SIAJERS
Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleltungi Marburg (Drau), Badgasse 6 —Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr,- im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wi,en Nr. 55030
Nr.34- 1V.Jahrgang_Marburg a. d. Drau, Samstag, 26. August 1944 _Einzelpreis 10 Rpf
Jamstva nemške zrna
Po Führerjevih besedah ni težave, pred katero bi Nemci kapitulirali — Čim večje ¡e ogrožanje, tem silnejša je nemška vera v Führerja, bodočnost Nemčije in dokončno zmago
Razvoj operacij na bojiščih potrjuje tudi z nemške strani poluradno in neienirano objavljeno trditev, da je sedaj nastopila najresnejša faza borbe, ki jo vodi nemški narod na življenje in smrt. Sovražni pritisk na zapadu, jugu in vzhodu poriva vojno dogajanje vedno bližje mejam Rei-cha, ki je postal na ta način nekaka citadela evropske trdnjave. Kakor povsem pravilno ugotavljajo nemški vojaški strokovnjaki, je zlasti naglica, s katero operirajo Anglo-Amerikanci na zapadu, najboljši dokaz za trditev, da jim gre za nujno izkoriščanje pičlo odmerjenega časa. Nobenega dvoma ni, da Je sovražnik v številčni in gmotni premoči. Pomisliti pa je treba, da stojimo ie pred septembrom in da hočejo izsiliti odločitev še v tej rani Jeseni. Na razpolago nimajo več mnogo časa, kajti sovražnik se zaveda, da kuje Nemčija, medtem ko »V 1« uničuje cela londonska predmestja, novo povračilno orožje, in sicer tako orožje, ki bo po mnenju vojaških strokovnjakov učinkovalo neposredno na bojiščih. Ker je sovražnik z letali in tanki v premoči, hoče torej v najkrajšem času in še pred dospelostjo novega nemškega orožja izsiliti vojni obrat v svojo korist. Sovražna naglica na zapadu dokazuje, da se Anglo-Amerikanci resno boje vpostave novega in odločilnega nemškega orožja. Izučila jih je izkušnja s »V 1«. Predobro se še spominjamo, kako so se londonski tintomazi in širokoustni komentatorji rogali nemškemu napovedovanju povračila za bombni teror nad nemškim civilnim prebivalstvom. Takrat so se povzpeli do nezasli-
farvonff
šane trditve, da je tajno povračilno orožje Nemcev zgolj izum nemškega propagandnega ministrstva. Reichsminister dr. Goebbels je v svojih znanih člankih v tedniku »Das Reich« svaril angleške bahače, naj ne nadaljujejo te cinične kampanje, ker bo stvarnost v trenutku povračila strašna. In res se je zgodilo tako, da je postal »V 1« za London in južno Anglijo vprašanje živcev, predvsem pa vprašanje glede nadaljevanja vsega življenja po velemestu in na podeželja sploh.
Kar velja za »V 1«, utegne veljati tudi za nove nemške napovedi. Mimo tega si nemški narod ne zakriva oči pred resnostjo splošnega položaja. Izkazalo se pa je, da so bile vse špekulacije sovražnega tabora glede nemških živcev in volje do skrajnega odpora napačne. Sovražnik pozablja, da je nacionalsocializem prekalil ves nemški narod v strnjeni celoti. Izdajstvo, kakor ga je doživela Nemčija 20. Julija, bi bilo v vsaki drugi državi izzvalo popolno anarhijo in s tem zvezani vojaški zlom. V Nemčiji se je pa na jezo sovražnega tabora zgodilo nasprotno. Nemška vojska je izpljunila strup izdajstva in se je še tesneje postavila okrog ljubljenega Filhrerja v nedvomljivi zavesti, da Je treba vseh razpoložljivih sil za lz-vojevanje dokončne zmage. Isto je storila domovina. Sovražniki so se prehitro veselili, dosegli m pa le kompresijo vseh sil nemškega naroda ▼ smeri najjačjega odpora. Nemški narod črpa svojo filozofijo o menjajoči se vojni sreči iz zgodovino nacinalsocialističnega gibanja. Tu je bilo vse
