2iS. i»ew.
Pavialcti frank© v.tfriovi SHS.
\š	1	-7«	n©w€tsifera	1920.
«*■»«* ~^wjJuyjg^WXgKCTJCX^,g->aiamt>t*ataia.v.cy.
Isfeaja rasen KeeSelj in prasKil«®® v s a k «5 a n
ob 1©. U5>s -ifepoldfie.
Drednf>tvo je v Ljubljani, f>acči£kanska ulica It. 6 3., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sieei se iih ne pri’
obči. Rokopise ee ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm ;< 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, postano ter no-ttee isti prostor K 2‘—. Pii večjem naraeiJu popust.
iteu.1 kmnth
Lelo EV.
(Mesilo Itigosfov. socIleEno-cutiROkr etifoe stre nit®.
TeSeiessslsa it. 812«
Naročnina: Po poSti ali z doztavljaoiem nc dom ta celo 'et« K 240, sa pol tein k 120, za eeirt >etd K 60, za mesec K 20. Zn Nemčijo celo leto K 312, ze ostalo tujino :.n Aa;e»:»a K 300.
Reklamacije r» Met so poštnine orosi©.
Oprs^mštvo ,e v Ljubljeni Fr a n t’ i:k ti ne I' etrti ca St.6'1^ Uriielieho Sieksrna.
Vlada ratificira z ukazom sporazum
z Italijo.
LDU Beograd, 16. nov. (ZNU) Tekom tega tedna se mora v Rimu In v Beogradu najti način, da se čimprej ratificira pogodba, sklenjena v Rapallu. Verjetno je, da bosta obe vladi izvršili ratifikacijo z ukazom, ne da bi zahtevali odobrenja v parlamentu. Giolitti pa bo še tekom tega tedna imel velik govor o sporazumu.
LDU Beograd, 15. nov. (ZNU) Včeraj je ministrski predsednik nujno poklical v Beograd ministre, ki so na potu. Dr. Korošec se nahaja v Mariboru, dr. Križman v Varaždinu, dr. Kukovec v Celju, Marinkovič v Karlovcu in Rafajlovič v Leskovcu. Razen tega so odsotni dr. Drinko-vič, Jočič in Kovačevič.
Venizelosov poraz pri volitvah na Grškem.
Venizelosov kabinet odstopil.
LDU Atene, 16. nov. (Havas) Po dosedaj znanem izidu volitev }e izvoljenih 118 venizelistov in 250 pristašev kraljeve stranke. Poraz Vetti-fcelosov je popoln. Z njim vred so podlegli vsi njegovi ministri razen dveh. Niti v Macedoniji, niti v stari Grčiji, izimši Epir, ni bil voljen niti en venizelist.	”
LDU Atene, 16. nov. (Havas) Vlada je odstopila. Regent je pohval k sebi Rhallisa. Borza je zaprta, ker se boje panike.
LDU Beograd, 16. nov. (ZNU) Iz Soluna javljajo: Po poročilih, ki so dospela dosedaj. Je povodom današnjih volitev na Grškem prišlo v n«no* gib Krajih do krvavih spopadov.
Konec Wranglove slave.
W ran gel pobegnil v Carigrad.
LDU Moskva, 16. nov. (Brezžično.) Rdeče čete so dne 15. novembra zasedle SimferopoJ in Feodosijo. Budjenijeva konjiča je sovražnika obkolila in ga večinoma ujela. Wrangel in njegovo vrhovno poveljni-itvo se pnpra\lja za beg.
LDU Moskva, 15. nov. (Brezžično.) Danes je vkorakala rdeča armada v Sevastopol, na ta način dovršujoč pohod na Krim. Wranglovi generali. škofje in bančni ravnatelji poizkušajo pobegniti na ententnih ladjah.
LDU Pariz, 15. nov. (DKU) Po poročilu Iz Carigrada, je dospel tjakaj general Wrangel. Tudi *,Echo de Paris“ poroča, da je Wrangel že zapustil Krim.
LDU Pariz. 15. nov. (Brezžično.) Francoske ladje vkrcujejo begunce s Krima. Angleške ladje pri tej akciji niso udeležene. Govori se. da pridejo tudi amerikanske ladje v Sevastopol, da pomagajo pri prevažanju begunecev. Begunce odvažajo v Carigrad.
Socialistično gibanje v Italli«".
TRUMBIČEV EKSPOZE.
Zaereb. 16. »Novosti« iavliaio iz Belirrada:	Včeraišnia seia ministr-
skega sveta ie bila pričakovana z naivečio nestronostlo. Na tei seii ie D(»dal zunanii minister dr. Trumbič svoi ek<noze o nnsaianiih v S. Mar-aberiti. Seic so se ude'ežili vsi ministri. ki se nahai. ^ v Beleradu Ekspoze ie traial skorai dve uri. Po večini ie dr. Trumbič povedal ono. knr :.e že znano Tz časooisia. Omenil ie tudi defenzivno zvezo z Italiio ter Doudarial nien izkliučno diolo-matični značai in da nri tem ne ere za voiaške konvenciie. temveč da zveza samo iamči za izvršitev st. eermainstfe in trianonske mirovne poeodbe ter ie nanerlena nroti temu. da bi se Habsburžani povrnili na prestol Seia ie bila Drecei živahna. tu in tam celo burna. Ob dvaise-tih se ie* seia končala Na orihodmo tek) so brzoiavno pozvani vsi mi-nstri.
VESNIČ SE BOH CELO PREDSTAVNIŠTVA.
Belerad. 15. Ko ie ministrski predsednik dr. Vesnič odhaial v Kalilo. ie izjavil Dredsedniku začasnega narodnega predstavništva dr. Vukčeviču, da nn odzivu poslancev in oo današnjem staniu stvari ni več potrebno sklicati narodnega predstavništva. Di. Vukčevič ie včeraj z .net misetil ministrskega predsednika radi informaeii. ali še ostane nri onem rr.i^lieniu. Po vsem kaže. da do sesianka ustavodaine skupščine ne bo več sei narodnega predstavništva.
Zaereb. 16. »Večer« favlla iz
Deterada. da so nekateri poslanci hoteli v parlamentu internellrati raji rešitve iadranske^a vprašania. Predsednik zbornice tp hotel skli^-t* seio četm;r se na »e enereično unri ministrski predsednik Vesnič. češ. da Im sklicanj seie ffotovo izzvalo krizo ‘v kabinetu.
KREDIT NARODNE BANKE VLADI.
Zaeieb 16. »Večer« Doroča Iz Belerada: Včerai ie bila seia Narod-ne banke. na kateri ie bil snreiet predlo^ ki ea ie stavil odbor v sno-razumtt s finančnim ministrom, namreč. da se državi odobri kredit poldruge milijarde dinar ev bre2 kritia ki pa mora država vrTHti v desetih letih. V to vsoto se vračuna o tudi vce dosedanie obveze države na-oram Narodni banki, ki znašalo 425 miiiinnnv dinariev.
BORZA IN SPORAZUM Z ITALIIO.
Zasrreb 16. »Jutarnii list* poroča
i7 Belerada. da so snreieli vesti o soora/Mitiu z faiiio na b~lsras*<l borzi zelo novolino. Rešitev tega vnra^ania bo dovedla do zmanišania vir‘ske in do okreoKvr naše eosoo-darske moči. Dobri odnošaii z Italiio bodo imeli tudi zelo zadovoli v vtis plode naš-ili kreditov v inozemstvu. Doka/ temu ie deistvo. da se ie dinarska valuta ood vtisom vesti iz Italiie zna*no izbnlišala. .
AVTONOMI JA GORNIE ŠLEZUE.
Berlin 16. državni zbor ze soela-sno soreiel zakonski načrt »Iedie av-tonoiniie Gornic Slezi je.
Rad bi podal slovenskim sodrit eom nravo sliko n socialističnem sribaniu v Italiii. ker bi iih to eotovo zanimalo. Toda to eiban^e »e »ako veliko in obsežno, da sg absolutno ne da izerono opisati v enem doDi-su. Zato se hočem oineiiti le na glavne stvari.
Sociialisti so aob;li ori lanskih volitvah 156 mandatov. Ta uspeh ie iznenadil ves svet. delavski in bttržoaziiski. Miioei so smatral to zmaeo Ie za trenoten usneh kot neizbežno reakciio proti voisk' in tedann naciionalistični >n 'jnneri-ialistični vladi. Toda varali so se oni. ki so tako mislih. Preteklo nedeljo co se končale občinske voljtve v Ita l*, nrl katerih te socia»st'čna stranka dobila ukoro tri tUcc občin v svoJe roke. med temi velika mesta M^lan. Boloena Livorno i. t. d.
V	provinciii Reeeio Emilia so sociialisti debili od 45 obč.n P dobite »tsrefte so io\e"l’ tudi v Lom-hjtrdiii in v več drugih kraih. Kai o le bilo v Turinu, do danes še tli utr-jcno: prvi dan »e bilo prof lašeno. da so zmotali sociialisti s 700 elasovi. dri«'* dah oa da vo zrna (ra i e meščanske stranke z 200 elasovj večine. Kako se ie tnoeel volilni re-znltat izoremeniti kar čez noč. to ie do danes še neoolasnieno.
Usneh socialistov ori občinskih
vditvah v ItaJjii se da pravit o fH;«nW ScTe tedai nomfstimo. da so imeli pred voino rsociiabsti ko-n;ai 300 r>b(^ri v oblasti, nroti seda-nutn 3000.
To kaže iasno da zmaea sorilali-stf:v v JtaHli nri zadniih državnozborskih volitvali le ni bila samo trenotna. amnak da !e nlod vztrai-neira dela in znak orobuiaioče se zavesti proletariata^
Kakor povsod v Evropi ie zavladala tudi med itali anskirni socialisti notranla kr za bol med starimi in novimi metodami. l>oi med zmerntMšo strmo in radikalnim komunizmom.
Znana ie. }'a ie soclialistrčna slranka zaklinf'^1 lansko leto na kongresu v Bolovni. da se Pridruži moskovski interuacronaM ne da bi bi»a sta\ila kakšne Posebne oopuie za vstop in brez narančneea nozna-v«'.nia metod in oroerama tretie in-ternacicnale. S tem skleoom se na položaj, ni definitivno razčistil am-n;»k sonr med obema stru ama se le teda! šele nričel ki se ie po državnozborskih volitvah znatni) nr>-ostril. Glasom sklepov v Rohi^ni bi t;‘lo moralo 156 sociialističnih oo* Sl.mcev voditi ^ sto nrtri.tjv nn polj-Jko Tt> se na ni zgodilo ampak no-slanri st, s« odločili jra mr amen-tamo or»oz’o'io I« ne za razbltie parlamenta. Ko so se na vrnili laški odposlanci iz Rnsiie. kier so Imeli nrl iv n nrenrčafi se o s'aniu v Rusi* na svo^e 'e kriza Postala še oMutnelša Odposlanci sn se vm li različnega nazirania o F^us ii: Bom-barci in Bo^di^a sta se vrnila v domovino kfit na\dušena k<'rru:ii£ta. dočim ?ovore Serati. Bianchi in druei o Rusiii 7,elo hladno In ne Dri-noročnio za Italiio ruskih metod. Sv.ela.šflio edinole v tem. da le ruski
Trst. 15. novembra.
oroleiarliat izvršil veliko zgodovinsko delo. katero braniti ie dolžnost vse^a svetovnega proletariiata.
Precej mučen vtis ie napravilo tudi znanih 21 točk. katere je sklenil drugi kongres moskovske inter-nacijonale staviti strankam kot pogoj za vstop.
