V Trstu, sabota 10. maja 1879.
Tečaj IV.
.Edioogt* izhaja vsako drugo in četrto »nbota vsakega meseca in velja za Trst »se leto gl. 2 kr.— runaj Trstu po poiti vse leto „ 2 „ 40 „	„ pol« leta , 1 . 20
. ,	čntrt . „ —. 70
Za oznanila, kakor tudi za „poslanice* so plauuje za navadne tristopne vrste:
3 kr. re se tiska 1 krat 7 . . „ „ 2 krat 6 . „ . „ 3 kra* Za vere črke po prostoru.
Poaamtzne Številke se dobivaj« po 7 kr. v tabakarnab v Trstu pri posti, pod obokom tik Kalistrov« hiše, na Dekvederti pri g. Dertolinu, V okolici: Na Opčinah v loteriji, na Froseku g. Gorju pu, v B»r-kuli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tu«, v Skednjl pri Fr. Snnrin M. Magdaleni zg. J. .TeJu.
Naročnina in via pisma naj »e pošiljajo uredništvu v Trstu Via Ponte trnovo N.» i —1080.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
.V edinosti jc mof*
Cesarjeva zalivala
lastnoročno pismo, katero jc pisni ministru notranjih stvari}, grofu Taaffeju :
„ Ljubi grof Taaffe! Mej svojim več no tridesetletnim vladanjem sem poleg mnogo žalostnih ur delil z svojimi narodi tudi mnogo veselja, ali čistejšega, iskrenejsega veselja se mi nij moglo narediti, nego se mi je naredilo v zadnjih dneh. Naredilo se mi je z ljubeznijo mojih narodov. Globoko so naji, mene in cesarico, ganila ta prostovoljna javljenja odkritosrčne ljubezni in zveste u-danosti. Posamniki in društva, korporacije, občine in oblastnije, zastopniki vseh dežel, iz vseh stanov in vseh vrst prebivalstva so nama došli najganljivejši dokazi odkrito-srčne radosti, najprisrčniša čestitanja. Jaz sem ponosen in srečen ob jednem, da morem take narode, kakor jih obse/a ta država, smatrati za svojo veliko družino, ter vidim tudi v znamenjih ljubezni, ki me ob-dajajo, upliv onega nebeškega blagoslova, katerega sem pred 25 leti pred altarjem za najino zvezo prosil, in katerega še na dalje pričakujeva od božje milosti za najino doz-danjo srečo, našim ljubljenim otrokom, kakor tudi v srečo naše domovine. Glasne slavnosti so minole, ali hvaležni spomin na te dni nikdar ne izgine iz mojega srca. Samo nekaterim izmej vseh milijonov sem mogel ustno izreči svojo zahvalo ; oznanite tedaj splošno, da se vsem, vsem najiskre-neje in najsrčneje zahvaljujem.
Na Dunaji 27. aprila 1879.
Franjo Josip 1. r."
-----------
Naloga avstrijskih Slovanov.
V občinah, mestih iu trgih so raznovrstne stranke, kterih vsaka zase posebno nalogo ima, nekatero stranko zaničujejo, tlačijo krivični sosedje, do se jej nikdar ne dovole pravične tirjatve. Ali časi se mene i ž njim tudi stranke.
Enako je v političnen živenji, s časom pridejo na vrsto tudi v kot potisneni, pokažejo svojo veljavo. Kar naglo so avstrijski Slovani stopili na politično pozorišče, dana jim je naloga daljne promembe evro-pejskega obraza. Kar so naši bratje Rusi in
južni Slovani v krvavem potu začeli, to morajo končati avstrijski Slovani.
Notranje vrenje v liusiji bo zadrževalo dalj ali manj časa rusko politiko na zunaj, notrajni nemiri so podložili pod kolesa državne politike cokljo, i zavrli politični voz. Da je to Rusiji in Slovanstvu sploh škodljivo, to mora pritrditi vsak politikar, ako pomisli, da ruski narod ni še povsod dosti zrel za ustavno živenje, ker jo rusko cesarstvo preobširno in preraznovrstno v izobraženji.
Rusija je zapletena v notranjih nemirih, ni še izvršeno orijentalno prašanje, na balkanskem ostrovu ni še zadovoljno prebivalstvo in berolinska pogodba ni še očiščena peg, katere ima. Dokler bodo okovi berolinske pogodbe vezali razburjene narode, dotle ne bode miru, to se zgodi »e le tedaj, ko popokajo jeklene spone, v kterih so tužni narodi na Balkanu.
S zasedanjem Bosne in Hercegovine je Avstrija ob 12 uri začela izvrševati nalogo, kterc bi se bila morala uže davno lotiti, da bi se ne bilo pogubilo toliko zaupanja do Avstrije, ki so ga gojili zapuščeni naši bratje pod turškim jarmom.
