^fl ^H H ^m -i: •>'■■>: . L:. ^^ ^fl Hh^ i Ife MS I ^tf ^H ^HB Hk M JH fl | AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY " Attt?rtr$|f ^Dttlf ^ NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 24. # CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, FEBR 26 1919 LETO XXII. - VOL. XXII. l| Našim starim naročnikom ■' ''■■' '"V" • Vi' ' • " i t • . . '' ~--I Te vrstice veljajo vam, naši zvesti stari naročniki, ki prebirate list že leta in leta, ki ste bili vselej na strani lista, v dobrih in slabih časih. Od dolgega ste- ■ vila let nazaj, tam izza leta 1895, ko se pojavil v Clevelandu prvi slovenski list, j z imenom "Naša Beseda", pa vse do da- c nes ste bili z nami, redno ste plačevali c naročnino, vselej ste se zavedali, da tako velika slovenska naselbina kot je Cleveland, potrebuje dober, značajen ameri-ško-slovenski list, ki naj po nasvetih naroda vodi slovensko ljudstvo v tej svobodni deželi. , Naj vam enkrat izrečemo našo iskreno zahvalo, vi stari naseljenci Clevelan-da, katerih še danes štejemo v vrstah naših naročnikov do skoro 700, ki so prebirali "Našo Besedo", pozneje "Novo Domovino," potem "Ameriko", nadalje "Clevelandsko Ameriko" in danes in za- I naprej "Ameriško Domovino." Bili ste z j nami vselej in povsod, bodrili ste nas, podpirali ste nas, dajali ste nam dobre j nasvete, in mi smo skušali po naši najboljši volji vam služiti. ^ Marsikatere hude boje smo skupaj * j prestali, borili smo se, bili smo pa tudi veseli skupaj, razumeli smo se v žalost- I nih in veselih časih. Menda vam nismo vselej prav postregli, toda dragi naši prijatelji, borili smo se vsi skupno in vselej za našo novo ameriško domovino. Prosimo vas le, da upoštevate našo 1 dobro voljo, ki je vselej pripravljena { vam pomagati, za vas se boriti. Ravno t tako nam ohranite svojo naklonjenost * tudi v bodočih časih. Razumeli se bode-mo, ker smo stari prijatelji, stari znanci, j ki dobro poznajo eden drugega. Mi smo s prepričani o vašem značaju, ovašilju- 1 bežni do Amerike, vi ste prepričani, da je Gst neprestano deloval v vaš blagor, in 1 če je bila tuintam mala zamera, drage g volje ste nam oprostili, ker nas poznate. t Popolnega človeka ni na svetu, a skušali ' smo pa vselej vam ustreči in pomagati. r Nova doba se začenja za vas in za nas ; Ponižen tednik je bila "Amerika" pred i 12. leti, kmalu je z vašo pomočjo narast- ; la v dvotednik, in ker niste nikdar odnehali s svojo podporo smo lahko začeli s ? tritednikom. Pa mi bi radi šli še naprej. ) Radi bi ustregli vašim iskrenim željam, da bi slovenska clevelandska metropola | imela svoj dnevnik. Z vašo pomočjo bo-demo tudi to dosegli Mi potrebujemo , neodvisen delavski, slovenski dnevnik, ki vam bo prinašal vsak dan čiste, nepokvarjene ameriške novice, nasvete, podučne članke, list ki bo vselej zagovarjal vaše pravice. S Sprejmite na tem mestu našo iskreno 1 • 1 • v 11 * A* AL." ^ zahvalo, vi nasi stan, zvesti stebri, mo- i žaki, ki ste dosedaj stali z nami. Naprej za napredek slovenske našel- , bine v Clevelandu. Naša "Ameriška Domovina" Danes stopamo pred našefč naročnike, z novim imenom, v z novim duhom. Teško se je t; bilo odločiti za spremembo c Časopisa, in le važni vzroki n so bili, da smo se odločili za š novo ime. n Ko je po "Novi Domovini" n izšel v Clevelandu list "A- d merika", je poštno ravnatelj- P stvo nfcmudoma sporočilo u- z redništvu, da iz vzroka, ker č; sta 2e dva lista v Clevelandu n z imenom "America" in "A- v merican", to je rumunski te- n dnik in češki dnevnik, je pošti nemogoče garantirati za točnost pri treh listih, ki no- Is sijo skoro enako ime. Radi- z tega je tedaj uredništvo spre- v menilo ime na "Clevelandska n Amerika". Ime tudi v novi n obliki ni bilo srečno izbrano. t< Prvič, ker je še vedno spo- tj minjalo na ostale "Amerike" ti v Clevelandu, in drugič ker g "Clevelandska Amerika" ne li odgovarja popolnemu izrazu n imena. Nekateri so bili mne- n nja, da mi mislimo, da je A- k merika samo v Clevelandu, n in vsak drugi izven Clevelan- ti da je — tujec. Poleg tega pa p je bilo ime preveč lokalno, p Naročniki zunaj so bili pre- o pričani, da je naš list le za Cleveland. Konečno smo pa ji imeli težave z našo pošto. 2 Pisma in pošiljatve Češkega v lista "Američan" in rumuns- d kega tednika "America" So k se dostavljala nam, naša pi- d sma in pošiljatve pa omenje- t nim, in sicer se je to godilo v v slučajih, kjer ni bilo na- d tančnega naslova na pismu o ali pošiljatvi. n "Ameriška Domovina" je d primemo in dostojno ime. n Amerika je naša nova domo- p vina, tu smo se naselili, tiso- s e jih je kupilo svoje domo-e, farme, trgovine. Dolga le i že tu prebivajo, njih otro-i so zrastli v Ameriki, zakaj e bi bili toraj ponosni na na 3 novo "ameriško domovi-o." Teh misli, kot večina aših naročnikov smo bili tu-i mi, zatoraj stopa danes red vas vaš branitelj, vaš agovorni^, vaš svetovalec, asopis, katerega ime se po-osno in s častjo lahko izgo-arja povsod, 'Ameriška Do- lovina.' *"" ~ * " * * Ogromna slovenska cleve-indska naselbina potrebuje načajen, podučen list v slo-enskem jeziku. Kdor je i-tel toliko opraviti z našim arodom, kakor mi v vseh ;h letih našega obstanka, i šele ve, kako so ljudje po-ebni poštenega, značajne-a ameriškega slovenskega sta, ki nad strankami trez- 0 presoja, svetuje in vodi aš narod. List s stran kars-imi nameni v Clevelandu ima obstanka. List mora bi- pisan za ves narod, za sku-ne narodne potrebščine, ne a upoštevati samo tega ali nega, ampak vse. Sad agitacije našega lista 1 Slovenska Dobrodelna 'veza v Clevelandu. V Cle-elandu je do sto slovenskih ruštev. Večinoma spadajo Jednotam izven Clevelan-a. Vsa čast tem Jednotam, ;>da mi smo rekli, da je Cle-eland sposoben, da napre-uje sijajno s svojo lastno rganizacijo. In nismo se lotili . V Clevelaadu Imamo anes v Slovenski Dobrodel-i Zvezi najbolj krepko pod-orno organizacijo. To je po-ebno pokazala zadnja epi- demija influence. Vse druge i slovenske podporne organi- ■ zacije imajo prazne fonde v i bolniškem skladu, zahtevajo i se ogromni extra asesmenti, • a Slovenska Dobrodelna Zve i za, kljub temu, da je izplača- - la v treh mesecih nad $6000 i za bolniške podpore pri čla-! nih, ki štejejo 2000, ima še , vedno nad $23.000 v bolniš-' kem skladu, toraj več kot tri ali štiri druge velike slovenske Jednote .skupaj. Do-Čim vse Jednote razpisujejo extra asesmente, je plačala S.D.Z. 37 smrtnin v treh me-. secih, pa je smrtninska bla-. gaj na še močna $65.000. Drugo podjetje je Slovens-i ki Narodni Dom. Naš list je pred 7 leti sprožil to idejo in , se boril zanjo, agitiral, delo- • val, dokler se ni uresničila. Prvotni nasprotniki so pos- i tali prijatelji, napredek je tu-kai. I V političnih ozirih smo sta- ■ li vedno na poti pravi demo-i kracije. Tu smo se borili, da naši rojaki postanejo drža- - vljani. Mi nismo nikdar blu-t fali naroda, nikdar delali za i kulisami, ampak vselej javno. Mi smo bili prvi izmed i vseh slovenskih listov, ki je i odločno stopil na stran demo- - kracije, in smo temu princi-l pu zvesti ostali.. Republika ) je naš vzor v ljudski vladi, - toda ne boljševizem, mi smo , v političnem oziru za to, da - si narod izvoli svoje pravice - na volišču, da ima kake pra-) vice, ne pa s sabljo, dinami- • torn in puško, kot to delajo 5 cesarji in kralji in boljševi- - ki. Naprej za večji, boljši, na- - prednejši in v vsakem oziru - popolni Cleveland! Našim novim naročnikom Obračamo se tudi do vas, slovenski mladeniči in možje, ki niste naši naročniki, pa ste nam vseeno naklonjeni. Prijazno vas vabimo, da se naročite na list, ki bo skušal biti vedno vaš zagovornik. Trojno nalogo spolnuje naš časopis pri svojem delovanju: Seznanja vas z novicami, katere je treba vedeti vsakomur, ki se hoče prištevati izobraženim in zavednim. List vas nadalje seznanja z Ameriko, bori se za vaš napredek, izobrazbo, da ste upoštevani med Amerikan-ci. V tem oziru vas neprestano opominja na ameriško državljanstvo in njega pravice. Zabavljanje ne pomaga nič. Vi morate postati državljan, in tedaj dobite orodje v roke, da sami odločujete o vsem. In tretjič, list goji ljubezen do vašega materinega jezika, do slovenske zemlje. Borili smo se od nekdaj, da postane naš narod svoboden, svoj gospodar na svoji Zemlji. Branil je in branil bo kar najbolj odločno pravične slovenske zahteve. Raditega prosimo vaše prijazne pomoči. Dasi imamo na razpolago le malo ročnike čim^ Sr^* žavljansko šolo, potegovali smo se za pravice zatiranih, oslepar jenih, ki so se prišli pritoževat k nam. Postregli smo vselej vsakomur kolikor smo moglL Ker se zavedamo, da smo tukaj, da vam postrežemo. Zato pa lahko odkritega obraza in pokončne glave vselej stopimo pred vas in vas prosimo pomoči s tem, da postanete naši naročniki. Mi ne zasledujemo v listu nobene posebne, skrite politike, ampak naš list je za ves slovenski narod, brez razlike prepričanja. Na delavski podlogi je osnovano vse podjetje, prinašamo vse delavske odločbe, razjasnila, postave, kako se vam je treba ravnati, da ne^ trpite škode. Mi ne vprašamo nikogar kaj si, ampak le če si Slovenec, si naš brat, ti potrebuješ našega nasveta in dela, mi pa tvoje naklonjenosti in um * nosti. Vaše prepričanje naj vam ostane * sveto, vsi skupaj pa imamo skupne dolžnosti. Posebno vi slovenski fantje, ki ste v Ameriki odrastli, vas vabimo na naročilo. Mogoče ste zanemarili slovensko govorico, tu imate list, pisan v lepi vaši materinščini, ki je objednem strogo ameriški list, udan vaši nevesti — Ameriki. Vi slovenski fantje in dekleta st^odoč-nost naroda, in zajedno z odnnm možmi pridružite se tisoč našfln ostalim naročnikom, da bodemo v sroznosti delo- 1 vali za napredek naselbine. Hvaležni vam bodemo za podporo, pridružite se nam, delovali bodemo za IIS iT^ Fl 3i V ITT llValfli ^ IUH UHUHIUHiUJEauaiUBUMUHUHUBUHIUBiUaiOHIUHl --d---:- I SLOVENSKA PESEN NA AMERIŠKIH TLEH. (Ivan Zorman.) ■ Le doni mi, slovenski spev, Odganjaš val' nemilih sil, ti večni vir radosti, tolažiš nas v bolesti, naj vedno zvonki tvoj odmev Budilka višjih si čutil: vzbudi spomin mladosti! zanosa in zavesti. 1 igk 1%. ______ , _____ i. . . . „......... i* Ko poneso nas v glasbe raj I JCako te starček ves zavzet modrice vekovite, ' fe ponosom vernim sluša! se čeznaravni zdiš smehljaj On čuti v prsih blag trepet lepote izrazite. ^ in srečna mu je duša. Z bogastvom tvojim že takrat { Zamika se v preblažen čas si nas obdarovala, ^feubežni in mladosti, ko si v detinstvu v sen krilat Ji Id čul je rodne pesmi glas nas mehko zazibala. % ip plakaf od sladkosti. Življenje si krasila ti 'litt^j bi te tudi mladi rod tam v dragi domovini, > .dpstojno znal ceniti, zaklad prevzvišen srcu si Vredna si, da bi povsod v oddaljeni tujini. ''S^nogli vsi slaviti. Naj bila bi ntij^Hkasnik veselja v tuji aH , , ostani bratstv«^^K||ik» nemir ti dušam j ZGUBLJENA IN NAJDENA DETEKTIVSKI ROMAN SPISALA A. K. GREEN BgsS. , , v in..............................-.............. liiin'u.ii !• •«».'!•;: V,>liJlil!im'1S!^ ..... "Takoj/* odvrne ona, "to- t da povejte mi s čim se pečate 1 tu v svoji sobi?" Z veseljem sem bil pripra- 1 vljen in sem v svoj pogovor t vmešal mnogo podatkov o l moji osebnosti, ker sem že- £ lel, da bi dekle vse povedalo to svojemu očetu. Sočutno r me je poslušala, in več ko F enkrat sem opazil kako se z polnijo njene krasne temne C oči, o katerih sem sliša1 to- s liko pripovedovati, s solza- s mi sočutja. Deloma so velja- k le te solze meni, staremu hi- t navcu, deloma njenemu trpljenju in sramoti, v kateri C je bila prisiljena živeti. Mr- ' mranje starca iz sosednje t sobe je postalo vsak Čas bolj n frozeče. "Ne skrbite," reče k milija, ko hitro odide iz so- F be; "moji sorodniki delajo t sami* dovolj ropota ob vsaki d . priliki, in najbrž jih bodete že nocoj slišali." Tako je bil moj načrt u- § peljan, in vse pripravljeno, s da se spravim resno na delo. Radi previdnosti pa nisem £ začel takoj izpolnjevati, kar o sem namenil, ampak sem do volil, da je minulo več dr> tako da ne bi z naglico ni-kjer zbudil kake sumnje. Prepričan sem bil, da mo- ti ram najprvo spoznati vse n navade in običaje teh nevar- P nih ljudi, ki so bili skrajni P predrzni in nevarni. Moja dolžnost ni bila le varovati n varovati soprogo Mr. Blake d pred jezo in surovostjo P bruhom jeze in surovosti P obeh Shonmakerjev, am- * pak polastiti se obeh ropar- " jev, ki sta bila nenavadno ve- j< lika, močno vzraSčena in močna. Pri tem mi je veliko več k , koristila zvijača kot predr- s' I znost ali osebna moč. Le če J< tem previden pridem na cilj, P in pot do njega je skrajno te m žavna, k Ko so pretekli trije dnevi, n sem zračunaj kako daleč n< sem napredoval in dognal n sem sledeča dejstva: n "Prvič: Dekleta niso so- se mega puščali doma, kakor k mi je tudi gospodinja že prej ir zatrjevala; vselej je ostal vi oče ali pa brat pri njej. vi "Drugič: Dasi sta jo oba n lopova tako skrbno čuvala, je pa sta ji vendar od časa do v časa pustila, da je šla na Is hodnik, kjer se je sprehajala m Seveda se ni smela nikdar g< več kot čert ure muditi zu- di naj. zj "Tretjič: Rdeči Križ, ka- N terega sem opazil na vratih v< je moral biti skrivno zname- bi nje, ki je razodevalo onim, p< ki so bili zraven udeleženi, če n< se kdo nahaja doma ali zunaj. Nekega večera sem opa- n zil, da ie bil križ zbrisan z m vrat, ko so vsi trije se podali k na cesto, in uro pozneje, ko m se je oče s hče jo vrnil, je bil o< križ zopet na vratih. k "Četrtič: Dognal sem, da st je oče kupoval vse potrebne b stvari v mestu, dočim je sin s< odhajal z doma le na svoje je roparske in tatvinske poho- n de, katere sta oba moška prej p izšfudirala. Starec je hodil IV zdoma vselej proti večeru, ii sin pa ni nikdar zapustil b stanovanja pred polnočjo, d Toda večkrat se je zgodilo, T da se je sin popoldne odstra- n nil za kratek čas, najbrže je b šel v kako gostilno, ker je bil n videti neprestano žejen. d "Petič: Oba sta bila ne- z navadno močna človeka, to- k da ne vfm, če sta bila dovolj izurjena v osebnem boju. p Njiju hrbta in prsa so bila j< nenavadno Široka, toda v p gibanju sta bila okorna in b ^nerodna. n 1 S pomočjo teh točk je ko- u nečno moj načrt dozorel, in p vse je bilo pripravljeno za lj napad Uvide! sem potrebo, da Četudi je za mene teškol in nevarno, pa sem bil vse-'h eno prisiljen moje opazova-lišče za kratek čas zapustiti in se podati v glavni policijski stan, četudi samo za nekaj ur, da sporočim predstojnikom vse potrebno in si zagotovim primerno pomoč. Podobice, katere sem zadnje dneve izrezal iz papirja, položim lepo v košarico in začnem tako silno kašljati, da zadonijo glasne kletve iz sosednje sobe. Emilija pride s sočutnim pogledom v očeh k mojim vratom in se mi približa. ^ "Takoj pridi nazaj!" kriči njen oče, "kdo ti je dovolil neprestano klepetati z adu-tom, ki nas neprestano vzne mi rja s svojim peklens!: kašljanjem!" Starec stopi po teh besedah iz svoje sobe na hodnik in naju s hudobnim pogledom opazuje. "Kaj imata vidva skupaj, in kaj je v tej košarici?" vjpra ša starec z razjarjenim glasom. "Male igračke, katere hoče ta mož na cesti prodati," odvrne ona.