Nezadovoljni niso samo takozv. centristi, ampak tudi s. Serati. ki je sicer navdušen komunist. Svoji nezadovoljnosti z 21 točkami ie dal izraza,v „Avanti“-ju, kjer ie izjavil, da bo Italijanska socialistična stranka sama najbolje vtdUa kdo spada v stranko bi kdo ne.
Svoje končno stališče proti 21 točkam iz Moskve bo zavzela italijanska socijalistična stranka na kongresu, ki je sklican za konec decembra t. 1. v Firenzo. Za ta kongres se že danes zanima vsa javnost. Strankino časopisje živahno razpravlja o tem vprašanju in pojavljajo se že danes razne struje, ki bodo na kongresu nastopile. Doslej so se javile tri struje: skrajni ekstremisti z Bombaccijem na čelu so za brezpogojno »prejetje vseh 21 točk in za izključitev vseh centri-stov in reformistov iz stranke. Se-rutijeva skupina je za pogojno sprejetje moskovskih pogojev in za to, da se samo posamezniki izključijo | iz stranke; dalje zahtevajo za itali-i janske socijaliste svobodne roke v vsei» taktičndi vprašaniai. Tretja skupina, katero vodijo d Aragona tn Treves. se zavzema za revizijo 21 točk; oni hočejo obdržati enotnost stranke in nasprotujejo izključitvi posameznih sodrugov in skupin, ki j sto^ na stališču razrednega boia.
Splošno se misli, da bo na kongresu prevladala Seratijeva struja, ker je italijanski proletarijat zelo j vnet za enotnost stranke, na drugi strani pa zelo naklonjen komunizmu. Vprašanje je % Kaj bo odgovoril Serati na zauuje pismo Sinov-jeva. v katerem grozi Seratiiu. da ga bo ravno tako izključil iz stranke kakor je izključil Crispiena, Ditt-manna in tovariše, ako ne sprejme brezpogojno vseh 21 točk. Vsi soci-jalistični krogi so zelo radovedni, kakšno stališče bo Serati zavzel na to pretnjo. Jasno je eno, da mora italijanska stranka v takem položaju ali iorsirati revolucijo, ali pa se odločiti za pozitivno politiko. Izhod iz te dileme bo moral najti strankin zbor.
Tudi med slovenskim proletari-jatom na zasedenem ozemlju se socializem lepo razvija. Do danes imamo okrog 50 političnih organizacij in nad deset tisoč strokovno-orgamiiranih. večinoma stavbmsKili delavcev. Lepo se razv ijajo tudi gospodarske, konsumne. kmetijske in produktivne organizacije. List „Delo“ dobro uspeva vkljub vsem težkočam.
*
Ko so došlr nrve vesti o popolni kapitulaciji jugoslovanske delegacije v Rapallu, ie zavladalo med Slovani razumljivo presenečenje. Vsak
se vprašuje: Zakaj pa so tako dolgu odlašali če se je stvar morala tako končali? Med socijalisti seveda razočaranje ni veliko, ker sploh nikdar nismo upaii, da bo buržvazija povodno rešfa jadransko vprašanje.
, Stamostotni'* .narodni socialisti.
Med onim zapeljanim tržaškim ! rej čisto jasno, da tsc gre tu samo z uvedbo deveturnega
JL/UiaV&nU v*	'-•jv#	t	.(v tuu
kai idealistov, ki so iz gole lahkovernosti in pomanjkljive razredne zavesti verjeli lepim besedam. Ti so začeli, ko so se iztreznili. sami opozieiio proti dr R\baru. Na čelo nezadovoljnežev se je postavil dr. Mandič, torej zopet advokat, ki bi bil rad dobil mandat. Postalo ie to-
wa:icti ija« T i-juuijauj su	t/bldit
Juvan, Tavčar. Skrij. Brandner in drugi čisto navadni priganjači mestnih liberalcev. V mestnih uradih so dobili službe, katere so opravljali celo vojno. Na vojsko iim _ni_ bilo treba iti. preganjal jib tudi nihče ni in suhih lic tudi niso imeli. Zatp tudi v Ljubljani ni bilo liste „opo-
zicije“ kakor v Trstu, kajne st. bkerjanc? lo so bin lepi časi! Td* krav sc pri dr. Rybaru tn li.nče posebno prikupil, kdor je govoril o NDO. On <■ ■ V,»<ialu ozdravil od njihove	*,	zlasti po
polomu dr. Manc , v ega konzuma. Idealist Mrak .,e frčal na cesto, drugi so se podvrgli in mirna Bos-, na. NDO ni bila napravljena za delavce, ampak za gospode voditelje v Ljubljani in v Trstu.
Po vojni se .ie pojožai izpreme-nil. Vse je postalo nezadovoljno. Mandič bogat trgovec med Švico, Prago in Dunajem. Juvan in Tavčar dobro ohranjeni in rejeni, ber-žič predsednik „lveze jugoslovanski« železničar i3v** in ztlo prihuft* liano orodje, da zopet kr umiri, ko si hočejo naši železničarji pridobiti za pošteno delo pošteno plačilo. Vsi prejšnji prijatelji &o postali poslanci ali kaj podobnega. Zakat neki ne bi še mi splezali po delavskih hrbtih nekoliko višje? Ce je Gostinčar lahko postal minister, zakaj ne bi še Deržič? In zakaj ne bj tudi Juvan bi Tavčar pokazala svojih upravnih zmožnosti, nabranih pri mestni aprovizaciji? Ko je vendar tako lepo sedeti pri .,Zvezdi** cel dan pri solidnem favovškem taroku! Delavci so pa v svoii nejedinu..ti kot nalašč ustvarjeni za te eks-Jirimcn-te. Zato so morali liberalci prijaznim narodno socijalnitn zizibambu« latu in njihovim organizacijam ope-tovano daiati solde, zadnli krat »pomladi leta 1920. znesek 8000 K In ot no vila se ie „Narodno*socUal« ua zveza44, k) Je baje strokovna i« pa »Zveza jugoslovanskih železničarjev1*, domena Deržičeva tn p« tržaškega Škerjanca in nstano.c la se ie »Narodno-socijalna stranko, t. namenom, da trajno in od’ir to ruši disciplino v vrstah zavednega delavstva in pomaga raznim političnim špekulantom na noge.
Načela ali osebe.
V	politiki moramo stati na stališču. če smo nrsstaši kake stran<e, da smo privrženci njenih idel. principov ki ne oseb. Smo‘ pristas t»sre* ga svetovnega nazora, ki gi smatramo, da je najnaprednejši, katerega ideje bodo s svojim ure»*r-d-njem dvignile človeštvo na višji kuN turni nivo. mu nudile vedno boljše življenskc pogoje.
Kdor gre v boj za svetovni na* zor. načela in ne za osebe, ki naj bodo na vrhuncu in izkoriščal množice, ta misli pošteno. Ti240.'0 de'o je pošteno in lahko smu..*nu, če gre po začrtani poti. j valujoč vse razvojne pogoje in ne Ulja toč razvojnim zahtevam. Tak Človek ne sme gledati na osebe, njamu mi* rajo biti svete ide?e. katere zasroi a in razširja ni«id maso ter brani. Toda on mora množice tudi v i>'fe»n smislu vzgajati, da se pozneie ne obrača o3 idej, ki se morajo .in.>Jii-čiti. zaradi oseb. katere so nas.v Ojniki ideje očrnili ? zloimo zuves *% da množice še vedno gledalo po osebah in ne gredo za ideictmi. m ker se ne upajo nasprotnika ide no poraziti. Kdor pa dela osebno t oiiti-ko,-ta ie zastrupljevalec naroda.
Dne 2iS. novembra se >3:t.) vršile volitve. Medstrankarski boj vodijo na.še meščanske stranke vNi a-vnem za centralizem in za si\.vra-tizetn. Javne nameščence ataiapu, češ. če volite nas. se vam h O godilo, svobodni boste. pl.u;e ' -»n bomo zvišali. Male obrtnike •fabno
defavmka.
Druga meščanska stranka zopet vpii2: Vera ie v nevarnosti. Socialisti so lopovi, oropali vant bodo cerkev, križ vrgli iz šole. vašo nPi' dina bo brez vere. brez krščanstva; vso vam jo bodo podivjali itd. Tf.k je medstrankarski boj naših ne-ščanskih strank. Kje so tu kaka načela. kje principi!? Zaman iih iščemo. One so, kakor ie že Cankar rs* . koi breznačelne. brez piincipov.
Sima 2.
NAPREJ.
Štev. 265.
Pred dnevi tni ie ugledni sodrug rekel v pogovoru: ..Sram me je, ker ?e morajo objaviti kandidatne ‘Uie. Vsakdo bt moral voliti stranke. Njih zastopniki v konstituanti naj tri se nominirali šele po izidu volitev.* l)a, popolnoma prav ima. To bi bile prave volitve in volilni boj bi se fci! za načela. Nihče bi ne mogel irperirati z osebami, vsakdo bi moral voditi volilni boj stvarno, z dokazi podpirati ideje in nazore, katere zastopa, in s protidokazi, če bi jih imel seveda, pobijati načela nasprotne stranke. Toda na žalost mi nismo še dorasli. Naš narod še 111 razredno zaveden, še ni prestal razvojne krize. In dokier množice riso razredno zavedne, toliko časa jih nasprotniki povoljno izrabljajo.
Dne 28. novembra se bo moral jugoslovanski narod odločiti za enega izmed štirih dni. in sicer ali za včeraj, danes, jutri ali pojutrišnjj dan. Ce se bo odiočil-aa včeraj, pomeni to za njega takojšnjo smrt. če se odloči za danes, bo živel še kratek čas, kajti kmalu bo prišel večer in za njim polnoč — smrt; zatorej se mora odločiti za jutrišnji danf Kdor se bo odloči! za pojutrišnji dan. ta -ne ve. da iutrišmeva ne more preskočiti ali preiti, temveč ga mora preživeti. Če se vseeno odloči za pojutrišnji dan in ga hoče s silo doseči, se vara. zelo vara. On si bo le ob vsem svojem naporu, ob v«ei svoii trmi in zaslenlienosti razbil glavo, kajti skozi skalnato pečino razvoja ne more nihče, temveč mora iti okoli nje. če hoče priti na drugo stran. Zatorej naj vsak voli-lec voli za bodočnost, to je stranko socijalne demokracije, ki zastopa idejo družabnega razvoja k socializmu, pospešuje s smotrenim delom hitrost razvoja in odstranjuje vse zapreke s pota. Kdor voli socijalne demokracijo kot socijaino revoluci-Jonarno stranko, ta gre sam naprej, ae nazaj in tudi ne stoji. Zatorej pomnite vsi, ki bodete odločevali »sodo slovenskega naroda, da hočete temu narodu dati dolgo življeme, ki se mora vedno izboljševati, mora dobivati ugodnejše življenske pogo-lp. dokler doseže stonrvo popolnosti In zavesti, da je soeijalizem rešitelj človeštva.
Nečedni volilni bo:.
Sirokousuii ..Večerni list** pričenja uganjati svoje orgije, kator ima vselej navado takrat, če hoče preslepiti celo svojo črno dušo z lažmi sumničenj’ m blaten tem svojega bližnjega. To ie njegova morata m če bi nam bilo dovoljeno soliti klerikalce povrhu še po pisavi ati-hovega lastnega časopisja in po uj h dejanjih, delovanju in zločinih, !:i jih delajo nad ljudstvom. iedai bi bila naša sodba tako slaba, da bi teh ljudi sploh ne mogli več prištevati dostojnim ljudem. Logičia bi bila taka sodba ali sodba sa.na ne zaleže mnogo, dokler ne or »sne iirokih množic našega ljudstva spoznanje te resnice, in spoznanje, aa političarji. ki se poslužujejo najpod-lejših pomočkov. igrajo dvoino igro: govore in pišejo tako, deltio pa drugače.
