku delo. Gazili so po ozki gozdni poti sneg kar v celem. Ko sO prispeli v Srnjakov graben, so začuli močno bobnenje z vrha Možica obenem pa so že presenečeni zapazili z največjo brzino nisdol drveči plaz. Niso se mogli rešiti. Plaz je vse tri pokopal. Od petka naprej so jih sice? nekateri pogrešali, toda v Nemškem rovtu so bili prepričani, da so ostali v Starih Fužinah. Drugače nikdo nI po njih povpraševal. Včeraj okoli poldne se je s svojega službenega ogleda vračal domov skozi Srnjakov graben lovec šumske uprave Uanez Cunk. Z velikim naporom Je gazil poldrugi meter visok sneg, ki je bil zelo rahel in se mu je ponekod vdiralo kar do pasu. Ko se je zopet globoko vdrl v sneg, Jf pod nogami začutil nekaj nenavadnega. Pogledsl Je In zapazil v sneg pokopsno človeško truplo. Otipal Je neznanega mu človeka In ugotovil, da je neznanec še otrpel in zmrznjen. Lovec Cunk Je nato pohitel v Bohinjsko Bistrico na orožnlško postajo ter javil, kaj je našel v Srnjakovem grabnu. Orožniki so nemudoma organizirali več kmetov, ki so šil na označeno mesto. < k! k i dava t najdeno človeško truplo. Na mesto nesreč« je bil pozvan tudi bohlnjaki zdravnik dr. Vacek, ki Je mogel kon-statlratl le smrt v sled zaduše-nja in zmrznjenja. Orožniki so tudi kmalu ugotovili identiteto neznančevo. Bil Je to skromni { gozdni delavec France Kemperle. Truplo so pronoall v rnrtva-nišnlco na pokopališču v Bohinjski Bistrici Orožniki so dsnes nadaljevali polzvadbe glede u«nde ot>eh to varišov ponesrečenega Kemperle. Toliko Je sedaj gotovo, da sta tudi ona bila od plazu pokopana. Danes so vas dan kopa-VI. toda do 15. i »opoldne obeh pogrešanrev še niso izkopali! Ponesrečeni F rs nee Kemperle Je bil marljiv In skromen fant. Družba odklanja odgovornoet zs Plttsburgh. Pa. — Pittsbapgb Coal Go. Jo U dni izdala izjavo, s katero zavrača obdolžitev, da je ona odgovorna za brutalni u-boj Johu Bervoveakija, kateiog* je član železarske in premogovne policije tako pretepel, da Je na posledicah poškodb umrl Družba se zavezuje, da bo u-vedla temeljito preiskavo glede tega uboja in trdi v svoji izjavi, da se je vedno zavzemala za red In zakoue. V akcijo je sedaj vstopila tudi Ameriška unija za civilne svobodščine, ki zahteva, da se odpravi Železarska in premogovna policija, ki uganja rasne brutalnosti in nasilja pod i>ukro-viteljstvom premogovnih družb. Dečka rešena Iz smrtne nevar-^ noatl. New VVateriord, Kanada. — l)ouglas Desveaux in Klias Chaisson, mlada fanta, sta bila v smrtni nevarnosti, ko sta stopila na pločo ledu in ju je tok in veter odnesel daleč od brega. Šele po prizadevanju Daniel Gra-hama in par drugih oseb, ki so opazili nesrečo in jima šli s čolnom na pomoč, ae jim je poare-čilo rešiti oba fanta. Dečka st<\ bila vss premrzla in paralizirana od prestanega strahu, ko je pri šla pon^oč. Hutlegar ubit na cerkvenem pragu. Kenoaha, Wis. — Tony Lan-zilotti, znani butlegar. je bil v nedeljo zvečer ustreljen na stopnicah tukajšnje katoliške cerkvs Holy Rosary. Pet krogel is strojnice, ki je zaregljala iz mimoidočega avta, ga Je podrlo ns tla. Streljanje je prekinilo ve-černice v cerkvi, kajti verniki so zbežali na piano. VEIIOVEC AR VEDNO CAKA. Družinska tragedija. Chlcago. — Joseph Baumruck je v nedeljo ustrelil svojo Žetto in dve leti starega sinčka in si nato še sebi pognal kroglo v glavo. Njegova žena ga je pred par meseci pustila In je živela pri svojih starših na 1A44 Venonah ave., Berwyn, kjer se Je tudi tragedija izvršila. Filmski direktor zgorel. Burbank, 111., 18. febr.