-. . "In ničesar druzega?" "Ne, to je vse, le zanesi se!" "Bog se te usmili, če imata vidva kaj skupaj," reče njen oče in ji položi teško pest na ramena, nakar jo odpelje v svojo sobo nazaj. Jaz še počakam par trenutkov v sobi, potem pa odidem s počasnimi koraki, neprestano omahujoč po "sto-pnjicah navzdol. Ko sem enkrat na cesti jo u berem naravnost na policijsko postajo, kjer poiščem Mr. Gryceja. Kmalu ga dobim. V kratkih besedah mu razodenem svojo najdbo, in Mr. Gryce je bil videti skrajno vesel. Predlagal sem, da nemudoma naznanimo gospodu Blake, da se nam je posrečilo najti skrivališče njegove Žene, in da je ona sedaj pod našim varstvom, toraj se mu ni treba vznemirjati. Prosil sem tudi svojega predstojnic ka, da gre k gospej Daniels in dobi od nje nekaj pisani vrst v francoskem jeziku za vsak slučaj, seveda brez imena in podpisa. Mr. Gryce m! je deal: "Usbda vam e bila v tem slučaju izvanredno mila, dočim sem se tudi jaz medtem trudil in nisem mogel dobiti najmanjšega sledu o zginuli deklici. Danes zjutraj navsezgodaj je bi! Mr. Blake pri meni, in povem vam, da hvaležnost ne bo manjkala pri njem, če izpeljete stvar tako, da srečno izide zanj.' Bil sem jako zadovoljen nad vspehom, posebno ker me je Mr. Gryce oohvalil. In ko mi je Gryce obljubil, da mi preskrbe pisavo pisano od Mrs. Daniels v francoskem jeziku, v pravem času, sem omenil še nekaj podrobnosti mojega načrta, in bil sem jako zadovoljen, ker se je Mr. Gryce popolnoma stri njal z mojim načrtom. Glede pisma katerega naj bi Mrs. Daniels napisala sem imel sledeči namen: Emilija bi morala biti prepričana, da prihaja pismo od gospe Daniels, kajti poznala je njeno pisavo. V teh vrsticah naj bi Mrs. Daniels na priprost način dala razumeti Emiliji, da se gospod Blake zanima zanjo, in da naj nap zaupa, ker jo hočemo rešiti. "Iz srca želim, da se nam posreči lov na oba roparja," je dejal Mr. Gryce, ko sem se poslavljal od njega. "Jaz bom storil kar je v mojih močeh, da vam pomagam k uspehu, na katerega bodete; ponosni, dokler \ bodete Živeli." Sedemnajsto poglavje , Ko pride drugega jutra ) hišna gospodinja v mojo so- semce, katero sem naročil pri Mr. Gryce od Mrs. Daniels. Besedilo tega pisma je bilo jako priprosto, tako, da nihče ni mogel ničesar sumiti, če bi mu slučajno prišlo v roke, razven oni, kogar se je tikaty. Sklenil sem, da u-porabim prvo ugodno priliko, da izročim pismo Mrs. Blak. Bil sem ves nepotrpe-žljiv in komaj čakal trenutka, ko se mi moj naklep posreči. Tako je minila ura za uro; sedel sem v svoji sobi in čakal prilike. V sosednji sobi so ves čas govorili. Včasih glasneje, včasih tiho-. Zdaj sem začul očeta, ki je govoril s sinom in preklinjal, potem pa zopet govoril s hčerjo, kateri je nekaj zapovedoval. Bili so surovi ljudje, j kf>s«de ' JI KoneČno pa mi je bilo vse- s ! ga preveč in svoje potrpe- n i žljivosti nisem mogel več tro ji titi. Nenavadna misel se je b i pojavila v moji glavi. Če o- g ni k meni ne pridejo, tedaj Ii grem jaz k njim, sem dejal, s Vstanem toraj, vzamem pi- b semce k sebi in potrkam na č vrata, ki so bila zaznamova- si na z rdečim križem. n Znotraj v sobi začujem vzklike začudenja in nevo^ p lje obenem. Čul sem kako ii sta oba moža divje skočila n kvišku, toda ustrašit se ni- p sem. Sklenil sem, da svojo n nalogo zvršim do konca, b Zdela se mi je sicer nevar- či na, toda v najhujšem sluča- n ju bi dobil nekaj udarcev k na glavo, in za tako plačilo š< bi poskusil še kaj bolj pre- n sem se vseeno tresel od vzne mirjenja. Tudi Emilija sto- k ji tresoča se pred menoj, vsa ci bleda v obraz. Z negovotim n glasom me vpraša, česa že- n lim, in zakaj sem se ogla- " sil pri njih. Sprva nisem do- č bil besed, kako naj opravi- p čim svoj nastop, toda kmalu j< se me prime pogum in odvr- z nem; ri "Oh, gospodična, tisočkrat prosim oproščenja, toda da- s' ries sem dobil po pošti pis- p mo, katerega pa ne morem p prečitati. Star sem postal in v moje oči so popolnoma osla- U bele. Nikakor ne morem pre- b Citati kaj mi pišejo. Vem da mi piše dober prijatelj. Ka- " ko bi vam bil hvaležen za va- n šo dobroto, če bi prečitali nr moje pismo!" ' "Najprvo hočem videti jaz n kaj je pisano,' se oglasi zdaj- c makei ja, ki stopi bfižje in ji s neotesano iztrga list iz rok. s "Prokleto, ne razumem," re- v če ko gleda nekaj časa na F pisane vrste, "prav gotovo se, je pisano v francoskem je- in 1 ziku," pristavi ko zacepta z det nogo. pre Potem pa vrne ono pismo kri. svoji hčeri in reče: "Preberi potem pa nam razloži, kaj — pomeni, ker brez mojega do- p, vol jen ja se ne sme goditi v tej sobi ničesar, s čimur bi « bil jaz nezadovoljen" "Prosim," rečem Emiliji/ "berite hitro, ker sem že ves _L nepotrpežljiv, da zvem kaj F mi poroča prijatelj.' mu Emilija prijazno pokima dri< vous-meme." Prestavljeno: "Pomirite se, prijateljica, on vas ljubi in vas išče. V štirih urah bodete srečni. Samo pogum in predvsem ohranite hladno Dalj« prihodnjič. Naprodaj je novo pohištvo za 4 sobe. Proda se radi odhoda v staro domovino. Vprašajte na 1420 E. 52nd St_(26) v Pokažite svojemu bolnemu prijatelju oglas dr. Cow-dri.cka. ■.■4", " ■ •■'v, .••X*&khM r~iyri iif ■ DllDDnni II Ut Clair Ave. S If I Ib D VI D I 1 II llllftlllH = st- Clair Ave. : vog.E. 62. ceste: | ULIHfl IIVI i I IIU UMIH =vog.E. 62. ceste: ■ L*x«™xx*xJ L..............I KATERA NE KOIVČA DNE 27. FEBRUARIJA, 1919. i NAŠA RAZPRODAJA VAM NUDI SEDAJ RES DOBRO IN TRPEŽNO BLAGO PO SKRAJNO ZNIŽANIH CENAH. '.y^Hfj t * <■=_, gr-- Va- - - ■' ' : ni-r-r*:-dfcs ' • - -araasrrss: . 1. .^.i,: asasasacr Velika izbera moških Moška spodnja obleka Moške kape Moške nogavice klobukov $I>25 niošika spod. obleka. .g8c 75c molke kape sedaj .... .39c 20c moške nogavice ......16c „„ , $T-5° moško spod. oblekaSi.ig $1.00 moške Icaipe, sedaj .. .89c 25c moške nogavice ...... iqc $2.00 moški klobuk« .... »1.79 $2.50 moika «pod. obalek $1.98 $1.50 moške kape, sedaj . .$1.29 3.5c moške nogavice 29c $2.50 moški klobuki .... $2.33 $3.50 moška sipod. Obleka $2.47 $2.00 mošlke kape .sedaj ,.$1.69 50c moške nogavice ......44c $3.00. moški 'klobuki ----$2.69 __,.__$2.50 moške kape Sedaj ..$1.90 85c moške nogavice ......69c $^50 moški klobuki ----$2.95 ir ... . , , , Vi $300 moške kape sedaj ..$2.25 6oc volnene nogavice......47c $4 00 nioištfci klobuki ... .$3*40 Velika IZbera delavnih Velika izbera kap sedaj » . .29c 75c volnene nogavice.....59c U.so moški .klobuki ... .$3-75 { ' SHUC -----v°!nene n(*av!ce • v W ,,00 moški .obuki .. J4.49 f. Dclayske srajce;.......85C Moški Union Suits mot ' *" U o *"tenast'e Ai p° < ^ # Moške rokavice $6.00 moški klobuki----»5-39 $1.50 črne sat. srajce____$1.35 $l $o moški union suits ..$1.15 • ' _—- $1.50 delavniške srajce $2 So moški union suits . .$2.19 $,.25 moške rokavice......98c V| . . .v. Chambray, po....... $1.35 $3.00 moški union suits ..$2.69 $2.00 moške rokavice ...$1.79 [flOSKl JOPICI $1.25 ddav. srajce........98c $4 moški union suits . .$3.49 $2.2$ moške rokavice .. .$1.98 lewoatpr rnafcl delav. srajce Cthambray $3-5<> Fleace U. Suits ...$1.98 $2.50 moške rokarvice ...$2.10 VMTcair. tuow/ z dyema ovratnikoma so $3.50 Fleace U. Suits ... .$2.89 $2.75 riioske rokavice .. .$2.4* $3.00 moški jopiči sedaj ., $2.40 ^-----$3-oo moške rofcavcie ... $2.69 $4.00 moški jopiči, sedaj $3.20 VI u v, « , --- $4.50 moški jopiči, sedaj. .$3.60 iiravaie Moške flanelaste srajce velika izbera moških ^5oo moški jopiči, sedaj..$4.00 ^ trdnih klobukov $5.50 moški jopici, sedaj. .$4.40 5»c moške kravate .......44c g5c fno|ke fjan srajCe . ..65c $6.00 moški jopiči, sedaj .$4-80 75c moške kravate .......68c SQ moške flan (Sirajce ggc • §2 QO in ^m00 sedaj po .. $1.15 $6.50 moški jipiči, sedaj.$5.20 moške kravate ..... .89c $20Q f,an srajce $J 6g , ____ &7.00 moški jopiči, sedaj. .$5.60 $1.50 moške kravate ... .$1.35 $2.50 moške flan. srajce . .$1.98 ^vilptip eraf™ ^.50 moški jopiči, sedaj. .$6.00 . $2.00 moške kravate ... .$1.75 $3.co moške flan. srajce . .$2.55 OVIICIie M3g * s^!|ene sraJce.....f*-3S - -----------=----------$4.So moške flan. srajce . .$3.79 V, 7* "vf ene £raJ.ce ' *'' J1'59 --- 0 vam lic ?2'5° SV,lene srajce V $2I9 If vi II V . WVCIdl© --$3.00 svilene srajce .....$£.69 Moške niace t $3.50 svilene srajce ______$3.15 $175 overalls sedaj po .. $r.25 MllfllerS $4.00 svilene srajce .....$3.60 $7.50 moške hlače ...... $6.75 $2.00 overalls, sedaj po . . .$1.69 j $4 5Q syilene srajce $8.00 moške hlače ........$7.2° $2.25 overalls, sedaj po . .$1.98 5QC wedni JK,daj po...... 3QC , $s>QO ;SviIene srajce $ \ $8.50 moš'ke hlače ......$7^5 $2.75 overalls, sedaj po . .$2.39 75c vredni sedaj po .. .. .63c $5.50 svilene srajce ... $4.95 $9.00 moške hlače......$7-9» $3 Headlight overalls . . $2.39 $I>00 yredni sedaj ..........^^ 8vitefle s ce $ $0.50 moške hlače ......$8.45 $3-5" Headlight U. suit $2.98 j $I.so vredni scdaj p0 ....$r.,9 $2.00 moške hlače ......$i-35 $4-50 Headlight U. suit $3-93 $2.00 vredni sedaj po ....$1.69 . o • $2.50 moške hlače ......$2.19 ^_•__$2.50 vredni sedaj po ....$1.89 ofajCe $3.00 moške hlače ......$2.69 , $3.00 vredni sedaj po ... .$2.49 $3.50 moške hlače .....;$3.i5 RokaVICe Za delo $3.50 vredni sedaj po ... .$2.98 7JC mosk^ sraJce.........65c $4.00 moške hlače......$3-59 $5.00 vredni«edaj po ....$3.98 m°tke sra^.ce......®9C $4.50 moške hlače......$4-°5 15c rokavice za delo po____gc . moške srajce ----$1.09 $5.00 moške hlače .....$4-49 20c rokavice za delo po .. 13c | ' ^ $150 moške srajce......$1.35 $5.50 moške hlače......$4-95 25c rokavice za delo po ... 17c . LOT MOŠKIH JOPIČEV -75 moške srajce......$1.59 $6:00 moštee hlače ......$5-34 50c rokavice za delo qo ...35c (SWEATERS.) moške srajce......$1.79 $6.50 moške hlače ......$5.89 $1.00 rokavice za delo po..79c moške srajce......$1.98 $7.00 moške hlače ......$6.30 $1.25 rokavice za delo po . 98c $2.50 sedaj ..............98c $2-5o moške srajce..... .