Nešteio dokazov imamo za to. Ormijo proti davkom in sklenajo jih, so za volilno pravico žene n glasujejo proti volilni pravici. Pišejo in govore za agrarno ref trmo. a v resnici niso zanjo. Sploh v vsem delajo klerikalci drugače. Kakor govore in pišejo. In iz te svoie ro-litike vlečejo naj večje dobičke osebno in kot kapitalistična stranka. Branijo duhovniško oblast in cerkveno bogastvo.
1
Vprašamo se lahko po tem raz-inotrivanju. je li to sploh mogiie, da ljudstvo tega ne opazi? In kako je mogoče tako temeljito vi anje skoro dveh tretjin naroda? Ta nW-gi narod, delovno ljudstvo, kmetje, uradništvo, obrtništvo, učiteiivvo, koliko teh ljudi koraka pod >o zastavo neodkrite politike!
In vendar je tako! Velika večina slovenskega ljudstva ne preseda vseva teva delovania. kar bere tc veruje, posluša ua shodih lil cei levi, pa zopet le veruje posl t i .cm božjim, ne zanima se pa za delovanje teh neodkritih politikov. Kriva je torej velika zaslepljenost in nesamostojnost ljudstva, ki ne moie pojmiti m presojati, kako vel k insko in pomembno ie nasprotje med besedami in dejanji klerikalnih politikov. med moralo in svetosdo vere (kakor pravijo) in pa delanji vseh tistih ljudi, ki se bana o. da vodijo politiko krščanskih, in katoliških načel.
Nas vsa ta gonja ne vznemirja tako mnogo, ali zavedamo »e. da kandidira naša stranka na o otn-rnu in za ta program gre delavstvo v boj. Klerikalci pa naj nap-ičajo m blatijo naše sodruge in program kakor hočejo, ker končno bo to toliko zaleglo kakor zaleže, če preobje-sten pijanec za plotom zabavlja in...____________________________________
Politične vesti.
+ Ministrski predsednik dr. Vesnii ie
o	pogajanjih v ItaHjt podaj belgrajski »Tri- j bunk nastopno izlavo: Delegacija je odšla ▼ S. Margherito v zelo težkih okolnostih. ker se le naš položaj glede ocHožaiev na-pram Italiji poslabšal takorekoč od prvih I dni konference v Parizu. Odšli smo tudi v formalnem prepričanju, da naša politič- j na zaveznika Francija in Anglija najodločneje želita naš neposredni sporazum in da nam tudi Amerika v tem trenutku nikak >r ne more pomagati. Poleg tega smo vedeli, da italijansko javno mnenje b»epi nepopustljivost Italije. Naša borba e italijansko delegacijo in z nami samimi je bila veilka in se lahko reče, tragična Vendar pa sim se odločHi, da podpišemo sporazum v vsej njegovi obsežnosti, trdno prepričani, da bo kljub vsem žrtvam, ki smo jih morali doprinesti, služil velikim interesom naše držav« in našega naroda v zunanjih, kakor tudi v notranjih odnošaiih Bilo :e vedno moie prepričanje ter ostaiam pri teni tuui danes, da so naši mladi državi neobhodno potrebni prijateljski odnošaU z Italijo hi drago mi je, da morem pripomniti, da merodajni italijanski državniki In moii tova-riSi te Dalmacije no uram nam občutilo ista
-f Jugoslovanska republikanska stranka (stranka v Srbiji) kandidira v Belgra* du na prvem mesta Milovana Lazareviča
+ Oiotltf! dela račune z Jugoslavijo brez Jugova, tje! Prebrisami Giorttti ie izjavil časnikarjem, ki so ga obiskati v S. Margheriti:	Italija,	kt je z JugoslavPo
uredila (!) vsa sporna vprašanja; sl ne more kaj, da bi odslej ne živela ž njo v priia etjsk!fc- odnošaiih. Nikakršnega nasprotja ni več v interesih uoeh držav Naša trgovin« proti Donavi In Ornemu morju bo lahko šla preko Jugoslovanskega ozomlja. To, ki je povečini poljedelsko, bo lahko izmeniavalo svoje pridelke na koristen način z Italijo, ki je Industrijska država. — Oospod Mile, menda pa vendar niste poleg drugep podpisali še kake posebne klavzule, ki se tiče tega vprašante in ka»ero ste nam zasedaj še previdno zamolčali? Vaš »Konkordat« je videti nekam zelo prepričan o vaših prijateljskih namerah.
-F „L* Humanlte** ln hieoslovan-sko- Italijanski sporazum. Sobotna ,.Humanite“ prinaša komentar k d<v' govoru v Santi Marsrheriti, ki Ra
podajamo tukaj v ekscerptu. — Dve leti po raz,..h premirjih, pravi, sklepata Italija in Jugoslavija mir — mir, ker so razne d’ Annunzijade in vsakotedenski krvavi spopad! ustvarjali med obema državama nekako vojno stanje. K miru pa so dovedli kompromisni elementi, ki so prišli nakrat na površje in so storili konec dvodnevnemu cincanju na ligurski obali. Srbija se je udala jn diplomati so podpisali dogovor. Pa zakaj? Uradna glasila nas hočejo prepričati, da ie to delo francoske diplomacije, ki ima interes na tem, da poravna med sabo dve državi, kateri je v prvi vrsti sama razdružila. ko je podpisala tajno pogodbo iz leta 1915., katera et-niSke pogoje podreduje strateškim in italijanskim ekspazijonističnim vidikom. Tudi Amerika si pripisuje zasluge pri tem zbližan ju. Vendar niti Francija, niti Amerika nista v taki meri soudeleženi pri povijanjih, ker bi ne mogli prisiliti laški nacionalizem, da se odpove svojemu imperialističnemu stremljenju, če bi ne nastopil italijanski proleta-rijat in pritisnil na rimsko vlado. In tudi jugoslovanski ekspanzionizem — požrešen kakor vsi ekspanzionizmi — bi se ne udal. da ni bilo težkega položaja v državi sami, in da ni morala vlada postopati previdno radi hrvaških uporov, komunističnih uspehov pri zadnjih volitvah (!) in naraščajočega delavskega gibanja pred volitvami v kon-stituanto. .-In tako“. zaključile ,.Humanite“, „sta igrala dva proletariata veliko ulogo pri sklepanju jadranskega miru-“ — (To poročilo nam jako jasno pokazuje. kako je informirana javnost po svetu o naših razmerah. Iz poročila lahko posnemamo čigave so informacije. Op. ur.)
-f- Otvoritvena seja zveze narodov. LDU Ženeva, 15. novembra. V reformacijski dvorani, ki ie biki n"1' ‘•• iena otvoritvi zborovanja zveze narodov, so se zbrali okrov bol enptste ure odposlanci in so.zasedli svcui mesta. Hvmans le otvo-p! spin in nnnzarin? da le na podlagi Člena 5. novodbe o zvezi narodov sklica? prvo zborovanie zveze narodov v Ženevo predsednik VViison. |7*nvil »e da ie Drva seia otvoriena in izroči? besedo Predsedniku Mottl.
Po nagovoru Motte te povzel besedo Hvmans kateri ie v imenu zv. i >r. pozdravil švic. vlado in izjavil, da te bi! storien vebk korak nanrei za boMšo bodočnost narodov, ako se ženevskim nonaianieui posreči »gladiti nota zn zbližan Je držav Zveza narodov ima nalogo, splesti okrog narodov skimno vez ki ie drže sku-nai načela splošne solidarnosti. I f variti nmra solidarnost, da blai-ša boli narodov Hvmansov govor ie spremljalo živahno odobravanje.
N**ro te skunščina prešla k volitvi nredsedmka. Izvollen le bi! Hvmans c 36 "'-sovi od 41 glasov. Na zvezne0 a predsednika Motto so odpadli 4 glasovi na Adoria (Ženeva) 1 in na Leona Boreenisa 1. glas. Seia le b5!a nato odvodena na nonoldne.
V	popoldanski seii ie Hvmans naznanil. da so do 16. oktobru vložili r)r^?n:e y, snrelem v zvezo narodov Albanija. Bolgarija. Avstr™ in Aser-beidžan. Ker sc no nravilh zveze n”rnrto'Tp morate vsi predlogi, ki ra? sp n n sktmščini zveze narodov obravnavam staviti štiri tedne pred začetkom /.borovanla ie treba no-nrei slriena skupščine aj? nride prijava teh držav še na dnevni red 7borovan!a. Lord Cecil ?e iziavtl. da SP p-a-ve omeuienih držav moraio s*r-':t; na	red	te *Vnn?M«p
: ammm i jjuuč
ker ie snreiem novih članov ena najvažnejših nalog zveze naroaov ki prekaša vsa druga vorašania na svoii pomembnosti. Leon Boureeois te predlagal nai se o pripustitvi nri-igv na dnevni red za vsak slučai glasnic in da snreiem Driiave na dnevni red nikakor ne sme tvoriti nreivdrcn za snreiem te ali one ori-iavliene države. Tittoni ?c onozarial da se mora zveza narodov, ako hoče kai veliati. predvsem onirati na favno mnenie sveta. To iavno mne-nie na bi ne razumelo da so zadele Driiave radi birokraričneva noslo-na težkoče. Zato Dodoira v notesu obsegu mnenie lorda Cecila. N-rio ie skunščina sklenila da izroči nriiave st‘rih držav, ki so orosile za snreiem v zvezo narodov no 15. oktobru posebni kornisiii. ki nai zvezi ne >lov poroča in stavi predlog, sli ^ fe nriiave še na dnevni red tega zborovanja. Pri današnji, seji sveta zveze narodov ie poročal Leon Bourgeois o sestavi gospodarske In finančne komisije, katere ustanovitev se je sklenila v Brusliu. Svet o tem še ni izrekel zaključka.
-f- Proglasitev svobodnega mesta Gdanskega. V ponedetiek popoldne je višji komisar Strutt v gdanski ustavodajni skupščini proglasil mesto Gdansko za svo-bodno mesto. Strutt je pri tem omenil, da prevzame zveza narodov v kratkem varstvo svobodnega mesta Gdanskega in da prizna tudi ustavo, ki jo bo sklenila ustavodajna skupščina.
Telegrami.
V	IMENU PREBIVALCEV LOGATCA.
Trst. 14. »Era Nuova« prinaša naslednio brzoiavko iz S. Marghe-rite: Italijanski delegaciii ie došla danes od logaškega sindikata brzolav-ka v kateri >»e« v imenu prebivalstva protestira nroti nevarnosti d? se logaški okrai odstopi Jueoslaviii in »sc« v tel uri naclaša slovesno volia prebivalcev da ostaneio zn vedno sodleni z Italfto.
1VANNUNZIO SE BO UKLONIL.
Trst. 16. »Agenzia Stefani* poroča : Po vesteh iz Zadra sta se ad-m:ral Vilo in D*Anmmzfo shtča no sestala ua ndnrfcm moriti. Pogovor, ki ga sta imejn med seboi ie bd zelo 1 uren. Milin ?e iz.'avj! da le držal svoip besedo kratili in državi. Kakor se govori, se le M ilu popolnoma pos-ečilo spreobrniti D*Annunzia k svolim nazorom. Posadka lado se ie vedla Popolnoma disciplinirano. — Millo ie odposlal kritliu uUanostno brzoiavko.