—Frank Gallagher, filmski direktor, jc včeraj zgorel, ko je pri koliziji avtov nastala eksplozija gazoli-na. Dve drugi osebi, ki sta m vozil| v Gallagherjevem avtom" bilu, sta dobili nevarne opekline. Samomor vojnega veterana. Ban Francisco, CaJ„ 14. febr. — Brlgadni general Wllliam D. Potter, ki se Je udeležil vojne i Špansko in svetovne vojne, je včeraj skočil skozi okno nekega umlopja in obležal mrtev na u-ftcl. Vzrok samomora je bila bo-ezen. ------------ .. ženska umorjena. Harrisburg, Pa. — Verna Klink, upravlteljlca neke trgovine, katero so pogrešali več tednov, je bila najdena mrtva v reki Susquehanna. Znaki na truplu so pričali, da je bila napad«-na in nasilno umorjena In truplo vrženo v vodo. Policija je uvedla preiskavo, da zasledi morilca. Vihar poškodoval pa mik. New Vork Clty. — Ameriški tovorni psrnlk "Padsnay" Je bil zelo poškodovan, ko ga Je zalotil vihar na morju. Na klice na po-moč se je odzvslo več parnlkov. ki so hiteli ns kraj nesreče. Mo štvo parnika, med katerim Je bilo več ranjenih, Je bilo rešeno. fttirje ubiti na krišliča. I Woodrldge, N. J., 1«. febr. — Atirje člani družine so bili včeraj ubiti, ko Je vlak Krte železnice treščil na bližnjem križišču v avtomobil, v katerem so se vozili proti svojemu domu. Haadltje uetreHN detektiva. Detroit, Mich., 16. febr. — De tektiv Ben Hmlth Je včeraj umri v bolnici radi rane od krogle, ka tero Je dobil v boju s tremi ban-rflti, ki so skušati oroiietl neko trgovsko tvrdko. Terre Haate. lad. — V mojem dopisu z dne 12. feb. t L v Pro-sveti bi se moralo glasiti« da se vozim že 11 let na motornem kolesu In ne na avtih. — Toliko v (»»jasnih, u Ja žejo po črnem vinu, ki na ta ki slani in oljnati podlagi tudi ne zaleže tako kmalu. Starodavni narodi, pred vsem pa kulturni Grki so mdrskim pajkom pripisovali prav posebne talente. Smatrali so jih sa posebno brihtpe in oelo dovzetne za muziko. Kako morski pajki izražajo svojo muzlksličnost, ker so mutastl, nam ni znano, mogoče so bili pa v atarih časih moderni plesi, ki so jih znali plesati tudi pajki s svojimi slo-kimi koščenimi nogami, kakor-šne so danes pokoj dobri In polnilni plesalki. Sliko morskega pajka so nskdanje krasotlce nosile ns nakitu, oelo na grškem dsnarju Js njegova podoba in tudi boginja Dlana v fesu Je imela okrog vratu kolije z dol-gokrskim, ernamentalnlm morskim pajkom. Kot kraljica lovcev In mesečine ali fantovskega solnce, torej prava asiščltnica klasičnih brokarjsv, se pač tudi nI branila slsdke kapljice z razbeljenih goric avoje domovine. Da so morski pajki s težkim vinom v nekaki zvezi, nam dokazuje tudi obnalsnje Japonskega sorodnika našega morske, ga r»jka pri hoji. ^Ta čudak, ima nsvado, de pri svojem o-k ornem prsmi kart ju po morskem dnu vzdigne zadnji dve nogi In jih rsbl za to, ds si vzdržuje ravnotežje ter krili z njimi o-krog sebe kakor plJanct z rokami. Grozni so na prvi pogled in človrit bi mislil, da so mu ne-vsrnl, vendar Je pa tudi ta orjak lena neruds, ki na zraku ne more