61. Ste«. fzhaja razen pondeljk« tn dneva po prafilkit v s e k dan op c <*»■> Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica Št.8/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostotpca petit-vrstica K 1'80, osmrtnice tn zahvale po K 3*-—, razglasi tn poslano vrstica po K 2'50, večkrat, objave po dojj ovoru primeren popast. V UubUanl, v nedelje 14. marca WM, Cilasilo Jugoslov. socilalno ■ demokratične stranke Leto iv. Posamezna itev. stan« —- 60 vinarlov. — Naročnina: Po polti ati z dostavljanjem na dom za celo ieto l\ 120, za pol leta K bO za četrt teta K 30, za mesec K 10. Za Nemčijo celo loto K 132, za ostalo tujino in An.enko K 140. — Keklamseije za list so poštnine prosta. Upravništvo ie * L|Ubijani» Frančiškanska ulica št.6 L, Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 312. Poglejrao resnici v oko! (Od dopisnika iz Rima.) Z vsakim dnem postala jasneiše, da preživlia gospodarsko življenje ItaJilt težko krizo, ki io povzroča pomanjkanje surovin in slaba valuta. N.aivaži.eiša živila so od 1. marca dalje zopet raciionirana in uvoz nmo-Kih živil iz inozemstev je prepovedan, tudi že znatno omejujejo železniški promet. Razdelitev plina ie reducirana na minimum in ga bo najbrže sploh zmanjkalo. Semtertja se pojavijo nemiri, ki sami posebi niso velikega Domena, kj oa povzročalo, da vrednost lire pada v inozemstvu bolj in boli. VečJe stavke se vrše, nekaj se tih še pripravlja. Spričo teh razmer se mase. kar rl prav nič čudnega, vprašujejo: Kaj neki dela 165 roslancev. ki iih imamo v našem parlamentu? Pa tudi Poslanci vprašujejo sami sebe in otrankino vodstvo, kai jim ie početi. Odgovor se Klasi: »Napravite. kar ste v Bologni obljubili! Ustanovite namreč sovjetsko republiko!« Tako torej stopa v ospredje razkol, ki razdvaja stranko in ki za površno vzeto lahko imenujemo nasprotje med smerjo Turatijevo Jn ono drugo smerjo Bombacciievo. Površno lahko nazivamo to nasprotje predvsem zato. ker se zdi celo verjetno da gre tu za staro nasprotje med skrajno desnico, ki je zastopala sodelovanje v vladi v časih, v katerih bi opuščanje sodelovanja pomenilo zavreči vse principiielno sociiaiistične zahteve. in med ostalo stranko. Današnje nasprotje ie bistveno druge narave, ker deli stranko v maksimaliste in v zastopnike programa. ki smo sra nrei smatrali za soci-Jalsitičnega.Makslmalisti. katerih najbolj vnet in na*, dušen vodia je Bombače! pravilo: »Buržoaziia le odgo-soc-Jarila. hj vsled teaa te brez pomena krpati nien družabni red s socl-lalisiičnimi sredstvi. Stranka naj za* enkrat Izdela za vso deželo sovjetsko konstitucijo, io uresniči tn se odločno postavi > brrti proti vsem oolzkusom buržoazne. ki stremi za tem. da bi premagala današnjo krizo, če s tena beda narašča io oostaia že itak žalosten ookižai dežele še žalostneiši. orotf temu ne sine stranka niti s prstom migniti, ker istočasno raste nezadovoljstvo hi revoiucRonarni duh uroleiarifata. cim slabše, tem boljše! Nalotza stranke le. sabotirati vse rs-Silne ooizkuse meščanstva. Masam le treba Dokazati, da buržoazfia n) «no2na orestat! krizo, povzročeno DanaSn« težko vzdržljivi ?* tr*b.a nos,ab§a« in oroleta-rltat duševno in materlielno usposobiti. da prevzame v svoie roke diktaturo v dežel!. Vsled tesra ne potrebujemo nobenih Parlamentarnih akcli. 29 februarja 1920* razen takih, ki so demonstrativnega In kritičarskega značaja.« Lazzarl obrazloži svoje stališče s sledečimi besedami: »Posečamo parlament, ne da bi vstvariall. marveč da rušimo.* — Maksiinaltetom nasproti stoji strankino krilo, ki ni maksimaHstič-no m čegar zastopnika in zagovornika sta Turati In Treves. na stališču, da so mase poslale sociialiste kot najmočnejšo stranko v oarlatnent zato. ker nričakuielo od rile zastopstva In obrambe svoHh trenutnih razrednih interesov v svoii stiski. Buržoazija je. kakor da bi zablodila v megli, in ne naide iz današnjega položaja nikakršnega izhoda. Za glavne točke svoleea reformnega programa stav-lia Turati sledeče: Razveljavljenje versaiiskih in seutžernienskih Jaži-mirovnlh pogodb: saniranie financ in deželnega gospodarstva notoui kon-flskadie v volni pridobljenega imetja fn dalekosežne davke na imeile in dedščine: predpriprave za socijal*-zarilo tovarn In vse zentfie. Podajanja med načelnikom stranke in odborom parlamentarne frakcije so še jako nedoločna, ni pa dvoma. da zmagajo maksimalisti Problem namreč, ki zaposluje nas in vso deželo. Je vendar splošen. le evropski problem. Je pa danes ravno za Italijo silnega pomena. Natančno vzeto. se suče vse okoli tega edinega vprašanja: Ali obstoij danes, ko gre skoro za biti in nebiti dežele, solidarnost razredov, naroda, kak interes obojestranskih priznani s čimur nal bi se preprečilo popolen ruln. ali Da ne obstoji taka, preko razredov sezaioča solidarnost? Ali proletart-lat služi svoji lastni stvari in vsemu človeštvu, če poostrule današnjo krizo do skrajnosti? Buržoazija ie po-tencilelno bankerotna. Ali Je naloga proletarijata. ali le dobro za socijali-zem. da postane ta bankerot dejstvo ter da se potem poizkusi to zbankrq-tirano podjetje na proletarsko odgovornost z revolucionarnimi sredstvi zopet vpostaviti. na funkcijonira? Bankerot vladajočega razreda se kaže v Italiji v popolni nezmožnosti, spraviti v tek in organizirati blagovno produkcijo. Državna podietja obratujejo z velikanskim primanjkljajem: manjka premoga, manjka tudi železa: zmanjkalo pa bo tudi kruha, kakorhitro odpove severnoameriški kredit. Ce proletarilat hoče, napravi lahko sedanji položai povsem nevz-držljivim. Obsežnejše nerednosti lahko to malce blagovne Produkcije, kar fo Je. popolnoma udušilo, nove mezdne zahteve napravilo obrate nerentabilne. notranji nemiri lahko pre-prečiio inozemski kredit in s tem do-vedeio do takega pomanjkanja živil. kakršnemu hoče danes proletarilat v zgornjih plasteh, kot se zdi. pripraviti pot s svojimi dnevnimi zaslužki od 30 lir in preko, s trajnim večanjem konsuma itd. Vse to se more zgoditi. Vprašanje le samo. če nai se to zgodi, če naj zavestno stremimo za tem Maksimalisti pravilo da. Na dan poloma ustanove koinuništično sovjetsko republiko, sanirajo finance z odvzetjem vilikih imetii. povzdignem produkcijo s prisilnim delom in odpravijo pomanjkanje živil potom pravične razdelitve. Pri tem pa pozabljajo čisto navadne stvari: da namreč brez premoga ni nobene industrijal-ne produkcije, »iti prometa, da st premog uvaža iz -inozemstva in da se ga ne bo moglo več plačati z onim dnem. ko bo italijanska valuta vsled notranjega preobrata brez vrednosti! Pozabljajo, da le moralna razruva-nost. ki jo ie prinesla s seboj vojna, oslabila Čut socilaJne dolžnosti v masah. da nezadostna prehrana in nesi-gurnost. v kateri živimo že več let, ne pusti, da bi se oolavilo pravo ve-selie dr dela: dalje, da sila ni nobena producirajoča moč niti v zmase Phanih masah niti v pripadnikih premaganega razreda. Irt lih postavimo k podružablienim strojem! Brez čuta dolžnosti in veselfa do dela na ie nemogoče vzdržati in dvigniti produk-ciio v dc-mokiatičnem režimu. Po-zablialo tudi to. da zgolj pravičnost ne zadošča prt razdeljevanju, temveč, da