AVSTRII4 POTREBU1E KREDITOV.
l,ond<m. 16. »Dailv Telegranh* iavba iz Pariza: žadnii teden ie re-narariiska kotnisiia proučevala poročilo avstriiskp sekciie reraracii-ske konrsre v kateri so navedem vzrokf. ki cfokazuieio. da Avstriia ne more še dalie ob^oiati kot sa-niosuuna politična enota če v nai-kra!?em ča>u ne dobi ootrebni kredit. Pet»araciiska komisiia bo predložila potočilo vsem posameznim državam, ki so v niei zastopane.
DEMONSTRACIJE V PRAGI.
Prava 16. V Pragi ie danes oo-noldne nrišlo do velikih orotinem-ških manifestacif. Na Vaclavskem tr<*u ie bho zborovanie. na katerem so govorili zastopniki severno-če-š!t;h manišin Množica je šla notem I k staremu nemškemu gledališču in
L1S1EK. ttCSt JM« 10LE“.
Francosko spisal Gastcn Leroux,
(Dalie.)
Ni se še poleglo razburienie ki ie nastalo vsled te nepričakovane novce ko so se že začeli oglašati tu-intam vskltki; »Ce že res Frideris Larsan morilec, ootem že vseeno ne vemo. kako ks oržeb iz Rumeno sobe!...
Predsednik ie zopet otvoril raz-»ravo,
Rouletabille le bil takol poklican, in nadalfevalo se ie niegovo »razla-ranie«. kaiti to ie bilo boli podobno razlaganiti kakor pa »Dričaniu«.
Predsednik:
Povedali ste nam d ref. gosnod. da le bilo nemogoče uiti iz kota na dvorišču. Recimo, da ie bil Friderik Larsan. ker ie bil sklonlen skoz okno nad vami. tudi v tem kotu: toda., da se ie. nahaial. pri svolem
| oknu 'e moral vendar orlti iz dvoriščnega kota! Torei ie le pobegnil
od tn*-1 In kako?
Rouletabille:
Rekel sem že. da ni mogel uiti no navadnem potu... ušel ie torei no nenavadnem. Ker ta kotiček tudi to sem fn rekel, ie bil sanio takore-koč z.aort. med tem ko ie bila Rumena soba Donolnoma. ldthko ie splezal nr> zidu (v Rumeni sobi ie bilo to nemogoče) skočil na Ploščato streho in od tod. medtem ko smo stali ml sklon eni nad čuvajevim truplom, selezal v nrečno galeriio skozi okno. ki se nah^ln ravno nad ploščato streho. Ko ie bil Larsan v galeriii. ie stonil samo v svoio sobo. odprl okno ln strmel zasnarto v temno noč. To k: vr'- tako spretnemu zločincu, kot ie Baltmever. gotovo samo otroška igra. In. gospod predsednik, tukai imam za to dokaz.
In Rouletabille ooteene iz‘ žepa zavoiček ter ga odore. V roki drži žrebeli.
—	Pogleite. gospod predsednik, to Ie žreli eli. ki se natanlko prilega
v lukniico v zidu Drizidane sobice, larsan ki ie mislil ua vse ln ki si ie v okolici svoie sobe Drinravil vse mogoče pripomočke na noheg — to ie notrebno če kdo igra dvoino igro
—	ie že nrei zabil ta žrebeli v zuna-nii zid. Prvo novo na debeleiši zid temelia drugo novo na žrebeli prvo roko na oboi nad čuvaievimi vrati, drugo roko na strešni rob. in Friderik Larsan ie izginil v višave... posebno lahko še ker ie nrav snreten in ta večer tudi prav nič omamlien no uspavalnem sredstvu, čeprav nas ie hotel glede teva premotiti. Večerjali smo ž niim gosnod predsednik, in nazajnie ie nrav imenitno odigral vlogo gosonda ki ga Dremava spanec tudi on ie narrreč moral zasnati. da se ne bi nasledmi dan nihče čudil. z.akai ie postal Rouletabille da. iaz. gosnod predsednik, žrtev uspavalnega sredstva takrat ko ie večer-1al nri Frideriku Larsanu. Od trenutka. ko ?e naiu zade>a enaka usoda. ga nf movel vznemlriati noben sum. Ker, gosnod predsednik, iaz sem res spal kot klada, storil ie to
Larsan sam... Ce bi ne bil iaz v tako žalostnem ooložaiu. ne bi prišel Larsan v sobo vdčne. Startversono-ve in nesreča bi se ne dosodila oni
Ve^Začui se »e nritaien vzdih. Bil ie to e. Parzac. ki ni mogel zakriti gvr>,'» bolesti...
-• Sai razumete dostavi Roule-tnbillp ker sem sna! t k nievove sobe. sem izredno oviral Friderika Lorsana nosebfto še to noč. ker le siutil. ali vsai lahko bi slutil da bcm to neč na straži! Seveda si ni moeel tudi za hio misliti da sumim rjlega! A lahko bi pa presenetil takrat, ko bi šel iz svoie sobe namenien h gdčni. Sianversonovi. Čakal ie to nrč. da bo šel h gdčni. Stanversono-v« notem ko bom iaz rasna! in ko me bo mol oriiateli Sainclair poizkušal prebuditi. Deset minut oo/.ne-ie ie že klicala edč. Stanc er sonova na pojnoč!
— Kako vain ie prišlo na um sumiti Friderika Larsana? vpraša predsednik.
— To mi te Dokazal or a vi konec moie pameti, eosood predsednik.
k redakcijam nemških listov »Bo* hemia« in »Pracer Tacblatt« ter tib za.sedla. Demonstracije so bile nekrvave in ie bilo zvečer zopet mirno.
KONEC LAKOTNE STAVKE NA IRSKEM.
London. 16. . Euaistorica sinfai-noveev. ki so v bolnici brixtonsko ietnlšnice do 24dnevni lakotni stavki sklenili zopet zauživati hrano, so okrevali toliko, da niih živlienie ni več v nevarnosti. Prizadevanju vo-ditelia smfainovcev. ki is siradaio* č<m nrinoročil. nai zonet preiernaio hrano, se nrepisuie tudi velik političen pomen.
MIROVNA KONFERENCA V RIGI.
LDU Riga, 16. Dne 16. novembra zve-čeT je bila prva seja mirovne delegacije v Rigi. Predsednik ruske delegacije je prosil poljske delegate, naj naznanijo svoji vladi, da sovjetska vlada ne smatra gibanja poljskih čete kot kršenie točke 6. pogodbe z* premirje. Vendar pa je sovjetska vlada vsled operacij generala Baiakoviča prisiljena, ukreniti vse potrebno, da ne pride do spopadov. Zatorej prosi sovjetska vlada, nai se ne smatrajo ti ukrepi, kakor d* so naperjen! proti poljski državi
OFENZIVA RDEČE ARMADE NA UKRAJINSKI FRONTI.
LDU Dunaj, 16. nov. Ukrajinski tiskovni urad javlja la Kamenca Podolskega: že dva dni so ukrajinske čete ua vsej fronti Izpostavljene napadu močnih čet rdeč« vojske. Razvijajo se trdovratni boji, ki potekajo ugodno za nas. Ustavili smo napad sovražne pehote. Naša konjenica operiri za sovražno fronto pri Lipovcu in Južna odtod pri TapniarkL
Sodrugi j AU se nahaja „NAPREJ" v vseh javnih lokalih, v katers zahajate?
Dnevne vesti.
Zvonovi zvonite, volile« slepite!
Iznajdljivi so pa ti naši faiitioštri, kaplani in mežnarji še' bolj kot verižnikk Včasih so pele na naših shodih zapeljan« device pod vodstvom kaplanov, metali so kokoši v naša zborovališča, da so kokodakala, izppstavliaU roSnle telo. molil! če ni bilo drugače,' so naročaji celo gospodinjam, da spravijo neke posode in lih porabiio ob sociialističnem shodu kakor i« bilo to nekoč v Kamniku in drugod. Poleg vseh navedenih metod, ker stare ne drža več, dokazov tudi ni, so se spomnili naši prebrisani kaplani 'm famsoštri na zvončk« in zvonove Vsai veste, kadar škof prihaja, ksdar je požar, kadar ie velika slavnost bogu v čast, pojo najlepše in najvplivnejše »žegnani« zvonovi Vsa vas skoči na noge: prav tak vpliv imaio zvončki l« zvonovi kakor vojaški alarm. V stiski, * zadregi, v nevarnosti, ob slavju, povsod reši meinarček dobro Ime svoietnu kaplanu in faimoštrn. ln sedal, če prirede s> cljaJnl demokrati v vasi shod, zaukaže posvečeni gospod mežnarčku, da zvoni 1* zvoni, če vse zvonce pobije, samo da zborovalci ne bodo razumeli besed socijaino demokratičnih govornikov. Tako se godi In za oknom opazuje dogodke na vasi širok zalit obraz z zlobnimi potezami na M* cih, z nasmeškom v obrazu in skrbjo * srcu: ali bo ali ne bo. V skrbi za svoi« spitano življenje se nemirno giblje In ugiba, koliko bodo zalegli »žegnani« zvonovi, last vseh župljanov v boju za kapitalizem.
v boju proti delovnemu ljudstvu, ki
. do »bozu® va svoje pravice, pristoječe n”* v ,
in naravni postavi. Alarm zvon0V nji poziv, alarm zvonov, ki so posvečea bogu v čast. Je obupni krik, da J® igra licemerstva — izgubljena.
zato sem nani skrbno pazil; pa to ia silen človek, nisem mislil na uspavalne Draške. Da. da. nravi konec
moie nameti mi era ie pokazal! Toda hotel sem imeti viden dokaz: kakor če bi rekel: »videti tra s koncern svoVh oči notem ko sem va videl s koncem svoie pameti!«
— Kal na si vi nredsfavllate ooa oravim koncem svoie oameti?
— Eh. posnod predsednik, pamet ima dva konca: dobrava in slabeea: samo eden ie. ki se lahko nani onre* te brez skrbi: to le dobri ali kakor iaz pravim: nravi! Spoznate ea po tem da e a nič ne more streti oa če tudi delate, kar hočete! NaslednieCA dne. no nerazumlilvl sralerili sem b» kot nmslabši revež, ki ne ve rabit svoie nameti za to ker ne ve. kako io prileti, skliučen sem sedel na aiemlii nad temi eoliufivimi. čutnim* sledovi, a Doskočil sem. oor! sc n* pravi konec svoie pameti in odšel * caleriio.
(Dalie prih.) -
»Večerni list« ta niilijoiiL »Večerni Bst* }e znan po svojih iažeh že po vsej Jugoslaviji in po vseh njenih sodnijah. Zadnje dni se ta klerikalni listič, da bi delal tem nnastnejšo* volilno reklamo za ■ klerikalno stranko, z vso onemoglo silo *a2ania tudi v našo stranko. Ker seveda ne zna drugega povedati, si izmišlja različne iaži	o socijalnih	demokratičnih
Strankah na	Češkem, na	Nemškem _ in v
Avstriji in	pripoveduje	o »milijonskih«:
dohodkih socljalno demokratičnih vodi]. Slično zavito laž o ^milijonskih« dohodkih dunajskega	župana s.	Reumanna smo
svojčas že ovrgli, ali kaj — včeraj zopet Piše o takih »dohodkih« ss. Rennerja, Austurlitza itd. v Avstriji, kjer je krona, kakor znano, itak siino malo vredna. Gospodje okoli »Večernega lista«, ki tako radi govore o »milijonih«, naj svojim bralcem vendar enkrat natančno objavijo milijonske dohodke škofov, raznih korarjev in voditeljev klerikalne stranke, in Svet bo Potem res debelo gleda) in se vprašal, če ie to prav po Kristusovem nauku. Klerikalni vodje imajo že vsi svoje lepe graščine in posestva, če jo dr. Korošec še nima, jo pa zato že kupuje na Slivnici. Ej, ej, tudi Vaša lica povprek pričajo drugače, kakor pišete!