Da je Novibazar prag Soluna, to je gotova stvar in naravno je, da cesta tija drži le iz Avstrije in da jo more dodelati le avstrijsko Slovanstvo. Mesto, kder sta bila slovanska apostola „Ciril" iu „Metod" rojena, mora biti v lasti Slovanov in le ti ga morejo oprati turške nesnage in oskrumbe.
Danes stoji Avstrija mogočna pred pragom; nad vrati se vije v slovanskih barvah vabljivi slavolok, „dobro došli, brača", vredite nam domovino in priklopite nas vrlim Slovanom, tako se Čuje od vasi do vasi.
Ob priliki srebrne poroke Nju Veličanstev, pokazalo je prav avstrijsko Slovanstvo sposobnost in moč, da lakho prevzame to nalogo v državi. Potlačeno leta in leta, razkosano in nevsuailjeno putujčevano, stoji danes verno, zvesto in hrabro za svojega carja in dom.
Kakoršno nalogo sta imela Ciril in Metod, ki sta širila sveto vero mej našimi narodi proti severju, podobno ima tudi avstrijsko Slovanstvo, ker mu jc na vztok nositi mir in omiko, ter vrnoti zapnŠčmemu narodu to, kar sta prinesla slovanska apostola v poganskih časih našim pradedom.
Naloga avstrijskih Slovanov jc vzvišena ideja, svet poklic, ki bi ga radi izvrševali drugi narodi po drugein načinu.
Se se kadi z skrhanega meča kri krutega A zijat a, meč ni še v nožnice vtak-nen, drži ga še mogočna roka, ki bode le takrat počivala, ko bo vse izvršeno, ko pade zadnji žebelj turškega vladarstva takraj Bospora.
Kdo jc slavil tako slovesno in navdu« šeno srebrno poroko Nju Veličanstev, ko Slovan, ki jc pokazal, da upa po besedah svitlega vladarja : „Naredite mir mej narodi," da je prišel zaželeni čas, ko bodo besede Njegovega Veličanstva kri in meso, ko bo vlada res sestavljena iz pravičnih mož, ki ne bodo vplivali na podložne vrad-nike, da morajo slepo zatirati uenemške narode v Avstriji, in agitirati pri volitvah ter rabiti vsa sredstva, kterih državljan no more in nc sme rabit'.
Slovan, delo imaš, stopaj zvesto proti svojemu cilju, mogočni vladar gleda s prestola za zvestega podanika, ki je Avstriji steber, na njega se naslanjn, njemu zaupa.
Naloga avstrijskih Slovanov jc na vstoku; svoji k svojim; podjarmljeni Bulgar je otresel verige štiristoletnega robovanja. Od Balkana do Triglava nas veže bratov-ska zveza, zaupajmo se junaškej sreči avstrijskih Slovanov, ko prekoračijo prag v Solun; do cgejskega morja, kajti t:un so
Avstriji naravne meje !
--—---
ljudska veselica v spomin sreberne poroke Nj. Veličanstev,
bila jc zarad slabega vremena odložena nže dvakrat. — Ce pa bode vreme količkaj dobro, vršila se bode ta velikanska veselica prav gotovo v nedeljo, 11. t. m. po uže razdeljenem programu.
Da pa se bode vse izvršilo v takem redu, kakoršen je pristojen slavnosti, prosi veselični odbor, da se slavno občinstvo na-tanjčno ravna po sledečih vodilih:
1. Vsi odborniki in namestniki odbornikov društva „Edinost", po tem vsi udje pomnoženega odbora za to slavnost so pro-šeni, da pridejo v nedeljo točno ob 1 % uri popolndnc k Sv. Ivanu v ograjen veselični prostor, kder bode seja in se odloči vsakemu odborniku svoj delokrog.
2.	Vsi pevci morajo biti točno ob 1 '/„ nri pri Sv. Ivanu v ondotni soli, kder bode glavna pevska skušnji za skupne zbore. — Tisti peveo, ki se ne vdeleži te zadnje skušnje, ne bode suiel peti v skupnem zboru.
3.	Vsa dekleta in fantje, ki imajo vstopnico k plesu, morajo biti točno ob 2 uri popoludne na veseličnem prostoru in se predstavljati odboru; oprava obojih mora biti popolnoma Čedna in strogo narodna.
4.	Tisti fantje, ki se bodo hoteli vdeležiti telovadnega tekmovanja (kukanje) oglasiti se morajo pred začetkom veselice pri odbornikih, kateri bodo imeli nalogo nadzorovati ta oddelek veselice.