ie treba najprej imeti sploh nečesa za razdelf^v. Praktično si le nemogoče misliti, da postane iz dragocenosti bogatašev, katere le-tem odvzame revolucija, v kratkem Času kruh in kako drugo živilo. Zmagovita komunistična revolucMa bi začela prav z Istim, kar je buržoazija zapustila. opraviti M imela s tako krizo v prehrani, ki bi !o lahko imenovali lakoto. in s upropaščeno produkcijo! Denar bi bil za kup nesposoben! predvsem na bi se ne moglo nakupovati premoga. Da pa bi prišel premog. železo in žito iz Rusije, kakor pravijo nekateri komunisti — in sicer baje še v času. ko se bo moglo akutno krizo, ki se io prevzame od bur-žoaziie premagati — to si more zamisliti samo kak sanjač. Sanjavo je tudi upanje, da bo na mesto nezadovoljstva proletarijata z današnjimi razmerami, ki silijo h katastrofi, prinesla ustanovitev sovjetske republike veselje do dela ali eeio io. da bo proletariiat radevolie prenašal po-mankanje! Kal pa pravzaprav pomeni prevzetje politične moči v Času popolne gospodarske onemoglosti? Proletarilat bi prevzel, vsai na zunal. odgovornost za položai. Id ga sam ni zakrivil tn bi dal nekritičnemu mislecu argument za neiz&filiivost svoiih zahtev ravno vsled tetra, ker bi se izvedel tak poizkus na nepripravnem _________ i — LISTEK. kaess Nasarylu Prvi predsednik čehoslovaške republike praznuie svojo sedemdesetletnico. ki io le doživel v delu in boju kot velik znanstvenik, politik in človek. 1. Masarvk — znanstvenik, izšel le kot profesor filozofije iz Cnrrite-Spencerjeve smeri in se začel zgoda) baviti s sociiolotnlo. Mojster v analizi družbenih pojavov druži z ogromnim znaniem samorastlost stila: kratki stavki z naznačenimi, a ne vedno do konca izvedenimi problemi: enak ie v pisavi in govoru. Kot kritičen duh secira in primerja, pri-triute in zavrača, vzbuiaioč pri tem nove misli. Pred nami snuje, da vidi-fno v njegovo delavnco- od tod zanimivost njegovega podajanja, a na drugi strani zahteva po koncentra-ct i slušalca alf bralca. Ne postavlja aksiomov, ampak razvija načela in nazore z dokazi, ali pa priznava sarmo večjo, manjšo verjetnost. Navaja k samostojnosti: učenjak in učitelj obenem. Masarvkovl znanstveni spisi inia-!o obenem SDlošen pomen. Prvi njegov večji spis »O samomor u« rz leta 1881. le vzbudil pozornost ker navaia pisatelj vzrok temu sociialne-mu pojavu v nedostatku verstva. Njegovi nasprotniki na so mu podtikali. da sam razširja samomorstvol Ali ie bila to zloba ali nevednost ali oboie skuhal? §irši javnosti le postal znan ta spis šele 1904. leta. ko je izšel češki prevod nemškega izvirnika. Drugo njegovo delo »O temeljih konkretne logike« iz 1885. leta razpravlja o klasifikaciji in organizaciji ved kot uvodu v modro* slovie. ki mu ie scientia generalis. splo&ui znanost poleg posameznih ved, enoten svetovni nazor v teoriji in praksi. Ta spis ie vzbudil občudo-vanie strokovniakov zaradi obsežnega IVlasarvkovega znania o posameznih znanstvenih panogah: o matematiki in mehaniki, fiziki in kemiji, biologiii. psihologiji in soeiiologiji, o jezikoslovju, estetiki in logiki. i Leta lovo. i* yKOVO monumentalno delo o »s o c J j a J -nem vprašanju.«, ki sicer zavrača Marx-Engelsovo metodo in filozofijo. dasi pravi pisatelj sam o njiju, da z njegovo studilo pridobita na veliavi in pomenu. O tem spisu je dejal Kd. Bernstein, da prednjači vsej dosedanji literaturi o marxizmu in da ne le najobsežnejše, ampak tudi naigloblle prodira v Marx-Enge!sove nauke. . . Poleg spisov s splošnim, obče človeškim pomenom'imamo Masarvko-ve slovanske Študiie. zlasti ruske, v katerih ie veščak. Tu omeniam spis o»slavjanofilstvu iv. Vas. Kirelevskega« In monumentalno delo o »Rusiji in Kvropi«, ki se po pomenu kosa s spisom o so-ciialnem vprašaniu. Zlasti proučava Dostojevskega. Kot Čeh (Slovak) se bavi Masarvk z vprašanjem svojega ljudstva v verskem, narodnem in političnem smislu. Zahteva kontinuiteto razvoja s slavno češko preteklostjo Husa, Chelčickega it) Komenskega, ki jo je nasiuio pretrgala protireformacija: predmetu, na izkrvavelem, onemoglem in trenotno na takem eospodar-skem telesu, li kateremu se ne more prilagoditi. Alj sledi morda iz tega. kakor da ne bi imel proletariiat danes nobene druge nafoge kakor to, da zapostavi sam svoje razredne zahteve in pomaga zopet na površie buržoaziji. da molče strada zato. da ne bi manjkalo kruha, da dela za nizke plače zato, da bi ostala industrija internacijonal-no /i . žna konkurence, ter da ne stavi nobenih žalitev vsled tega. ker država nima sredstev, da bi tem zahtevam zadovoljila? Ali se naj morda proletarilat potrudi za to. da čimbolj ukrepi buržoaziio s tem. da ii zopet vrne njeno bovastvo in izobilje. dasi bi njena dedščlna bila sicer privlačna ali istočasno — zaradi novo nastale moči vladajočega razreda, branečega svoje privilegije — nedosegljiva za proletarske mase? Gotovo ne 1 Današnja kriza vlada. Jočega razreda naj koristi proletari-iatu. da doseže svofe specifične razredne zahteve t Naj odvzame oslabelemu nasprotniku kar more in kar ie vredno, nal mu odvzame crožje! Italijanska buržoazija. ali vsaj vlada. Ima precej dobro sliko o svojem slabem položaju in skuša zato z vsemi sredstvi preprečiti rastoče nezadovoljstvo mas. Opustila je že zaprisego poslancev na ustavo: pravica kra. Ua. da odločuje o volni In miru. te prešla na parlament, pravico amnestije ravno tako. Osemurni delavnik v vseh obratih, olbigatorično delavsko brezposelno zavajovanle. eks-proprlacija neobdelane zemlje, vse to pa bo v par tednih zakonito sankci-Jonirano. Ali mnogo. Se mnogo kaj več se da doseči z zavestnim pritiskom stranke, kakor n. pr.: daleko-sežna skrb za vojne invalide, izgradnja kooperacile. reforma kozenskega zakona, reforma šolstva, rešitev sta-novaniskega vprašanja, razorožitev itd. Resnično sociialistjčni program namreč ne iača buržoazne, temveč izpodkopava njeno moč. V naravi stvari same Je. v uboštvu Sn vazruvanosti vsega kultunega sveta, le, da morajo ostati reforme, ki so danes možne. Je krpe. vsled česar mora nezadovoljstvo mas siliti §e vedno naprej. Komunistične odredbe sovjetske republike pa bi bile ravno tako samo krce. ali s to razliko. da bi nezadovoljstvo mas moralo to republiko razruvati. in io zopet iz-premeniti v novo vlado manjšine. Ne rečemo, da je s temi kratkimi opazkami izčrpan že ves problem ali da smo ga orisali v njegovih glavnih potezah. Pokazali smo le nasprotje, v katerem se obrablja italijanska siran. ka. Ne gre za teoretična vprašanja, temveč za vsakdanja dejstva, ki leže iasno na dlani, katerih neupoštevanje pa bi bile ne samo neumno, neuo naravnost zločinsko. Kdo si more tudi misliti, da bi internaciionalna buržo-azija mirno gledala, da zmaga v Italiji boljševizemv Ni ii treba Poslati niti enega vojaka, žrtvovati niti ene patrone! Zadostuje, da ustavi ves uvoz žita in premoga in sovjetska re-. publika splava ... Italiia pa tudi nima zlatih rudnikov, da bi mogla zajeziti vaj. s katerim bi kapitalizem preprečil vsak uvoz. Ta kriza, na kateri bi moral. kaKor se zdi. poginul današnji režim, bi postala še mnogo hfljša v novem režimu. V pričakovanju, da