$2.19 , ■ r ,*' V' 'I . i * i* "'..........v 555SŠ Be ta j (ŠL Močnik, KROJAČ,\ IN TRGOVCA Z VSO MOŠKO OPRAVO 6205 St. Clair Ave., - blizu vogala 62. ceste. - fev- • Ni 1 DELAVSKA ODŠKODNINA, f I V SLUČAJU POŠKODBE ALI SMRT! V DRŽAVI j I OHIO. (Piše Frank M. Jakšič.) ■ Delavci so deležni podpore za poškodbo samo ka- 3 jptr se poškodujejo pri delu. Ako bi bil kdo slučajno po- 3 ■• škodovan ko gre na delo ali iz dela, ni deležen podpore 3 namreč dobesedno rečeno, delavci so zavarovani samo S od časa, ko začnejo delati in do časa, ko prenehajo z de- S III lom. \ ! ! J Omenil sem, da dovoljuje država gotovim tvrdkam plačevati poškodovanim delavcem iz svoje lastne blagaj- j\ I ue; mnogo tovaren se je poslužilo te prilike, seveda pod I gotovimi garancijami, katere je zahtevala država. Poseb- $ no tovarne, ki se ne pečajo z nevarnim delom, so se opri- $ jele te prilike, kajti na ta način so na dobičku. Mno§o [ tovaren je pa še dandanes zavarovanih pri zavarovalnih družbah, toda vsak slučaj se mora vseeno naznaniti na j državo, in ne samo naznaniti, da je bil kak delavec poš- v kodovan, temveč tudi koliko so dotičnemu delavcu pla- > Ks čali. Za vsako poškodbo je odrejene gotova svota, katero I1 mora prejeti delavec, kadar dobi poškodbe, ker sicer se ri tovarna, kjer se je poškodba pripetila, pregreši zoper dr- $ žavne postave. e S Tudi vlada Zjedinjenih držav vdržuje oddelek za y I svoje uposljene uradnike in delavce in plačuje odškodni- p no vsem svojim uslužbencem, če se slednji ponesrečijo, ^ dočim so pri delu. ' 'V Kar se tiče poškodninske postave .drŽave Ohio, so ^ lota 1914 pri dj al i še dodatek k tej postavi, in sicer slede-; če: Poškodovana oseba, ali pa njen naslednik, v slučaju b I'"smrti poškodovanca, se sme poslužiti sodnije, ako ni po- ^ škodovana oseba zadovoljna z odškodnino, ki je bila pla-čana od države, to pa le v slučaju, če je dokazano, da je delodajalec nalašč kaj zakrivil, da se je delavec poškodo- s t val ali ga je ubilo. Ta točka se mora razumeti, da je ne bi ^ i V kdo napačno tolmačil. Tu ni dovolj, ako se kak stroj kaj ^ polomi, kajti v največ slučajih ne more nihče, tudi delodajalec preprečiti, da se stroj polomi. Če pa se rabi n. pr. ^ I v tovarni kak stroj, ki ni pravilno opremljen z varnostni- n lim pripravami, tedaj se pa že smatra, da je to premišljena £ l nemarnost delodajalca, in se smatra da se je delavca ho- p Štelo nalašč poškodovati. Vsak delodajalec mora imeti Pivoje stroje v tovarni tako opremljene, kakor mu odka-f Zlijejo odredbe države. Dandanes se pripeti le malo ta- p pfcih slučajev; država pošilja naokoli neprestano svoje Iz-llvadence, inšpektorje, da pregledujejo razne tovarne, da |ki pravilno opremljene, kar se tiče strojev, in da se zma-|#ijša kolikor mogoče vsaka nevarnost za delavca. Izraz, jpfterega država rabi za qalašč poškodovati, v angleškem |£§dku je "wilfull act", in ga tolmači na sledeči način: Sffiedoma in nalašč z direktnim namenom poškodovati dru ^^^^^BBBHHM^Mi^iiTOtilftitinim^'ii• * * * , K N ? Meseca januarja vsakega leta mora vsaka kompamja Hi oseba, ki zaposljuje pet ali več oseb, dati na glavni Bppavni urad sledeče informacije: Število delavcev v me- lo H secu januarju vsakega leta, pri kakem delu so ti ljudje za bi Kaljeni, in svoto denarja, katera se je dotičnim ljudem ta gpIHla za delo. V vsakem slučaju pošlje država formu- 3f ■Barje, na katerih je treba vse to napisati. Država sme vse H pa' zahtevati, da se vse te informacije potrdijo s prisego, U lil so pravilne, to pa za to, da ne bi kak delodajalec zrna- v pljlal svoto plače na informacijski listini, kajti čimmanj p i Ren delodajalec plača svojim delavcem, toliko je manjša di fetavarovalnina za njegovo kompanijo ali podjetje. Drža- vt pa' si tudi pridržuje pravico, da pošlje kako osebo, oziro- pi pjna nadzornika, do vsake ali kateri kole osebe v katerem- v !:ko j i mestu, ki pregleda, če je vse resnica, kar je dotična ni ■Tivrdka napisala na informacijsko listino. V slučaju, da sk pse kaka kompanija brani pokazati svoje stanje, ali da' ne m f hi poslala vseh informacij na državo, ali se celo protivi- rc f la poslati informacije, tedaj je taka tvrdka kaznovana s sl< svoto $500.00. Kazen se mora iztirjati sodnijskim potom m Ipn vsak tak denar, ki se dobi od take zanemarjene kom- kf fhpanije, se vplača v fond za poškodovane delavce. Vse te Ti informacije so tajne in se ne smejo rabiti v noben drug 2C f namen, razven če se rabijo za Statistiko, to pa seveda sku se I pno, ne pa posamezno, n. pr. da se naredi Statistika od ve fjvseh kompanij, ne pa od vsake kompanije posamezno, lj< na podlagi informacij, katere pošlje kompanija na drža- I vo. K * * * H O |f Sedaj po hočem navesti svote, katere plačuje drža- ni t va, oziroma tvrdke ali delodajalci za poškodbe. Še poprej v i j« potrebno omeniti, da je treba napraviti prošnjo za pod- vi poro (Application for Compensation), in sicer navadno Si i takoj po poškodbi. Kakor hitro se to listino podpiše, je v 1 pot do sodnije takoj zaprta, in se poškodovani ne more A f poslužiti sodnije, dasiravno misli, da bi na sodniji bolje 5C e opravil. Pot na sodnico je odprta je, kakor sem že prej ri I omenil, v slučaju, da je delodajalec nalašč poškodoval de- 8, lavca z nemarnostjo, ker ni imel strojev v redu. To je v< ■ posebno važna točka, in naj si jo vsak delavec zapomni, ie Kakor hitro podpišete državno listino, tedaj ste se odpo- ki vedali pravici, da tožite na sodniji, kajti država sama za si vas potegne in plača odškodnino, kakoršna je predpisa- 4š t na po postavi. Če pa tožite na sodniji, tedaj ne dobite od bi ; države ničesar. Vsakdo pa ve, da je pot na sodniji težav- jii na in dolga, in le usoda nanese, da dobite več kot da bi M J dobili od države. 1( ni Za začasno poškodbo, to je za tako poškodbo pri de- vi i lu, ki ne prinaša za seboj nobenih posledic, plača država gj I po dve tretini dnevne plače, toda v nobenem slučaju ne se i računajte več kot $18 na teden plače. Namreč ako dela- kc I vec zasluži $18 na teden, se mu plača dve tretini od te ta IjEOte, toraj $12 na teden odškodnine. Ako služi $12 na ni Kfiiden. dobi $9, itd. Toda v nobenem slučaju se ne plača pc • manj kot $5 na teden, toda ne več kot $12 na teden, kot prej omenjeno. Tudi usmrtnina se ne plača v nobenem JU slučaju več kot $5000.00, in to le od 1. januarja, 1919, na-prej. Prej je bila najvišja svota zavarovalnine, oziroma smrtnine za delavcem, ki je umrl na poškodbah v tovarni VI $3750.00. Za smrtni slučaj plača država sedaj delavcu nnhliJfin ftSflOOOA Ti svota se iznlača osebam katere KJ j/I IUII4.IIV/ ^ *i V^vi »UI, (VMIV, l ^ ■fcfe. . ^ ' '.w * 31 I kodbami umrla. Ta svota se pa ne plača v celoti, ampak po dve tretini plače umrlega, dokler ni cela svota izplačana. Včasih se pa ta svota izplača tudi v celoti, če bi bila n. pr. udova z otroci, in bi si hotela nabaviti posestvo Ua se na ta način lažje preživi. (Pride še.) \ THE AMERICAN JUGO SLAV RELIEF ! J . . _______________ ____________... .. , ________. N NABIRALKE ČLANICE OD "ZVEZE JUGOSLOVANSKIH ŽEN IN DEKLET 3 V AMERIKI. M 5 iixiiiiiizxiiiiiiimxi^TixriiiixxxiiiTiiiriiirixix: Nabiralna pola št. 16. Nežika Zalokar, Cleveland, Ohio. Josip Ogrin $5, Frank Levstik $1, Tom Margeton $5, Frank Škerjanc $5, Louis Merhar $2, Josefa Ausec $2, Louis Grčar $2, Rose Grčar $1, Mary Martinčič 50c. Tomo Fuderich $5, Josip Žele $1, Anton Korošec $2, Matija Satkovič $2, L. Bergich 50c. B. B. Levstig $25.00 J. Zakrajšek $1, dr. Joseph A. Neuberger $25.00, M. Vidic $1. — Skupaj $86.00. Nabiralna pola št. 27. Mary Ivančič, Collinwood. Ohio, Frank Ivančič $500.00, Frank Lukanc $1, John Lav-rič $1, Frank Bitenc $1, Jernej Ban, $1, Frank Skrfcbut $1, Frank Kočin, $2, Frančiška Klun $1, Jokob Brožič $1, Mihael Lah $5, Josip Ferlin $1, Joe Ivančič $5, Mihael Berlan $2, Frank Ivančič $10,'Karol Novinc $6, Karol Beljan $1, Josip Tekavc $1, Tom Pustotnik 10c. — Skupaj $540.10. , Nabiralna pola št. 95. Frances Babnik, Cleveland, Ohio. Al Češnovar 25c. U. Bizovičar $ 1,J. Bizovičar $1, M. Jerančič $1, J..Tekavčič $1, J. Kramaršič 50c. F. Gorje $2, J. Terbovec $1, J. Gorše $1, A. Tekavčič $2, A. Po-tokar $2, N. Kofol $1, N. Glavan $1, N. Kerin $t N. Jaz-' hec $2, N. Gole $1, N. Verbič $1, N. Metlika 50c. Skupaj £20.25. Nabiralna pola št. 96 Karolina Gabrenja, Cleveland, O. Dr. J. M. Seliškar $100.00, Fr. Suhadolnik $10, Zofi Simčič $2, Josipina Bizjak $2, Mary Bricelj $3, K. J. Gabrenja $5, Frank Martinčič $1. Skupaj $123.00 Nabiralna pola št. 107 Mary Rakar, Cleveland, Ohio. M. Cerkvenik $1, J. Metlika $1, J. Miklavčič 50c. R. Merhar $1, H. Obolnar 50c. A. Merhar $1, R. Brud-nich 25c. P. Šalinha $1, Aloga Toni $1, M. Bačnik $1, F. Bles $1, F. Rude $1, M. Gombač $1, J. šturm 50c. M. Poje 50c. N. Velikonja $1, N. Pečjan 50c. Neimenovan ^Oc. — Skupaj $14.75. ® 5. Izkaz pole št. 16., 27., 95., 96., in 107 ... $784.10 Prejšni izkazi ............................ $866.27 Skupaj ........ $1,650.37 » -»t. mi I v VESTI IZ STARE DOMOVINE. < Iz Jug. Čas. Urada, Washington, D. C. KOLIKO JE JUGOSLOVA NOV. Po uratlni Statistiki je bilo leta 1900. Slovencev; v bitši Avstriji 1,19>.780, v I-taliji (beneški Slovenci) 35.000, na Ogrskem in na Hrvatskem ter v Slavoniji 102.000, v Ameriki 100.000, v ostalih deželah 20.000. Sku paj je bilo naštetih toraj tedaj 1,449.780 Slovencev. Seveda so te Številke deloma premajhenn,e, ker se je štel v Avstriji občevalni jezik, namesto maternega. Na Ogrskem živi ob avstro-ogrski meji kakih 60-70.000. Na Ko roškem pa je Število slovenskega prebivalstva za najmanj 40.000 večje, kakor izkazuje avstrijska statistika. Tudi v Ameriki živi okroglo 200.000 Slovencev, tako da se lahko reče, da je vseh Slovencev skupaj poldrug mi-ljon. Po Niderleu je bilo leta 1900. v Cislajtaniji 711.382 Hrvatov in Srbov, v bivši Ogrski pa 2,839.016, v Bosni in Hercegovini 1,700.000, v Črnigori 350.000 v kraljevini Srbiji 2,298.551, v stari Srbiji in Macedoniji 300.000 v skadrskem okrožju in v Albaniji 100.000, v Italiji 5000, v Rusiji 200Q, v Ameriki 300.000. Skupaj toraj 8,605.949. Te številke so seveda veliko prenizke. Tako je naprimer ogrska Statistika naštela leta 1900 na Ogrskem 188,552 Hrvatov in 434.641 Srbov, medtem ko so bili Bunjevci, šokci in kakor jih še vse imenujejo, šteti za Madžare, in teh je namanj 100.000- 150.000. V zapad-nih ogrskih župnijah je število Hrvatov popolnoma izginilo v ogrski Statistiki, ker se štejejo za Madžare. V 0-kolici Nikolsburga je isto-tako lepo število Hrvatov, najmanj 30- 36.000. Ako u-poštevamo vse to, tedaj je sigurno, da bo štela bodoča jugoslovanska država okroglo 12 miljonov duš. VPRAŠANJE VOJNE ODŠKODNINE V SLOVENS- Po Obzoru od 31. decemb- 7 m '•* M 2 itef.-jkJ, £' . ra, piše Slovi Narod, da je ! treba rešiti tudi vprašanje i škode, katero $0 prizadele ;čete centralnih vlasti v etap-Inem področju in zaledju.. Kdo bo plačal škodo, katero so pretrpeli pregnanci, in-terniranci, nedolžno obsoje-jni, družine obešenih in ustre Ijenih, itd? Ker se danes zastopa načelo, da so centralne vlasti započele nasilno vojno proti celemu človeštvu, kateremu je treba dati popolno zadoščenje, morajo tudi Slovenci stati na stališču, da morajo krivci povrniti vso škodo, katero je pretrpelo prebivalstvo tekom vojne brez svoje krivde. Voj no so vodili proti naši volji. S pasivno rezistenco in neumorno tajno agitacijo smo pospešili konec vojne in pomagali ententi do zmage. Z njo smo čutili kot zavezniki, danes pa smo to prav gotovo, ko smo zjedinjeni s Srbijo. Ta ima sedaj pravico, zahtevati od nasprotnika povračilo škode, katero je priza-djala nam. Dolžnost države SHS je, zahtevati na mirovni konferenci od Nemcev in Madžarov odškodnino za vse kraje, kateri bodo zjedin eni v državo SHS. Ako bi plačilna moč teh držav ne zadostovalo, bi bilo treba propagirati misel mednarodnega fonda, iz katerega bi se pokrila odškodnina. Kakor je ugotovljeno, da ie vzrok tej škodi brezmejno sovraštvo Nemcev in Madžarov proti Slovanom, proti katerim je bila vojna v prvi vrsti naperjena, je jasno, da je za škodo odgovoren moralni povzročitelj. Istotako je jasno,, da ima Nemčijax Avstrija in Madžarska povrniti škodo, ki je bila povzročena potom preganjanja zaradi političnega prepričanja. Žrtve takih preganjanj so bili izključno Slovani, kar istotako dokazuje, da so bila ta preganjanja Slovanov v zvezi z vsemi ostalimi vojnimi čini centralnih vlasti. Da pa bo mogoče na mirovni konfereci staviti konkretne predloge in zahteve, je treba tozadevni materijal in L _ d stvar vlade. Ona bi morala zahtevati od političnih oblasti, da takoj začno z ugotavljanjem škode. Vredno je o-meniti, da so začele italijans-3 ke čete na zasedenem oze-3 mlju že zbirati tak materi-! jal, zlasti odškodninske pri-3 jave vseh onih, ki so bili žrt-S ve političnih preganjanj. : ZA OHRANITEV SLO-I VENSKEGA KOROTANA. Dogodki in poročila iz Koroške — tako piše Slov. K Narod zadnje dni decembra n jasno kažejo, da bomo izgu-c bili Korotan, to zibeljko sta-: »roslovenske samo3tojnosti, !> vojvodsko prestolico in s D tem vso narodno čast. A za-^ kaj? Zato, ker napačno računamo, misleč, da bomo do->» bili take meje, na mirovni ~ konferenci, kakt>ršne bomo t sami hoteli imeti. To je na-č pačno in nepoznanje medna-" rodnih odnošajev. Predvsem 1 nimamo v rokah nikakega ■ jamstva in tudi nimamo za seboj nikake izvršujoče si-le. In ako nam tudi prriznajo » na mirovni konferenci take - meje, kakorše želimo sami i-" meti, to še ne pomeni, da jih bomo v resnici tudi ime-j li, ker je velika razlika, ko se pravi: "Imaš pravico do • te meje ter imaš to mejo tu-i di že v rokah." Ako ne' bode- - mo imeli svojega področja že v rokah do mirovne konfe- . renče, tedaj smo v nevarno- • sti, da ga sploh ne bodemo - dobili. Menda si nihče ne do-» mišljuje, da bo kdo zaradi • nas poslal mednarodno eks-1 pedicijo proti avstrijskim Nemcem. Ako bi pa sami ho-) teli po zaključenju mira ope-T rirati z vojaško silo proti f Nemcem, tedaj smemo biti prepričani, da bi takega pod-vzetja nihče prijazno ne gledal, ker bi bil tak naš korok po zaključenem miru povod za nemire in majhno vojno, katere ne bi hotela Evropa trpeti. To čuti j a tudi Čeho-Slovaki, in zaraditega tako energično zasedajo nemške kraje Češke države in slovaške zemlje na Ogrskem. A-ko bi bili Čehi prepričani, da bodo dobili kraje, ker jih jim je priznala ententa, gotovo ne bi pošiljali v smrt na tisoče svojih vojakov že itak izkrvavljenih legij.. Ako ) hočemo imeti slovenski Ko- - rotan, ga moramo zasesti, i VPRAŠANJE VALUTE. ) Dr. Ivan Tavčar je govoril koncem decembra v Maribo ru o vprašanjih prehrane in valute ter povdarjal, da nas čaka, ako ne bomo s pomočjo Srbije in entente srečno rešili in uredili vprašanja prehrane gotova telesna smrt in istotako tudi gospodarska, ako pravočasno ne uredimo valute in vse, kar je s tem v zvezi. Okoli nas so nakopičene miljarde obligacij in miljarde bankovcev. Nadejamo se, da bo mirovna konferenca priskočila na pomoč, da ne bo naša država odšla praznih rok in s polno • bisago avstrijskih dolgov in 1 not. Rešiti se mora tudi vpra i šanje državnih dolgov, pred-1 vsem pa vprašanje vojnih po-i sojil. Najlažje je reči, da so ; vojna posojila in drugi av-i strijski dolgovi nekaj, kar - za nas ne obstoji, lcar lahko 1 vržemo v Savo ali Dravo, da odnesejo valovi vse skupaj v 1 Črno morje, ker se ne bo ži-, va duša več brigala za ta av-. strijski balast. To bi bila naj i lažja rešitev, samo Žal, da se [ ne da doseči! 