5.	Deputacije iz drugih krajev so pro-senc, da sc se pred veselico naznanijo odboru, kateri jim bode odmeril prostore.
ti. Prav tako jo prošena povabljena gospoda, da sc prijavi pri onih odbornikih, ki bodo sprejemali goste pri glavnem vhodu, kateri odborniki bodo dotičnim odka-zali prostore v ograji, namenjene za take goste.
7.	Za gospodo, ki nij bila posebno povabljena, napravljena je posebna tribana; sedeži na tej privatni tribuni dobe se proti primernemu plačilu pri gostilničarju, gosp. Petru Miheliču pri Sv. Ivanu.
8.	Odbor lepo prosi vrle okoličane, da sc vdeleže v velikem številu te veselice; a dobro bi bilo, da bi prišla vsaka vas pose-bc v enem skupnem krdelu pod lastno zastavo in vodstvom prvih koinunskih mož. — Dotični voditelji naj se predstavijo odboru, kateri bode odkazal prostor, na katerem bode stalo krdelo. Dobro bi bilo, da bi bila vsa ta krdela uže ob 2% na mestu, to je na travniku, kder bode veselica, ker kesne-je sc bode gnjelo ljudstvo iz mesta.
9.	SI. občinstvo je naprošeno, da samo kolikor lc mogoče mej seboj vzdržuje najlepši red, posebno pa, da ne bodo otroci in drugi radovedneži silili v ograjeni prostor in se plazili po raznih jarbolih in drugih stavbah. — Ograjeni prostor je namenjen samo za najvišo gospodo, to je za pred-stavitelje raznih gosposk in uradov, za posebno imenitne in zasluzene privatne može, za deputacije iz daljnih krajev, za pevce, za godbo in za odbornike; nobeden drug ne sme v ta prostor, ker drugače nastal bi veliki nered.
Slavno občinstvo je naposled tudi naproseno, da natanjčno s pol nuje naredbe odbornikov, ki so odgovorni za red, da pazi na opomine odbornikov in da sc tem možem, ki so sc za reč zadosti trudili, nikakor ne zoperstavlja. — Odborniki bodo imeli posebna znamenja (narodne kokarde) po katerih jih bode si. občinstvo lehko poznalo.
10.	Plesa se ne smejo vdeležiti drugi, nego oni, ki imajo ustopne liste. Še le kes-neje, ko bodo ti plesalci jenjali, (plesali bodo samo 4 komadej smejo vdeležiti sc plesa tudi drugi, a vprašati bodo morali poprej za dovoljenje one odbornike, ki bodo nadzorovali ples.
11.	Kedor se hoče vdeležiti sknpne večerje, mora pred začetkom večerje pokazati dotični vstopni list onemu odborniku, ki bode reditelj pri skupni mizi.
12.	Vsak pevec mora imeti izkaznico, katero mu izroči po dovršenem petji glavni pevovodja. — S to izkaznico, katero mora pokazati odborniku reditelju pevske mize, sme sc vdeležiti večerje za pevce pripravljene.
Od natanjčnega izpolnjevanje teh toček mnogo je odvisen vspeh veselice, zatorej pa se nadeja odbor, da se bodo potrudili vsi deležniki, natanjčno ravnati se po teh vodilih.
Odbor za ljudsko veselico
pri Sv. Ivanu.
——— ----
Dopisi.
Liv no, dne 20. aprila 1879.
Dne 7. t. meseca smo prišli zopet iz Glamoča sem v Livno. Velikenočne praznike sem toraj užc tukaj v Livni praznoval. Še nikdar niso tukajšni kristjani obhajali tako veličastno in imetnitno velikonočnih praznikov, kakor letos.
Pri božjem grobu, kteri je bil postavljen v tukajšnji samostanski cerkvi, bila je straža našega polka. To je bila škoda, da jc bilo tako grdo vreme. Vedno je dež nagajal. Veliko saboto popoludne ob 6 uri oznanjevali so topovi s trdnjave vstajenje izveličarjevo. Vse jc vrelo in se gnjetlo proti samostanu, da si je bilo deževno vreme. Turki pa so plaho gledali in poslušali, kaj grmenje topov pomenja, ter so jezui gledali in poslušali. Druga leta je bilo vse drugače. ker tukajšni kristijani si niso upali in tudi niso smeli očitno praznovati velikonočnih praznikov.
Drugo jutro, t. j. velikonočno nedelja, bile so vse ulice in hiše kristijanov in urad-nije odičcnc z narodnimi in carskimi zastavami.
Ob osmi uri zjutraj nam je naš sto;nik Drennig vojskinc svetinje delil.
Ob 10 uri smo bili v cerkvi pri maši, kjer jc svirala godba našega polka in peli naši pevci. Nikdor šc nisem videl tako dražega lepotičja pri dekletih, kakor na veliko nedeljo pri tukajšnih bosenskih dekletih in tudi ženah; vse je bilo skoraj v srebrn, zlatu in svili.