izbruhne revolucija. ki je danes še neizpeliiva, sc pušča ob naivečii konjunkturi so* cijalnih teform priJika za njih iz\ed* bo. ki se morda ne povrne desetletja, v nemar. Nasprotno se klerikalci okoriščalo s sedanjim položajem, in obvladujejo vlado. Med tem ko proletarilat v brezdeliu čaka na sovjetsko republiko, pripravljajo klerikalci svolo malomeščansko uripro-sto demokraciio kot silno protlutef napram revolucionarnemu proletarl-iatu: podpiralo io z lokalno avtonomijo. s pravično upravo. imaJo skratka v času. ko nihče nima niti časa niti denaria. na razpolago sredstva in ljudi. Stezaio predvsem svole roke po šoli. po doraščuioči mladini. Mi na diskutiramo o italijanski sovjetski republiki. ki nas bo preskrbela v obilni meri z ruskim žitom, ruskim premogom in ruskim železom, s samimi stvarmi, ki jih Rusi niti zase nimajo«* PO »4. Z.a Iz Masarykove poslanice češkoslovaškemu narodu. ^ Kakor bo znano čitatellem »Na-preja«. le slavil češki narod 7. marca sedemdesetletnico rojstva svojega prvega predsednika. Ko je Masarvk 21. dec. 1918. prispel rta Češko iz tujine — že kot izvoljeni predsednik republike — sprejela ga Je Češka s slavo, kakršne niso bOi deležni ne nemški in ne habsburški cesarji. In 7. marca se Je po Češkem slavilo Masa- Praga. 9. marca. rvkovo sedemdesetletnico slavnejše kot kedaj poorej sploh kak podoben dogodek. Kdo ie Masarvk — o tem le gotovo Naprei« že poročal — ako ni. povejte in napisal bom več o teni možu, ki le ieden izmed nrvih mož sveta. Mož velikan — mož. izreden človek! Misli, ki jih izreče Masarvk, so važne misli In vzbulalo splošno pozornost. — prevsem poudarja kontinuiteto značaja. Češki narodni preporod se le s Havličkom in Palackim zavedal te kontinuitete in deial v tem smislu: zato proučava zlasti dva moža. V to vrsto spadalo snlsl o »češkem vprašanju«, o »na3i sedanji k r I z I«. o »J a u u Husa«, o Karlu H a v I i č k u« in o »P a 1 a c k e -ga idejičeškega naroda«. Ni tra predmeta, kj bi se Masarvk ne bil pečal ž niim. zlasti omenjam versko in snolro vorašante. n. pr. v spisih »Mnogoženstvo in e n o ž e n s t v o« (prevedeni tudi na slovensko v »Slovenki«. 1899.) ter »V boju za verstvo« (prevede-no tudj na slovensko v »Naših Zapiskih«, 111. 1904./5.). Razpravljal je o literaturi (znan ie njegov boi proti tzv. fcraliedvorskemu in zelenogorskemu rokopisu, ki sta bila ponarejena), o alkoholizmu, antisemitizmu, šolstvu In vzgoii itd. Masarvk je plodovit pisatelj Iti publicist. Njegovih publikacij; samostojnih spisov, razprav In člankov, govorov In ocen Je Bilo do 1908. leta 259. (Dalje prih.) M li mil pmljiL (Poslovenil Fran Pogačnik.) Večni Mršavec. Žive! le car. ki le imel sina. Ko Je bil carjevič še mlad. so mu dojke in varuške baiile: »Carjevič Ivan! Do- rasteš in si izbereš nevesto. V deveti deželi sedi v stolpu Vasilisa Kirbit-ievna. iz koščice v koščico se li preliva mozeg.« Ko carjevič izpolni petnajsto leto, zaprosi očeta, da mu dovoli iti in no-iskati nevesto. »Kam poideš, premajhen si še!« »Ne, očka! Ko sem bil mlad. so mf dojke in varuške baiile in pravile, kje živi moja nevesta. Sedaj io pojdem iskat . Oče ga blagoslovi in razglasi po vsem carstvu, da ie šel njegov sin carjevič Ivan iskat nevesto. Carjevič pride v mesto, odda ko-nia. a sam -jre no ulicah šetat Ore in zagleda, kako nu trgu bičoio človeka. Vpraša tih: »Zakai ga hiiete?« Odgovore mu: »Zato. ker ie dolžin imenitnemu kuncu deset tisoča- Stran S. ir a p a ix St#*, si. Ko so 7. marca posetill ot> priliki častitania na sedemdesetletnici predsednika Masarvka poslanci, ministri in odlični funkcijonarii češkoslovaške republike, govoril le slavllenec Kovor. ki le vzbudil splošno pozornost. Masarvkov govor ie poslanica češko, slovaškemu narodu, še več: poslanica civiliziranemu svetu. Nlegov program ie hmnamitetnl program čeških budi te!lev - češka politika inora bit: evropska, liudska. svetovna. Češka republika naj bo vzor Evropi in vsemu lludstvu. Republikansko obliko češkoslovaške države smatra Masarvk za velikanski dobiček in za politični ideal. O soclialnih reformah le izprego-voril predsednik Masarvk nastopno: Izdatne socljalne reforme so za naše notranie narodno in državno živHenfe prva naša In glavna naša naloga. Pri tern delu pa se moramo izogniti dvojni nevarnosti: eni iz leve, drugi iz desne strani. Eni mislilo, da se morejo socilalne reforme, celo sociialna revolucija definitivna, izvesti v najkrajšem času. Tudi Ljenin le tako presojal razmere na začetku svole vlade, ali prepričal se le, da se Je motil in sedaj 2e ugiba, da pride sociialna revolucija v 30. letih. Jaz ne veriamem niti temu. Po mojem Je sociialna revolucija že nastala, smo že v nji. samo da ie to evolucijska revolucija. Velika zmota le. če se misli, da se more Izvesti socijalno revolucijo s teni, da se obvlada in ukloni buržoazijo. Nasilie tudi tu ne bo nič pomagalo. Nasilje bi tudi tu utvorila le sužnie; suženj pa nikler in nikdar ne dela rad in z uspehom. Proletarci bi zaman silili buržoazijo na delo. ako bi to delo ne znali in ne mogli kontrolirati. O tem nas ie poučila Ljeni-nova revolucija na Ruskem. Kapitalistična tehnika, uiena sposobnost, nlena Iznajdljivost. njena podjetnost, ne morl‘n biti kar tako odstranjene. Ljenin sedaj priporoča poleg Marksa še Amerikanca Taviora. in Tavlor Je naravnost klasični zagovornik kapitalistične metode... Problem socializma, ali naravnost povedano problem socIjallzacUe je težak zlasti radi tega. ker v sedanji gospodarski situaciji ne moremo biti brez velike produkcije. In kadar se tovarna demokratizira, ostala vele-proizvajanje; k temu pa še pride dejstvo. ki ga nam vsiliuie zgodovinsk. poležal, namreč, da moramo delati in producif ati za izvoz m da ne moremo biti brez trgovine in brez bank! Najboljši socialistični teoretiki in praktiki so ie o tem na Jasnem. Marks Je rekel, da lakota id soctlalistUk! program. ali soctialistlškl program tudi ni ta posebna nervozna nezadovoljnost. ki io ie provzročila volna. Definitivni prelom ne more niti v gospodarski. niti v socilalni stroki priti naenkrat ampak mora priti tako kot drugod: polagoma, stopnjema. ali vz-držema. Toliko časa, dokler ne more delavstvo kontrolirati in naravnost voditi vse produkcije in niene organizacije. ni niti misliti na radikalne gospodarske izpremembe. Pri nas se sicer — kakor povsod — tudi precej enostransko misli na podržavljanje, kadar se misli na socijalizaciio. Pozabila se, da bi moglo biti podržav llenie v sedanjem času le druga obli ka kapitalizma, in sicer državnega, birokratičnega kapitalizma. Na drugi strani pa bi bilo prav, da bi se buržoaziia ne pečala le iz sile in potrebe s problemi, ki lih kaže razvoj socijatizma. ampak da bi pozitivno sodelovala z delavstvom iz last nega sociialnega prepričanja. Naravno le, da nas vodi problem socljallzaclie v Rušilo, to tembolj, ker smo bili vedno rusofdl la res. na ruskem primeru se moremo mnogočemu naučiti.., Res je, ljubezen do Rusije, nas ne sme zaslepiti, da bi ne bili kritični. Ali, če se očita naši buržoaziji, da gleda na staro Rusijo romantično, nekritično — se more istotako očitati levici, da