1 Kar. se tie avstrijskih - rent, jih je polno v inozems-) kih rokah, in povsem narav-, no je, da se bodo Anglija, ■ Francija in Amerika potru- • dile, da ne bodo njih drža-1 vljani preveč zgubili v Av- ■ striji. Zato je pričakovati, da i bo mirovna konferenca 'od-. • redila, da prevzamejo države, ki so nastale Iz bivše Av- ' strije dobršen del avstrijskih zadolžnic. Znano nam je Že, kako se bodo Nemci zvi- ■ i ali. Ta degenerirani narod, ki je v prejšnih časih tolkel po svoj£ blagajni in pri^vsa- dan. Prej niso hoteli ničesar - slišati o manjšini, sedaj 'pa - jo hočejo prav po židovsko - izkoristiti, tako da bi mora- - la ona država, ki šteje naj- - več prebivalstva, vzeti našel - največ dolgov. Da se nočemo j mi spuščati v tako igro, je i - jasno. Dolgovi se nam mo-| . rajo pravično razdeliti med t bogate in siromake, Boga- . taš mora nositi glavni del, 1 siromak pa samo toliko, ko- - likor v_xesnici more. Upamo - da bode mirovna konferenca , tudi to vprašanje pVavičnoi rešila in da ne bo dopustila,' - da, bi s krivci trpeli tudi j - nedolžni, to je, da bi Jugoslo-| - vani trpeli z avstrijskimi i Nemci. Zelo delikatno bo po- > stalo ttudi vprašanje prev- - zetja vojnih dolgov. Slišati • je glasove, ki zahtevajo, da t se vojni dolgovi sploh uni-1 čijo, ne oziraje se na posle-t dice, ki bi iz tega nastale. - Zaupamo pa v modrost jugo-) slovanskih državnikov, ki ; bodo posvetili tudi temu - vprašanju ves razum ter ta-1 ko rešili položaj, da ne bo - rešitev za nas katastrofalna. > Prebivalstvo živi v največ- > jih skrbeh, ker se zaveda, • da ne bo sedanja krona ohra nila svoje vrednosti v času, ko bo Jugoslavija izdala svoj lastni denar. To je jasno vsakemu izmed nas in nikdo ne pričakuje, da bo 100 jugoslovanskih frankov veljalo toliko kot 100 avstrijskih kron. Nastane pa vprašanje, koliko -starih kron se bo dobilo za nove franke. Ako bi se na. primer za 100 kron dobilo 80 frankov, bi bila to zelo godna rešitev. Preneslo bi se tedaj, ako bi se dobilo za 100 kron 50 frankov. Stvar je zelo važna, in v me- I ni se je ledenila kri, ko sem . pri neki priliki slišal pred-[ log, ilaj bi se nova valuta u- - redila tako, da bi se za 100 > kron dobilo 16 novih fran-! kov. Ako bi dobil vsakdo, ki ima kaj premoženja za vsakih sto kron pd 16 frankov, • bi nastal zaraditega, zlasti po slovenskih krajih tak gospodarski preokret, da bi imel strašne posledice. Vsi denar- 1 ni zavodi bi bili vrženi v kri-1 zo, zlasti pa naše hranilnice. Izključeno bi bilo vsako gospodarsko podvzetje in dogodilo bi se nam nekaj takega, kakor se dogaja danes v Rusiji, kjer skuša Lenin z ognjem in mečem razširi-; ti svoj krvavi gospodarski socijalizem. Jugoslavija se, nahaja danes v položaju, v kakorSnem je bila Angleška leta 1698., ko je bilo opažati splošno nezaupanje napram krožečemU denarju, katerega ni hotel nihče sprejeti pri kupovanju ali plačevanju tako da se je moralo blago izmenjati za blago. Pretila je silna kriza in vsi so bili prepričani, da je treba kovati denar, toda prepirali so -se, kedo naj nosi razliko med novim kovanim denarjem in starim obrezanim. Prepir je bil strahovit, toda konečno ga je poravnal kan-cej*f Montague, ki je s svojim govorom pripravil parlament do tega, da naj nosi to razliko država. Vsakdo je predložil v določenem času svoj denar pristojni oblasti in prejel zanj novi kovani denar v polni vrednosti. Kaj takega se ne bo dogodilo v naši državi, ali želeti bi bilo da bi prevzela večji del razlike med staro in novo valuto država in položi tako trden temelj bodočemu 'blagostanju na našem jugu. To čutimo vsi, četudi nismo strokovnjaki, in zato čutimo, da bo prišel čas, da bodo naši denarni zavodi, ki imajo še sedaj svoj denar naložen v nemški Avstriji, prenesli še pravočasno na varno, da jih Jugoslavija ne prehiti v tem ker bo morala v gotovem ča- , su svoje meje zapreti, da ne bodo ^preko nah ^dohajale Na ta trenutek moramo mi- j čin! da "bi S?ovenija"sama°u-stanovila svojo banko, Hrvatska zopet svojo — tako da bi imeli v, Jugoslaviji — ker imajo Srbi že svojo državno banko in ako se ne varam tudi svojo zlato valuto j —tri posebne valute, kar bi 1 bilo' nesmiselno, nemogoče in j neumno. Ne preostaja nam toraj drugega, kakor da se obrnemo do Srbije in da z njeno pomočjo in njenim kreditom reguliramo valuto za celokupno državo. V tem oziru ni treba nikakih na-; daljnih dokazov, stvar govori sama zase, tako da lah-| ko zaključimo, da ni brez [Srbije za nas fizičnega ni gospodarskega življenja. Italijani v Trstu. — Trst, 14. decembra: C Skedenj je prišlo danes nekoliko mož v spremstvu karabinarjev, ki so prebarvali vse slovenske napise, češ, da se to godi na višji ukaz. Na kastelu imajo rcakili 200 bivših avstrijskih vojakov, Dalmatincev, interniranih. Tudi enega srbskega vojaka, ki ima kot legitimacijo, imajo zaprtega. Na namestništvu so zaprli vse osebe, kjer so še delali prejšni referenti in so jim izjavili, da jim ni treba priti več v urad. Isto.so rekli tudi v računskem oddelku, ki je pripravljal izkaze, zaN plače drž. uradnikov pri politični upravi, med temi tudi državne učitelje. Slov. r. učitelji do danes niso dobili plače in se bojijo, da je z ozirom na gorenjo odrebo sploh ne dobijo. Italijani razpustili pred-stojništvo delavske nezgodne zavarovalnice. — Trst, 14 decembra. — Italijanska gubernijska oblast, ki je pred kratkim imenovala vladne komisarje za kreditne zavode in celo za denarne zadruge, ki po naših zakonih niso niti podvrženi taki državni kontroli komisarjev, kakor na primer banke, je sedaj razpustila predstoj-ništvo "Delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst Primorje, Kranjsko jn Dalmacijo," dasiravno je bilo predstojništvo izvoljeno od delodajalcev in delavcev in deloma imenovano odprejš-ne vlade. Obenem je bil imenovan za zavod vladni komisar, ki naj opravlja funkcije predstojništva, toraj tudi glede neokupiranih delov Kranjske in Dalmacije, spa*-dajočih v okrožje imenovane zavarovalnice. To je očitno kršenje narodnih predpisov ne samo raditega, ker okupi-rajoča oblast nima pravice i odstavljati legalno.konšttu- S i rano predstojništvo zavoda, ki je sicer javen a ne državen, ampak tudi raditega, ker italijanska oblast sega s to naredbo v vladni delokrog teh pokrajin,1 ki niso okupirana. Italijanska oblast bi smela storiti ta korak kvečjemu soglasno z ljubljan sko in dalmatinsko narodno vlado. Posebno naznanilo. Jaz sem zdravnik že zadnjih 33 let in vam hočem pomagati v vaši bolezni. Jaz zdravim vse kronične bolezni, ki se dajo ozdraviti. Jaz sem Speci jal ist te vrste bolezni. Influenca je pustila svoje znamenje v tisočih ljudeh, ki so več ali manj trpeli od nje. Ali stfe vi eden izmed njih. Jaz ne računam ničesar za nasvet. Govorimo v vašem jeziku v našem uradu. Pridite med 9. uro zjutraj in 7. uro zve.čer, ob nedeljah in praznikih od 9. zjutraj do opoldne. Naš urad: 2209 Ontario St Cleveland, O. Dr. Cowdrick. Naprodaj je novo pohištvo /a 4 sobe. Proda se radi odhoda v staro domovino. Vrra^ana 1420 F S2n-1 I Ameriške ohlasti so odre-" dele preisakvo takozvanih dobrodelnih organizacij, kateri n je v Amenki na tisoče. Nabira se denar v različne svrhe, osobito se pa zbira za razne dobrodelne sklade, iz katerih naj bi se podpirali reveži v Evropi. Pri tem so se dogajale seveda, pogosto velikanskf sleparije in denar namenje pomoči potrebnim v raznih evropskih deželah, je šel v žepe posameznih o-sel> v Ameriki. Vsaka taka organizacija bi morala imeti državno dovoljenje za zbiranje denarja ter biti stalno pod državno kontrolp. Mnoge organizacije in posebni odbori se sedaj niso ravnali potem, ker so i-meli sebične namene, da se sami obogate, a ne oziraje se na potrebe njih rojakov v Evropi. V mnogih slučajih pa so se nabrani prispevki porabili tudi v druge namene, kakor so bili prvotno namenjeni, največkrat za politične. Tudi to ni dovoljeno, in splošna preiskava od strani ameriških oblasti bo, je deloma že to dokazala. Poroča se namreč, da je ameriška vlada odvzela več kot polovico takim organizacijam dovoljenje za nadaljno nabiranje v razne sklade, to je da jim ni dala za bodoče potrebnega čartarja. Na drugi strani pa moramo z veseljem zabUježiti, da je* dobil American Jugoslav Relief sedaj carter od ameriš ke vlade, s čimur je vlada potrdila potrebno podpiranje naših rojakov v domovini, kakor tudi priznala, da se more odboru, ki stoji na čelu te akcije, popolnoma zaupati. American- Jugoslav* Relief stoji pod nadzorstvom ameriških oblastij, med tem ko bo Ameriški Rdeči Križ sam deloval pri tej akciji ter skrbel, da bode došla od tras namenjena podpora tudi v resnici v roke najpotrebnejšim v starem kraju. , To^clejstvo naj bi nam slu žilo v podžig, da bi se tem požrtvovalnejše odzvali dolžnosti. Denar, katerega bodo prispevali ameriški Jugoslovani, se bo v celoti porabil samo za podporo revežev v Jugoslaviji, medtem ko bodo upravne agitacijske in prevozne stroške pokrili Ame-rikanci, ki so v tem odboru. Zdi se pa, da hočejo nekateri izrabiti tudi to plemenito akcijo v svoje namene, ali bolje, da nabirajo denar pod firmo , jugoslovanskega cfo-brodelnega sklada za politične namene. Poroča se iz Chi cage, da pripovedujejo tam nabiralci za miljondolarski fond SRZ, da nabirajo za C American Jugoslav Relief, i drugi zopet nabirajo pod fir-■ mo Zveza Jug. Žen in De-f klet. Opozarjamo rojake, naj nedajp nikomur nič, kdor se ne skaže s poverilnicami na katerih je označeno, za kateri namen se nabira, in na katerih so podpisane od-bornice Z.J Ž.I.D. Drugi zopet, zapeljani in nahujskani, najsirovejše in nesramno napadajo naše požrtvovalne nabiralke za ta plemeniti namen terfkažejo svojo "plemenitost" in "us-miljenost" z izbranimi izrazi. Takih robatih neusmil-jencev in sebičnežev se mora sramovati cel narod. V starem kraju bi se oni, ki so tekom vojne stali na strani Avstrije in rovarili lastnemu narodu ali si polnili že-- pe z oderuštvom, sedaj radi odkupili z veliki svotami, ali * narod jim tega ne dovoli, temveč bo na drugi način obračunali znjimi. Kako bo šele sodil napram onim, ki niso doprinesli niti tekom voj ne nikake žrtve, i ki niti sedaj nečejo ničesar storiti da olajšajo bedo trpečim in gla-dnim v domovini, si lahko mislimo. Mnogi, premnogi, pa se . izgovarjajo le preradi, da ni-j so dobili dosedaj še nikake ' direktive, oziroma "dovolje- .SRZ, da smejo prispevati v < 1 Jugoslovanski dobrodelni 1 sklad. Radbdarnost, požrtvovalnost in izvrševanje dol- ! žnosti napram svojemu na- i rodu ni odvisna od mnenja i ali dovoljenja drugih, tem- i več mora vsakdo poslušati le i svoje srce in svoj razum, ki i mu pravi, da je treba pomoči i nujno. i Rojaki, ako vam je za to, i da vas bo narod v stari do- ' movini blagoslavljal ter vam i j ohranil trajno hvaležnost, ; mesto, da se vas bo sramoval i i prenese vašo sramoto tudi < na vaše potomce, tedaj pris- i pevajte za American-Jugoslav Relief, ki je namenjen , izključno v materijelno po- i moč našim bednim v Jugoslaviji. -.....-o-- Ustava Lige narodov Predsednik Wilson je pretečem teden prečital pred mirovno konferenco ustavo nameravane Lige narodov, ter je bilo iz nje popolno besedilo tudi objavljeno in iz-ročen9 presoji civiliziranih narodov. Tak načrt bi bil še pred par leti zasmehovan in obsojen kot fantazija nepraktičnih sanjačev. Danes pa je to najvažnejši in naj-resnejši politični dokument, ki označuje novo stopnjo v političnem in socijalnem napredku človeštva. Ustava Lige narodov pred stavlja v celoti prvi praktični poskus, ki se je še kdaj napravil, napraviti iz vsakovrstnih mednarodnih skušenj pisano, postavo da se prepreči vojna, v kolikor se da sploh preprečiti in omejiti; in omejiti sovražnost, ako bi se izkazala vsa prizadevanja ohraniti mir, ničevim. Mirovna konferenca je i-mela pri sestavljanju posameznih točk ustave premagati razne teškoče, ki bi bile v prejšnih letih nepremagljive. Ali narodi danes po 51 mesečnem trpljenju tekom svetov ne vojne niso več tako ljubosumni na svoje resnične in prisvojene pravice, kakor so bili nekdaj.Zaradi tega pa je bilo tudi mogoče premagati vse ovire, ki so se stavile na pot ter priti potom razpravljanja do sporazuma. Države in narodi, ki bodo stopili v Ligo narodov, 1-majo sicer proste roke, napovedati vojno, ako bi razmere tako zahtevale, vendar pa morajo prej predložiti; svoj spor mednarodnemu raz sodišču. V slučaju, da se ne bi pokorili odločitvi, bi se smatrali kot krivci, proti katerim bi nastopila Liga narodov z raznimi represa-lijami kakor s prckinjenjem j diplomatičnih razmer, z e-konomsko blokado, itd. Proti državi pa, ki bi samolast-no kalila mir, bi nastopile vse ostale države ž oboroženo silo. • Gotovo je, da bo ustava Lige narodov podvržena ostri kritiki, in to od onih, ki so nasprotni vsaki zvezi narodov. Zadovoljni pa ne bodejo znjo niti oni, ki se vl-dij6 morda prikrajšane v svojih sebičnih namenih in koristih. Ena najvažnejših določb v tej ustavi, poleg točk za ohr&nitev miru in preprečitev bodočih vojn, je gotovo ona, ki pravi, da so vsi odgovorni in pogodbe neveljavne ako jih ne odobri Liga narodov.. Ovrženi morajo biti vsi dogovori, ki nasprotujejo Ligi, medtem ko se novi ne smejo sklepati. Jamstvo za trajnost in