Liv no} dne 30. aprila 1879.
Vem da radi čitate, kako se nam tukaj v Livni godi. Tukaj Vam hočem na kratko popisati slovesnost sreberne poroke presvitlega našega cesarja in cesarice. Prosim zadovoljite se z malim.
Dne 24. aprila je bil za vse naše ce-sartvo slovesen dan. Uže due 23. aprila ob 8 V« "re zvečer so začeli grmeti topovi s trdnjave: Velika Tabija; in pričela se je godba našega polka. Godba je šla po vseh večih ulicah mesta tako, da je ob 9 uri zvečer prišla zopet nazaj od kodar je šla.
Ta večer so se videla tu in tam rae-svitljena okna.
Drugi dan ob 51/, uri zjutraj se je zopet pričela godba ko prejšnji večer in tudi zdaj so grmeli topovi s poprej omenjene trdnjave. Vendar mislim da se zdaj Livni-čanom to grmenje ni tako strašno zdelo, ko pred sedmemi meseci, ko so z omenjene trdnjave turški topovi ognjene krogle metali na naše vojake. Ob 10. uri je bila slovesna sv. maša v samostanski cerkvi, in ob 11 uri je bila maša pri starovcrcih v starover-ski cerkvi,
Ljudje so bili opravljeni, ko v največjih praznikih, po vseh hišah so visele narodne in carske zastave. Iz oken so visele lepe prepoge raznoverstue barve. In to je bilo po vseh hišah, bodi si turških ali kristijanskih. Na oknih so bile zvečer v mnozih krajih izrezane čerke v debelem papirju in so za njimi luči gorele; vse mesto je bilo razsvit-Ijeno, še celo po minaretih so bile luči.]
Vem da v Livni niso nikdar take srečanosti videli. Ob 8'/a ure zvečer se je zopet začela godba in pokanje topov ko prejšnji večer. Napisi, ktere sem omenil bili so raznovrstni n. pr. Bog živi Franjo Josipa I. Osvoboditelja našega od turškega sovraga i. t. d.
Jutri bo naša nova zastava, ktero smo pred tnalo dnemi dobili, slovesno blago-slovjena. Ločiti se bomo morali od stare, ktera je tolikokrat naše kranjske fante v boj i zmago spremljala. Bog daj da tudi nova toliko slave dobi!	F. B.
Na Prošekuf dne 1. maja.
23. aprila zvečer ob solnčnem zahodu je veselo pritrkovanje naznanilo prebivalcem 25. oblctnico cesarjeve poroke; grmeti so začeli tudi topiči razpostavljeni na „ Golim vrhu*. Ko se je jelo mračiti, zažgan je bil velikanski Kres na bližnjem holmču, mož-narji začeli so zopet pokati, rakete so švigale po zraku, bengalični ognji so raz-svitjcvali čarobno vso okolico, iz zvonika se je oglasilo zopet milo petje zvonov in razlegalo se v tiho noč. Vsa vas je bila ko bi trenol v lučih. Videlo se je tudi lepo število transparentov, posebno so se odlikovali transparenti na stanovanji deželnega poslanca g. Gor j upa, okrajnega zdravnika, na pošti in na kosami c. k. finančne straže, izmed poslopij pa posebno poslopje državnega poslanca g. Nabergoja, postaja, šola, gostilne, prostori bralnega društva, farovž i. t. d., pri nekej hiši so celo pred hišo stoječo orehovo drevo tako lepo s luči povesili, da je imelo podobo velikega božičnega drevesa. Mej tem sta se zbrala pevska zbora Kontovelski in Proseški v prostorih bralnega društva. 12 mož pa je nosilo plamenice po trgu, v čegar sredini je gorela na visokem kolu velikanska plamenica. Pevci stopijo v kolobar in zadonela je „Hribarjeva" kantata ko uvod cesarskej pesmi in ko sc zaslišijo prvi glasi cesarske pesmi, vsi se odkrijo in ko bi mignol, bil je ves trg v bengaličnih ognjih.
Po odpetih nekaterih pesmih se napotijo plameničarji in vse ljudstvo ▼ Kon-tovelj, kder se je ponavljalo vse kakor v Prošeku.
Omena vredno je, da se je vse v najlepšem redu vršilo, da nij bilo ni najmanjše nerednosti.
24. zjutraj je pritrkovanje in streljanje prebivalce iz spanja zbudilo. Ob 8 uri so se hiše se zastavami in preprogami po oknih odičile. Ob 9 je bila peta sv. maša v farnji cerkvi. Pela se je maša od Marzolla — Te Denm od Maska in Tantum ergo od Riccija — V deležili so se službe božje i okrajni načelnik; deželni poslanec g. Gorjup, c. k. poštar, vradniki železnični, c. k. žan-darmerija, c. k. finančna straža, učenci in učenke se svojimi učitelji iu učiteljico, in veliko število druzega ljudstva.