sprejema brez kritike rusko revolucijo in bodilevizem. Predsednik narodnega predstavništva Tomašek nas fe spomnil na naše bodoče razmere napram Rusiji. Čičerinova nota dale naši vladi ofl-clielno podlago za razrešitev težke, ali hvaležne politične in cosoodarske naloge. Osebno ml ie zelo ljubo, da govori Čičerin mnogo boli mirno o naši armadi in naši ruski oolltlki nego ie to bilo doslej. Minister Beneš bo imel prav kmalu priložnost, da bo z dokumenti dokaza!, da smo bili napram Rusiji v vseh fazah njenega razvoja popolnoma lolalni. O tem. ali bomo mogli z Rusijo priti v gospodarsko zvezo, bodo odločala prometna sredstva. Tudi za Rusijo in njeno trgovino so ta sredstva najvažnejša: odlični vodja v ruski sovjetski republiki. Zhioviiev je dejal: Lokomotiva — eto ti filozofije našega časa. Ne smemo tedaj plavati v Huziiah. V politiki ni mogoče delati prav, ako ne opazujemo svojih lastnih razmer. v kterih živimo in ako ne delujemo na temelju teh opazovanj. Ooazovati In misliti, to le glavno pravilo uspešne politike. Večina ljudij še doslej Izhaja iz tega. kar se le naučila hi km* je sprejeta. Iz teh naučenih razlag se sklepalo dedukcije, ki so lahko celo pravilne, in tako dobivamo v praksi desni In levi radikalizem. ŽeHe pe smatrajo za resnico in mesto razuma nas vodi fantazija. Vsled skančane vojne in anarhije. ki to Je ta povzročila, prihaja, da se tudi pri nas mnogi nadejajo, da pride kmalu neka čudežna revolucija. Udeležil sem se sam revotuciie. vodil sem io. ali to revolucijo so pripravile cele generacije, pripravila Io le dolgoletna politična vzgoja. Nisem niti za trenotek pozabil, da se HudJe ko mine revolucijsko navdušenje, zopet povrnejo v stari življenjski tir. Člo-veic le le bitle. ki podleže navadam la običaiem. V času velike volne sem opazoval Hudi po edem svetu, v vseh razmerah, opazujem lih sedaj doma in vidim, da le Jisidem težko premagati stare navade In nazore tn da litn ie težko zrasti na višino onih zahtev, ki jih z navdušenjem sprejemata In razlagalo. Vsi hočemo, da ne bomo več Avstrijci. Ati tu ne *re sanio za odstranlenle dinastije tn oblike ustave. tu gre za fzpremembo vsega našega moralnega habitusa. Čakam, da mi porečete, da se ljudje in narodi ne ravnajo oo razumu znanosti in filozofiji, temveč po čutilih. To je res. čut določa naše ideale, iz čuta prihajalo motivi naših teženj, ati prava sredstva mora določati ie razum in razum. In zato Je razglašala moderna demokracija vedno znanost In filozofijo za svoj temeii. Pri tem ne pozabljam kot demokrat, da Ima ljudstvo, masa, za demokracijo velik pomen. Svest sem si, kar pravi naša ustava: •Ljudstvo je eden vir vse državne moči«. Da — res le, ali posameznik se ne sme skrivati za ljudstvo In za množico. Nobeno zgodovinsko pomembne! še gibanje ni nastalo anonimno, ved« I no so biii posamezniki, ki so s svojo avtoriteto' vodili množice, pa naj so S to bili: Blsmark, Marks, Engels ati tudi Ljenin. Brez osebne korajža In odgovor« ooeti ni mogoča nobena prava demokratična !n ljudska politika . .. Tako predsednik Češko-slovaške republike T. g. Masarvk. Modre besede so to in priporočamo Jih v blagohotno razmišllevanie. Govori! Jih ie moder in veleizkušen politik, ki je bil ves čas svojega življenja v ozki zvezi s soc, dem. delavstvom. Soproga Masarvkova rolena Američanka, pa le članica češko-slovaške soc. dem. stranke od leta 1905. in sicer je včlaniena ves čas v lokalni organizaciji na Mali strani v Pragi. Ant. Bouček piše v »Pravu Lidu« v Članku »Masarvk Jn sociialna demokracija «, da ie Masarvk bil Inspl-rator in ustanovitel! Delavske akademije. znamenite šole soc. dem. delavcev in bojevnikov. Da, bil Je še več! Bil le oni mož. ki Je pripeljal inteligenco med delavstvo, a ne ono Inteligenco. Jd prihaja naduta, ampak ona. ki se smatra za stareišega in iz-kušenelšega tovariša v delu in boju— Tako Masarvk! Narodno predstavništvo, (Izvleček iz uradnega poročila o sej! 11. t. m.) Ob pol 10. se otvori 75. seja. Poslanec Pečič ugevaria. ker tajnik Jovanovič ne niše točno zapisnika in da ga sestavila tendencijozno. nato pa zahteva v srnislu čl. 67. poslovnika, da se konstatirati.ali ie navzočnlh zadostno število poslancev. , Po kratki debati o tem članku govori poslanec > 2ujovič, ki napada demokratsko vla- ] do iu pravi, da ni ničesar delala, da \ le bila vlada samovolina. dočim so j radikalci izvojevali državljanska prava. Zahteva v prvi vrsti, da se uredi promet, da se demobilizira voiska in izvrši rekrutovanie, nato pa da se iz-vrše volitve. Sledil le kratek odmor. 20 minut. Nato je govoril poslanec Korač. Branil ie delo prejšnje vlade In očital sedanjim vladnim strankam, da prej niso hotele delati s parlamentom. Kar se tiče pripombe, da ie hotela preJšRia vlada volitve oktroirati. le omenil, da se še danes nahajamo v revolucionarnem staniu. ki še ni kon” čano. ter da le ua isti osnovi sestavljeno tudi sedanle narodno predstavništvo. Graja, da vlada ničesar ne napravi v agrarnem vprašanju. Pravi, da ie vlada dolžna povedati tudi kaj o valutnem vprašanju s posebnim ozirom na Slovence in Hrvate, da le zmanlšanie podpor invalidom iako opasna stvar. Nova vlada mora napraviti ali koncentracijo, ako hoče da reši volilni zakon parlamentarnim potom, ati pa mora volilni zakon oktroirati. Pravi: Kompromis ali oktroa. — Odgovarjali so na njegov govor ministri Trifkovič. Ribarac ki Medakovič. — Nato le prevzel besedo ministrski predsednik Protič. Zagovarja! is v svoieni govoru sedanjo vlado, kritiziral delovanje prejšnje vlade, ki Je po njegovem mnenju izdala preveč v podporo Invalidom. Nato ie bila seta zaključena. Prihodnja seia ie bila napovedana za 12. t. m. ob devetih. Blokada Reke. — Obsedno stanje In lakota na Reki. Trsu 12. (Izvirno.) Kakor poroča •II Piccoio«. je na R«k’ tefak položaj vsled poostrene blokade. Zupan reški Gigante in ravnatelj apro-vizaciie dr. Alzzetta sta odpotovala ! v Rim prosit pomoči. — Poveljstvo wmm kov. a lih ni pravi čas vrnil. Kdor ga | pa odkupi, temu odpelje Večni Mršavec ženoJ« Ciiiivvič v o. ii in odide. Naše tal sc io po mestu in pride zooet na trg. kjer so človeka še vedno biii. Carjeviču se zasmili in sklene ga odkupiti. Misli si: »Nimam žene. tedaj mi ne morejo nikogar odpeljati,: Plača deset tisočakov in gre domov. Zdaici priteče za niim človek, kt ga te odkupil in mu zakliče: Tkala ti, carjevič Ivan! Ako bi me s. bil odkupil, nikdar bi ne dobil neveste. Sedaj pa ti pomorem laz. Brzo mi kupi konia in sedlo!« Carjevič mu kupi konja in sedlo ter ga vpraša: »Kako ti ic ime?« »Imenujem se Bodač. Zasedeta konia in poiezuita na pot. Ko prijahata v deveto deželo, veli Bodač: »Carjevič Ivan. ukaži nakupiti in speči kokoši, rac in gosi. da bo vsega dovl>!H Jaz poidem iskat tvojo nevesto. A pazi! Vselej, kadar pribežim k tebi, odreži poljubni ptici desno perot in ml jo daj ua krožniku!« Bodač krene naravnost k visokemu stolpu, kjer je sedela Vasilisa Kirbitjevna. Narahlo udari s šibo in odbije stolpu pozlačeno streho. Nato steče k carjeviču Ivanu tn pravi: »Kaj spiš, dal mi kokoši« Carjevič mu odreže desno perot in poda na pladnlu. Bodač vzame krožnik, hiti k stolpu in zakiiče: »Zdravstvu!. Vasilisa Kirbitjevna! Carjevič Ivan te pozdravlja In ti pošilja to kokoško!