stabilnost Lige leži v značaju eksekutivnega sveta, ki naj bi bil upravno telo. Ta svet bo sestal iz zastopnikov Zj$-dinjenih držav, Anglije, Italije, Francije in Japonske ter iz zastopnikov štirih dr- s žav, katere bodejo določene izmed članov Lige narodov. To pomeni, da hočejo velike silen#ki so izvojevale zmago, osnovati Ligo in jo ohraniti delavno, in te države pred- | t • • _. v, rodne postave. Kolikor je dosedaj znano se večina državnikov in me-rodajnih krogov popolnoma strinja z osnovanjem Lige narodov. Pretežna večina ameriških Časopisov navdušeno pozdravlja ustavo Lige l ter vidi v nji jamstvo trajnega miru ali vsaj uspešno , sredstvo proti novi svetovni vojni. Uresničenje tega na-i črta pa pomeni največjo , zmago idej predsednika Wil-i sona, ki jezačetnik in zago-. vornik osnove Lige narodov. Naj bodo teškoče, ki so se sestavile in ki sebodo sestavile po temu ogromemu pod-" jetju, še tako velike, vendar pa so primeroma majhne v primeri s koristmi, ki bodo nastale za celo človeštvo, ko bo začel delovati ta velikanski ustroj. To je velikanski i .............n«" ..................................... svobodnih vlad in z vsemi tradicijami Človeške svobo- p, de. p, -i--o--(8J RESJE IN BILJE. j J i Nekdaj so napravili polži v< dirko okrog Krjavljove baj-1 tc te, in sicer je bila pot dolga j "l če se vzame« premo črtov vi brez ovinkov kakih 100 jar- vi dov. Stavo je dobil polž, ki je imel najbolj "fletne" ro-žičke, in sicer je "pretekel" ^ to pot*v enem letu, 9 mesecih j€ in 17 dnevih. — Ali ni neko _ SRZ podobno tej dirki? p ♦ * • v: V Mixup, Nev. je bilo ro- n jeno dete pred nedolgo ča- n som, ki je imelo 10 palcev si dolg jezik. Seveda je bilo de- la te, kakor* si lahko mislite si ženskega spola. Bog ve, če p bi hotel priti dotični zdrav- p ni k, ki je odrezal temu dete- v tu jezik, priti malo v Cleve- si land, ter prinesti seboj naj- k Na Siamskem nikoli ne pomerijo čevljev k nogi, ampak noge k čevlju. Imajo samo tri*vrste čevljev: velike, srednje in male mere. Ako noga ne "paše" v čevelj, jo puste zmrziti in potem jo toliko Časa pilijo, da "paše", v čevelj.. — Kdor ne vrjame — saj ve kje se pravi na Siamskem. * * * Dobro sredstvo, da se pridrži "možička" zvečer doma je sledeče: Neka dama iz — well, naj bo od kjer hoče-piše: Vsak večer mu napravi kaj novega, kar ga bo zanimalo, da bo pozabil iti ven naj bo to že kar hoče. Včas-sih sem jaz svojemu napravila tako, da sem obrnila vse slike v sobi narobe, včasih pa prišla k večerji v moški o-pravi in včasih je pri mizi večerjala kuharica, jaz pa sem nosila na mizo. Enkrat, ko smo imeli pa eno prav pri- ne mu osnažila nohte — takrat im- j® ostfll kar dva tedna na ve-ajo čer doma. — Pojdi in tudi eli_ ti tako stori — m 000 če- 0_ Naprodaj je precej obrab- Ijen, nekoliko zarjavel in na ne "novo preštrihan" — značaj lfa. jako pripraven za kakega pisatelja ali urednika, ki mu ni veliko ležeče na kakovosti . ampak le na "groših." Proda 3n* se prav poceni in iz proste roke. — Eventuelne ponud- 12 be pošljite na: Zvonko An- tonov, lastnik in prodajalec ,ra~ značajev,-— glavna zaloga v za" Clevelandu, dokler se ne raz 'en proda. Sas- y * * * |yj. . vse V vinu je resnica, pravi-pa jo! — Ali: vind je v sodu, o- sod je v kleti, klet je v temi lizi —-toraj pride resnica iz te-pa me? rat, * * * pri- Dati je bolje kot vzeti je MirkotJOslovima? VZ*fWB All right, ako on nima niči > proti temu — meni je tu« ;a Razmišljenost. u Profesor 21ajfar je na svo-ti jem ženitovanjskem pot<*i| la vanju izgubil v gnječi na n«9 te kem kolodvoru svojo žen&fl d- Naenkrat hiti k neki dairisfl ti- kije bila njegovi ženi slučaj^ 3C no precej podobna in jo vpr« v ša: "Ah, oprostite — ali 9te j iz mogoče vi moja žena?" Iz dežja pod kap. Upnik: "Vaš sluga me je j i- pustil celo uro čakati predi u, vrati — jaz tega nisem va- ™ ni jen!" e- Dolžnik hlapcu: "Kaj pa misliš, Janez? Ali ti nisem ukazal, da gospoda takoj vr-1 je žeš ven?" ALI JIH BODETE VI POZABILI?! Vse kar ste naredili in vse kar bodete naredili, vse to je komaj majhen začetek, da se oprostite svoje dolžnosti napram fan-torn, ki so šli v vojno. Slepi, pohabljeni in bolni, prihaja tisoče naših fantov vojakov nazaj iz vojne fronte. Drugi tisoči zopet trpijo pomanjkanje,težave in nevarnosti v zmrznjeni Sibiriji. — Vi ste kupili vojno hranilne znamke in druge vladne sekuri-tete, in medtem ste ostali doma na udobnem prostoru. S tem, da ste kupili vojno-hranilne znamke si niste nakopali nobene težave, ampak prihranili ste si denar za poznejša leta. — Naši fantje se nikdar niso obotavljali narediti vse, kar se je zahtevalo, in tudi sedaj se ne obotavljajo. — Zakaj bi se vi torej ustavljali napram njim, ko imate gotove dolžnosti katere morate spolnitif Vojno hranilne znamke pomagajo vladi dobiti denar, da se ti naši fantje varno pripeljejo domov. Možje Cuyahoga caunty bodejo storili le majhen del svpje dolžnosti, če kupijo kar največ mogoče vojno hranilne znamke* da pokažejo vsaj na ta način, kako znajo odobravati in ceniti, kar so fantje za njih naredili na bojišču. — Pokažimo jim torej vso čast, ki je v naši moči. Naredimo vse po svojih najboljših močeh, da jih pripeljemo nazaj v udobnosti in vesele. » _ ko vsak, ki obljubi, da bo celo ^ BldgAivši delavci vojno- i' lEW^^i J kupoval vojno hranilne znamke hranilnih znamk postanejo spon /t ww&ffi. ^fj^M^ Vsak klub ima enega ali več sorji in njih pomočniki jim po- (frffijpFfe^^^ ' ' članov, ki^so obljubili, da bodejo magajo^ pn ^stanovj^ Wu^a 1 Vsak klub reprezentira naj- klub spopolnen, tedaj dobi čar- LSflK^ I^SEt J manj $500 v vojno hranilnih ter, ki je podpisan od guverner- jMrM-K/jŠr. J/jKjJS znamkah (polna vrednost,) No- . ja države Ohio in drsnega ^ ^ ^^^^^^ ^ SPONSORJI. lje onim, ki so ustanovili klube vSftŽjI Vsak klub dobi svoje ime po imena sponsorjev, ki sb na raz- (& niški strežnici, ki se nahajal ali J^f'["LlTb^en^n,' bo do- \SL V nahajala v vojni službi na fron- bil uradno naznanilo, in prosilo VSE En sponsor, ki je obljubil ku- vestila in pove eno ali dvoje do- , piti za $500 vojno hranilnih godbic iz vvojnih časov. Odgo- JgtfS IlH/j V USIt znamk lahko spopolne klub, ali vori, katere dobi W. S. S. odbor ; sorjev, pod pogojem, da vse publk Square se postavi VBTOl HSk njih obljube za nakup vojno ogromna tabla za buletine, na II WfeJ® I hranilnih znamk znašajo naj- kateri tabli se bodejo poročala ll manj $500. Seveda, znamke se imena onih, katerim so klubi na tt MfiSJ /V'^aH^V^ffiE lahko kupujejo tdensko ali me- menjerii, in po katerih so bili 1\ sečno, toda originalno se mora imenovani. 91 v ■ obljubiti, ■ da se bodejo vojno Rekordi ali zapisniki v glav- H WjsSjt V ^^illfcsdH hranflne znamke kupovale c$lo nem stanu W. S. S. bodejo ka- ml \ Vsak sponsor bo dobil "Bring vse druge klube v prostovoljni them Back" člansko karto, ki službi. Prosi se, da se vsi klubi \ %8[\ se lahko pokaže bodočim W. S. čimprej organizirajo in spopol- la^SaVtff S. solicitorjem. Članske karte nijo svojo organizacijo. VI ifjl . ^ ^^ffljfjfe naj imajo lastniki v spoštovanju Oglasite se prostovoljno po W I V da se skaže jo, da so posodili via pošti, in imenujte koga vojaka Q V ' JBlflk || di denar, in da niso zapustili na- v vojni službi, katerega hočete X 'ZSSSkI* * ših fantov "tam preko morja", počastiti z ustanovitvijo kluba. fk IHI J&SKmjjŽj^ in so začeli na cesti prosperite- Vsakdo kdor se zanima dobi na- V«! 1 ^jBBHB^Mu te s tem, da hranijo v vojno hra- daljna pojasnila v glavnem 6ta- V« |H HL nilnih znamkah, ki so najboljši nu W. S. S. kjer ste vselej dobr (uyaKo^^ (ounfy ^ar fjmtys (ommittee PROSPECT 3592 1307 SWETLAND BLDG. CENTRAL 5516 I ■>#* -M JI D,,., __ _ _ _ _ iS ^ [%/fi M I 14 A I 1| I i^yl i I l/ i j^J JjB xA zaupnost tjo prejkone sad nekdanjega avstrijskega sls- s * tema, ki je gledal za to, da so se krvni bratje bili vedno v 1 »v laseh. Avstrijska vlada je dosegla s tem, da je pitala slo- i - vanske narode z zvijačo, lažjo in prevaro, z namenom, seveda, da jim onemogoči ujedinjenje — lcar bi bilo že i - davno pomenilo smrt Avstriji. 19 Druga velika čednost, ki je sad ameriških demokra- ! - tičnih načel, je neomahljivost, vstrajnost. Ko Amerika- 1 ® nec napravi načrt za kako delo, ne bo izlepa popustil Amerikanec ne pozna: "ne morem," on odločno pravi: moram", in z jekleno voljo premika gore težav in ovir. "1 a neomahljivost je dala ne samo Ameriki ampak vsemu " svetu iznajditelje, ki so s svojimi iznajdbami neizmerno koristili človeštvu: Edison (električne in druge naprave), Bell (telefon), Fulton (parnik), Morse (brzojav), c McCormack (poljedelski stroji) in mnogo drugih. s O ameriški podjetnosti ni treba mnogo v govoriti, h >e bkoro ne more človek na ameriških tleh storiti koraka, š ne da bi ga kaka stavba ali naprava opozorila na velikost r o- ameriške podjetnosti. S zadovoljstvom se more konšta- c la rati, da so se v tem oziru naši Slovenci Sirom Amerike P mnogo naučili. To nam pričajo številne lepe, moderno z urejene slovenske trgovine. n 'e Posebno mnogo pa se mi Slovenci lahko naučimo od 2- ^menkancev glede olike in plemenitosti. Žal, da smo mi _ ► tako navajeni na kletvino, na surove in žaljive besede. p Strašno napako napravimo vselej, kadar zakolnemo nad 4 »- otrokom ali nad žensko. Na ta način jim ubijamo dušo. In ti »- ravno glede ravnanja s ženskami je med nami kaj ža- d it iostno. I u je treba mnogo več plemenitosti, mnogo več si popustljivosti, mnogo več zatajevanja. To naše ženske si iudi zaslužijo. Saj je med nami vendar toliko dobrih F >- marljivih in skrbnih žensk. ' n Te ameriške čednosti in vrline se v današnjih dneh ~ Ii kaj lepo zrcalijo v osebi predsednika Wilsona. On je te- - kom Svetovne vojne izrekel toliko zdravih, vzvišenih ter K o Človekoljubnih načel in nazorov, da bo minilo še dokaj u -asa> predno bo svet dodobra pojmil velikost moža, ki ga a 0 je ameriška demokracija v najbolj kritičnih časih' posta- * vila na najvišjo stopinjo časti in odgovornosti. Zgodovi- t' z na ga bo prištevala med največje može. Posebno pa bo - predsednik Wilson ostal v hvaležnem spominu pri •malih ' - narodih; ti ga bodo vedno smatrali za svojega največje- - ga zagovornika. 01 1 Še nekaj je treba naglašati, namreč, da mora biti ena ?! ) naših glavnih nalog, naučiti se angleščine. Angleščina je 11 i tisto sredstvo, katero nam omogoči, da dobimo vstop v i veliki ameriški narod. Angleščina je tisti jezik, ki nam i odpre dragocene' knjige in časopisja. Angleščina je prva i ki nam pripomore do lažjega kruha in je glavni faktor - ki nam da priliko, da se med Amerikanci udomačimo! , . i Brez znanja angleščine je človek tu kakor samoten člo- • vek v puščavi. mm. ^ i S tem pa ni rečeno, da moramo zavreči svojo rodno ; govorico. Slovenščina ima v svoji literaturi in sploh v ► svoji kulturi toliko biserov, ki bi delali čast največjim na- nc ► rodom, da bi bilo skrajno krivično podcenjevati ta bla- R< ^oglasen jezik. A potrebno je, da to, kar smo se dobrega St ■ in koristnega naučili v materinščini, priklopimo k angle- ~ i >čim, k ameriškim razmeram, da se tako zamoremo tem bolj okoristiti s tem, kar najdemo dobrega in koristnega v „ angleški govorici m v angleški knjigi, če to storimo, si i bomo prisvojili dvojno bogastvo in fond vsled tega bolj ™ i vzprejemljivi za voličasrna načela ameriške demokracije ni, • Ce bi pristnega Amerikanca vprašali, kako nam je do ™ seči pravo spoznanje velikosti ameriškega duha, bi nam la nasvetoval nekako tako-le: Uči se ameriške zgodovi- P ne, seznani se z najvažnejšimi dokumenti naših držav utaj životopise zaslužnih ameriških mož. Ljubi pravičnost, hrepeni po resnici: Pomagaj slabim, lažj* pozabi ne- -prijetnosti tem bolj se spominjaj dobrot. Ljubi resnico, na bodi odkritosrčen, ljubi poštene besede, ljubi svobodo rel bojuj se proti krivici. Ljubi vse, kar je lepega v umetnos- ho ti in v naravi, seznani se z velikimi mislimi slavnih mož. zal Hodi pripravljen zavreči zastarele nazore, sprejmi nove H< lesnice z veseljem. Napolni svoje življenje s plemeniti- ie mi dejanji, skušaj osrečiti druge. Živi in delaj tako, da ob bo, vreden član ameriškega državljanstva in ameriške de emokracije; skušaj biti vreden potomec Washingtona na Jcrfersona, Claya, Hamiltona in Lincolna* Da Naznanilo cenj. občinstvu. Kakor je mnogovrstne zabave i veselic, tako si je tudi dr. Primož Trubar, št. 126 SNPJ. izmislilo prirediti eno lepo in veselo predpust-no veselico. Veselica se vrši v prostorih S. N. Doma v soboto, 1. marca, in to je zadnja pred-pustna sobota, ko je zadnji1 čas tega kratkočasnega pred pusta, in objednem tudi zadnjič, ko imamo na razpola-' go priljubljeno nam rujno kapljico ohioskega. V bodoče ne vemo, kako bo. Zatoraj vsi v soboto v S. N. Dom, ker tam nam ne bo manjkalo za-i bave in razvedrila, ker za vse bo dobro preskrbljeno. Vse se mora veselit, staro in mlado. Mogoče je tudi, da nas poseti kakšna v pepel-ničnih oblačilih. Za krulefe želodce bodo pa skrbele naše izvrstne kuharice, za suha grla pa naši pridni natakarji, kar bo res veselje. Pa tudi za najbolj vesele par? ne bo manjkal ^?have. Pa tudi licitacije ™ pozabiti, to bo n°k f krasnega. Ura iz sam^^ V m f? mor'a, t* ^ * da bo veseHe T s« b~ pa tudi za k^ t Naznanilo in zahvala. Na tem. mestu se zahvaljujem vsem prijateljem in znanpem, ki so obiskali našo hišo v tem žalostnem času, ko smo najbolj tolažbe potrebovali, ko smo izgubili ljubega soproga in očeta, ANTON SAMSA Štejem si v dolžnost zahvaliti se Mr. Anton Crdina za njegov trud pri pogrebu ranjkega, srčna hvala Rev. Domladovacu, ker je spremil ranjke-ea k zadnjemu počitku, lepa hvala društvom sv.' frfefa in France Prešeren za ginljiv prizor na pokopališču. Lepa hvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev, s katerimi so okinčali krsto ranjkega. ! hvala George Samsa za njegov trud, ki mi je av eniobil, potem Jakobu Kučič in Rosie cVč i*kr< ni hvala, ker so bili navzoči v zadnjih *«"ft«fcih, sr{na hvala John Centa, predsedniku " r«nce Prešeren za ginljiv prizor na pokopališ- p an i ki je bil drma iz Gorij pri Sodražici in je r e4aro?ti 53 let. ";Ti sv°ti vpfna luč, dragi ranjki mož, in bo-'"■> "^{»-'"V" ^»ml ica! < mfc Samsa in otroci. 