Večer se je sklenol s petjem, i bil je v resnici lep večer pri gosp. Nabergoji.
Ne smem zamolčati, da je ta slavnost pobratila obeh vasi mladino, ki je bila poprej v sporu, i tako ožje sklenola zvezo mej Kontoveljem i Prošekom v prihodnjo srečo tema vasema in vsej okolici.
Rodoljub.
V Skofji Loki, dne 3. ■>>> tja.
Pisana Loka je res pokazala, pisana da je ob času slavnosti srebrne poroke Nju Veličanstev. Razsvitljava je bila kaj lepa, vsako oknice je imelo lučiče; nunski samostan je bil magično razsvitljen, pokazale so č. č. gospe, da znajo izgledno ceniti svečanost in narodnost, vihrale ste ponosno z samostanskega ozidja trobojna slovenska zastava in nje spremljevalka črnorumena.
G. J. Gašperin, vrl narodnjak, je tudi lepo okrasil svoje poslopje, z njegove hiše je ponosno vihrala slovenska trobojnica in pričala, da je tu naša zemlja in Slovenec v svoji hiši gospodar.
A. Gaber, po domače Finfar, je tudi imel lepe slovenske transparente, to je lepo, le da bi še dalje Tonček zvest ostal narodu in ne posnemal one soderge, ktera lastni narod zaničuje in grdi ter mu poštenje jemlje pri drugih narodih.
Na Kamnitniku je velikansk kres gorel, Ljubnik pa je pomočil svojo glavo v Soro, da jo ohladi, ker so ga ogrevali nemški napisi od nekterih g. uradnikov. Bog ve, kako bi ti uradniki slovenske napise delali, da se Slovanom vremena zjasne?
Nek klobučar, po njegovem Hutmo-cher, tik zidanega mosta, imel je nemške transparente, rojen velikonemcc v poljanskih hribih, z omiko stoji na visoki lestvi, lahko prevzame enajsto šolo na Vrhniki.
G. Dolence je res odlična osoba v Loki, menda le zarad njega ptujci k nam zahajajo ? — Ker uže o Dolencih govorim, naj omenim še drug eksemplar: V Stari Loki je nek človek, fin da ga nema para, sliši na ime J. Dolenec, ne zna pisati in ne brati ali vendar, ako bi kdo vprašal, če hoče profesuro na vseučilišči, precej bi jo prevzel. Zato je pa tudi pokazal svojo modrost,
imel je nemški napis na svoji hiši ; če ga ! je pa umel, tega menda Še on ne ve, ker 1 črk ne pozna.
Kritični politični pregled.
Velopomembno v notranjej politiki je cesarjevo zahvalno pismo, katero smo na-tisnoli ua prvem mestu tega lista. Besede, katere cesar govori svojm narodom, tako , so ljubeznjive, tako presrčne, da so sc 1 morale globoke vtisnoti v vsako čutno srce. Velevažne so vladarjeve besede, ko pravi, da smatra vse narode za svojo rodbino. Cesar želi tedaj, da se narodi mej sabo kakor bratje ljubijo, da vživajo vsi enake pravice. Te besede morajo biti tedaj vodilo vladajočim krogom v vseh državnih opravkih, vsem vradnikom od prve do zadnje vrste, vsem državnim i deželnim zastopom pri vsacem poslovanji. Te besede morajo biti podloga za resnično i stalno spravo mej raznimi narodi. Ako se to zgodi, potem 1 nas čaka lepša bodočnost. — — Državni zbor je potrdil finančno postavo za letošnje leto; le malo dni še in pojde vsaksebi; se razpišejo nove volitve i dobomo uove, in ako Bog hoče, boljše moči v državni zastop.
Pridejo li Čehi v prihodnji državni zbor, ali ne ? o tem je se vedno pričkanje, nekateri pritrjujejo, drugi odrekujejo tako, da še nič gotovega nij. Tudi so v nasprotji poročila, ki govore, kako se grof Taafte o tej zadevi vede. Nekateri časniki hote vedeti, da Taafte zahteva od Cehov brezpogojni vstop v državni zbor, drugi zoget trde, da dobodo obširne koncesije. Naj bo temu uže kakor koli, naša misel je, da Cehi najboljše store, ako stopijo v državni zbor, bodi s pogojem, ali brez njega, ker v državnem zboru gotovo najdejo najboljšo priliko za pridobitev narodnih pravic; saj ne bodo sami, ampak pridruži se jim brez-dvomno močna stranka, ki bo povzdigovala svoj glas za vsako pravično stvar.