« Ona se prestraši, sedi in ne reče ničesar, a on sam odeovaria mesto nie: »Zdravstvui. Bodač! Ali je zdrav carjevič Ivan? — Slava Bogu. zdrav! — Ati. Bodač. kai stojiš, vzemi ključek, odpri omarico, izpij čašico vodke in hodi z bogom!« Bodač priteče k carjeviču Ivanu: »Kai sediš, podal mi račko!« Ta odreže rački desno perot tn mu Jo poda na krožniku. Bodač vzame krožnik in ga nes% k stolpu: »Zdravstvui Vasilisa Kirbitjevna! Carjevič Ivan se ti klanja in ti pošilia to račko 1« Ona sedi in ničesar ne reče, a on sam odgovarja: »Zdravstvui. Bo- Italijansklli fcet v Jaffhkf Benečiji ,e j prepovedalo ta zabrunilo transport ubogih rešklh otrok v Italijo. Ts prepoved je na Reki vzbudila globoko ogorčenje. D* Annunzio fe vznejevoljen nad to vladino prepovedjo. Na Reki vlada prava lakota. D’ Annutt* zievi mornarji ustavljajo na odprtem morju vsako ladijo ta vsak parnik ka* terekolisibodi zastave, Vse rekviri-ralo. Na Reki vlada poostreno obsedno stanje. Črne koze v Splitu. LDU. Split. II. (DDU.) Pri potniku, ki je prispel iz Italije v Split, so ugotovili črne osepnice. Odrejeno je vse potrebno. / Ardlti vlamljajo hi plenila. Trst, 12. (Izvirno.) Kakor poroča »II Lavoratore«, Je bilo nedavno vlomljeno v prostore podružnic«? »Jadranske banke« v Opatijo, Vlomilci so vlomili v blagajno ter odnesti 60.000 tir. Pri delu so biti zasačeni od čuvala Ogorevca. Niso dosti premišljali, v čuvala so oddali tri strele ter le bil Ogorevc na licu mesta takoj mrtev. Vlom so izvršiti d.Anmmzifevi »arditi«. Kriza na Madžarskem. LDU. Budimpešta, H. (OTU.) Pogajanja glede sestave novega kabineta na temelju skupnega programa vladnih strank so se razbila. Zastopnik stranke malih poljedelcev Rubi-nek ie pogajanja na tei podlagi odklonil. češ. da mora ostati stranka samostojna. Designirani ministrski predsednik Svmonvi-Semadan Je rar,-pravtud z državnim upravnikom Sklenila sta sestaviti "vlado le na podlagi koalicije strank. Ogromna odškodnina, LDU. IxHido«. II. (ČTU.) Kakor poročalo »Times«, mora Nemčija plačati za odškodnino in povračilo 520 do 530 milijard mark v zlatu. Sojenje voinlh krivcev, LDU. Berita. 11. (DuuKU.) Wolf-fov urad poroča: Nemški upravnik v Londonu fe iztočil angleškemu ministrskemu predsedniku I lovd Georgeu spomenico, v kateri nemška vlada javlja, da je zavezniško izročilno listo poslala višjemu državnemu pravdntku pri sodišču v Tinskem, da se v zmislu zakona o voinih zločinih ukrene vse potrebno. Nota poudarla, da Ie nemška narodna skupščina spreleta po nemški vladi predlagani zakonski načrt za ureditev tega zakona in da Je s tem podano stališče nemške vlade k zavezniškim pridržkom. Nota protestira nato proti aretacijam ta obsodbam Nemcev, ki so bili v zasedenih ozemljih sojeni po zavezniških sodiščih in zahteva, da se take aretacije ne smelo več izvrševati ter da se že aretirani Nemci postavilo pred nemška sodišča. Istotako «aj se odpuste v domovino v volnetn ujetništvu zadržani Nemci. APEL RUSKIH INTELEKTUALCEV. Moskva. 10. (Izvirno.) »Izvestja« obiuvllajo oklic, podpisan od ruskih profesorjev, akademikov ta drugih intelektualcev, v katerem izražajo uoanie na obnovitev znanstvenih in trgovskih odnošalev z Rusijo, kakor tudi na opustitev oboroženega vmeša-vania v nfcnc potratile prilike. Pod-pisani, ki so organizirani v ligi intelektualnih delavcev, apelirajo na javno mnenje Evrope, da se podpre delavnost ruskega naroda v korist niegovega duševnega, gospodarskega in političnega pomlalenla. Turško vprašanje. LDU. Berlin. 12. (DunKU.) »Ltn kafanzelger« priobčuje vest listu »Dallv News«, po kateri Je angleški ministrski predsednik Lfovd George v poslanski zbornici izjavil, da {e turško vprašanje sedaj postalo pereča, Turško gospodstvo v Evropi se bo v par tednih končalo. Sultanu se bo 1 z* ročila spomenica, na podlagi kater* se mora preseliti \r Evrope na arij* sko obal. Proces proti Helffcriehu. LDU. Berlin. 12. (DunKU.) Sodba v taočesu proti Helfferichu le bila proglašena danes dopoldne, fielffe-rich je bil radi neprestanih žalitev obsojen v zmislu paragrtfov 185, ia 186, drž. zak. na 300 mark glob*, Dalje mora vzeti iz prometa brošuro »Proč z Erzbergerjem!« in nekatera številke tista »Kreuzzeitung;-. Posvetovali so se... Na konferencah v Londonu sc n rešilo ni eno vprašanje. Predsedniki vlad Francije, Anglife in Itatiie so se razšli, ne da bi definitivno razrešiti le eno onih vprašanj, vsled kater® so sc sestali v Londonu. Ekonomsko vprašanje je ostalo nerešeno vsled nasprotij med Francijo na eni stratjJ in Anglijo ter Italijo na drugi. Jadransko vprašanje le ostalo nerešeno. ravnotako turško vprašanje, Vprašanja Rusije pa sploh ne morejo rešiti in ca tudi antantinl diplomatje nikdar ne bodo znali razrešiti. Predsedniki vlad so pustili v Londonu delegate, ki nal izvrše deio oo vprašanjih. ki so samo v principih rešena. Kai naj to pomeni v diplomaciji? Kakor se poroča, se bo orvi prihodnji sestanek ministrskih predsednikov vršil 1. aprila v Rimu. Poroča se. da se bodo mogli predsedniki tudi prele sestati, če bo rusko ta turško vprašanje zahtevalo premembo ona-zovališča. V tem slučalu bi se sestali v Sen Rensu. Kar se tiče tadranske-ga vprašanja, ie vViisonov odgovor, že dospel v London, kar smo tudi ža pot očali. Ententini modrilani se posvetujejo ta posvetuieio. drže neprestano seje. sklepalo, a končnih sklepov še dolgo ne bodo Izvršiti, dokler bodo reševati vsa vorašania s svo-leea imoerilaiističneea stališča, brez da bi znali vol to ljudstva. TJ Uudje bodo reševali vsa vorašania tolike časa. dokler lih proletariiat ne bo odstrani! s teh mest. Novice. — Gradivo za most čez Donavo. Romuni so dovoliti Jugoslaviji del gradiva za novi most čez Donavo. V Subotico je že prispel prvi vlak 32 voz. Ostalo gradivo dospe še ta me-SCO. — Koliko avstrooerskih bankovcev te v prometu? Po izkazih« Av-stroogrske banke od d:..' 29. februarja t. 1. kroži v prometu 59.2 milijarde kron. Od tega odpade na Avstrijo 14.29 milijard, na Madžarsko 15 milijard. na Čelioslovaško. do svoicčasnl cenitvi bivšega čehoslovaškega finančnega ministra dr. Rašina seciem milijard, na Jugoslavijo 6 milijard trn Poljsko pet milijard, na Rumnnijo štiri milijarde, ostanek osem milijard odpade deloma na ozemlje, okupirano po itatilanih. deloma na na prejšnje inozemstvo. — Brat okradel brata. V Srebrnjaku na lirvatskem Ie okradel Josip Knoblicher svojega brata Vekoslava. Odprl je njegov kočec ter mu vzel rr. niega 12.000 K. od katerih Jih ie 5000 zakopal v neki šumi. Pri tem na ga dač! Ali Je carjevič zdrav? — Hvala Bogu. zdrav! — A. čemu stojiš tu, BodaČ? Vzemi ključek, odpri omarico in izprazni čašico vodke, potem pa poidi z bogom!« BodaČ prihiti domov in zopet pra- vi carjeviču: »Kal sediš, dai mi gos!« Carjevič odreže goski desno pe-rot, položi na krožnik in Doda Boo»-ču. Ta vzame gos in jo nese k stolpu* »Zdravstvu!, Vasilisa Kirbitjevna’ Carjevič Ivan te pozdravlja in ti pošilja to gos!