1 f. e^ruarja 1919. -- bok ni£ Sire to&SrS I ras- sebno ta čas ne, ko se dosti id." mladih dobi. Mogoče je tudi, :iru da nam bo kak ki-ki-ri-ki vo-mu ščil za polnoč že dobro jutro, i ne- Toraj vabljeni so vsi Jugo j Bis- slovani in Jugoslovanke, vsi I d v v soboto v S. N. Dom, da ga [ slo- bomo razširili in vzdignili. | >m, Z bratskim pozdravom in I že na svidenje, vabi s J Dr. Primož Trubar st 126 ' ra- SNPJ. — . John Gabrenja, ka- tajnik. (25) stil ■ vi. Naprodaj je dober konj. r ,ir Vprašajte na 927 E. 67th St. f "nu (26) I ■no NAZNANILO.- l ra. Vsem članom in članicam v)> dr. Vitezi Svobode, K. of L. S se uljudno naznanja, da se iti. gotovo udeleže seje, ki se vr-ši v sredo, 26. febr. 1919 toč- £ no °b 7. zvečer v Grdinovi ta- dvorani. Tudr vsi na novo ke pristopli člani naj bodo nav-no zoči, ker je več važih stvari na dnevnem redu. ® od Z bratskim pozdravom mi Frank Kosten, poveljnik, vi ie. Naprodaj je velik jotjl ad 45x188, na Bliss Rd. v Not- | In tinghamu, cena $700 takoj, M :a- drugo na mesec. Tlakana ce- f eč sta, voda, elektrika. Pozve | ke se pri lastniku na 16021 | h, Holmes ave. ker lastnik gre | na farme. (25) | -h ali čakate? i e" Čakal bom, dokler me ne | er bo bolelo,, ta izraz se dosti- I aJ krat rabi, kar se tiče zob. nl Ali vi čakate, dokler pogori I a~ vaša hiša, predno jo pusti- | te zavarovati? Kadar zboli 1 vaš otrok, ali čakate, da u- 1 mrje, predno pokličete zdrav § er nika? Afi Čakate januarsko ? mrzlo vreme, predno kupite !a zimsko suknjo? Ne čakajte |e tolio časa, doler vask boli. k v Dr. F. L. Kennedy, zobo-11 zdravnik, 5402 Superior ave a' vogal 55. ceste. r> Uradne ure od 9-12, in od gj 1-5. Govorimo Slovensko. (X-1-24) o Naprodaj je hiša za 3 dru- 12 v žine, kopališče in vse udob- H i- nosti. Hiša je na Norwood ta t- Rd. Poizve se na 1140 E. 67 na a SiL_(Wed 37.)|tjč " naznanilo lrl n Društvo "Mir" št. 10 SDZ JJJ v Newburgu je na svoji red-ni mesečni seji sklenilo, da se) J vsi novi člani-ice, ki pristo-pijo v društvo tekom mese-l 0 ca marca, t.l. so društvene p n pristopnine prosti. Peter Simčič, tajnik (Wed. 30)1 i- — Dva roparje, preobleče-11 na kot vojaka sta prišla v to- I >, rek zveečr v Pennsylvania | ;- hotel na 5323 puclid ave. in I 1 zahtevala prenočišča. J os. I e Henderson, nočni čuvaj, ju I - je peljal v niih sobo, kjer sta I a oba "Vbjaka' napadla Hen- I e dersona, da se je onesvestil, I a nakar sta mu vzela iz že- I pa $55. I" j ZOBOZDRAVNIK. S J 0 l 6127 St diir Aw. I j ^ H INad Griin^vo trgovino. n 1 ®:30 z>utraj do 8. zrečir S it Pozor, fantje in dekleta! 1 Spodaj podpisani nazna- I njam, da sem pričel poučeva- J / ti najnovejše plese. Pouk se r ) vrši vsak torek in petek od § - 8. ure do 10:30 zvečer vBir-1 kovi dvorani. Poučuje se vse - moderne angleške plese. ; Toraj kogar veseli ples in bi J " se rad navadil, ima sedaj pri- : " liko. 12 učnih vgčerov za $5. i j Gospodične so proste, j Za obilen obisk se pripo- • roča dobro znani rojak John škufca, učitelj pie- : sa, _ (20) ; Podpirajte slovensko trgo ; vino in slovenska podjetja. I ^^ i(i S dobite najboljši »lado- ® ! ® m mebke pijače? Jgj ; ® V lekarni ® ^ I F. BRAUNUCH, f l ® 1353 E. 5Sth STREET ® J @ vof»l St. Clair Av«. ® W Točna postrežba« - ' Slov. Kat pevsko društvo ni URA" v Predsednik John Zulič, 111 1261 Narwood R. podp. M. Holmar, 1109 Norwood Rd. p tajnik John Sterle, 6711 Ed- * na ave. blagajnik Frank Ma- la tjažič, 6515 Edna ave. Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto zvečer ob pol 8ih v stari Šoli sv. Vida. ( Seje vsaki prvi četrtek v me-secu. ~ (Wed.) Z i ' Clair ^ slovenska grocerija # (24) Sprejme se pet fantov na hrano in stanovanje. Kopalna soba na razpolago. Vprašajte na 1084 E. 64th St. ___(24) Pokažite svojemu bolnemu prijatelju oglas dr. Cow-dricka. , f lfc S. Hollander, ! zobozdravnik • • jij 135SLS5thSt.yig.St.Oair i j :: V$topna55.ctstiaad lekarno i: ■ ' , ► Ure od 9. zjutraj . do 6. zvečer. —mmmmmmm—mmmmmm i , , , :: Zaprto ob sredah pop. ; | ! tudi v nedeljo zjutraj. ; Sprejemamo Liberty bond* in I ' W. S. S. m plačilo. ' ■♦♦<■♦<■»»» 11111111.| i ii 11 n! I )@®®®®®@®®®®®(g Bankrotna * Razprodaja. SILNO ZNIŽANE CENE. $8000 zaloga mešanega blaga, moške in ženske o-prave se proda po znižanih cenah. Ne zamudite te prilike. Prihranite si 50c. na dolarju. 58J6 St. Clair Ave. Vaši vložki v Clevelandu PA21TE ' ■ za breznačajne prodajalce ali zločinske kupce vaših sekuritet. Predno kupujete delnice ali bonde, posvetujte se z NAMI. Mi bodemo gledali, da bodete pošteno postrežene in vam prihranimo denar. Vi lahko ku-R pujete dobre sekuriteje od Otis & Co. kjer dobite H dobre obresti in ste zadovoljni, da vaš denar ni zgu- I bi jen. Pridite in vprašajte nas. Mihočemo vaše zaupanje in ugled. * OTIS & co. 4 (Ustanovljeno 1893.) Cuyahoga Bldg. Cleveland, O. Ijo^L.M^lich | slovenski odvetnik g sedaj v armadi Združenih držav. I Urad se pa ie nadalje vodi po , ! HARRY L. EASTMAN NA 5514 ST. CLAIR AVE. Pondeljek, torek, četrtek, petek zvečer I od 6 do 8. Central 5821 W SloTenaki tolmač --------------^ -------- K Na sliki vidite odtis čeka Kjki je bil poslan v New York ilz Clevelanda od Zveze Ju-I^oslovanskih Žen in Deklet;} vsvoti $5000.00 za hrano in Mvež našim umirajočim bra-, mm in sestram v stari do-j Kvini. Slovensko, ljudstvo Iv Clevelandu se je krasno m Uradno se naznanja iz vr-Ihovnega rada Slovenske Na-Brodne Zveze: 'Z ozirom na I&ažnost položaja, v katerem ■fee nahaja jugoslovansko »vprašanje in potrebo, da pod-Ivojimo svoje sile, da pripo-Rmoremo srečnemu izidu naše Mborbe .za osvobojen je z o-■žirom nadalje na to, da gre ■£lan Jugoslovanskega Narod-I nega Sveta, dr. Drago Maru-mm v Pariz, na brzojavni po-Hziv slovenskega delegata pri ■mirovni konferenci, smatral I je izvrševalni odbor potreb-Inim, da brzojavno skliče iz-I van redno konvencijo Slo-Ivenske Narodne Zveze, na ■ kateri se bodo obravnavala ■vsa/za Slevence in Jugoslova-■■vaJne sploh, važna vprašanja. I/Konvencija se otvoriv sre-Lgo, 26. febr. ob 10. uri zjutraj fifciausovi dvorani, nakar se Konstituira delegacija in od-mor. Vse delovanje se bo po-■čalo v javnosti, da bodejo m$je natančno informirani. ■^Uredništvo ob tej priliki Klkreno pozdravlja delegate. [Kot čujemo pride major Rev. ■Francis Jager in njegov brat Stotnik John Jager na kon-Ivecijo ter mnogo drugih up-Iffivnih Slovencev. V trenutku E&o se odločuje italijansko-ju-Kjoslovasko vprašanje, v tre; Inutku ko odhaja iz Ameriške Slovenec ija mirovno kon-Ifefrenco, je največje važnosti Ida konvencija stori važne u-Ikrepe v korist naroda. Mi is-■kreno pozdravljamo delegate liny želimo značajnega vspeha ■ njih delu; O podrobosti poro-■ftno v prihodnji številki. Hgestna zbornica je bila ILmdeljkovi večerni seji Hečenf; ko je dobila od Ka Davjsa predlog, da Kia zbornica glasuje o | če se da ljudstvu na gla Banje, da se kupi cestna ■eznica v Clevelandu, in K bo v bodoče cestna želez-ijca mestna lastnina. Župan we izjavil, da bi mesto do-K na posodd dovolj denarja I kupi cestno železnico, in K bi bili ljudje bolje postre-Eeni, Če bi mesto Imelo cest-Kno železnico v upravi. Mest-Ina zbornica je sprejela župa-{■•nov1 predlog z odobravanjem ■ In pri prihodnji soji mestne I zbornice se bo glasovalo kdaj j|®e da ljudstvu na glasovanje lia dotični predlog. Splošno flinnenje v Clevelandu je bilo Wže od nekdaj, da cestna že- ■ leznica v teh okoliščinah ne ■[more več postreči ljudem kot glzahtevajo današnje promet ■ ne razmere. Edina rešitev 3 zavOzl>avosti položaj*, je me-ftstna lastnina. Kakor hitro ■ prevzame mesto cestno želez-Inico v svojo upravo, je pri- jlibkovati, da se stroški zni-fcajo,, in da bo voznina ce-Inejša kot je sedaj. ff- V nedeljo 2. marca t.j. ■prihodnjo nedeljo je pred-^■na nedelja. To nedeljo u-[porabilo naši korajžni fantki društva Z. M. B. da pri-mmo za vse Slovence in Slo odzvalo našemu pozivu. Slo- i venske žene in dekleta, ki 1 so pobirale darove, so bile s i povsod sprejete z najboljšo \ voljo in darovi. To je šele 1 I prvi ček, ki je šel za podpo- i | ro našim ljudem. Drugi sle- i dijo. Mi vodimo odkrite in s javne račune o darovih na-J i jih imeli do sedaj. Toraj Jj fantje Z. M. B. društva va- t bijo vse dekliče in fantiče, c /se može in žene na obilno u- J del^ibo. Veselica se vrši v r Knausovi dvorani, ob 7. uri j zvečer, in fantje so naredili t program za veselico, pa kak- r šnega, le čujte: i Fantje in dekliči vi, i bas že hudo renči! r Hoj, hej, hoj, hej, \ kri se razgrej! 2 Ljubica vdari v roko, i skočiva hitro v kolo, • [ roka naj se roke trdno drži lice pa naj veselja žari! č .Pa brez šale! Ker*je dr. Z. s M. B. več let že poznano, da > vedno dosti zabave priredi, 1 tako bo tudi sedaj. Pričakuje i jo se splošno vsi fantje in de- r kleta iz Clevelanda. Zabave 1 bo več kot en koš poln, in v pridite gotovo, da se pozneje r ne bodete kesali. Znano je \ članom vseh slovenskih dru- j štev, da so fantje Z. M. B. dr. 1 vselej pri rokah, kadar je i treba pomagati, brez razlike l vsakomur, zato je pa vaša dolžnost, Slovenci in Sloven- 1 ke, da pridete na zabavo tega a društva, da si pred pustom [ pošteno napolnite srce in du- j šo z dobro šalo, zabavo in ( plesom, koliko posebnih do- \ brot vas pa Čaka še na vese- c lici to bodete dognali ko pri- i dete tja. Toraj, veselo zaba- ] vo! \ — V torek zjutraj je umrl c Frank Dular, stanujoč na r 1019 E. 66 Pl. star 45 let Do- s ma je od sv. Križa pri Kosta- i njevici. V Ameriki je bival t 19 let. V domovini zapušča 1 štiri sestre, tukaj enega bra- c ta, soprogo in 10 otrok, šti- i ri sine in 6 hčerk. Pokojni je č bolehal za sušico skoro 3 le- 1 ta. Bil je Član dr. sv. Pavla NH. Zajednice. Pogreb se vr [ ši v petek. Naj počiva v miru s — Dvanajst dolarjev je pre- l več, če jih dobi en človek pri t "kenig rufen," na en večer. ? To resnico je zvedel An- \ tonGregor, 15805 Waterloo j Rd>; v torek, ko je ležal z c obvezano glavo v bolnišnici r in s krogljo v svoji nogi. V \ pondeljek zvečer so se zbrali * igralci na Gregorjevem 'do- r mu, in Gregor je dobil $12. r In nevošljivi tovariši so pla- r nili po koncu, prijeti za ste- c klenice piva in ga razrezall j po glavi, konečno pa zagnali r iz hiše, kjer ga je našla poli- c cija krvavečega na cesti. Po- ^ licija išče sedaj druge igral- 1 ce. t — Svota $16.48 je bila iz- 1 gubljena od E. 61. ceste in r St. Clair ave. in po Glfcss a. r do restavranta "Beligrad" j 6120 Glass ave. Pošten naj- t ditelj naj prinese svoto rav- r notam ali pa v naše uredništ t vo proti primerni nagradi. ; — Odkar se je nehala voj- j: na, so začeli nekateri ljudje zopet v večji meri ponare- t fevati denar, je izjavila a < meriška vlada. \ — Z današnjim dnem je v s veljavi nov davek na opoj- < ne pijače. $6.40 bo treba pla 1 j ...................................