nositi niti svojega telesa. Neki učonjsk pripoveduje, ds so mu tako "zver" živo prinesli ribiči, on Jo je prlvezsl za nogo z vrvico na čoln. Ce Je bila voda popolnoms mirna, se Je or-ja*ki pajk dostojanstveno spre-Itajsl po dnu, čim pe Je poteg. tiHs »a J lica in vznemirila vodo, Je gigsnta premetavsla sem in tja. _(Z. In HJ Sodnik: "Obtoienac, imate še kaj pripomnJilTV (ibtofenar: "NIČ. nič. Zdaj s« ksr pošurlte In hitro me oh.J iioflite, ftelim. ds pride moj slu ca j še v vi i trm list." (Nadaljevanju s t. »trasi.) treba sa delavce. SIcer so si v Argentini ustanovili "Slovensko primorsko društvo," ki pa vsled premalega zanimanja In posebno vsled nesporasumljenja med člani zelo slabo napreduje. NI moj namen danes opisovs-ti razmer v Južni Ameriki, ali ko prebiram "Prosveto," vidim, da rojaki v Združenih državah žive čkweško življenje, dočim rojaki v Južni Ameriki samo trpe. A bi bib boljše, če bi bili organi-ziranl za medsebojno pomoč v slučaju bolezni in telesne nezgode. V slogi je moč. Mirko Vehovec. pešpotnik. FAKMA NA PRODAJ. Proda se 17 akrov obsegajoča farma ■ vsem poslopjem, 4 sobna hiša ln plin izpeljan v hišo zastonj kolikorkoli ga požgete. Nekaj mladega sadnega drevjj} in 10 mladih trt, dobra pitna voda, zemlja je vsa izčiščens, nahaja se v sredini več premogo-rov poleg dveh mest. ki sti oddaljeni te dve milje, do šole pol milje. Dobri sosedje vse naokoli, tam sta dva Slovenca, en Hrvat in drugI. Za ceno in obroke sa izplačevanje obrnite se na naslov lastnika: John Kissela, e/o Roby Mine, Lumberport, W. Va. (Adv.) NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Jan. 31-1929) pomeni, da ram Je narotnlaa po* tekla ta daa. Ponovite Ja ravočaano, da vam llata ne istavimo. Ako Hala ae prejme-e, Je mogoše vstavlja«, ker« al N platen. Ake je val llat pla-an In ga ne prejmete, Je so-oče vstavljen vsled napačnega salova. pišite nam doplanleo la avedlte stari In novi aaalov. Naši saatopnlkl ao val dru-tvenl tajniki In dragi zaatopnl ki, pri katerih lahko plalate naročnino. Narošalnn m celo leto Je Mj00 n za pol leta pa 93.00. Člani B. N. V. J. doplačajo |4J0 na eto, sa pol leta 12.40. U mesto Chlcago la Cfcara g leto 97.50, pol leta 95.75, aa Za Vvrepe stane na pel teta 4 JO, na vne leto pa 99.00. Tednik nUwe na Evrapo 91.70. 'lani doplačajo samo 50e aa mitnlno. Mladinski List etane na eela eto 9LS0. # Naročnico lahko tudi nami •ošljete aa naalov i UPRAVNISTTO "PROSVETA" 2057 S. I*wadale Ave. CMICAOO. ILL. POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POfiU J ATRIJEM KAZNIH NAZNANIL. Kadar pošljete llata Progve ta, kakorftaakoli naznanila la nnhvaJe o smrti, tedaj vselej pe-vejte v pismu, ali žeBU Imeti plačan oglas ali kot aavadao vsot. Ako Je priobčaae kot aa-rad na veni, ns izpusti In naznanila vas osebne zahvale la Uas* ns posameznikov, ter as lafce naznanilo priobči bresplalao. Kadar pa hočete Imeti prisMe no celo vrsto rasnih Imsa In dragih stvsrl, Js pa is oglaa, as katerega ss mera plačati, to volja za člane In sa aeilaao. Na-dalje velja lato tudi na razne prireditve, veselice, shode, Itd VssteJ Je trebs povedati aH tolste Imeti plačan oglas sli same navadno časnikarsko vest, tod v takem slučaju as aa aavadae vest, as redi stvar bolj aa kratko la ae povo