MAILAND
\ovara 'ercelh
Der Kampfraum in Sttdfrankreich
(Scherl-Bilderdienst)
polno trenutkov, ko so najboljši Fflhrerjevi sod». Iavci že pričeli omahovati, češ, vse je zaman. Toda Führer, ki ni nikdar niti trenutek dvomil o svojem končnem uspehu. Jih je zopet vzdramil ter napolnil z novim upanjem. Tako je nacional-socialistična stranka hitela od zmage do poraza ter je naposled zmagovito razvila svojo zastavo na predsedniški palači v Berlinu. FOhrerjeva nezlomljiva vera je premagala vse težave in Führer je bil nedavno zopet tisti, ki je dejal svojim sodelavcem: Da ni težave, pred katero bi nemški narod kapituliral. Isti duh veje iz pomembnega članka, ki ga je napisal Generalfeldmarschall von Brauchitsch in ki ga prinašamo v celoti tudi v današnji številki našega lista. Totalna mobilizacija vseh razpoložljivih nemških sil za fronto in orožarne je v smislu Führerjevih besed najvidnejša manifestacija nemške volje do zmage in življenja. Najboljše orožje na svetu v največjih količinah ne zaleže nič, ako vojakov in častnikov ne preveva neodoljiva voljav vojskovati se častno do zadnje zmagovite bitke. Ta dokaz doprinaša nemška vojska sedaj že pet let. Ves svet je priča, da Je nemška vojska iz stra-tegičnlh razlogov sicer prepustila sovražnikom ' velika ozemlja, toda nikjer niso bile njene fronte prebite odločilno, kajti nemško vodstvo si jo povsod ohranilo svobodo odločanja, pa najsi je bilo to tudi v gibljivi strategiji. Nemški narod zaupa svojemu vodstvu in vi, da bo prišla ura, ko bodo tiste armade, ki jih sedaj sestavlja in opremlja Heinrich Himmler, z novim orožjem iz-vojevale zadnje in' odločilne bitke. Prednost de-fenzive ali obrambe je v tem, da komprimira ta-korekoč vse narodne sile. To se je izkazalo zlasti v Vzhodni Prusiji, kjer se Je dvignil ves Gau kot en sam mož, da bi v sijajni in nagli improvizaciji ustvaril predpogoje za uspešno obrambo vzhodnih mej Velike Nemčije. Cim večje je tore) ogrožanje Reicha, tem silnejša je nemška vera ▼ Führerja, njegovo poslanstvo, bodočnost Nemčije in dokončno zmago. Nemški narod si Je nekoč skusil posledice zaupanja v vabljiva Wilso-nova načela. V sovražnem taboru lahko spre. minjajo taktiko svoje agitacije kakor jim ljubo: nemškega naroda ne ločijo od svojega vodstva, s katerim je povezan v dobrem in slabem na življenje in smrt. Nemški narod se spominja nekdanjih porazov naclonalsocialističnega gibanja. Ti udarci so bili potrebni radi obnove bojne morale in reorganizacije vsega gibanja. Udarci, ki jih je moral nemški narod sprejemati v zadnjih dveh letih na bojiščih, so bili morda usodno utemeljeni, ker so predramili ves narod v smeri totalnega upora proti sovražnemu svetu. Nemški narod vi prav dobro, da mu usoda ne prizanaša. Zmago si mora priboriti z najskrajnejšim naporom vseh svojih sjl. V tej zavesti Je narod sledil veselo klicu svojih voditeljev. Možje in žene hitijo v orožarne in tovarne, da bi zasedli mesta mlajših moških sil, potrebnih za izpopolnitev bojnih divizij in drugih odredov. Vsa Nemčija nudi sliko najintenzivnejšega napora celokupnega ljudstva. Zavedajoč se, da gre za oblikovanje bodočnosti in končno za življenje sploh, se pripravlja Nemčija ob prestopu v šesto vojno leto na tiste velike obračune na bojiščih, ki jih že danes lahko smatramo kot uvod dokončne odločitve.
Seite 2.