Banket italijanskih in ingoslovenskib novinarjev v S. Mar&heritl »Edinost« št 233. poroča. S. Margherita, 12. Nocoj so povabili skoraj vsi poročevalci italijanskih listov, ki so prišli v S. Margherito, poročevalce jugoslovenskih listov na obed. Med banketom je viadala največja prisrčnost (Nekateri ihti so sc hvalili, da imajo tudi oni svoje posebne poročevalce v S. Margheriti. Povedali pa niso, če jim je pojedina kaj dobro teknila.)
Volišča in predsedniki volilnih odborov v Sloveniji. »Uradni list« Jtichie vla-. de za Slovenijo št 131, Z dne 15. novembra t t. priobčuje imena vseh krajev v Sloveniji, kjer se bo dne 28. t m. volilo. Priobluje tudi imena predsednikov volil oib komisij: V ee'oti ima vsa Slovenila (brez Ljubljane, ki ima bama 14 volišč),
• 471 volišč. Mesto Maribor ima 5, Celje pa
9	voiišči.
Stroški za izvedbo volitev po vsej državi bodo /-do ve.iki. Ce bi preračunali, ganejo volilne krogijice, volilne Skatijice, bi že samo to zneslo velike S, vsote. V Sloveniji sami se bo za dan vo-
• litev moralo izplačati predsednikom vo-Ulnib komisij na dnevnicah 113.040 kroo. Člani komisij' bodo imeli pri tem še pro-
. sto vožnio po železnicah/ Celokupni stro-1 Ski za izvedbo volitev bodo znašali težke j milijone.
Izjava. Nadstrankarski list »Jugosla-
1	vlja« z dne 12. novembda t. 1. se je zagtu-| la v mene ?. nesramno šovinistično dema-sogijo, ker trdi v članku tc Gornje Sa-! vinjske doline, da sem jaz nemškutarskl , komunist iz,Celja. V svojem lažnjlvcm članku trdi dal‘ie, da sem hujskal v Rečict ; prod dinastiji in državi na lavnem sIrhm*. j Pouaaija, da sem tudi v Ljubnem govor*
, n* shodu ter, da sem se hvalil v St. Pavlu, da ie Gornja Savinjska dolina člsw
• komunistična in omenja zraven drugih a<>-godliajev, da sem dobro znan izza časa železničarske stavke. (KaKo to »Jugostu-
\ vija« misli, tega ne pove.) Da bodo braki [ »Jugoslavije* izvedeli demogogijo listteu, izjavljam za odgovor piscu sledeče: Obče znano je. da sem bil med časom železi*-Carske stavke protipostavnim potom aretiran in pahnjen v celjske zapore. Mea časom 42dnevnega bivanja v istih so ra»-■I ovaduhi (Nar. soc.), prijatelji »Jugoslavije«, skušali mene obglaviti. Dne 23. septembra t. I. sem bil Pred sonato.ii okrožnega sodišča v Celju oproščen Trditve, da sem jaz. nemškutarskl komunist, bi lističu dobro došle. če bi bilo res. Tozadevni dokaz zahtevam od pisca v »Jugoslaviji« in mu nudim za nagrado 10U0
• kron tEn tisoč kron), katere izplačam v pisarni »Delavskega tajništva v Celju«. Do. kler pa pisec zahtevanesa dokaza ne pri* nese, le v mojih očeh iažnjlvec in obrekovalec. — Alojzij Leskovšek, s. r., tajnik strokovne komisije (vojni invalid).
Velike neprilike Amerikancev v Trstu. Kaše državne oblasti posvečajo vse premalo pažnje ameriškim izseljencem, izseljeniško gibanje, ki je v zadnjem času za-dobilo obsežne dimenzije, je stopilo v akuten štadlj. Socialna politika naše države bode morala tudi glede tega pojava ukreniti potrebne zaščitne akcije, kajti izseljenci so do danes izpostavljeni naihuj-šemu izmozgavanju. V tem oziru ie zelo podučno poročilo jugoslovanske delegacije v Trstu notranjemu ministrstvu. Iz tega poročila je razvidno, kakim vnel«vpijočim ueprilikam so izpostavljeni v Trstu izseljenci od strani parobrodnih družb. Razne agenture izdajajo vozne listke kar na slepo. Potniki prihajajo v Trst, a tu jih družbe brez pardona zavrnejo, češ, na parniku je polno, ni mesta. Potniki moralo na to po 20 dni čakati prihodnjega parnika. V tem času postajajo žrtve raznih temnih olementov, ki jih običajno okradejo do zadnjega vinarja. V tej stroki so tržaški •atovi zelo izurjeni — Zelo številne so Atitožbe jjotaikov j»roti Cunard Line Ja
kronika.
Cosullch - Line (bivša Avatro - America-na). Razili sumljivi agentje pa zvabljajo tc zapuščene potnike tudi v svoje mreže. Po Trstu je vse polno agentov, ki nagovarjajo te neuke Izseljence, naj gredo ž njimi, češ, da jim oni preskrbe parnik za nadaljevanje poti v Ameriki. Ti potniki pa dožive veiilco razočaranje. Agentje Uh spravijo v Afriko ali v kako drugo francosko kolonijo, kjer so obsojeni v suženjska dela. Pa tudi po raznih krajih Jugoslavije, zlasti v Zagrebu in Novem Sadu, so agenture, ki brezvestno izžemajo nevedne iu zaupljive potnike. Amerikanska zastopstva pred vsem načeloma odrekajo vizum na potnih Ustih nepismenim ljudem. V Trst dospo številni potniki - analfabeti, katere potem ameriške oblasti zavrnejo. Naravno, da so ti ljudje postali žrtve brezvestnih agentov, ki si pridobivajo s svojimi potovalnimi pisarnami — velikanske d> bičke. Toraj! Previdnost pri izseljevanju v Ameriko.
Zemljevid slovenskega ozemlja, ki ga Izda Slovenska Matica v Ljubljani, se ravnokar tiska. Ves zemljevid bo 91 cm širok (n 127 cm dolg ter izide na štirih listih, ki se lahko rabijo posamezno ali pa se dajo zlepiti. Vsak od štirih delov bo stal po sedanjih stroških sodeč 20 kron, tore! celoten zemljevid 80 kron brez nalepljenja. Na’epiti sl more dati zemljevid po želii vsak naročnik sam pri knjigovezu. Naročnino na zemljevid sprejema Matica takoj In sicer SO kron (poštnina posebej) na račun enega izvoda, če bodo stroški večji kar je težko pričakovati, bodo morali naročniki še primerno vsoto doplačati. Mnogo matičarjev je plačalo naročnino . za zemljevid in nalepljcnje že pred vojno. Ta plačila bo Matica vračunala.
Za pevski zbor »Svobode« so nabrali sodrugi na KeTlnšču v gostilni Petan v Spodnji Šiški 924 K. Vsem darovalcem Izreka pevski zbor »Svobode« prisrčno hvala. Da bi bilo mnogo posnemalcev!
Nasilen ra.srafač. »Ljudski oder« hm svoje gledališče v Ljudskem domu Pri zadnji predstavi se je pojavil v dvoran' nenavaden tip rasgraiača, ki ie preklinjal in stole razmetaval vse vprek. Lludle so kar strmeli pred dlvlltn mo*em. Poklicali so stražnika. Varnostni stražnik (Jec Fr. pa ie z možakur em — znanim ra^sraja-čem Francetom Žagarjem — imel velikanske sitnosti, predno za ie spravi! z dvorane. Pa tudi 'pot ie bila težavna in *a stražnica zelo znojna. Pri zmaiskem mostu se ie Žagar vrgel na tla, slekel vso obleko tar na to v pol Adam>v«.-m kostumu v diviem diru stekel po Sv. Petra našimi proti voiašnici, kier so ga prijeli 'n zaprli. Z debelimi vrvmi zvezanega «o na to potožili na voziček ter odpeljali v
policliske zapore
Živinski potni listi Posestnik Jože Uhan iz Dobrovc je ovaden sodišču, da ie pripeilal na sejem v Ljubljano dva konia s ponareientmi živinskimi potnimi Usti-Tatvina betonskega železa. Stavbno podjetje ing. dr. Kasal ima svote sk.adišfv v Kolinski tovarni, od koder ie bilo Pokradenega več raznega stavbnega materiala. med drugim tudi 250 kg betonskega železa. Skoda ie cenjena na 5250 K
Pri poštnem in brzojavnem uradu Brežice se ie otvorila dne 26. oktobra t. '. telefonska centrala z lavno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
I sprememba dostavnega okoliša in dodelitev .nabira'rice Poleniak postnem.-uradu Moškanjcl. S l. decembrom 1920. se d odele občine Polenšak. Polanci, Sloni In Hlaponcl razen popisnega kraja Rotinan, ki ostane v okolišu poštnega urada Jur-šinci v okoliš poštnega urada Moškan>ci *n hkratl izločijo iz okoliša urada luršincl Zato se izloči poštna nabiralnica Polenšek Iz območja poStnega urada Juršinci in dodeli poStnemu uradu Moškanjcl. .Zaznamek poitnlh nahirainic in Imenik poštnih uradov je primerno popraviti
Po svetu«
— Krvavi dogodki na Madžarskem V
tem trenutku se nahaja Madžarska v nekakem stanju pred novo revolucijo. V Budimpešti kier je vlada imenovala zloglasnega generala Lucasicha za poveljnika vseh čet, se ie uprlo socialistično delavstvo In se na več mestih spopadlo z oficirskimi toliaml. Železniški promet z Dunajem je prekinjen. Ljudje trumoma be-že iz nesrečnega mesta. Ministrski predsednik grof Teleki je na Interpelacijo poslanca Kuszaca odgovoril, da je vlada ukrenila najstrožje odredbe proti vsem tistim, ki ogrožajo »red v državi«. »Vse tiste« pa predstavljajo menda socialistična društva ta organizacije, katerih lokale le dal policijsko preiskovati Veliko število oseb je bilo pri tem aretiranih in bodo prišli pred vojno sodišče. Zborovanja In sestanki so prepovedani (»Večerni list« pometaj pred svojim pragom!). Ljudski komisarji čakajo svoje obsodbe. Za slučaj, da se jim kaj zgodi, je dala ruska sovjetska vlada aretirati vse madžarske oficirje la aristokrate, ki so v sorodu s člani sedanje ogrske vlade ia ki se nahajajo na Ruskem. Tl talci bodo doživeli isto usodo,
la jo bo madžarska vlada cdkasaia ujete komisarjem.