Madjari so kator vihar, naglo vladajo, kar ne kaže na dolgo vlado. Sklenoli so zopet posilno postavo, po katerej se mora vsak, kdor hodi v šolo na inadjarskem globusu, učiti madjarskega jezika; s to postavo so si za korak približali — babilonskoj zmešnjavi.
Bolgarska skupščina je soglasno izvolila za vladarja kneza Batteinberga, 22-letnega častnika v nemškej vojski in sorodnika ruskega cesarja; za deželnega namestnika v Rumeliji pa je bil izvoljen Aleko paša Vogoridcs, prejšnji turški poslanec na Dunaj i.
Stari Garibaldi se je zopet, začel gibati. Sklical je v ltimu zbor, v katerem se je mej drugim govorilo tudi o nerešenih bratih v Trstu in Istri, katere avstrijski vojaci pobijajo!! Ne mislite, da je to laž, gola resnica je. Kresi okoli Trsta in v Istri 23. aprila t. 1. so iredentovce moraliČno pobili in moralična smrt nij manj huda od telesne.
--
Domače stvari.
Slavnost srebrne poroke Nj. Veličanstev se je tndi po naši okolici navdušeno praznovala ; skoro v vsaki fari se je sestavil odsek, ki je stvar dostojno v redil in izvršil posebno ste sc o tem odlikovale Opčina, Prošek in Skednja. Na predvečer je bilo streljanje z možnarji, kresovi so goreli, pevski zbori prepevali in godba je igrala, bengalični ognji pa so daleč svetili in ljudstvo je bilo vse navdušeno od konca do konca vasi, ki je bila vsaka po moči razsvitjena.
Tudi bližnji naši sosedje so so ska-zali, posebno priljubljenja bližna Dolina, in skrajni Devin proti Furlaniji. V Dolini je bila stvar nepričakovano slovesna, ondotni g. dekan Jan ne zaostane nikdar, kadar gre za kako slavnost in domoljuben čin. Zato je tudi Dolina, ena izmej največjih županij v Istri, tako slovesno praznovalo srebrno poroko Nju Veličanstev. G. dekan, županstvo in nevtrudljivi učitelj imajo o tej zadevi naj večje zasluge.
Devin pa, ki je mejnik Furlaniji, tudi ni zaostal in pokazal je, da je Slovenski narod tudi tam zaveden.
Mnogo kresov je gorelo na pečevji morskih bregov, vas in kneginje Hohcnlohe grad bil je ves razsvitljen, bengalični ognji vjemali so sc romantično z daljno svečavo v Trstu.
Nabrežine skoro nij treba omenjati, ker je uže znano po širokem svetu, da so nabrežinski rodoljubi vzor narodnosti sploh in za vsako rodoljubno podjetje jako vneti. Napravilo se je Nabrežini vse mogoče, da se je slavnost dostojno izvršila.
Nabrežini se ni še videla taka slavnost, kakor je bila ta dan. Na Krasu je hotela vsaka vas drugo prekositi, na vsacem griči je gorel kres in povsod je bilo razsvitljeno ; Kraševci so pokazali politično zrelost in udanost do svojega vladarja.
Volitev župana v Trstu. V saboto
je bil izvoljen Dr. Angeli z 29. glasovi za župana; za prvega podžupana Diraer s 50 glasovi in za druzega podžupana Dcfacia, zadnji je po rodu primorski Slovenec. Da se je tako vse izvršilo, to je bilo uže poprej videti; pri vsem tem ni laški aparat nič pridobil, ker sta Dimer in zlasti De-facis avstrijske stranke, ter ne bosta tako zanemarjala svoje dolžnosti. II krati je stari sovrag Slovanstva, g. Ilermet, polaščeni Nemec, odstopil in položil svoj mandat, ker so ga začeli laški časniki hudo napadati.
Tržaški Slovenci se ga prav radi znebimo, ker je bil hud nasprotnik slovenščini.
Razširjenje mesta, prenaredbe pri volitvah, palasčenje šol kolikor mogoče v o-kolici, in toliko drugih stvari, vse to jc bilo njegovo delo.
Mestni zbor je imel v sredo sejo. Ko se je prebral zapisnik zadnje reje, naznanil je vladni komisar da Njegovo Veličanstvo ni potrdilo dr. Angela za župana v Trstu. Galerije so bile vse polne, kakor pri
županove] volit vi največ je bilo nižjega ljudstva, plačanega od krivonoscev starega in novega mesta. Pri županovej volitvi je bil velik krik, umazan enook je kričal še celo: „Viva nostro Garibaldi"; s tem je hotel dr. Angela povzdignoti, a danes je bilo vse tiho, srce jim je palo v hlače, enook jc še drugo oko zatisnol, ker ni bilo povoda kričati. Potem so se volile delegacije ; naši okoliški poslanci so malo zastopani; dr. Loser, ki je izvrsten strokovnjak v šolskih stvareh, bil je čisto prezrt.