b važneJAl del. Ce pa aaročlte, da aaj bo plačaa o* glas, se priobči vee, ksr saM* vata. Iste tako veUa sa vss *r»-ga nasnsalla če ae ko*s lilo, le-nilraao ponudbe, prodaje. Itd Za ras Iske stvari as msrs vodno povedati, da aaj Im ts oglas, kolikokrat ssj ss Ml pHobH Is da bedet« ssaj plačali. Ts go-Jasalls dsjem radi tega, ker Je le A lep kesveneljs, ds ss poiom rsvasmo vsi, dnSItra, člani, aa-ročalkl Is eprsvnlfttvs Usta. Prosim, ds te upešterate la se petem ravnate. — Filip Godlae apanvHslJ _ NAKOCITK HI KNJIGO "AMKKIhkl SLOVKNCLN PROBVBTA Izmed 160 poizkusov, de ee ustvari mednaroden jezik, sU uspele le dve: volapUk in eepe-rsnto. Obe sta se pojavile ob Utem času, neodvisno eden od drugega. Prvi je uresničil idejo med-narodnega jezika nemški župnik Ivan Martin 8chleyer (1881— 1912). BU je filolog, ki je poznal okrog 60 jezikov. Ta plemeniti človek je irtvoval vse svoje življenje veliki ideji, dati človeštvu lahek pomoini jezik. ' Na bazi angleškega jezika je sestavil svoj jezik (voUpttk: vol — svet, pek — govor, t. j. svetovni jezik). L. 1789. je isdal slovnico in slovar. Doba vola-ptika obsega 10 let Ljudje so močno čutili potrebo po mednarodnem pomožnem jeziku ter so sa ga hitro oprijeli. Volapfik ja bil notranje jezi kovno nedevršen, tetko fovorjlv in pomljiv ter brez blagoglaaje. Zato ja to nepraktični jezik ob pojavu neprimerno lažjega sspe-ranto moral prenehati. Ustvaritelj eeperanU je dr. Laaar Ludovik Zamenhof (16. dac. 1646—14. aprila 1917) Is Bialystoka v sedanji Poljaki Kot človek je bil Zamenhof pro-žet ljubezni do človeštva. Ta skromni idealist Je zapustil svatu zlato oporoko neumornega dela: svoj is med tem izpričan jezik, ki je posta! v kratkem enakopravna lastnina vseh narodov. 2e v mladih letih so Zamenho-fa zanimala važna vprašanja. Zgodaj že Je razmišljal o ideji svetovnega jezika. Z vso vztrajnostjo se je lota dela. Videl Je prebivalstvo rojstnega mesta lojeno v sovražne tabore. Ruse. Poljake, Nemce, 2ide. Skušal Je odpraviti to zlo, ki je razdvajalo ljudi. L. 1878, Je bil gotovo, a počakal je še do leta 1887., da s prevajanjem j sel k praktično preizkusi in izpili. Kot mlad zdravnik je stavil na tehtnico svoj bodoči poklic* a ideja, ki mu je prešla v telo in kri, ga je poved la preko Ruhikona. Neustrašeno in odločno Je poslal svojo knjižico v svat, ki so ji do zadnjih let sledile slovnice v 46 Jezikih. Večkrat sa omenja moment, da ja esperanto kol umetni jezik oljno zgrajen in izmišljen. Esperanto jtf le sestavna enota živih indogtfftnanakih debel (60 odstotkov romanskih, 26 odstotkov germanskih in 16 odstotkov slovanskih), la kon- in minimum otročji Nagovor, aa mu eaparanto nI všeč, kar ni v nJem mnogo slovaoske-! Ako bi tako govorili vsi narodi za svoj jesik, bi bila sestava slovnice sploh nemogoča Dr. Zamenhof ja pač Izbral le civilizacijo starega sveto in so kot najstarejši tudi najbolj u-glajenL Pri izbiri debel torej ni a meta priti v poštev nobena narodnost — sicer bi jezik ne bil mednaroden — temveč le praktična uporabljivost. Tako je temelj esperantu romanski, prak tičnoat germanska ln duh slo-vanaki. V mednarodnem občevanju je esperanto živ jezik in se ga kot pomožnega občila poslužujejo Že vsi narodi. Mimogrede je vredno omeniti poizkus