« Tedaj vzame Vasilisa Kirbitjevna kliuč, odpre omarico in da Bodaču čašico vodke. Bodač izpusti vodko in zgrabi devolko za desnico. Izvleče Jo iz stolna, posadi k carjeviču Ivanu na konia in odjezdili so v brzem dira s krasno devoiko dušico. Ko se car Kirbit zjutraj zbudi iz sladkega sna, zagleda, da Je stolp brez strehe ta hčerka odpeljana. Silno se razsrdi in io pošlje iskat po vseh potili in stezah. Ko naši junaki tako jezdijo, sname Bodač s svoie roke prstan, ga skriie ia reče: »Jezdi dalje, carjevič Ivan. laz se vrnem, da poiščem prstani« Vasilisa Kirbitjevna ga zaprosi: »Ne ostavliai naju. Bodač’ Ako hočeš, ti podarim svol prstan.« On odvrne. »Nikakor. Vasilisa Kirbitjevnal Mojemu prstanu ni cene. Data ml ga le rodna maika. Ko mi ga Je podajala, le govorita: Nosi ga ta ne izgubi, matere ne pozabi!« Bodač se vrne in sreča preganjalce. Na mestu lih pobile In pusti živega le enega človeka, da bi obvestil carja Sam pohiti, da doteče carjeviča. ' Ko so zopet dolgo časa Jezdili, skriie Bodač robec In veli: »Ah, carjevič Ivan. izgubil sem robec! Jezdita naorel. laz valu že dohitim!« Vrne se. jezdi tiekai vrst in sreča še dvakrat toliko preganjalcev. Pobije lih ta se vrne k carleviču. Ta ga vrtraša: »Ali si našel robec?« »Našel.« Zaloti tih temna noč. Razpno Šotor, Bodač leže spat. a carieviča postavi na stražo in mu naroči: »Ako se kai zgodi, me pokliči 1« Carjevič stoli na straži, se utrudi, začne ga obvladovati sen. sede k šotoru in zaspi. Tedaj se odtrga kdo ve od kod Večni Mršavec in ugrabi Va-siliso Kirbitjevno. Ob zori odpre carjevič oci in ko zapazi, da ni več neveste, bridko za-pldkti Zbudi se tudi Bodač ta ga vpraša: »Čemu plakaš?« »Kako bi ne plakal? Nekdo mi 1« odnesel Vasiliso Kirbitjevno.* »Rekel sem ti, da straži! To j« stori! Večni Mršavec. Pojdiva ja Iskat!« Ko sta šla. zagledata dva pastirja, ki sta pasta Čredo. »Čigava le ta črega?« Pastirji odgovore * »Čreda ie Večnega Mršavca.« . Carjevič Ivan in Bodač izprašata pastiria. ali biva Mršavec daleč, kako se tja 'pride, kdai se ona dva a čredo vračata domov in kam io zapirata. Potem razjahata, odsekata pastir-lem glave, se oblečeta v niih oprave in poženeta čredo domov. Priženeta la ta obstaneta pri vratih. (Kooeeprikj Je nekdo opazoval ter naznanil orožnikom. Tat ie ostai:h 7000 K zapravi po raznih gostilnah in drugih lokalih, iako da ni imel, ko so ga prijeli, sko« ro nič več. •— Dunaj izumira. Po uradni statistiki Je znašalo število smrtnih primerov na Dunaju meseca januarja 3352. To število pomenia absolutno ta relativno največ to umrljivost, ki so So opazovali v lanuarlu že desetletja. Največ smrtnih primerov odpada na Jetike in škrofulozo. Po »Arbeifer Zeitung« je bilo meseca februarja Javljenih na Dunaju 1894 rejenčkov in 4020 mrličov. — Tihotapljenje zlata v krsti, V krsti, ki ie bila pred kratkim oddana na blagovnem kolodvoru v Hamburgu in je vsled svoie teže vzbudila sum. se le odkril pri uradnem odprtju namesto trupla velik zaklad zlatih in srebrnih predmetov. Spremljevalec transporta, preskrbljen z izkazi in mrtvaškim listom, oblečen v žalno obleko, le. ko ie opazil odprtje krste, brez sledu takoj izginil. Domneva se. da je bila vsebina krste olea vlomilcev. '7 Belgijske žene imajo volHfio pravico pri občinskih volitvah. Kot se poroča, fe sprejela spodnja zbor-inča v Brusellenu zakonski načrt, po nri KA? ^ene volilno pravico Pn občinskih volitvah. Volitve v moskovski svet. V s^et bHo Goljenih Lun- »»topnflrev. in sicer 1011 ko-“gnistov. 81 z njimi simpatizirajo-Iy menjševikov. 2 maksimali-5«, l socialni revolucikviiarec in 26 anarhistov. LJetun je bil izvoljen od železničarjev enega predmestja, »ročki od neke teritorilalne enote, *-unačarski od delavcev lepe umetnosti. Rod ek in Morolov od dveh vo-JaŠKih iednot. Buharin od delavcev tvornice kablov. Rusjanov pa od delavcev avtodelavnice. d T šahovska tekma. I* j"ariza javljajo: Jugoslovan Boris Kostič ie nedavno uprizorii zanimivo Simultano šahovsko tekmo. V .kotu dvorane sedeč, s hrbtom proti figuram obrnjen, potege narekujoč svojemu zaupniku, je naenkrat igral 10 Partij. Zaupnik mu ie javlial poteze nasprotnikov. Dosegel le velik uspeh 2 !?. Mariborske novice. Nov} vladni komisar. Prvo delo kodi nnrepf'-fde ^ Seveda de,ienJc Korit. Dr. Pfeifer, dosedai vladni komisar mesta Maribora, je bi* seveda na ukaz »mučenika« Žebota odstavljen m na niegovo mesto imenovan klerikalni agitator, advokat dr. Leskovar. — Gosp. dr. Brejc, ali res nimate v Mariboru nobenega objek-tivnelšega človeka in ali res ne vidite, da vam bo dalo mariborsko prebivalstvo pri voiitvah tako brco. da bodo vaše konfete Žebot-I.eskovar ta ž njim vsa vaša stranka šle za vedno v pokoj! — Od novega vladnega komisarja pričakujemo seveia * vso gotovostlo. da bo spričo katoliškega prepričanja poštenosti pospešil. da oride n?eeov orilateli in mučenik Zebot radi poizkušenegs .podkupovanja javnih uradnikov pred sodišče. Javen Hudski shod sklicuje naša stranka za nedeljo, dne 14. t. m ob “r.i dopoldne v prostore in na travnik Križevca dvora. V slučaju Slabeea vremena se vrši shod v v* ki dvorani nri Ofitzu. SpoTed: 1 no' Utičnl položaj 2. protest proti zboro-valm pravici na levem breeu Drave. — Dolžnost vseh sodrugov ie. da se shoda polnoštevilno udeleže’ Prepoved shodov na levem bre Ko Drave le izdalo okrajno gk -stvo Maribor in Slov. Gradec v-.cd vprotidržavnega« hujskanja. Da to reakcionarno nesramnost ne bo ljudstvo kar meni nič tebi nič požrlo, ste lahko prepričani. — Radovedni smo. kdai bo oriela državna oblast klerikalce 2ebota in »vladne* Ra komisarja? dr. Leskovarja, ki sta hujskala v Zg. Kuneotl na pretep Kmetsko ljudstvo — Najboljše le. če uoellete belo »krščansko« diktaturo po ogrskem vzorcu. Podkuoovalec lavnih uradnikov in oretepaški mol-ster Zebot bo vreden mariborski tlortv! *Warnni In die Weite schreiten.«: »Večerni List« pripoveduje svojim pralcem, kako slabo olačulelo kapljasti viničarje, ne pove oa. da pla-J-ule mariborski škof Napotnik svojim viničarjem na dan po 40 krajcar-. P’ de’Kan Pa 30 krajcarjev, c® kmečki zvezar Flucher v o,;« tru pri Maribora pa 16 kra}- ^an‘ ^orno na mj oomaeali «orr ^j^i dobrotUivosti« »Večernega Lista«! rr_ \l: ~~ 30.000 kron — Maribor! o, s'adke besede so zanrle usta •^tov. OosDodarJuc ki klepetavi »Straži«. zato Uh Se enkrat prosimo pojasnila! — »Oh. ta mavšell, ko bi te ne bilo, kako moje srce bi se veselilo, le zdihoval nekdo tam v Flo-sarskl ulici«... Gospod »vladni komisar«. pa vf malo potrkajte »Straži« po liri tu, da bo zalecliaia, potem se morda reši uganka o teh 30.000 kronah...! Ruski kružok rabočih se ustano- vi v Mariboru. Kdor se zatil zanima, naj se priglasi v »Delavskem domu<. Ruška cesta 4, pri društvu »Svoboda«, vsak dan od 6,—-7. ure zvečer Pouk ruščine tudi za začetnike. Prijatelji eobde se vabilo, da vstopijo k godbenemu odseku »Svobode« v Mariboru. Prijave v * Delavskem domu«, Ruška cesta 4. društvena pisarna »Svobode*, vsak dan od 6.