Mi svetujemo okoliškim poslancem, naj zapuste desni klub, saj desni klub ui drugo, nego prikimovalec desničarjem.
Desni klub je limona, ktera se stiska, dokler je kaj v njej in potem strani vrže. Prvi napačni korak desnega kluba je bil nesrečni kompromis o verifikacijah, zdaj je drugi pri volitvah v delegacije, i tako poj-de to dalje.
Okoličani najboljše store, ako stopijo iz desnega kluba, sami naj možate svoje stališče branijo, pa bodo častno svojo dolžnost spolnjevali.
Brzojav z Dunaja naznanja da dr. An-gclija cesar za župana ni potrdil. Raznesla se je precej ta vest po vsem Trstu in v I-zraeln je hrup nastal«
Vidi se iz tega, da je začela vendar vlada zadnji čas delati na to, da v Trstu laško drevo ne vzraste do nebes. Hermet, Angeli, to jc velik udarec za laško stranko prvi se je moral odpovedati in drugi ni potrjen.
Slavnost srebrne poroke Njih Veli-čanstev pri sv. Ivanu se je morala zopet za jutranjo nedeljo odložiti zaradi močne burje.
Da se je slavnost odložila nn lepo vreme, to je prav, mej tem so se naredile velikanske priprave, da bode mogoče slovesno pokazati, da smo tržaški Slovenci, če prav v teških razmerah in sitnem po-ložji, vendar le marljivi, da nas ne straši ni trud ni žrtve.
Jutri pa, ako bode vreme ugodno, pridite vsi Slovenci k slavnosti; pevci so dobro izurjeni, tudi pevski general Hribar pride iz Gorice z odličnimi gospodi. Sokol počasti nas tudi. Svirale boste dve godbi, vojoška in mestna, obe izvrstni.
Kako se spo At uje Slovenščina v Trstu, to smo zapazili na plakatih po voglih nabitih, na katerih je bila cesarjcva zahvala vsem avstrijiskim narodom za uda-nost pokazano pri praznovanji srebrne poroke Nju Veličanstev. Uže zdrava pamet veleva, da bi se morale take izjave Njih Veličanstva v vseh deželnih jezikih objaviti, ali v Trstu je bila priobčena le v nemškem in laškem jeziku in bili smo Slovani popolnem prezirani.
Nečemo razpravljati, kak vtisk je napravilo tako preziranje, le omeniti hočemo, da se je mnogo odličnih narodnjakov pritožilo uredništvu in izreklo svojo nevoljo. V Trstu je gotovo desetkrat več Slovanov nego Nemcev in prava deželna jezika Bta
slovanski in italijanski, vendar si. vlada objavila Slovanom v Trstu zahvale Njih Veličanstva. Nekteri celo pravijo, da Slovanom ni treba znati o cesarjevi besedi. To jim mora zadostovati, da se vsako leto po voglih nabije v „slovenskem jeziku,0 da jim je plačevati „davke44.
Naj visoka vlada izgledno dela v smislu § 19. drž. osnovnih postav ker tudi nam je zagotovljena naša narodnost iu naš jezik, da ne bodo manjši uradi, ki uže tako o slovenščini slišati ne morejo, z italijanščino nas dolgočasili in mučili.
Oe cesar sam zahteva, da se Njegova zahvala razglasi vsem narodom, tedaj gotovo nij bilo prav, da se je ta zahvala nam, Slovanom v Trstu, pridržala.
Avstrijski Lloyd v Trstu je imel svoj 50. občni zbor, pri kterem se je letni račun predložil. Dohodkov je bilo 4 milijone 622 tisoč 368 gl., vsak deležnik dobi na akcijo 27 gl. dividende.
Helgolanđ, naša vojna ladija, je rai-noli pondcljek odplula iz Trsta v Avstralijo k razstavi v Sidnej. Imela je obilo zabojev iz raznih dežel za razstavo. Pred odhodom je došlo mnogo odlične gospođe iz Trsta na ladjo pozdravljat poveljnika in mu vošit srečno pot; ladja bode potrebovala 60 dni, da pride v določeni kraj.
Omeniti moramo, da bode Avstrija obilo zastopana na razstavi, zlasti Češka in Moravska, kar dela čast avstrijskim Slovanom.
Garibaldi in Tržačani. Poroča se iz Rima, do so bili neki tržaški sanjači pri Garibaldiju, s kterim so se prav živahno pogovarjali, da se je zanje stari general jako zanimival in izrekel sočutje do Istranov, ktere so avstrijski vojaki posekali (! l!) Rekel je tudi, da „ni pravi Italijan, kdor nema srca za „irredentou. Obečal je, da hoče vse žrtvovati. Prvi jc začel nabirati en milijon frankov, da kupi orožje in oboroži vse Italijane, ki se bodo za svoje pravice borili.