reformirati čeperanto Uvno dovršen Jezik, t j.: ne mislimo reči, da bi katera obUka morda ne bila lahko popolnejša, toda vsaka misel in vsako Čuv-stvo more najti v njem do največje subtilnosti in finese točen in jazen izraz in to še krajšim potom kot v drugih jezikih. Esperanto tudi,ni stagniran jezik, temveč se more v smeri jasnosti in lahkpte še dalje razvijati. Brez sumpje Je do 12-krat lažji kakor vsak drug jezik. Med tem ko imajo drugi jeziki po 180 giagolskih oblik, ki dajo po projektu Ido (to sufiks zna-1 pri 100 nepravilnih glagolih ona debla, ki so povprečnemu in-teligentu Evrope vsaj kot tujke že poznana. Resnica Je ta, da so romanski Jeziki prvi pričeli s či v esperantu potomca,! potomec esperanto). 1* 1878 Je bil gotov, a torej zi ublažuje ona nemirne duhove, ki jih je obudila ideja nacionalnosti. Prva potreba in glavni znak vsakega naroda je njega skupni jezik. Prav tako JC nujna-potreba mednarodno organiziranega človeštva mednarodni pomožni Jezik, čigar vlogo ima dandanes esperanto. Tako moremo danes govoriti o | esperantizmu: stremljenju, širiti Sirom sveto uporabo nevtralnega svetovnega jezika, ki naj da veliki družini Človeštva možnost popolnega sporazumevanja. Njega tendenca nikakor ni raznarodovanje, pobijanje nacijo- ODGOVOtt. Nižje podpisani se odzovem J. Zagorcu iz Fairpoint, Ohio, kakor je želel, da mu vstrežem. Pismeno ne bom nič odgovarjal, ker je Škoda časa in papirja. Ce imaš kaj opraviti z menoj, pa vpradaj tvojega svetovalca kje e sodnija kli pravica, mene s tem itak ne moreš nič oškodovati, ako pa imaš preveč denarja za dajati v Časopise, je vsekakor veliko bolje ako bi z menoj poravnal, kar upam, da nisi pozabil koliko grocerije si na- 18.000 novih giagolskih oblik, gWH.lpy----- .. . , , Anmrx„ , __.__ jih Ima esperanto le 12. ki po- ».ne,. iuU .„ izpodrivanje | ^ po- polnoma zadoščajo in se tvorijo odposlanci raznih mednarodnih I pri vseh glagolih enako brez druib ter so ugotovili, da tvori Izjeme. Kolika razlika in pri- kulturnih jezikov, še ijianj vsiljevanje v notranje življenje narodov. Zelja ustvariteljeva je bila, naj prenehajo narodne in ljivo zapreko'med narodi. K u-| Med tem ko zadostuje Evrop- politične, verske in plemenske ------" ................ borbe. Zato bodi naše geslo: raznollčnost jezikov nepremost-1Štednjs časa! stanovi jeni "Delegaciji za uved-|Cu do 20 lekcij po eno uro u-bo mednarodnega jezika" Je takoj pristopilo 810 drufttev in vine, veš jaz imam še "slipse mislil sem, da me gotovo iftčeš vsled tega, da mi kaj pošleš, vsaj po preteku štirih let je že čas, da se tudi nato spomniš ln ker so razmere bolj slabe, tudi 1260 univerzitnih profesorjev, do 60—60 lekcij. Tolstoj je za splošno umevanje, je enakost, bratstvo fn svoboda — | jaz potrebujem sedaj. Torej treba drugorodcem sa isto delo napravi svojo zrna, ki jih Je sejal veliki moj ________■■■ ster-idealist in ki naj bi obro-1 Jurkoshek, 85 ki so podpisali njen program. I sal: "Esperanto je tako lahko dila v srcih vsega človeštva bo-| Akron, Ohio. ----- " 1 ' " — gate sadove. ("2. in S/\) dolžnost.