■■■■ ■ roda. Dočim SRZ^trdi, da ni treba dajati ničesar ljudem v stari domovini, se mi trudimo da jih rešimo hude lakote Rojaki, pomagajte, da priobčimo še več takih dokazov vaše ljubezni do naroda, prispevajte za lačne in umirajoče v domovini. $6 od soda pive in 16 centov od galone vina, toraj davek na sod vina $800. Seveda se bodejo temu primerno cene podražile vsej pijači. Srečen je oni, ki potrebuje pijačo na zmeren način in si je preskrbel kar potrebuje. Pravijo, da bo zdaj -navadno žganje naj manj 15c. kozarček, malo boljše pa 25c. ali pa celo 30c. Glede pive še ni določeno al,i bo 10 ali še vedno po pet centov kozarec. —- Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi, pr?vi star slovenski pregovor. Vremenski prerok v Clevelandu, ki dobiva od vlade $5000 na leto, "da vreme rihta", in da poroča Cleve-landčanom pravo in nepravo vreme, pravi sedaj, da dobimo zimo. Tako se bo zopet potrdil znani slovenski pregovor, kajti 24. februar je bil sv. Matija in ledu bomo imeli precej, pravi vremenski prerok. t — Pozor, slovenski vojaki! Predsednik Wilson je na svojem povratku v Ameriko podpisal postavo, da vsak vojak, ki je bil častno odpuščen (honorably discharged) iz vojaškega stanu, ima pravico zahtevati od vlade posebna nagrado, ki znaša $60.00 Do te svote je vsak vojak o-pravicen. Prosimo vas pa, da ne vprašujete sedaj za nadaljna pojasnila, kajti postava je šele danes podpisana, toraj pravomočna, a natančne določbe, kdaj in kako se dobi denar, pridejo čez nekaj tednov v javnost, in mi bodemo tedaj pravočasno sporočili vsem slovenskim vojakom. — Naše cenjene naročnike ki imajo mogoče v svoji posesti še številko 15 našega lista od letos, uljudno prosimo, če nam blagovolijo to številko izročiti. Za vsak izvod plačamo 5 centov, dokler jih ne dobimo 15. Prosimo da pogledate na svojem domu in nam prinesete to številko v urad. * — Vsem učencem državljanske šole se uljudno naznanja, da se državi i aska Šola ne bo vršila do prihodnje srede, 5* marca. Prvi razred, ki je sedaj hodil v šolo vsak pondeljek in vsako sredo, pride v šolo zopet 5. marca, dru gi razred, ki je sedaj obiskoval šolo vsak torek in četrtek, pride prihodnjič v Šolo 6. marca. Tozadevno naznanilo se je že učencem samim v šoli naznanilo. Vzrok je prehlad učitelja, toda s tem ne bo nikomur kaj zamujenega, ker bodemo potem s podvojeno marljivostjo skušali doprinesti, kar smo zamudili ta teden. — J os. Moderski je bil v torek pred sodnijo, obtožen, da je razbil dvanajst šip na poslopju tovarne kjer je bil zaposlen. Izgovarjal se je, da je bil pijan in ni vedel kaj i' ' vji; J ^▼RSF Y p "a * Pogreb korporala Ferdinand Zele. V pondeljek popoldne se je vršil pogreb korporala Ferdinanda Žele. Dva dni prej je ležalo njegovo truplo v S. N. Domu in skoro vsa slovenska naselbina Clevelanda je prišla tekom teh dveh dni, da si zadnjikrat o-gleda truplo pokojnega mladeniča. Pogrebne svečanosti so se vršile v pondeljek ob 2. uri popoldne. Kakih 7000 ljudi je zasedlo ulice med Addison Rd. in E. 62n St. po St. Clair ave. Za red je skrbelo 27 policistov in 6 policistov na konjih. Vojaki v uniformi so prinesli krstd iz Narodnega Doma ter jo položili v pripravljeni .voz. Ameriški vojaki s puškami so stražili ob vozu. Naprej je šla ameriška zastava, potem častniki zve-zine armade, oddelek mornarjev kot Častna straža zastave, potem oddelek vojaštva s puškami, krsta ranjega potem najbližji sorodniki, in zopet oddelek vojaštva. Slovenska društva so se v obilnem številu udeležila pogreba. Krsta je bila prepeljana v cerkev sv. Vida, kjer je bilo truplo blagoslovljeno in so se vršili drugi pogrebni obredi, nakar se je sprevod pomikal po St. Clair cesti naprej proti 55. cesti. Na pokopališču so odali vo jaki častno salvo kot v slovo pokojnemu. Objednem se je oddala druga salva kot zadnji pozdrav R. Ščinkovcu, ki je padel na francoskem bojišču in je bil član društva Z. M. B. Prizor je bil veličasten. Zastave šo se poklonile kot v zadnje slovo. Fantje društva Z. M. B. so ves dan v nedeljo stražili truplo ranjkega v S. N. Domu in tudi zunaj Doma je bila ves dan častna straža.. NOVICE IZ° LOkAINA. Cenjeno uredništvo: Prosim, odmerite mi en koš prostora v našem glasilu, ker želim sporočati glede našega društva Jugoslovan. Rad bi bil že prej kaj sporočil, ker sem pa dvomil o uspehu, zato pa sedaj, ko je uspeh zagotovljen. Sporočam širši javnosti, da naše najmlajše društvo zastopa sedaj častno mesto med drugimi slovenskimi društvi naše naselbine. Toraj dragi rojaki in rojakinje, če želite biti zavarovani pri dobri organizaciji, vas uljudno vabim, da v obilnem Številu pristopate k našemu društvu. Kakor sem zadnje čase zasledoval finančna poročila raznih slovenskih Jednot, je naša Zveza na najboljši podlagi glede bolniškega sklada. In to sme lo trdim, kot uradnik društva, da do danes pri S. D. Z. nismo Še nobenega extra asesmenta ali naklade plačali, kot imajo to vse dfuge slovenske Jednote. Zato vabim vse one rojake, ki niso pri nobenem društvu, da pristopijo k društvu "Jugoslovan", da so v slučaju bolezni in smrti preskrbljeni. Velika ugodnost je tudi, ker je vstopnina v društvo prosta. Nadalje naznanim vsem onim članom, ki se niso u-deležili zadnje društvene seje, da se je sklenilo, da priredi društvo Jugoslovan ma-škeradrio veselico, v soboto, 1. marca ob 7. uri zvečer v Virantovi dvorani. Ker je to prva veselica najmlajšega društva v naselbini, vabim vsa tukajšna društva, kakor tudi vse cenjeno občinstvo, da se v obilifem številu udeležijo. Za zabavo bo izvrstno preskrbljeno. Kdor ne veruje, naj pride pogledat. Konečno apeliram na člane našega društva, da pridno agitirajo za pridobitev novih-člaftov. Bratski pozdrav vsem rojakom in rojakinjam ter na veselo svidenje na maškeradni veselici Predsednik Wilson ne d2ae It2li* pravice do jugoslovanskega ozemlja. i Boston,1 24. febr. 500.000 t ljudi iz Bosona in vseh bli- • žnjih mest je pozdravilo i predsednika Wilsona danes, ko se je vrnil po odsotnosti dveh mesecev in pol iz mirov ne konference. Navdušenje ameriškega naroda je bilo nepopisno. Enakega sprejema ni nikdar prej še noben predsednik doživel.^Ko je dospela predsednikova ladija 'George Washington' v bostonsko pristanišče, so navzoče bo^ne laije oddale častni pozdrav predsedniški, 21 strelov. Predsednik govori, i Takoj po kratkem urad-i nem sprejemu je predsednik ■ odšel v hotel Copley Plaza, kjer je nekoliko hrane zav-žil, nakar se je podal y Me- • chanics Hali, kjer je imel i briljanten govor, tako da je i potegnil vse poslušalce za s^boj. 8000 oseb se je zbralo ■ v dvorani, dočim jih je bilo zunaj pred dvorano najmanj i 50.000, ki niso mogli notri. Ob 4:30 popoldne je odpotoval v Washington, kjer bo re šil nujne državne posle, nakar odpotuje zopet v Francijo, kjer je njegova navzočnost neobhodno potrebna, i Predsednik ima bojevito kri Tekom svojega govora je predsednik Wilson omenil, da se neboji nikogar, ker dobro ve, da je na njegovi strani ogromna večina ameriškega naroda. "Jaz imam v sebi bojevito kri," se je izjavil predsednik in ljudstvo mu je aplavdiralo kot še nikdar poprej. Wilson za Jugoslovane. Ameriški narod, zbran v dvorani, ko je govoril Wilson, je burno aplavdiral Wilsonu, ko He je izjavil, da Jugoslovani, Poljaki in če-ho-Slovaki zaupajo v Ameriko, da dobijo pravico. "Ali bodemo zapustili te narode v odločilnem trenutku," je dejal predsednik, "potem ko smo jim obljubili neodvisnost in svobodo?" To je jasno znamenje, da je predsednik, kar se tiče Jugoslovanov, namignil na Italiiane, ki stegujejo svoje prste po jugoslovanski zemlji. "Ali ste z menoj?" Nepopisno navdušenje je nastalo v dvorani, ko je pred sednik Wilson vprašal navzoče: "Prišel sem nazaj k vam, da vam povem in vas vprašam, če ste z menoj v tej uri preskušnje? Prišel sem k vam, da vam povem, da sem skušal v vsej treznosti in poštenosti uganiti vaše misli in se ravnati po določilih-naroda!" Aplavz, ki je nastal po teh besedah je bil nepopisen. Predsednik drži z ljudstvom. V senatu Zjedinjenih držav in v raznih drugih kro-i gih je zadnje čase nastala i velika opozicija napram predsedniku, ker se poteguje za Ligo narodov. Nas-orotniki Lige narodov so pristaši nazadnjaških strank reakcijonarci, kapitalisti in drugi. Pristaši Lige narodov i so vsi napredni ljudje, moderni narodi, osebe, ki so - prepričane, da je- bodoče • vojne mogoče preprečiti le - Če se ustvari Liga narodov, , ki bo skrbela, da ne pride do ' vojne. t Nekaj izrekov predsednika 1 ■ Wilsona. i Markantne točke v govoru predsednika Wilsona so: Najbolj ponosna stvar, o kateri vam morem poročati danes na ameriških tleh je, da Ameriki zaupajo po celem svetu. Ko so mi prirejali sve- j čanosti v Evropi in se mi klanjali, sem bil vedno trd no prepričan, da to ni za mene, ampak da velja vse to ameriškemu ljudstvu, ki je iatmikt Noben mož 10 ne bo drznil iti domov iz mirovne konference, razven če je v zavesti, da je nekaj plemenitega ustvaril za svet. Nobene ga naroda v Evropi ni, ki bi sumničil dejanja Ameriko. Če bi se meni skazovale časti tedaj bi bil jaz najbolj nesrečen človek na svetu. In vsak mož, ki danes skuša zajeziti moderni napredek in današnje ljudsko mišljenje, se bo kmalu znašel na tako visokih in zapuščenih bregovih v samoti, da bo mislil, da je ločen od vsega človeštva. Jaz ne mislim podcenjevati nobenega drugega naroda na svetu, če rečem, da Amerika je upanje vseh narodov sveta, in če se to upanje ne bo izpolnilo, tedaj nastanejo strahovite posledice. Če govorim o narodih sveta, tedaj ne mislim na vlade. Jaz govorim o narodih, ki tvorijo prebivalstvo sveta. Ti ljudje so na sedlu in bodejo pazili na to, da Če njih sedanje vlade ne naredijo prave stvari, bo naredila kaka druga vlada. To je javna tajnost in današnje vlade vedo to. Jako važen izrek predsednika Wilsona. Tekom svojega govora je dejal predsednik Wilson: Mi smo šli na mirovno konferenco, da se prepričamo o celi stvari, da slišimo ves položaj iz ust onih, ki ga najbolj poznajo, da slišimo resnico iz o-nih ki so od ljudi pooblaščeni, da nam jo povedo, da čujemo objednem tudi trditve nasprotnikov. Da čujemo pri-zive in zahteve novih narod-1 nosti. Nikjer nisem videl strasti, ampak vedno le res-nobo, videl sem solze v očeh zastopnikov narodov, ki so prišli k meni, da prosijo svobode za svoje zatirane narode, ampak to niso bile solze boj azni ali strahu, ampak solze gorečega upanja in ljubezni do naroda Ali je Wilson mislil na nas? | Pri tej govorici Wilsona se moramo spomniti na konferenco, ki jo je imel predsednik Wilson z dr Korošcem, zastopnikom jugoslovanskega naroda Mi smo svo je čase že poročali, da so prišle Korošcu, našemu neustrašenemu borcu, solze v oči, ko je stal pred predsednikom Wilsonom in mu razodel želje in prošnje jugoslovanskega naroda ter mu tudi razodel italijanske pohlepne zadeve Nato se je spomnil predsednik Wilson, ko je včeraj v Bostonu govoril, da novo osvobojeni narodi zahtevajo jako malOi da so zmerni in da je Amerika dala svojo častno besedo tem narodom, med drugimi Jugoslovanom, da jih ne bo zapustila. In predsednik Wilson Je vprašal navzoče Amerikance "Ali bodemo zapustili te si-rotne narode, ki so se v tolikem zaupanju obrnili do nas in mi smo jim dali moško besedo, da jih osvobodimo?" _ / Prvi govor predsednika Wilsona je odločno pokazal, da je ameriški predsednik z nami, in da Italijani nimajo nič pričakovati, rezven kar I je njih pravica. Iz naše naselbine Newburg Mnogo zanimivih poročil. — Jako prijazen dan za njihovo slavnost sta imela Frank Kočevar in Alojzija Šturm, zadnji pondeljek, ki sta ta dan praznovala dan svoje zaroke. .— Frank Kočevar je sin Franka in Marije Kočevar dobto poznane in splošno spoštovane družine iz Burke Streeta. Nevesta pa je nemškega pokoljenja, ampak Frank pravi, da bode kmalu znala tudi slovensko. Frank in Lojska sta delala vse tako na tihem, da se je marsikateri začudil, ko so prišli oklici navrsto. Pa gotovo bi bila še bolj, ko bi ne bilo radi našega župnika, ki nikakor ne more držati kako tajnost ampak naravnost v cerkvi vsem ljucfem pove. Mladi par bode naredil svoj dom med nami, kakor nas veseli slišati Voščim jima obilo sreče, malo dela pa obilo zaslužka, malo skrbi, pa veliko veselja. — Prireditev zadnjo nedeljo je bila dobro obiskana. Popoldne je bilo drobiža v dvorani na stotine,, toliko kakor muh na strehi. Vse je mrgolelo, je šepetalo, govorilo) se čudilo in smejalo, ploskalo, da je bilo večji cirkus gledati nje, kakor pa slike. Tudi zvečer je bila dvorana polna. Pričakovali smo kaj boljšega, vsaj poročevalec je mislil, da bodo kar krogi je padale skozi streho, pa jebila vsa vojska zelo mirna stvar. Well, bo pa v drago boljše. — Pri Martinu Finku na Brooklynu so dobili malega Jožeta, ki je prav izvrsten 1 dečko. Pri John Turku na Reno St. pa se veselijo nove kuharice, pa sedaj še qo-če delati, najbrže štrajka. I-me ji je Elizabeta, Agnes. Družina Marinčič ki so pred » kratkim prišli iz Jolieta, se co, Amalijo, in pri Mike 1 Cjfliuovicu so obhaia 1 krst- selja in sreče od novih pri-šlecov. — Prvi Kolumbovi vitezi v naši naselbini bodo: Louis Supan, Frank Snyder, Frank Shuster i Anton Suhadol-nik. Sprejeti bodo prihodnjo nedeljo v Cleveland Council Kolumbovi vitezi je največja katoliška organizacija in je znana po vsem svetu radi svojih velikih zaslug v zadnji vojski. 