— Hišna preiskava v Clrcolo dl coStu-ra »Rosa l.usemburg«. »Lavoratore« poroča, da je v torek predpoldne^ prišlo v prostore socialističnega krožka »Rosa Luiem-bargs več orožnikov in policijskih agentov
V	civiiu, da izvedejo hišno preiskavo. V prostorih so preiskali vse, v podstrešju so privzdigali celo deske. Na dvorišču s~> vzdignili kameneno ploščo, ki pokriva vodovod, stikali so tudi po vrtu. Ali vspeha niso imeli nikjer, in odšli bi bili praznit rok, da niso našli nekega vojaškega jopiča, ki pa so ga — kakor pojasnjuje »Lavoratore« — rabili igralci diletanti pri dramatičnih predstavah, in pa nekega stareg« železa. Zaplenili so hlače ta železo.
— Koliko Je na svetu Cehov in Slovakov? Po najnovejših statistikah je na vsem svetu 10,958378 Cehov in Slovakov. Od teh iih je v češkoslovaški republiki 8,491.237, v Avstriji 500.000, na Ogrskem
400.000, v Jugoslaviji 61.095, v Nemč!ji
200.000, v Rusiji 87.850 ia v Ameriki
1.150.000,
— Bela garda na Bavarskem »Pre!-
helt« objavlja dokumente, ki dokazuje'«, da imajo javne straže in druge organizacije na Bavarskem veliko množino orožja. Med drugim priobčuje pismo iz Berlina kjer naznanjajo vsenemci odpošiljatev
50.000 pušk, ki se bodo razdelile med te organizacije. Drugo pismo, ki Je bilo pisano od ravnateljstva javne straže v Mo-nakovem poroča, da je taisto dobilo
10.000 pušk iz severne Nemčije.
— Nezadovoljnost s komunisti v Berlina. Obratni sveti starih in novih komunistov, približno 1300 po številu, so imel! v nedeljo dopoldne zborovanje. Naenkrat so došii brezposelni v velikem številu, da bi zase zahtevali prostost gov.ora. Ker so pričeli groziti, je predsednik obratne skupščine ugodil njihovi želji in brezposelni so pričeli napadati obratne svete iti so zahtevali, da se mora takoj preiti k dejanjem. Hrup je postajal vedno večji. tak> da se ie moralo zborovanje zaključiti K.) so vrveli udeleženci iz poslopja, je prišlo do spopadov, pri čemer je bilo več oseb pretepenih,
— Cerkveni blagoslov neznanemu vojaka. Ob priliki SOletnlce francoske republike so med drugimi ceremonijami pokopali htdl trtiDlo neznanega vojakJ. ki >e padel v svetovni vojni. To ie le:>o, Se lepše pa ie, da se ie pogreb izvršil z vsem’ cerkvcnimi častmi In blagoslovi. Vsekakor je zanimivo vprašanje, kako so pobožni duhovni očetie izvedeli, da te pripadat »neznani vojak« katoliški In ne pidovski ali turški ali celo ateistični veri)
— Amerika ie dežela zadovoljstva, visokih plač, prosperitete ta vseh drugih dobrot, ki so mogoče na svetu Samomori pa nevenetno naraščalo. Dne 15 oktobra ic 115 ljudi v raznih krajih Zedinjenih držav izvršilo samomor, med njimi 35 žensk. Zadnje naivišie «tevilo samomorov le bilo 160 v enem dnevu. Vsi nesrečni ijudje ne napravijo «amotm>rs in njihovo število m majhno.
  Konec albatrosov. V »Times« *e
priobčil nedavno James Buchland poročtn o neusmiljenem pobijanju albatrosov, «i žive na otoku Laysanu (eden od skupu«. Ha^ai v Tihem oceanu)- Leta 1915 »• uničili takozv. trgovci na tem otoku 20i«w albatrosov, da dobe od njih peresa Ker se albatros da od edinega jajca, ki ga ieie ta greie le težko odgnati, ni za trgoovca no-
is režkoča albatrosa ujeti. Vsled takega ogromrtesa morieala izginla albatros ne 'e z Laysana, ami>ak tudi z drugih Hawaisk‘h otokov, f.eta ls90 ie Mo teh prekrasnih ptičev na Laysanu še 1 in poi milijona. I. 1909 jih pa ^ milijona ni bilo več Da-si ie bila ^ ameriških oblasti, kotih posest so havajski otoki, izdana ostra prepoved ubijan<a. iih ubijajo še vedno to danes so ua Lavsanu že prava redkost.
— Prepoved uvoza luksuznega blaga
ni ukinjena Ker so carinarnice naredbo o pobiranju davka na poslovni promet, po
kateri ie bilo luksuzno blago obdavčena razen s carino in Prometnim davkom še z
10	odstotnim davkom od vrednosti blaga, neenako razlagale In so nekatere dopuščale uvoz prepovedanega luksuznega blaga, druge pa ne- sc 'e obrnila trgovska »n obrtniška zbornica na generalno direkcijo carinske uprave za pojasnilo. Generalni direkcija je sporočila, da prepoved uvoza blaga po sklepu ministrskega sveta ni ukinjena in ostaja nadalje, v veljavi.
_ Social'za.-ija premogovnikov na Nemškem, štinnes je na gospodarskem posvetu podal načrt, kako naj se izvede socializacija na način, po kajerem bi bili podjetniki v čim manjši meri prizadeti. Po njegovem bi se socijallzacija spremenila v preprosto soudeležbo pri podjetjih. Rudarska zveza pa je protestirala proti taki »stinnezacUK ki bi pripomogla le v okrepitev kapitalizma in zahteva brezpogojno Izvedbo določil ženevskega-mednarodnega kongresa.
— Nepestano padanja uemSke marke Je najbolj razvidno iz tabele, ki Jo Je sestavil »Deutscher Econonust« in ki kaže
nje stanje v julija In oktobru v primeri s drugimi valutami Tako si dobil v juliju za 100 pezet (španskih) 630.65 mark, v oktobru 956 mark; za 1 dolar v juliju 40.25 M, v oktobru 67.07; za 1 funt šter-lingov v juliju 152.40 M, v oktobru 235.50; sto francoskih frankov v iuliju 319.65, v oktobru 438.95;	100	belgijskih
frankov v iuliju 339.35, v oktobru 465.50; 100 lir v juliju 22335, v oktobru 265.30 mark. Zanimivo je pri tem, da francoski finančni minister tako trdno računa na kritje letošnjega deficita iz nemškega žepa.
— Poljski deficit. Poslanec Buzck Je Izjavil na seji poljske zbornice, da Izkljuje proračun Poljske za leto 1920, deficita 50 miiiiard. Tako se je izplačal Poljski vojni pohod prot! Rusiji . . .
— Dolgovi Poljske v Ameriki. Po objavi v Washingtonu izhajajočega lista »Journal of Commerce« dolguje poljska vlada Združenim državam ameriškim (njeni vladi in privatni tvrdki »Grahi Corporation«) do sedaj do 100 miliionov dolarjev, kar znese po sedanjem kurzu nad 26 milijard potiskih mark. Ta dolg Je krit deloma z obilgaciiami za 5 milijonov dolarjev. ki so plačljive v treh. štirih in petih letih. Glavne točke dolga predstavljalo kupljene vojne priprave, ki so vsled sklepa premirja ostale na Francoskem. — K temu se mora prišteti 5e novo posojilo, katero so zbrali poljski emigranti v Ameriki. Čeravno ie smatrati to akcijo kot ponesrečeno — nabrali so po večmesečnem zbiranju med štirimi milijont emigranti n>i več kot 13 milijonov dolarjev (predvidevali so 50> — ie vseeno ta svota približno 3.5 milijard poljskih mark težko breme za
Volilni boi
Klerikalna volilna skrinjica bo. kak«r poroča »lutro« baje opremljena tako. da bo Imela na sprednji strani poleg kandidatne liste še znamko rdeči križ na beieia polju. S tem Hočejo klerikalci baje spomniti volllce še v zadnjem trenutku na blv-Si »Rdeči križ« In s tem na bivšo nilhovv avstro - ogrsko karijero. ali Se boljše • spomniti hočejo predvsem le Invalide, da Jim ie klerikalni »Rdeči križ« dai proteze v zameno za zdrave noge In roke . . .
Komunist! kandidirajo na Kranjskem tudi nekosa r aš 1 č JoStpa, čevljarskega mojstra s Klanca pri Kranin. Mož bi bil prav sposoben za nadzornika kaznilnic, kadar dobimo sovjetsko republiko v Ju-goslavij. Za danes dovelj. Gospod profesor Pavaj. /akr‘te si obraz! — Rinoceros.
•Sveta vojsk*« bo protestirala . . . Govori se, da namerava protialkoholna zve’a »Sveta voiska« vložiti protest. Če bi komunisti vztrajali na svoji kandidatski listi za volilno okrožie Liubliana Novo me«to. Ce Je to res, prosimo, da naj »Sveta voiska« nikar ne kali volilne svobode. Bo špas! — Clan »Svete vojske«.
Komunistični škrlc. V Ljubljani kandidiralo k«>*mmisti na prvem mestu škrica dolgočasne/a drla. Lemeža Komun!-stlčni tahtik B a r t n I o v i č Je namreč kričal na nekem shodu v Kranin: Vsi dohtarji so šfcrtcl vsi pijomtarjl so frakarji!
Žalec. Pri nas v Žalcu ni še bilo nikdar shoda, k! bi ga sklicali socialni demokrati in razvili ria njem svoj program. 14 t. m. oa ie pozvala žalske delavce, kmetovalce in obrtnike Kmečko - delavska zveza na zborovanju, ki ie bilo za razmc-„ re v Žalcu silno lepo obiskano. O pomenu volitev dne Si t m. ie poročal soc. dem. poslanec s. Anton Kristan. Stvarno in brez nepotrebnih besedij ie razložil program soc. dem. stranke in Kmečke delavske zveze za delo v konstltuanti Sodm Cvi-zek. ki ie vodil shod, ie govoril vsem »* srca, ko se j« toplo zahvalil govorniku za njestova lepa Izvajanja. Tudi v Žalcu — gremo naprej!
Petrovče. V nedelto dne 14. t. m, se 'e vršil v Petrovčah vni \olil-ni shod v kazinski dvora.. Dve na ie bila nabito polna. Le žal. da je bila premajhna. Veliko ljudi ie '■♦alo na stopnicah in v spodnjih prostorih l<er niso imeli v dvorani prostora. Poročal ie s. Mihevc i? UubH*ne. ki nam ie obširno razložil pomen volitev v konstituanto. Govoril je o imperljalizmu in velekanitalizmu. ki se hočeta z vso silo ugnezditi v naši državi. Nieeovemu temperamentnemu govoru je večkrat sledilo burno odobravanje. Ob isti uri se je vršil tudi shod klerikalcev, na katerem je bilo 12 poslu5a!cev-mla-deničev. in ’ pred vratmi so bili 4 orožniki postavljeni Pač slaba vest!
Ce’Jo. Najboljše stališče v voliltfem
gibaniu imajo zmeraj klerikalci. V stari Avstriji so se v božjem imenu trudili v svoiih koncesiiomranih dvoranali za shode, kjer Je vsakemu drugemu zemljanu bilo prerKJvedano se ganili, ravno tako ie danes še pri nas. Prižnice so njihove tribune, od koder nemoteno lažejo in zabavljajo, ne da bi se bali ugovora od poslušalcev, ker na takem volilnem shodu se ne moi e. oglasiti nihče drugi k besedi. Sicer je včasih zelo mikavno, da bi človek napravil nad vse iztrebilo opazko, pa %aj1 je® imamo ie vedno »kance!paragrafe«
prazno poljsko državno blagajno, ki &ed*f že samo Ameriki dolguje do 30 miliianf mark.