—John So. 4th Street, -(Adv.) Olji odbor Je proučil 16 jeziko-1 umljiv, da sem po prejemu ne-vnih načrtov ter se soglasno od- kaj knjig in brošur v tem jeziku, ločil sa eaparanto s pridržkom I po dveh arah že mogel popolno- nekaterih reform. ma čitoti in lahko vse razumeti. SMEdNICE. Netaktnim potom so hoteli ne-1 Duh esparanto je slovanski. K kateri Člani utihotopiti do tedaj I temu Je tfajveč primoglo dejstvo, le naposnani oenutek Ido, Id naj da so bili prvi esperantaki pisci bi izvršil omenjeno reformo, izključno Slovani (Rusi, Polja-Prišlo je do razdora. Reforma I ki). Zapadni narodi priznavajo, ne la ni bila potrebna, temveč tu-1 da je to sreča za esperanto, ki di ni uspela. Eaparanto je to no- j je dobil na to način svobodnejše tranjo krizo kmalu prebolel in se in prožnejše izražanje ter živ-s tam celo ojačil. Kot zmagova- ljensko moč ustvarjanja, lec ja pokazal svojo boljšo spo-J p0 svojem naglašanju (na sobnost, medtem ko je bil Ido predzadnjem zlogu) in po večini prepuščen lcratkodobnemu živo- izbranih romanskih debel ja tarenju. prejel espersnto blagozvočnost morski vrag Tekal Ja naravnost navzad, prav do viso-krova in naprsj proti zadnjemu koncu ladja. Tekel je toko hitro, da mu Je, ko Je zavil okrog vogala kabine, ispodrsnUo in ja padal po tleh. Pri tem Je njegovo teto zadelo Nlbo-ns, ki Ja stal pri krmilnem koieeu in ga podrl tp tU. Ampak samo Mugrtdgs ja vstal Čudno naključje je namreč nsnsslo, da Je njegovo šibko telo zlomilo krepkemu mornarju nogo. Po tem dogodku je Parsons prevzel kolo in zasledovanje ss Js nadaljevalo. Dirka se Je nadaUavria po palubi okrog in dtrog; Mugridgu ja slabo prihajate od strahu; mornarji so vpili in si klicali, kod naj gre ta aH oni, lovci pa so sa smsjall in vtpodbujali sdaj onega, zdaj njo. Zdajci ja Mugridge padel; kakor bi'trenil, so ležali na nJem trije mornarji; a izvil se je is jjjjliH jeguljs; usta so mu krvavela in ja bila vsa raztrgana. Planil je proti ivntm vrvem in splesal po vrvsnih lsatvicah t m ' . 'i / • , Kakih šeat mornarjev Je pohitelo sa nJim; ustavili so sa pri prečkah in čakali; dva izmed njih, Oofty-Oofty in Black, ki ja Ml krmar v Latimerjevem čolnu, pa sto počasi plesala kvišku, vzdigujoč ss s močjo svojih rok vsdno višje in višje. Stvar Ja bila nevarna, kajti v višini več kot sto čevljev nad palubo, v kateri sto se držala s rokami, njun položaj ni bil baš ugoden, da bi sa obvarovala pred udari Mugridgovlh nog. Mugridge Je divje brcal okrog sebe, dokler ss ni Kanade u poarečflo, da ga Je prijel s eno roko za nogo. Trenutek posneje ga Je Black pograbil za drugo. Nato so ss vsi trijs borili, drsali počasi nizdol in končno doepeli do tovarišev na prrfksh. Bitka v zraku je bila končana. Mugridge Ja bil premagan; cvilil je in se zvijal, iz ust so sa mu oadile krvava pene. Naposled so «a privlekli na palubo. Woif Larssn je naredil pen-tUJo is vrvi in Jo obesil kuharju pod psaduho. Nato so nesli reveža na zadnji konec ladje in ga vrgM v morje. Odvilo se Je štirideeet — petdeeet — šestdeset čevljev vrvi, ko Je Wolf Larsen sakllcal "Privežite vrv!" Oofty-Oofty je zadrgnil vrv okrog droga; vrv ss Je napela in potegnila kuharja na površino. Vea prizor Je bil v resnici pomilovanja vreden. Dasl kuhar ni mogel utoniti In je bil poleg vsega Jako trdošiv, Je vseeno pretrpel vso groso gaganjs. Ladja Je voslla prav počasi; kadar sa Je njen zadnji konec vsdignll vrh vala In Je potem zdrknila