1 — Družba NarodnJ Dom priredi prihodnjo nedeljo popoldne in zvečer krasno ig-, ro "Pri kapelici", v prid Do-; ma. Fantje in dekleta, ki bodo igrali so že precej poznani kot dobri igralci in se toraj pričakuje velikega uspeha. Mr. Peter Simčič dela na vse moči, da se igralci pokažejo s to zadnjo igro v pred-pustu kar najbolje. Želimo jim velikega uspeha in Domu veliko dobička. O našem Slov. Domu se mora reči, da izvrstno napreduje in bode gotovo vsacega prijatelja Doma veselilo slišati,, da dan ko se bo odločevalo, kdaj se začne z delom in kje bo stal ni tako daleč, kot nekateri mislijo. i — Družina Martin Tomažin se je te dni preselila v svoj lastni dom, katerega so kupili na 81. cesti blizu Aetna St. To je nekaj vredno za vsako družino, da ima svoj , dom. Tomažinovim častita-mo na tem napredku. — Zelo smo radovedni, kako presenečenje nas čaka od strani našega lista, Cleve-landske Amerike. Karkoli že bode vemo, da bode kaj prijaznega in koristnega. — Ministrantsko društvo sv. Janeza Behrmana je imelo seio zadnji pondeljek pri j kateri so bili izvoljeni sle- I deči uradniki: Predsednik| nclr^ltniln aKIAIrA • Naznanilo slovenskim lastnikom avtomobilov! — I — rflllSll^gj | The Eagle Auto & Tire Repair Shop {gaaBas==ia=Ba= Bi111*'1 sasaaaaa - i saas I uljudno naznanja vsem slovenskim lastnikom avtomobilov, daje I naša delavnica sedaj popolnoma pripravljena za sprejemanje vsa-| kovrstnih avtomobilov in "tires" v popravila. Točna i u dobra po-I strežba garantirana vsakomur. Mi prevzamemo vsako delo, veliko 1 ali malo. Pridite in prepričajte se. 1056 E. 62nd ST. odzadaj grdinove trgovine [ Ed. Kalis/), lastniK- B , 0 < iniLiii J pBLJENA IN NAJDENA I DETEKTIVSKI ROMAN SPISALA A. K. GREEN r'Hvala lepa," rečem ko je Hiklica končala s čitanjem. pidel sem takoj, da se je za -Kiel a tresti po .celem životu. Krav gotovo je spoznala pi-Kavo in je vedela, da so bel/lede njej. namenjene. Potem E&e pa popolnoma; mirno in ||cot bi se ničesar ne zgodilo I pbrnem napram obema lopo-Ifvoma, ki sta mi gledala prelito ramen in rečem: "Toraj IJhoj prijatelj je pripravljen, pg poravna račun za moje ■stanovanje. • Prosil me je, da Epe grem iz hiše, da me dobi I dom a, ko me obišče." ^Ef Ali je res to zapisano v jfemu?" vpraša stari Shon-Hker, ko pokaže na pismo. f„ "Prestavila bom besedo za I besedo," odvrne deklica, ko I-zbere vse svoje moči. Bila 1 Je zelo bleda v obraz. Le v Iti jenih očeh se je tu pasem ■ posvetil žarek upanja in veli selega pričakovanja. —"Cal-Blnez-vous, mon amie, - pomi-iri se prijatelj! — II vous ai-ftme et is vous cherche, - te Ejjubi in te išče. "Dan quatre [lieu res vous serez heuresse, 'f- v Štirih urah boš sjrečen. |"Allons du courage et vous l/soyez maitrsse de vous me-|5me, — le pogum, in prerd-■rvsem bodi miren." — Tako l^e izražajo v francoskem je- ■ ziku," dostavi dekle, "in ve-I seli me, ker namerava vaš I prijatelj vam pomagati," od- ■ dvrae ko mi vrne pismo. S ( to pripombo je na jako I priprost način potrdila po-pben pisanih vrstic, katere je [Aravkar prebrala. Zdelo se„ tai je, da se odvalil kamen Rle z mojega srca. Zajec-Km nekoliko besed zahvale, ■totem pa se vrnem v sobo. p Kakor hitro sem bij zopet B svoji sobi in sem začel mi-Bsliti na važne dogodke, ki lise imajo nemudoma pričeti, |£em štel minute v strahu in I'(bojazni, da se moj načrt po [[nepričakovanih ovirah ne po I/nesreči. Računal sem, da bo ■^Emilija skušala na ta ali o-w*ti\ način priti z menoj v do-^iko, kajti najbrž bo hotela I {vedeti kaj več kot kar so ji [ povedale pisane vrstice. In ko sem preživel tako eno uro m teškega čakanja, se je zgo-I dilo kar sem pričakoval. Sli-sem kako so se vrata od-Krla in da je prihitela Emili-I ha hodnik ter urno kora-Hk mimo mojih vrat, prst ktih. Hitro stopim pro-Batom svoje sobe in ji Kem kos papirja v roke, Krega sem imel že pri-■vljenega za ta slučaj. Ni-W besedice nisva pri tem Rregovorila. Vrnil sem se K svojemu delu, ona pa je Hbpolnoma tfiirno se poda-■lv svoje stanovanje. Nalist-B, katerega sem ji pravkar ■fročil, sem napisal sledeče V vrstice! m "Kakor hitro odide' vaš I brat iz stanovanja, pridite v ■ Unojo sobo. Oblecite suknjo i in prinesite tudi svoje ogrin-I jalo s seboj. Suknjo in ogri- I iijalo pustite v moji sobi, na-| /kar se podate nemudoma v ( (podstrešno sobo.. Ne sprego-|/vorite nobene besede na- Ipir^m nikomur in ravnajte I se natančno po mojih dolo- II čilih. Vaš oče in brat bode-Irfta na vsak način aretirana; ».toda če se ravnate po mojih ^Bočilih in kar jaz od vas » zahtevam, se bo aretacija f brez prelivanja krvi, ne da p jbi to pomenilo za ono osebo Bit aterb vi poznate, ■Noto." Dočim ona bere te vrstice, ^■ opazil na njenem obra-mnt da se bori s teškimi čust-I vi. Popisani listek spusti iz ■p/na tla in me proseče po-■Ba laz oa odločno poka- . ti J Hi » - -*1 f mnjo pri obeh Shonmaker-jih. Ona je opazila moje znamenje in povesila glavo. Boreč se s svojo zavestjo, ! položi roko na srce. Kakor 1 hitro se je vrnila v svojo so- ! bo, skočim roti« vratom in poberem listek. Prvič odkar sem stanoval' v tej sobi, sem zaprl vrata. Nastopili so zadnji trenutki predno se igra prične, in moral sem še mnogo narediti. Najprvo je bilo treba odložiti mojo obleko. Ubogi francoski umetnik je doigral svojo vlogo in se mora spremeniti zopet v detektiva. Malo pred drugo uro popoldne so dospeli moji-po-magači. Najprvo se je pokazal Gryce, katerega smo skri Ii v veliki prazni šobi poleg mojega stanovanja, kjer je bil začsno dobro skrit. Kmalu potem sta se mu pridružila dva najbolj spretna in močna policista, katera smo mogli poiskati. Ker so vsi trije bili toliko previdni, da so si sezuli čevlje, predno so prikorakali po stopnjicah, niso vzbudili nobene sumnje in ropota. Vsi so srečno prišli vsvoje skrivališče. Konečno pride hišna gospodinja in se poda v podstrešno sobo k E-miliji, da prejme od nje obleko, katero sem jaz potreboval v svoje namene. Tako ie bilo vse pripravlje no, in čakal sem na priliko, ko se mlajši Shonmaker odloči, da zapusti svoje stano-vaje. Ni Še odbila ura dve, ko začujem njegove počasne korake zujnaj na hodniku, kjer postoji nekoliko, si prižge pipo, potem pa s teškimi koraki, ki so povzročevali velik ropot, odide po stopnjicah navzdol. Sedaj odprem vrata svojega stanovanja, nakar se skrijem v najbolj oddaljeni kot. Kmalu potem pride Emilija Blake, ki odloži svojo suknjo* in ogrinjalo, v katerem jo je njen oče zadnjič videl, nakar zopet odide v podstrešno sobo. Hitro se oblečem v nje no obleko, potem ogrinjalo preko glave irf drzno korakam v sobo Shonmakerjev. Robec si držim pred nosom, kar je bilo bolj naravno, ker me je v istem trenutku prijelo močno kihanje. Stari Shonmaker sloni u-dobno sklonjen na klopi in se ne zmeni za moj prihod. Seveda je bil prepričan, da je njegova hči. Jaz se pa vsedem na pručico poleg okna in premišljujem, da ga bo skoro nemogoče napasti ali presenetiti, Če sedi še nadalje tako, da je z obrazom obrnjen proti vratom. Čfe hočemo velikega moža, močnega kot medveda, premagati brez upora, tedaj je brio treba hitro iti na delo, kajti zdelo se mi je, da je Gryce že na hodniku in se približuje yratom. Zdajci zakričim kot od začudenja in se sklonim k oknu ter se delam kot bi opazil nekaj posebno zanimivega na cesti. "Kaj vraga imaš zopet!" zakriči stari, ko jezno skoči s svojega sedeža. "Kaj gledaš na cesto!" In ravno v trenutku, ko se postavi proti meni odpre Gryce s svojimi pomočniki vrata. S hitrim skokom sta pri njemu ter ga okleneta z močnimi rokami in ga tako trdo držita, da se ju kljub močnemu naporu ne more otresti. "Prokleta deklina je kriva vsega!" zakriči starec z debelo kletvijo; "samo počakaj, da dobim eno roko prosto! — Prokleto!"\ zakliče nenadoma in potegne z nadčloveško močjo vse može za peče z grozečim glasom," sicer naj te takoj vrag —" Jaz se dvignem, z obrazom obrnjen od njega in što-rim kakor mi je rekel. Kakor hitrq pa vidim, da je dobro zvezan in da so mu zamašiti tudi usta, vzamem rdečo kredo iz žepa in zopet nari-5em križ na vrata. Zvezanega velikana odpeljemo v sosednjo sobo, v ka-leri je prej bivala Emilija, in kjer se tudi Gryce s svojimi ljudmi skrije. Jaz pa zo^ pet vzamem svoje mesto pri oknu, kajti potrebno je bilo da dobimo tudi druzega lopova na enak način ,v pest. Dolgi so se mi zdeli tre-r.utki. Minula je skrajno dolgočasna ura. Tako dolgo sin še njkdar ni izostal. Konečno —moralo je biti žerpol štirih —začujem njegovo hojo na stopnjicah in na hodniku. S krepkim sunkom pesti odpre vrata, toda jaz ga niti ne pogledam. "Kje je oče?" vpraša surovo, ko zaropota s palico potleh. — Nobenega odgovora. "Kaj zijaš skozi okno kot neumna? Ali ti je jezik odpovedal službo? Čakaj, 'jaz ti odprem usta!" Jaz pa Še molčim in pomi-gam z roko navzdol, kot bi daial komu kako znamenje. S kletvijo, kj mi še danes doni po ušesih, plane proti meni in dvigne teško okovano palico. Toda tu ga je že dohitela usoda, toda ne prej, dokler ni zavihtena palica padla z vso težo po meni, da sem se skoro mrtev Zgrudil na tla. še dandanes čutim ta udarec in trpim na njega posledicah. Od časa do časa dobim glavobol, ki me silovito trpinči. - Medtem je pa Gryce in oba policista opravil svoje delo s surovežem. Toda udarec ni bil tako silen kot sem prvotno mislil Vedel sem že naprej, da se podajam v veliko nevarnost, radičesar sem sam prevzel nevarno vlogo, namesto da bi jo prepustil Emiliji, katero bi udarec na vsak način bolj omamil kot mene. Kakor hitro se morem pobrati s tal, odložim žensko obleko da doženem nalogo, katero smo tako uspešno začeli. Osemnajsto poglavje. Oba policista sta morala pred vrata na stražo, midva z gospodom Gryce se pa vse-deva nasproti zločincem, da začnemo pogovor. * Brez vsakih predpriprav povem obema lopovoma, da je od njiju mnogo odvisno, ali hočeta svoj položaj zbolj-šati ali poslabšati. V zapor, iz katerega sta pobegnila morata na vsak način nazaj, toda če ne sprejmeta pogojev katera jima hočem staviti, tedaj jima gre lahko za vrat. Mlajši Shonmaker se surovo in na glas nasmeje. Njegov divji odgovor mi je dovolj jasno pričal, da zaupa v gospoda Blake, svojega i-menitnega svaka, ki je bogat dovolj, da mu pomaga iz zadrege, da si prihrani sramoto izročiti očeta in brata svoje žene sodnijam. Nisem mu pustil dalje govoriti, ampak mu odkrito povedal, da če kdaj ena sama oseba zve o tem sorodstvu, tedaj bom preskrbel, da pridejo stvari na dan, katere sta počenjala v svoji gorski koči, in o kateri sta mislila, da so poponoma pozabljene. In da potrdim svoj govor potegnem iz žepa prstan, katerega sem tedaj potegnil na ognjišču iz pepela. Vidno se prestrašita o6a lopova, skoro smrtno bleda postaneta, z njih obrazov zgine klubovanje in trmogla vost. Moj govor in grožnja je toraj imela velik učinek "Ce se jaz poslužim tega prstana pri sodnijah, tedaj va ša glava ni vredna enega centa," rečem. "Poznan mi je tudi prepad v bližini va šega nekdanjega, stanovanja in razni ljudje so mi pripovc dovali, da -" "Kaj klepetate o starili zgodbah, ki so že davno po j zabljene," me prekine ^ tfp >; "T• •• .j, '■'! nujte mi svoje pogoje, in midvg se zaveževa, da molčiva o vsem, o čemur je treba molčati." "Dobro, toraj poslušajta," povzame zdajci Gryce besedo. "Vidva morata nazaj v zapore, kjer bodeta presedela »svojo kazen. Tq se ne da nič spremeniti. Dokler bodeta oba stanovitno molčala o vsem, kar vesta o sorodstvu gospoda filake, se bo vsak mesec v neko banko plačevalo nekaj denarja, in ta denar z obrestmi vred, bo vajin kakor hitro presedita svojo kazen. Mr. Blake mi je dal polnomoč, da to obljubim. Če se pa kdaj dožene, da sta vidva prelomila svojo besedo in če sploh kaka oseba zve da je gospa Blake vajina so-rodnica, tedaj se ne bo samo ustavilo plačevanje v banko, ampak prinesli bodemo na dan masikatere stare račune iji podali se bodemo s takšno pridnostjo na delo, da poplačamo vajine stare zločine, da nam nikakor ne bo teško vaju za večne čase uradnim potom siliti k molku. Mr. Gryce naredi po teh besedah znamenje z roko okoli vratu, kar je pomenilo, da sta oba lopova prav lahko obešena za svoje zločine, litis teh besed tudi ni izostal ampak je bil naravnost ogromen. Oče in sin se sporazumno pogledata med seboj, nakar sta obljubila, kar smo zahtevali od njiju, in tudi midva sva obljubila v imenu gospoda Blake, da se bo denar točno vsak mesec plačeval v banko v njuno korist. Dalj* prihodnjič. --— Kašelj v Febmaiju I kfikor ka&ftlj v drugem ča»u fcgine I hitro, »ko *« takoj pravil« zdravi- ■ to. Nikdar vam ne bo ial zaupati H v zdravilo, ki j« bilo od lata 1681 1 priznano kot prijetno zdravilo proti ■ kaliju. Njegovo ime je i Severa's I Balsam for Lang f g I (Severov Balzam za Pljuča). Dobi | H s« v vseh lekarnah. Kupite ga lah- g I ko kadar ga rabite. Dobrojepa da p 1 ga Imate eteklenico vedno v hiši.- y H Zavarovanje je proti kašlju, pre- r ■ hladu, hripavosti in bolečine v grlu. ■ | Poskusite ga dane«. Cena 26 in 60 L 9 centov. priporočilo! Spodaj podpisani priporočam Slovencem moj restav-rant, kjer dobite ob vsakem času okusna sveža jedila po zmernih cenah. Točna in poštena postrežba vsakomur. Priporočam se vsem Slovencem za obilen obisk in bom skrbel, da bodete vedno najboljše postreženi. .Anton Kaušek, jr. 6110 St. Clair ave. (25) Naprodaj je dobro idoča slovenska mesnica, na lepem prostoru. Proda se pod ugodnimi pogoji. Vprašajte pri Mat. Križman, 961 Addison Rd. g _(25) LIBERTY BONDE kupujemo in prodajamo za | gotov denar po tržni ceni. Oglasite se pri S. T. Bone & Co. 808 American Trust Bldg. Uradno ure od 9. zjutraj do 8. zvečer.. •_ (39) čudovita razprodaja Se vrši sedaj; na 6108 St. Clair ave. Blago na jarde, čevlje in moška oprava. Posebnosti: Deški čevlji, do $4 vredni po $2.48, deški če vlji do $3 vredni po $1.98, dekličji čevlji do $3 vredni po,$1.98, dekličji čevlji do $4.50 vredni po $1.98, Moške Union suits $2.50 vredni po $1.39. Moško spo dnje perilo $1.50 vredno pc S9c. Moške rokovice, 25c vredne po 13c. Pridite in sc prepričajte. 6108 St Clair ave. kier je bila nekdaj želetov? t trgovina. (27) __^—1 J rwifaiMtefitat! oglas d V najem se da čeden res-tavrant ,ki ima dobro trgovino. Restavrant se nahaja na 4047 St. Clair ave. Več se pozve v gostilni pri Karlin-gerju. (24) V najem se odda soba. Vprašajte na 1404 E. 53rd St. (25) RADA BI ZVEDELA" za mojega brata John Pečjak doma iz Vinka Vrha pri Žužemberku. Pred 9 leti je bival v Clevelandu. Ako kdo ve zanj, ali pa ako bi sam bral to oznanilo, naj mi naznani: Mrs. Rosie Sintič, 1387 E. 39th St. Cleveland, O. _(24) Naprodaj imam novo šti-rivrstno triglasno in eno novo trivrstno dvoglasno, har moniko. Vprašajte pri Anton Mervar, 15218 Holmes ave. Collinwood. (24) , H|ff T mpMfjtmm JV YilWffm^ National Drug Store! Slovenska lekarna. Vogal St. Clair ave. in 6i. oc-sta. S poscibno skrbnostjo izdelujemo zdraivnišike (predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. NAZNANILO. Naznanjam, da je odsedaj naprej moj zdravniški urad zaprt in ostane zaprt do pri-6ližno 10. ifiarca 1919. ker sem odpotoval iz mesta. DR. J. NEUBERGER vogal Addison Rd. & St. Clair ave. (24) Bolni možje in žene. j Ce niste mogli dobiti odponotl za svojo bolezen ta sto zgubili I vse upanie da bi onfaroli, todaj — oglaaite pri nas, da vm zastonj pre- I iščemo, dajte, da vaae «1 povemo kaj moremo narediti za vaa. Jaz i-mam dvanajst let ekuinje v sdraviUtvu la mediani, ko mm t