—7. ure zvečer. ~~ Istotam se kupijo tudi godala in tamburaški inštrumenti. Pozor sodntgii V Mariboru »Delavski dom«, smo ustanovili v administraciji naših listov tudi prodajo t, Pr0^ur' Izdanih po »Napreju«. ^Ljudskem Glasu«, -Socialni Mati-« se lahko naroči vse na- še liste! Kupujte in širite nas tisk! Dnevne vesti. Ljubezen do bližnjega? Ce te prijatelj udari po lic« — nastavi drugo, da te lopne še po temi Ce sovražnik laže o tebi, te psuje zavratno, zato da tl Izpodkoplje ugled, da ovrže resnico, poidi tudi ti k ljudem. pg jim reci. da, prijatelji, vse. kar fc mož govoril, ie resnica, čeprav veš. da oi resnica. Zakaj trpel boš sicer krivfco. toda to bo v zasluženle tebi. Trpel boš preganjanje in zaničevanje in to ti bo v blagor. To zahteva ljubezen do bližnjega. Tako nas uče In so nas učili demagogi. Nale mnenje pa ni tako, Nam mora biti resnica nad vse. O »Razkolu.« »Razkol v socialističnih vrstah* vesella vzklikajo klerikalci in liberal-c\ Toda gospodje, prehitro Je vaše veselje! Kajti, ako Je razkol med doktorji, ni razkola med proletariatom, ki ostane zvest svoii rdeči zastavi ki ga ie vodila že k marsikateri zmagi. Proletariat ostaja zvest vse* mu temu. za kar se le boril desetletja! Ostal bo zvest sodjalizmu! Zadnje čase smo videli, da se poraja med raznimi teoretiki nesoorazumljenjc, nevem ali pošteno ali samo radi »sa-cro egoizmo«. Videli smo. da se bije boi teorije, da se pa pozablja, da delavstvo strada? Ne. sodrugl. samo teorija. ampak praktično dejo nas bo rešilo! Ne iščKe popularnosti s svojim teoretičnim delom, ampak z dejanji! Pokažite svojo ljubezen do delavstva! Razpravlja se. ali le za socialiste dobro, da vstopilo v ministrstvo ali ne. Velika večina delavstva le mnenja, da se vstopi v vlado, ako le koristno za delavstvo, ako pa ni, pa ne. Kjerkoli namreč se da koristiti proletariatu, tam je potrebno, da zastavimo svoie sile. Sodrugi. nikdar ne smemo dovoliti, da se zanese v naše vrste razkol! S tem bi dali kapitalu bič v roke. ki bi nas še boi« bil ko dosedai 1 Nasprotno: ravno sedal le treba velike sloie. ker se obetajo hudi časi ood sedanjo reakcionarno vlado. Pomnimo, da za nas velja rek: »V slogi ie moč« in anatema na vse razdiralce sloge razredno zavednega proletariata. A. B. Koroški plebiscit. Narodni svet za Koroško se obrača do vseh onih, ki imaio na Koroškem glasovalno pravico, da javijo svoj naslov Narodnemu svetu za Koroško v Velikovec. Glasovalno pravico pa Imalo v pasu A brez razlike soola. vsi tisti, ki so bili: 1. 1. januarja 1919 stari najmanj 20 let; 2. ki so na dan 1. fanuartn 19.9 stalno bivali v katerikoli občini pasa A in 3. ki poleg tega Izpolnijo enega Izmed sledečih treh pogojev: a) morajo biti v pasu A rojeni ali b) ki stalno bivajo v pasu A že od 1 januarja 1912 ali pa c) so v katerokol! občino pasa A pristojni. Analogni so oogoM za glasovalno pravico v pasu B. Ali je res? Iz begunskih krocrov smo Izvedeli. da prejema družina klerikalnega narodnega poslanca prof. dr. Joža Lavrenčiča begunsko podporo. Baje preloma tudi na rodni poslance Ivan Grafenauer begunsko podporo — Vprašamo merodajne kroge, ali Je to res, in če ie res. kako je mogoče, da prejemajo ljudle. ki so kolikortoliko dobro situirani, begunsko podporo, med tem ko se tisočim revnim beguncem podpora nc Izplačuje. Razkrinkani dr. Pegan. 2e včCTaJ smo kratko poročali o zanimivi kazenski zadevi dr. Pegana proii dr. J. C. Oblaku zaradi raz- žaljenia časti. K razpravi Je prišlo mnogo občinstva. Po daiišem obširnem zagovoru dr. J. C. Oblaka, ki Je v ostrih besedah žigosal nečedno postopanje dr. V. Pegana, bivšega klerikalnega deželnega odbornika, v pravdni zadevi glede neke Joštove hranilne knjižnice. Znano Je. da le Fr. Jošt precej pripomogel k poloma »Glavne posojilnice«. Njegova žena je dala dr. Peganu neko hranilno knjižico, sprva v last. Glede te knjižice so tekle kar tri pravde, v katerih je igra! dr. Pegan zelo čudno vlo* go. To sta mu sedaj v neki pravdi očitala pred sodiščem srbski major D. Petkovič in njegova soproga v nekem prizivnem spisu, katerega 1® signira! dr. Oblak kot zastopnik Katarine Petkovič Pegan Je bi! vsled teh očitanj prisiljen tožiti dr. Oblaka. Včerajšnja razprava le trajala nad eno uro. Sodnik — sodni svetnik Jo sip Potrato je na to proglasil oprostil, no sodbo. V razlogih Je sodnik tudi Izrekel, da se Je dokaz resnice v glavni stvari posreči! in da so se v pravdi Jošt križali interesi, vsied česar bi bil moral dr. Pegan odložiti za stopstva Dr. Pegan Je bil z izidom razprave zelo poparjen. — Protestiral Je. * Mizerija užitriinskih uradnikov. Beda teh ljudi narašča v največji meri. Vse Je boso in nago! Merodajni faktorji pa jim še vedno niso nakazali večje plače. tako. da še dane* debiva tak uradnik 500—600 kron z vsemi dokladami vred! Kako naj ži- vi človek s to plačo in ako ima družino? Gospodje, pomislite malo la užlvite se v položaj in trplienje. ki ga mora prenašati nas eden! Uradnik, ki pobira državni davek, umira pomanjkanja z družino vred. Mero-dalni faktorji zganite se! Kdai se razolše trafika na Mart-finem trgu v Ljubljani? Invalidi nam Pise.K). da se oddaja v naslovu omenjene trafike kljub temu. da bi bilo potrebno, ne razpiše, ker se je trafika bale brez razpisa oddala zopet prejšnjemu imejitellu. če prav se tu par mesecev ni dalo v prodajo tobaka vsled čudnega poslovanja trafike. Invalidi se obračajo tem potom do kompetentne oblasti, da se ta trafika takoi razpiše in odda najpotrebnejšemu. Gospodarska poslovatniea v L Juo-IJani dosedai še ni poslala za daienj-ske proge živi za mesec februar. Radi bi vedeU, ako se v Ljubljani tu-dl čaka na živila. Prosimo nadalje, na se nam v drugič ne Izdaja okrožnic. da se živila ne bodo podražila ker ako bi mi ne bili poslušali vas. bi lahko imeli cemeiša živila, kakor so sedal v vaši poslovalnici. Ker n««n do 10. februarja še niste poslali, mislimo da boste to storili za mesec marec in april skupaj, ker upamo, d% nas boste za en mesec prikrajšali! — Prizadeti. Paolr za note. 14—16 črten, nujno rabi skladatelj za dovršitev več>e skladbe (ouvertura.) Potrebuje vsaj še 50 pol. Cenjene ponudbe prosi, d* se pošljejo upravi »Napreia«. Državna stanovanjska komisija ▼ Maribora Javila, da le Pomanjkanje stanovanj v Mariboru tako strašno, da nai se nihče več ne presoli v Maribor. ker bi moral sicer ostati na cesti ali v vagonih. Mati in sin. Vojna grozot in trpljenja! Mati hrepeni po sinu. Ne ve. kle je ubogo dete, Hrepenenje to žene tja v daline dežele. Ne more ostati v sv"iJi rodni domovini. Srce Jo vleče. Ji Je nemirno, samo. da bi videla še enkrat svolega sina. Slovenska ra-darska rodbina fe bila, ki le najprvo lobotala kapitalizmu tam v renskih rudnikih. Pozneie so se preselili v Francijo. Mati s svojim sinom Ivanom!... Osem let le minulo. Vojna le izbruhnila .. • NJei so Francozi dovolili. da se le povrnila v rodno domovino. Sina Ivana, sposobnega za vojno prelivanle. pa so ii internlraJi tani v onih žičnih šotonščin! ... Mati ča-ka in čaka. kedai se li povrne sin. , Upanja ni. Ore v četrtek na policijo prosi permanenčnega uradnika, naj 1* izposlule potne dokumente v Francijo. da vidi sina. »Hočem ga videti!« Po danem svetu odide. Zapira vrata. Kmalu se vrata zopet odpro. Vstopi jugoslovanski voiak. uslužben pri mestnem ujetniškem logoru. Javi poL uradniku: »Tu ie Ivan Sušnik, interniranec v Franciji! Ne ve. kje Je njegov dom! Ne ve. kie Je nieeova mati!