— Rusko angleška trgovinska pogajanja. Ljudski komisar za zunanje zadeve poslal angleški vladi noto, v kateri orne« nia, da trajajo angleško - ruska podajanja za vzpostavitev trgovinskih odnošajev 2s deset mesecev, ne da bi prišlo do resul* tata. Angleška vlada se naproša, naj so
Jasno Izrazi, ali hoče pogajanja končno v e* ijvno dokončati In kdaj hoče sprejeti ruske zastopnike. — Prvi angleški pogoji v.a novi načrt o ureditvi trgovine z Rusija so: L da se izpolnijo vse obveze prejšnjih vlad, 2. da se ustavi boljševiška propaganda v Evropi In Angliji sovražna agita* ciia Ce Rusija izpolni te pogoje, izjavni angleška vlada, da odpravi blokado In vse zapreke, ki onemogočujejo trgovino.
— Ameriški kapital v Sibiriji Ameriški finančnik iz Washingtona E. Vanderlip, k’ Je biva! nekaj mesecev v Moskvi, da so pogaia z rusko vlado in ki se Še 14. t. m, vrnil preko Revala v Stockholm, je poro« ča! o us;>eliu svoiih pogajanj, da se ja sklenil končnoveljaven dogovor med sovjetsko vlado in sindikatom, ki obstoji Is načelnikov nekaj vodilnih ameriških finančnih zavodov. Sindikat je vzel v najeta za dobo 60 let vso severno - vzhodno Sibirijo vštevši polotok Kamčatko v skupni površini 600.000 kvadratnih milj. Sindikat, kl bo imel pravico vnovčevatf zaloge premog«* in olia ter Izkoriščati ribotov, začne s svojim poslovanjem spomladi leta 192L Dalje ic izjavil Vauderlip, da so jjovorlce o uperili in cestnih bojih v Moskvi popol* notna Izmišljene.
v Slovenili.
V	tem volilnem boju delajo vneto posebna ceijrkl očetie kapuclnarjl. Vsako nedello grmi raz prižnico, da je groza, duhovni oče zaklinja vse vernike pri vseh nebeškiii In peklenskih duhovih, da bodo verniki volili »krščanske« može. Zenice se rotilo pri vseh svetnikih, naj uplivajo na s vole tno/e. Zadnic nedelje se je č. gospod spra. vil tudi na višjo politiko ter zabavljal ua Sand delavnik, češ, da 8 ur lahko del* vsak otrok’ Rekel je čelo: kaj 8 or na da«. Jaz napravim 8 ur že predpoldne, ta del* z glavo je dosti težje koNz rokami. Kaf sc nekdo med poslušalci oglasi: »Oba, to pa menda ne bo res.« Mol je menda mt-slR, da ie na kakem javnem shodu. Hudega se mu ni zgodilo ničesar, ker ga ni go« spod na prižnic* slišal. Vendar *o S* P» poslušalci zadovoljno muzali. Se v velik® večji meri, kakor na prižnici, deluje njihov aparat v spovednici, kjer obdeluioj* vsakega posameznika posebej In temefii. to. V nedeljo, dne 14 novembra zjutraj J« bil pri patru Dioniziju pri spovedi neki za. konsJu kandidat. Ker mu Je na vprašanja,, kdaj le bil zadnjič pri spovedi, povedal menda predolgo dobo, *c je prečastiti takoj zdrznil in vprašal: »Za božjo voljo, vt ste na menda socialdemokrat. Mož Je px trdii, nakar Jc duhovni oče rekel, da je t* velik ere*, katerega naj s tem izbriše, d* bo 28. novembra volti SLS — (EseU) — kandidate. Od socialistične organizacij pa nai takoj odstopi, prispevkov za njo na| nikar daiie ne plačuje, ker ie to samo v njegovo škodo Ud-« . . . Res. blagor niim, ki imajo U\ko priliko obdelovati ljudstvo za svojo stranko — toda ne na večno . . » Prečastiti očetje naj pazijo, da »e Hm na pripeti še prej. preden bo zakonito dovoljeno v cerkvi politizirati, ta smola, da so spravi ie kak drugostrankarski kandidat ‘na prižnico tor začne tamkaj hvaliti svoio kandidate. Ako Imate cerkev za volilno namene, boste mogoče dovolili tudi koma drugemu, da se istega prostora posluži S še večjo pravica, kakor vi, ker kotikoti nam je znano, se cerkve začasno vzdržujejo še iz državnih fondov, v katere maralo prispevati tudi neklerlkalnl državljani. -
Ve*en.ie. Prostori Rakove gostilne so bili gosto zasedeni na volilnem shodu, dno 14. t. m. Sodrug Satazntk le shodu pred-sedoval In poročal le o pomenu ustavo-tvorne skupSčine s. Anton Kristan lz Ljubljane. V lepem, govoru, ki so ga navzoči zelo pazljivo poslušali, je razložil velika važnost volitev, ki bodo 28. novembra t. I. Zbrani rudaril, železničarji, obrtniki ’« kmetje so često krepko pritrjeval govorniku. - Bili so navzoči tudi komunistični agitatorji lz Trbovelj, ali niso se priglasili za besedo, in celo pritrjevali so lepim izvajanjem soc. dem. govornika, ki je dokazoval, da ie za delavce edino soc. dem. stranka in nobena druga. — V Velenjem je vse socialno demokratično, čeprav >e vse druite stranke zelo trudijo, da bi^ kal pridobile. Ali njih napor Je zaman. — (-ud-ne razmere pa vladajo pri upravi rudnika. Zadnjič so morali rudarji en dan praznovati, ke Je preveč — premoga nakopanega. Pravijo, da ni naročil. Opozarjamo na to merodajne činitelje.
Mislinje. 14. t m. smo imeli zelo do* broobiskano volilno zborovanje. Govoril Je s. Koren Iz Celja. Tudi druge stranke s* prišle vabit nas Mislinčane, ali vse da bonto Je socialno demokratično volili.
acpnerjsssvsree
Stara« 4,
N A P R E J.
Izkonmif stovske jšole*.
SSfoa pri izpraševanju.
V hiši boljševiškega konzulata — v posebni lobi — se vrte tečaji za izobrazbo komunističnih agitatorjev. Na vernih duS dan >e bilo na dnevnem redu diplomiranje učencev iz oktobrskega tečala. Kraljevi komisar dr. Lemež je izpraševal, komisijo pa so tvorili Perdan, Bartuiovič in Jaka 2c*rga. — KoreSin 2 litine pa ie r.tal pri peci v imenu ekstk-itive. Komisar Klemenčič le sedel ob strani Lemeževl kot vThovni £cf stranke.
Pred komisijo so stali trije kandidati. Kraljevi komisar dr. Lemež k vprašal prvesra:
sTovarfi! Pove} mi, kdo je največji sovražnik komunizma.«
In prvi kandidat — recimo mu Jože Pravičnik — je odnovoril:
»Sovražnik komunizma }c — kapitalizem«
Jaka Žorga je odkimal In se nasmehnil.
Oglasi) se jc zato drugi kandidat:
»Sovražnik komunizma so vsi oni, ki sagovariajo in branijo sedan)! kapitalistični družabni red.«
Kandidatu je bilo ime Janez Naivnež. * Zasme al se je KoroSin z Gline od peči sem in rekel:	J
»To se vidi, da se oba nista nič naučila. Slab učitelj je dr, Lemež.*
Vsj so *e ozrli na tretjega kandidata, ki »e je pisal za Jerneja Lažn'koviča.
In stopil je pred komisijo ter rekel:
»Slavna komisija! Kdo so sovražniki »as komunistov? NaHažji odgovor na tako lahko vprašanje. Hvala slavni komisiji za ta/k o vpraSanje. — Sovražniki komunistov so socijalpatrijoti, iažlsocijalisti ali socijal-renegati. (Perdanu in Bartuioviču so se aoielc kar oči svetiti.) Komunisti smo ho-•eli vse delavce pripeljati v naše revolu-eijonarnp gibanje, to se pravi, da bi bile vse kasc delavskih organizacij pri nas, aa ki jih tako posušili ki« smo železničarsko — no, kdo se le postavit v bran zoper ws bi za delavske biagajre? Noben drug kot ti prokleti socijalrencgati. AH nunam prav?«
»Bravo! Bravo!« — so zaklicali vsi naenkrat: Korošin, Jako Žorga in Perdan.
Bartuiovič pa je pristopil h kandidatu tor slavnostno izprcgo-voril:
»V imenu komisije iziavoam, da si edino ti obstal. Vidva — nadaljeval je obr-nivšl *e proti prvima dvema — vidva
Stev. 265.
»Ista za na3 posel To Tiar sta pdvedafa, Je mogoče prav, nli }e prcknnštno. Masi se mora govoriti bolj po domače. Pejst iimfat, zabavljat, tako povedat, kakor S£ ti zdi. Ljudje radi slišijo, če iajn zabavljamo. Ta pametni sicer gredo 9 shoda
— ker je pa velik tistih, Iti imajo ratti nce, moramo pa za tiste govorit. Vidva, Pravičnik in Naivnež, nista obstala, kar pojdita in se še nčita — tebe, Lažrtjivkovič, pa vzamem jaz s seboj na shode, da se še fopopolnlš.s
Obrn?! se je k dr. Lemežn. Ta se *e pa ozrl proti Klemenčiču, ki si jc pravkar obrisal debelo solzo, ki mu je pritekla iz očesa. Slišalo se je, ko Je Klemenčič zavzdihnil polglasnoStrašnol Strašnol* — na glas pa dcial: »Končano. Pojdimo.«
In odšla sta z Lemežtm.
Jaka Zorga ie gledal za njim« in siknil: »Prokieta Skrical« Habakuk.
Razdor med Sot< otstvoni.
Že dolgo opažana nasprotja med Sokolstvom postajalo venomer bolj In bolj očitna. Pri nas n. pr. vre med hrvaškim Sokolom, lcjer se prepirajo Hrvatje in Jugoslovani med seboj Pred nekaj dnevi se jc končal tak prepir in zmagali so Hrvatje. Ni manjkalo vcilko in prišlo bi do razkola.
— Se bolj se pa giblje češko Sokolstvo. Ze pri zadnjem zletu smo to opazili, ko so v sprevodih nekateri oddelki nosili rdeče zastave. Zlasti propagirajo med Sokolstvom češki socijalistl Inarodnl!). V zadnji stji vzgojiteljev češkega Sokola }e naglasi! neki govornik: „TyrS bi stal danes med nami kot pionir in boritelj za socijaiizem. Sokolstvo se ne sme zadovoljiti le z vlogo pasivnega gledalca, ampak njegova dolžnost je, da se soudeleži dela pri reševanja socializma," Sklenjeno je tudi bilo, da se sl tiče enketa, ki izdela nove vodilne smernice za Sokolstvo. V Brnu je razdor še hujši. 7. novembra se je vršila tu konie-renca narodno socijaiistične mladeži, kjer sta dr. Mački bi tajnik Ticheika ostro nastopila proti odrivanju socijaiistične mladež iz sokolskih vrst m sta oba zagrozila, da se na odno-sooijalistična stranka ne bo obotavljala ustanoviti lastne telovadne ied-m>te nar. soc Balističnega Sokolstva. Sokolstvo se preraja ter oblaga sv o) nesocijalnl duh, ono nedemokratično mišljenje, kar mn <e edini spas, edino, kar ga šc reši. Tyršev demokratizem bo treba napolniti s socializmom in tako združeno bo šele moglo Stkolstvo uspešno delovati, kajti nova doba zahteva novih idej.
Kulturni ve$?nBk.