naprej, Je potegnila ne-srečneža na morsko površino in mu dala toko trenutek časa. da je mogel dihati. Ampak sa vsakim dvigom ee je zadnji del ladje zopet po-grssnfl In ko Je rilec lenobno plezal na naslednji val. Je vrv odjenjala In kuhar se Je zopet pogrešali V vodo. Pozabil aem bil, da smi imsli na ladji Mau-do Brswster. Zdrznil sem se, ko je prav rahlo ■H topi iS poleg mene. Odksr Je prišla na ladjo, se Je prvikrat prikasala na palubi. Smrtna tišina Je poadravila njen prihod. "Kaj pe Je. da se tako dobre volje?** Je : vprašala. "Vprašajte kapitana Lsraena." aem odgovoril mirno in hladno, .dam Je kri vzkipela v meni ob misH, da bo videla toliko okrutnoat. Sledila je mojemu nasvetu. obračala ee Je. da bi ga Izvršila, ko je tik pred seboj usrla Oofty< ^an. (a-Tona aa ■ «u4ovMm iMp>W. rabi i* ui, ■jih «« lat ia Mr. jmmm Walt»r.. Hh^a. Pa., ia tonil Ma, kar m drun d.,*, IL Mr. Wai|ara pravi: "Nnaa-Ton«- je *u Ml dissM Ust »wjtm. prijatelju .H . v IomtIm? To Je edi rsšaosti, Id ga za m »sšl|st> svejccn v d Musrridgs, ki Js bil o krvi js že izgu- Bila - ^ Pri teh besedsh ss Js vsdignil glavo in videl, koliko bil. prevalil na drugo plat In se zagrizel s svojimi zobmi v Wolf Lsrssnovo nogo. Kapitan pa ss Js hladnakrvno sklonil h kuharju in ga stisnil s palcem In kazalcem zadaj za Čeljusti in pod ušesi. Čeljusti so ss obotavljale razklenila in Lareanova noga Je bila sopet prosta. "Kakor aem dejal," je nadaljeval, kakor da bl ss ns bilo ničesar prigodilo, "morskega soma nisem bU vsel v račun. Bila Je — shem — ali naj rsšsnio: božja previdnoet?" Gospica Branrster ni s nobenim znakom pokazala, da Js alUala njegove besede, toda Izraz njenih odi ss js izpremenll In izražal ne-izrekljiv gnjev, ko se je zganila, da bl ss obrnila proč. Samo zganila ss Je, se majala ln omahovala In slabotno iztegnila roko proti meni. Ujel sem jo bsš v pravem času, da sem preprečil, da nI padla v nezavest, vendar ss Je premagala. "Prosim, prinemte prevezo, gospod Van Weyden," mi Je zaklical Wolf Larsen. Obotavljal sam se. Njene ustnice so se ganHs. a daai ni preko njih prišel noben glas. mi Je velevala s očmi tako jasno kot bi govorila, ds naj grem nesrečnežu na pomoč. "Prosim", se Ji Je posrečilo šepniti In moral sem ubogtfti. Do tega časa sem se bil že tak isveAbal v ranocelništvu, da ml je Wolf Larsen dal samo nekoliko besedi v napotilo ter mi Je prepustil vso skrb in dela Njegova naloga pa je bilo «aaš6evanja nad morskim somom. Konec vrvi so pritrdili močan dvojen kavelj, nataknili nanj kes oeoljene avinjlne sa vedo In ga vrgli v ■arJe. Ko sem jas savesal pretrgane žile, so n»marji prepevajo vlekli um-w* mris na krov. preiskušsno rodnem prombtu. veren tolmač, iskren posredovatelj ter odkrit prijatelj r vseh gospodarskih, političnih, socijalnih in kulturnih odnošajih med narodi sveta. V esperantskem pokretu se združuje nJega dvoje svrh: praktična in idejna. ^ Prva omogočuje ljudem naj razllčnejših narodnosti, da morejo občevati med seboj. Kjsr ss več narodov bori za nadvlado svojega jeelka, tam bi mogel U nevtralni Jesik služiti kot po-mlrjujoči element med njimi Tako eluži esparanto ljudem kot sredstvo vzajemnega sporazuma. Najlepšo sliko taks vsajem-nosti pokazujsjo vsakoletni svetovni konirresi, kjer eeperanti