« .. . Pol. uradnik premotriva sinove obrazne poteze in jih primerja s prejšnjimi matere. Dal to le njen sin! Pove mu. da Je bila ravnokar njegova mati pri njem za potni list v Fran-cilo. Odide vese! v upu. da Je skorajšnje svidenje z mamico! ... Usoda! Zaplemba krompirja. Nekemu Jo-sJod Lagondrn iz škofje Loke so za- pleniti 264 kg krotnplrja. Jcer je krompir prodajal kilogram po 5 K ter tako navila! ceno živilom. Pri veriž-niškem uradu prelme svoje plačilo. Obsojen verižnik s teleti. Mesarjev sin Vinko Flertn iz Ihana pri Kamniku je prevažal zaklana teleta iz krala v kraj brez pravilnih prevoz-nic ter Izkoriščal poinanlkanle mesa v svoje verižniške svrlie. Obsojen Je bi! na 1000 K in en teden dni zapoira. Sodba le že pravomočna. . Iz stranke. Vse informacije v strankinih zadevah se dobe v Ljubljani. Selenbur-aova ulica 6 II., pri tajniku s. Jos. Kopaču. Okrajni izvršilni odbor za Uub. Hano in okolico ima svojo sejo v pon-deljek dne 15. t. m. v lokalu, ki Je označen na vabilu. KOVINARJI POZORI V*t strugar!!, kotlarji in kijučavnl-Čarjl-monterji Iz volno tehničnih delavnic. ki še reflektirajo na delo v Srbiji, naj se zglasijo taJtoi pri Osrednjem društvu kovinarjev: delavci drugih strok se zaenkrat še ne morejo sprejeti Kultura. •Nora« V soboto dne 13. se vrši v dramskem gledališču premiera Ibsenove »Nore«. Naslovno ulogo igra gor.pa Borštnikova, katera Je pred časom kreirala v stari Čitalnici prvo slovensko »Noro«. Nadalje je Igrala »Nore« v hrvatskem Jeziku v Zagrebu vsa leta In potem v Sofij! na dvornem gledališču v bolgarščini. Režijo vodi gospod Dauilo in igra ob enem doktor Ranka. Iz gledališke pisarne, P. n. občinstvo blagovoli vzeti na znanje, da poje odslej pri predstavi »Faust« vlogo »Fausta? gosp. Stepnlovsj' mesto gosp. Seviča. Glasbena Matica. Ruski operni pevci, Tatjana Rozova od mestnega gledališča v Moskvi, baritonist Andrej Selkov iz Petrograda in basist rvgenlj Marijašec iz Odese Izvršujejo sedaj po Jugoslaviji koncertno turnejo, da seznanjajo Jugoslovane z izvirne klasično rusko glasbo. V Ljubljani prirede koncert v Unionu v sredo, 17. t. m. Kritična poročila in zapne Informacije jih priporočajo. Rusko glasbo z dobrimi zvajanji širiti med Slovenci je potrebno kulturno delo. Francosko • slovenska organizacija priredi v torek, 16. t. m. ob 7. zvečer v dramskem gledališču akademijo v korist akademske sekcije za študij tujih jezikov. Na sporedu le Poleg glasbenih in drugih točk ev ,1Jomed,,e v francoščini! Med odmori bo imelo občestvo priliko pozabavati se t šaljivo poSto. Po predstavi se vrfi v Mali dvorani Narodnega doma družaben te čajev večer prijateljev akademske omla-dlnc in francoske kulture. Vstopnice za predstavo se dobe pri blagajni dramskega gledališča; vstopnic* k družabernu večere pred Mak) dvorano. % NEPOSREDNA POGA JANJA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. LDU. Washington. 12. (DunKU. — Brezžično.) »Ncwvork Sun« poroča iz J^ariza. da so se neposredna pogajanja med Italijo In ugoslavijo že začela, a da dosedai še niso napredovala. Novi italijanski oredlog, da se dovoli Jugoslaviji izhodišče na morlejned Opatio in Reko. dočim bi imela priti Reka pod Italijansko su-verenlteto. Je bil odklonjen od Jatgo-slovanov. KONFERENCA EKSEKUTTVE SO-CUAUSTIČNE ZVEZE ZA JULIJSKO BENEČIJO. Trst. 12. Na mesečni konferenci izvršilnega odbora Socialistične zveze za Julijsko Benečijo pod predsedstvom sodr. Furlana se je razpravljalo o socialističnem tisku, zlasti o priklopitvi puljskega »11 Prole-tario« kot posetmo Izdajo »Lavora-tora«. 7a 11. In 12. aprila je določen pokrajinski kongres v Trstu. Obširno je dalje poročal urednik Papigo p administrativnih, uredniških In tehniških ozirih glede »Lavo-ratora«. Govorili so k temu vprašanju Regent, Oliva. Tuma in drugi. Konferenca je enoglasno odobriha delovanje glavnega urednika sodr. Passlgla. PassigH se za zaupanje zahval'. bjavlja pa. da ne namerava več ostati v ravnateljstvu lista In da polaga mesto ravnatelja, Prečitan le bil tudi dopis komunistične stranke o njeni samostojni konstituciji. Kon- ferenca je izrazila obžalovanje o separatizmu komunistične skupine, kajri tudi Socijalistična zveza prt-« pada TretJJ internacionali. Sklenil« se je, da člani komunistične skupin* ne morejo fungrati v odborih in v; eksekutivi Socialistične zveze. Dar nes, 12. t. m. so v uredništvu »Lavo-ratora« konference glede demlsila ravnatelja Passigla. RUDARSKA STAVKA V OSTRO VI. /^nU>JJ0ra7*,ka 0s polletnd Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. PcsCjiilB daje svojini zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni men. ~ Edini, res delavski denarni zavod. == Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 15. kilti nuli Id ttrsji za Mi Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. Veaenje poučuje brezplačno. Popra vila se spreje m a jo. Lastna delavnica. 49 Pisalni stroji,Adler*. Kolesa iz prvih tovaren. Ddrkopp, Styria, Wattenrad. ^•S^*waBaafaaBaaaaa«»«,,,Aglljgi NOVO I ' ■... Novo I Otvoritev trgovine * manufakture in meSanim blagom =s v Mariboru, Koroška cesta št. 1 =E v poslopja stara gimnazije (poleg kapele tv. Aiojiija). Velika zaloga.- Nizke cene. Solidna postrežba. Za obilen obisk »o priporoča Rud. Nietergal Iščemo mladega, inteligentnega, prvovrstnega lesnega strokovnjaka, kateri želi postati samostojen in bi bil zmožen voditi večjo tovarno za lesno industrijo. Z delom bi bilo treba početi takoj, ker so vsi potrebni stroji na razpolago. Interesenti, ki bi znali to podjetje organizirati nnj pošljejo svoj natančni življenjepis in reference pod naslovom »Štajerska" na anončno ekspedicijo Al Matelič. Ljubljana, Kongresni trg 3./L 346 KAJO DELIČ, ziafar in dragullar Ljubljana vmnM priporoča svojo 1M0 in iiagoliaisko delavnica za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-, vanje in posrebrovanje, V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. S?! Pohištvo. iiM Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložki modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po ' ’ nizkih cenah pri tvrdiu za pohištvo - - - Karol Preis, Maribor, Stoini trg 6. vsakovrstnega lesa se išče. Ponudbe pod „Lesno industriisko društvo" na upravo Naprej. Hlode (krije) deske, trame, kostanjev les, gozdove in ogUe iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino Za spremljevanje transportov celih vlakov lesa iz Slovenije do Trsta in nazaj se sprejme vež vpokojenih železničarjev. Prednost imajo oni, ki so zmožni lasčine. Oglasijo naj se pri Zvezi industrijeev v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7/11. 341 J. grafa Tburnsk* ga jeklarna na Ravnah (Guštani-Ravne, Slovenija) 802 II Krekov trg 10. ima na razpolago nekolikšno množino f? kovan, strojnega tekla I-(za transmisijske valke) Ml v dimenzijah 35 do 130 mm (trdnost približno 70 kg). — f Mv>i£t(«) s ^ - ! k ao»ect Kupuje in >-n*<>aio v vrednostnih pa^irjev^fin^ncira erančne- - oob»ve id dovoljuje — vsakovrstne kredite. —-1 nHiHiim ■ 1 r r . mur. ? ■ ih:.? e ir r.. ... _