Iz gledališke pisarne. Pri zadnji predstavi »Pohujšanje v dolini šentilorijanski“ s* je g. Kraij pri skoku z odra zlomil nogo, oopeljali so ga v bolnico. Vslcd tega s: predstava »Sen kresne noči« za red C v sttdo 17. t. m. ne vrši. Namesto nje se hode vprizoril balet „0d bajke do bajite" za iiM red. V petek 19. t. m. bo pri predstavi »Figaro se ženi" govoril gospod Boris Putjuta znameniti monolog v četrtem dejanju po slovensko.
Gledališki list. Številka 10. objavlja poieg vzporeda poročilo g. Milana Skrbinška o slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Gledališki list velja izvod 3 K.
Vojesiav Mcie: Tristia es Sitni sin. — Neva knjižnica 6. Založna In izdala Nova založba v Ljubljani. Tiskal Anton Slatnar v Kamniku. Cena broš. izvodu 30 K, vezana 38 K. — Vojeslav Mole nam je bil kot pesnik že znan. Mladi Spitignjev t „Slcvanu“ in „Zvanu" se nam je leta 1910. predstavil pod svojim pravim imenom v zbirki „Ko so cvete.rože...“ poln sanj in hiepenenja, formalno pa umerjen, klasicističen, ki nam je podaja! svojo notranjost v vseh antičnih iormah in v pestrem, iz-brušenem Jeziku. Kar se tiče forme, ie ostal Molž v svoji novi zbirki skoraj Isti: odlikuje ga ista ljubezen za klasične oblike, ista simpatija do lepega verza in zve- j ntčega lezika. Kar se pa tiče idejne strani ] Moletove, sc je v trpljenju vojne in ujetništva poglobil in uravnal. Ta knjiga radi j vsebine in doživetij ne bo zanimiva samo za one, ki ljubijo pesem, radi bodo segli po po nji posebno oni, ki so trpeli v ujetništvu iste muke kot resnik k jih je mc-taia usoda po tujini bi Jih po dolgih blodnjah zopet vrgla domovini v naročje. Marsikdo teh bo našel v ti zbirki to ali ono Je pozabljeno trpljenje, in kakor knjiga spominov jim bo. — Knjiga jc lepo ozrem-Ijma, tiskana na tepem papirju in dela zali žništvo čast.
Zdravi]« I moral. Napisal dr. Djuro Orlič V založništvu dubrovniškega »Jugoslovanskega akademskega kluba" Je izšla II Izdaja te knjige, ki ima naslednjo vsebino:	I. del: Pouk o značaju in važnosti
i omejevanja spolnih bolezni. (Biti moralen pen eni biti zdrav), -i Spolne bolezal so velika socijalna nevarnost. — Javna in tarna prostitucija kot vrelca zla. — Glavna sredstva obrambe. Za omejevanje bolezni jf potreben posebni zakon.) II. del: Opis sltilisa — opis kapavca. — opis mehkega , Cankarja. V predgovoru . je pisatelj napisa!
toplo opozorilo naSi mladini. Knjigo vsled vsebine toplo priporočamo. Okusno oprera-lioia knjiga velia izvod 3 dinarje.
T® f|» ©f?©„
* Arheciogičsa poročila iz Grške. Izkopavanja na Kreti, kjer so sedaj po kon-M vojske načeli zopet z marljivim delom, so odkrila temelje palače iz srednje Minosove dobe. Tu so našli, slikarska dela (treske), dele stolpov, zlate okraske In vaze. V b!t-žini paiače so naleteli na mesto, ki je stalo v isti dobi. Nekako pet kilometrov vstran so našli grobe 'ti Minosove mladosti, ki so obsegali okostna, ilovnate orne, vaze In pogrebne darove. — Posebno velik nagrobni spomenik 2 mnogimi arhirpv »-niškimi okraski Iz mramorja so pa izkopati v starem mesto Alisljn v Epiru. V isti višini kot izkopani predmeti je stalo malo jonsko svetišče z zanimivimi peresnimi okraski. — Raziskavama na gori Oeti so odkrila svetišče iz dobe Herakla. Razen pepela žrtev so našti napise ta pa kip cesarja Commoda kot Herakla.
• Slama bo gonila avtomobk Državni tajnik poljedciskega sveta države Kansas (Uniia) J. G. Moltler je Izlavll. da bodo Imeli kansaski kmetje nov vir za dohodke., ker bodo delali iz kansaske pšenične slame kurivo za avtomobile. Poljedelski svet računa, da bo mogoče pridobiti iz ene tone pšenične slame <0 gallonov (jrallon — 3.781 1) gasolina. Le iz kansaske slame se bo dalo izgotoviti 46,500.000 eallonov ga-solina, ako bi bila žetev tako velika kot v letu 1919, ko so posejali 11,000.000 akrov zemlje s pšenico.
* Kako živi 101 leta stara Angležinja? Na Angieškem je precej ljudi, ki so dosegli visoko starost. Med temi je tudi Bedsy Wotton, ženj, ki je stara 104 teta. Hodi okoli brez palice. Od svojega >. leta dalje vstaia ob 7. in ima za zajutrek nekoliko svinjskega mesa, Jajca in kruh; potem gre s hčerjo na enourni sbrthod; opoldne kosi Juho, malo sočivia In kako močnato led: popoldne spi par or, potem gTe zopet na sprehod: zvečer ie ribe in malo kruha s sirovim maslom, spat gre ob 8. Alkoholnih ptiač ne uilva nikdar in tudi ne pusti, da bi kadili v njeni sobi.
Poslano.*
»Slovenskemu gospodarju« v Mariboru.
Dopisniku Imenovanega Hsta % dne 4. t m. paznanjam, da me njegova lalnjlva
napajanja prav nič nc razburjajo, ker na take ostudne laži, kakršne je dopisnik n2-grontadil, ničesar ne dam. »Slovenski go* spodar* je lahko ponosen na takega poročevalca.
Glede laži ra estans dopisjtik, dokler nc doprinese dokaza resnice in se svojim itnenom podpiše, tat časti in pošteuja svojega bližnjega.
Odgovorite, ako ste mož!
Franc,
poslovodja Kons. drušna za Sloveuiio  	v	Možic).
4 Za vsebino je uredništvo odgovorno le v sroisln lisk. zakona.
mm liiib jur.
Ca&ti primerno čtivu kupujte, čnajte, razSirlaiie
BROŠURE:
Cerkvene pristoibhie ali gichtlna.
Cena 30 vin.
Razprave VI!, rednesa zbora iu»os!. soc. dem. stranke Iz I. I*J09. Cena bil vin.
Koliko t>ri:fče družinam votfeHcanšU?
Cena 20 vin.
Razorave X. redneaa zbora iutzosl. soc. dem. stranke Iz I. 1917. Cena I K 50 vin LuršNa Dravlilea. Cena 40 vin. Francka in drutto. Spisa! Etbin Kristan Cena 50 vin.	-C
Primož Trubar in naša reformacija.
Cena F>u vin Pod soovednlm oečatom. II. del. Cena 2 K
Abdiius: Nafta gospodarska in socl* ialna vprašania Cena A K. Komun><ti(n) manifest Cena 2 K. Eno leto v Narodnem predstavništvo.
Cena f> K
Majski sph <za leto 1920). Cena 3 K. Pri vseh (eb brošurah so cene višie za 30%.
Srdrusi. sodružicef NaročaHe zeornie knii?ice naravnost ali po dopisnici pri unravi oNanreia«. ljub« liana Frančiškanska utica štev. t, |. nadstropje. — Vse podružnice »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširlante zuroral navedenih hrnSitr
i?dalaietl- Ivan Mlinar Odgovornj urednik: lak VckoveC
Ciiajte ve!e?animivo Štud }ol Or. Oto Bauer • Uratnlk
s« bo vreli
v torplf, dne 80. novembra t 1. ob 11. dopoldne na Duii# u I., Falkestrafie 1.
Dnevni red:
1. Racnnsko poročilo In piedložilev bilance za lelo 1018.
2. Poročilo in predlog revizorjev.
8. Sklepanje o porabi čistega dobička.
4. Volitev v upravni svet.
6. Volilev revizoijev za lelo 1920.
Gospodje d« lni arji, ki žele pri rb?nem rborn ijvrSeva1? glasovalno piavico, se vab io po § 22 družbenih pmvil. da de-i)on*raio deež^ najmanj 8 dni prt-j, lo je nnjkasneje dne 23. novembra 1920, in sicer: na Dunaju: pri družbi L, Falk< slrafie 1, nli pri likvidaturi avstrijske Ifindeibanke; v Ljubi ani: pri Jadranski banki; v Parizu: pri Succi rsnle de la I anque des P«y Autri'hi< ns; v Lyonu: pri Credit Lyonn» is, ali des Depot« tle Compb 8, pri Poci6l6 Ly< nna se Couranls et de Credit Induslriel; v Ženevi: i>n gospodih Lt uib rd, Odier & Cie., ali Cheneviere & Cie., ali Union Financiere de Geneve.
Vsakih 20 dtležev ima en gluB. UiTUVni bVet.
Naroča se ,v upravi .NAPREJ*.
Sodrusi! Pristopajte k zadrugi:
jami jak<
v L ubljani, Cankarjevo na-brelje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonemeniu ter posamezno cene zmerne.
Pristopnina 2 K, delež 100 K se iabko plača tudi v deset tednih.
Pristopnine se dobe pri vseh podružnicah Konsumnega društva ta Slov« ni o v Ljubljani in okolici kakor tudi pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5.
Delavci, pekama bo Vaia, pristopita polnoštevilno.
2 te kavčuka * Ciril Sitar
Lepo posestvo
v bližini Celja, obstoječe iz 6 johov zemljišča, krajnega drtvo-reda, ene dru?in6ke hiše, hleva, kleti in kozolca je naprodaj. Interesenti naj se prijavijo pri An>on Štib. Loke 149, 'Irliovlje.
Naročajte NAPREJ“.
JURJEVO
terpentinovo čistilo za čevlje
razpošilja glavna zaloga
M.TRERAR
t.JUHLJAMA.
St. Petra te*ta 6. Telefon 530.
^ LJUBLJANA
cest®
Spiošna ključavničarska
in
meliatilčna delavnica
se je dvorila.
Sprejema sp!» gnu popravila pisalnih in šivalnih 6trojev, kontrolnih blrgajn itd.
Fr. Lebar &L.Tiš!er
Jenkova ulica 9.
Skaboform se zopet dobiva!
Proti srbenju, sv ra bu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v na bližnji lekarni preizkušeno in vdravniško priporočeno
dr. Flescba orig. Sk&bofoimovo mazilo.
Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skubaforin*. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga aa Liubljano in okolieo « /> * • *	pri »Zsltin jelt-nu I^-»
Rihard Susmk	... Marijm trg.
Kupim vs»ko mnoilno
cinkaiosvinca
po ftcjvIS.th ceneh.
M. Ussar, iJpuire,
Hartber, Schille-Jeva utica 17.
WT Velijo	wsal*o¥rstii?h
KLOBUKOV
proetaia po najni^h cenah
prva kranjska razpošilialna
Sc!iwab & Bizjak
Ubbliana, Dvorni trg 3.
Ena poskuSnla zadostuje *a prepričanfe, da le Prva marib. tovarna mila,
prefe C. BROS, Maribor.
Gluvuo zastopstvo za Kranlsko: __—
R. Bunc in drug, Liubljana,
Gosposvetska cestn 7.
Tisk »Učiteliske tiskarne« y Uublianl.