sti na najidealnejši način občujejo mpd seboj, izkazujoč ai neko posebno naklonjenost in soli darnost. S tem, da skuša esperanto približati ljudi enega drugemu kot sredstvo vsajam nega sporatuma, se najlepše Idejno apopotnjuje nJega praktična a vrha. Raznovrstna so pač stremljenja, ki /druiujejo ljudi pod skupno mislijo v številnih nacionalnih društvih, stanovakih In kulturnih. A čim bolj dobiva tako sbliftevanje v skupne svrhe mednarodno lloe. tem bolj ee občuti nujna potreba po mednarodnem občilu. Devetnajsto stoletje je bila doba nacijonalisma: vstajali so narodi In sa s večjim ali manjšim uspehom skušali otresti tujega jarma. Doma stoletja Je pomebdnarodila materijelnp in moralne Intsrsss L J. doba mednarodnosti la nega sodelovanja človeštva. V harmonični sinte- IZVRSTNA PRILIKA Člani in članice GL N. P. J. Sedaj bfcfc^ dobite Hat Preeveta vsak dan za mo leta to knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredne ft.00—ak» nam poftl jate brez odbitka svoto |6.S0. AM pa tri knjige: SLOT.-ANGLEŠKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BI06B-NEZUE, vredna $1.50, to PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, skupaj vrednost $5.00 to dnevnik Prosveta m eno leto sa svoto $6.30. , To vslja n člane S.NJ»J. aa vaa stare ln nove naročnike. Na člani plačajo $7.50. Lahko dobite pol leta dnevnik Prosveta In vrsdnoati sa $2^0 knjig, n. pr. JIMMT HIGGIN8, ZAKON BI06ENEZUE, aH pa ZAJEDALCS to HRBTENICO to INFORMATOR ako nam poiljete svoto $8.90. Nečlani poftljejo $4.50. Ali pa sa $2.90 pol leU list Prosveta to knjigo JIMMT HIGGIN8. Nečlani $8.50. Učitelj: "Očetu/ Joža sedi v kavarni. Kvarta.| Pride v kavarno slep berač in j proži: "Imejte srce z ubogim . . Nakar zarohni Joža: "Ne beda-1 jaj mojih kart." To vse velja sa stare In nove, naročnike. Vsak mora poslati celo svoto brez odbitka. Denar In naročila pošljite na opravništvo na naslov: PROSVETA, 2657 So. Lanmdale Ave„ Chicago, BL PoiOjam $........................ Ima Naslov .........................M............ ........ M..^.........^ Država..........................................Cl. društva. ..............m... ^nnrrr n.'* JI ' ju^ir'ijis^ii-^jr^'^Mrijr*^^ narm Zsižasa eesi kajig Književne Matiee S.N.P.J. Sedaj ja prilika, bratje to asntre, da ai vsakdo lahko naroči eno sli več knjig pa neto stoki ceni. Knjige so dobre, poučne to morali U jih Imeti v vsaki IdAL AMERIKI SLOVENCI—ta knjiga obsega 682 strani in mnogo kraenih sgodovtosldh slik, ja prijazna sa čitanje in vam daje veliko pouka o zgodovini Amerika, ameriških Slovencev in nafte 8. N. P. Jednote. Knjiga vredna ■eedaj .......................................................................... m.... $1.50 SIX)VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga sa učenje snglaičlns to raaatod drugimi pojssnili, vredna $2.00—eedaj........—.50c ZAKON BIOOENEZUE—ta knjiga pojasnjujs splošni rasvoj ia naravne satoma, vsebujs veliko poučnega za vsakega človeka, vredna $1J0— •50c ......M..M........ .......................••..••.••....•.., M. PATER MALATENTURA T KABARETU—povest is življanja smarlikih frančiškanov in doživljaji rojaka, vssbujs precej slik, vredna $1.50— sedaj mmnmwm,h»ih,n,,hi|hmihhnx»iml......................■•■■•i„h,h,,hhn