Nekateri pobegli strahopetneži, ki so pred posetsvijo Bosne in Hercegovine iz straha iz Trsta pobegnoli, delajo na Laškem kakor bi zastopali Trst. Naš narod bi se sramoval takih junakov, ako bi iz Srbske ali Ruske vojske k nam prišli, pognali bi jih ko cigane. Dokler zastopa Trst, Goriško in Istro taka svojat, ne zdi se nam potrebno še metlje v roke vzeti.
Ako pa stari sanjač morda res v kakem zmedenem napadu svoje glave hoče priti s takimi junaki na našo zemljo, sprejmemo ga dostojno, do se ne povrne nikdar.
Nasi Lahončiči so te dni razposlali mestnim poslancem in drugim odličnim osebam izdajsk list: „Italia iredenta," v kterem kakor po navadi lažnjivo tožijo svojo suž-nost pod Avstrijo. Kake otrobe so vezane v tem listu, to je smešno; poleg tega tudi skriven zbor Garibaldiju lahonsko svoje srce odkriva ter ga poživlja, naj oprosti Trža-čane 1 ! kdo bi se temu ne smijal ? vidno je da obstaja to skrivno društvo iz fantalinov
in pobajačev, podpiranib z denarji obrezanih lahonov brez domovine. Na vse Ščujejo, le Slovencem prizanašajo; mislimo tudi da bi ne bilo dobro za lahone, ako bi ščuvali na Slovence, ki smo na svoji zemlji v lastni hiši. Iredenta postane ridenta za Trat in Istro, kakor je postala za Dalmacijo, vlada naj da nam orožje, pa hočemo sami odbiti vsak napad, ako bi kdaj strahopetci Laški poskusili. Ako jih srbi hrbet, naj le pridejo, mazila se ne bode manikalo.
Obesil se le nek 70. letni mož na vežna vrata, ko ni bilo žene doma, bil je uže dalj časa zmešan in zamišljen.
Ustrelil z vodo se je 17. letni kadet minoli teden v veliki vojašnici; družinske razmere so baje bile vzrok smrti, bil jo Poljak.
Skrivnostno človeško glavo so po-
tegnoli piloti v novi luki iz morja, viseli so ua njej ostanki kože in mesa, v čelustih sta bila le dva zoba in na čelu je bila vtisnena številka 177. To glavo so prenesli v mrtvaško kapelo k sv. Justu.
Zalogo o kusnega piva Reininghaus pri g. A. Dejaku mestnem svetovalcu ▼ Trstu priporočamo vsem gostilničarjem po okolici, dobiva se v boteljah in sodčkih pri g. A. Dejaku junior (piazza S.ta Caterina). Pivo iz tovarne Reininghausove je okusno, čisto in ni preobloženo z nepotrebnimi špiriti, ampak zdravo i priljubno; vsako naročilo, bodi si v Trstu ali na zunaj, se točno izvrši po jako primerni ceni.
Književnost.
Knjiga „Franc Jožef« v spomin pe-tindvajsetletnice sreberne poroke Nj. Ve-lic. se ravnokar razpošilja naročnikom na vse kraje. Posamezne knjige veljajo po 15 kr.t 10 stane 1 gl. 40 kr., 50 pa 6 gl. 50 kr. in 100 — 12 gl. Knjiga je tako v ceno, da ne more bolj biti, to ve vsakdo, kateri je kedaj imel opraviti s tiskarijami. Naročuje se naj ceneje z denarno nakaznico in gg. naročniki naj blagovole tudi nekaj za poštnino priložiti, zato je pa Jtnjiga pri večem številu nekoliko ceneje.
Glede na to, da vsak narod v svojem jeziku rad bere življenje svojega vladarja in se zanimiva za svojo domovino, izdalo je slov. učit. društvo to knjigo, da pripomore, kolikor toliko, k svečanosti domovinskega praznika 24. aprila, tedaj pa tudi smemo pričakovati, da se bode taka knjiga širila med šolsko mladino, med slovensko ljudstvo, za to pa prosimo šolske oblasti, da priporočajo knjigo po sebi izročenih krogih; ob takem prazniku, kakor ima biti 24. a-prila, padejo meje narodnosti iu le jeden glas se ima slišati povsod: „Bog obvaruj, Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo."
Knjiga se dobiva pri Giontini-ju na velikem tergu, a tudi pri tiskarju Milicu na starem trgu, razpošilja pa knjigo tajnik bIov. učit. društva M. Močnik, mestni učitelj, a tudi predsednik „Nar. šole" Feliks Stegnar, učitelj.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Llojda.