» ST A JERSICl GOSPODAH)
26. August 1944
Zita? odpor iicfflisMli diiizit m lopadv
Polelt operacij v srednji in južni Franciji — Srditi boji za Toulon
V Normandiji Je nadaljevala 1. kanadijska di-	prodora v jadranskem obalnem odseku. Kljub ce-	par kilometrov proti severu. Pri Mantesu so naši
vizija po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhov-	lodnevnim in težkim bojem je . sovražnik ob vi-	protinapadi zaustavili sovražnika, ki je prekora-
■O poveljstvo dne 17. avgusta svoje močne na-	šokih izgubah pridobil le malo terena. - Sla-	čil Seino do severne obale. Naše varovalne sile
^ ?'VeS . ?■ h ,stran*h mesta	botnejši ameriški bombniški odred je napadel	so odbile sovražne odrede, ki so se pritipah do
iSft \ 1 ^ MJ K1 VeSKdav.n- ,V mvnja"	P1o?Stl- Zbita 60 bila štiri letala-	južno Pariza- V Južni F™«ji sili sovražnik med
Joäh se bojih, polnih izgub na obeh straneh, so	21. avgust: V Normandiji so naše divizije se-	obalo in reko Durance močno za našim umikom,
nemške divizije preprečile nameravani prodor,	verno pd Argentana po srditih bojih prebile so-	V Toulonu besnijo srditi boji. Pri Aixu in v do-
Nemski oklopmski odredi so prešli v protinapad	vražni zaporni zapah ter vzpostavile zvezo z	lini Durance je bil sovražnik Zavrnjen v proti-
proti ameriškim silam, prodirajocim iz prostora	neko jim nasproti prihajajočo oklopniško skupi-	napadu. — Težak povračilni ogenj nad Londo-
ltan ter nh zavrni i nrnti v7hnHn in innn. nn \/	r>;,,„, i/;. uu___u:.:__■ •	.. .............. .. 3 3 _ .
Argentan ter jih zavrnili proti vzhodu in jugo- no. V odseku Dives in Via so bili razbiti močni nom. — V Italiji je sovražnik po močni artile-vzhodu. Motorizirane sovražne sile prodirajo sovražni napadi proti naši obrambni fronti. Med rijski pripravi obnovil svoje poskuse prodora v
"2?	* ^ Pdtiska .s.ovr.ažnik	jadranskem odseku ter je zavzel več1 višinskih
Podmornice 60 potopile sedem so-s 40.000 brt ,tri stražne ladje in
n .	"	, ,	-	*	--------- -------» .	JUUi Ul
Seane ter proti jugovzhodu proti reki Loire. Me-	severu. Pri Pacy-Vernonu so nemške čete razbile	postojank,
■to Dreui smo Izgubili po trdem boju. Za mesti	sovražne napadalne konice. Vzhodno in severo-	vražnih ladij s
Chartres m Orleans so se vneli srditi boji. V	vzhodno od Cartresa še vedno traja sovražni	neko topnicarko
Bretagm je bilo pri Brestu razbitih več sovražnih	pritisk proti srednji Seini. Severno od Toulona 23. avgust: Zapadno od spodnje Seine sili so-
n^padov v koncentričnem obrambnem ognju. V	napada sovražnik z močnimi silami proti-zapadu	vražnik močno za našimi umikalnimi operacijami
Cliaaell trclIlTavft rit. Malo «p nrnhra rtrvsariVii ui.	in cotmrn73na^„ "N/f^r-^ vi^i,„	— u_t_ ■ ■ __	_ . . ,	, ,	...
«tranistopnjevaje ojacuje. Po trdi borbi je so- težak povračilni ogenj nad Londonom. - V Ita-	padajočemu sovražniku. Naš protinapad proti vražmku Uspelo prodreti v mesto Cannes. Lahke liji je sovražnik tudi včeraj ves dan nadaljeval	sovražnemu mostišču severno od Manti-a-je za-pomorske sile so pred francosko atlantsko obalo	svoje napade v jadranskem obalnem odseku. V	vrnil sovražnika po težkih bojih dalje proti reki. potopile dvoje angleških rusilcev, obenem pa je	protinapadu so naše čete zavzele višinske po-	Bolj južno se odigravajo boji ob reki Yonne V bila poškodovana se neka sovražna križarka. - stojanke blizu Cerasa. - -Sovražni bombniški	Južni Franciji se je vzdržala posadka Toulona Na Italijanski fronti nikakih posebnih dogodkov,	odredi so po dnevu hombardirali Jugovzhodno	proti sovražniku v žilavih bojih Južno od reke Z ¿.Y V u -i1,3® toajnJ° nac? Londonom- — So-	Nemčijo in Madžarsko. Ponoči so padale sovraž-	Durance so se naše divizije na povelje umaknila vrata!i bombniški odredi so bombardirali Srednjo	ne bombe na Oberdonau. Pri tem napadu je bilo	ob močnem sovražnem pritisku boli proti zapa-zlfSt'. Magdebrucj in Dessau,	zbitih 15 sovražnih letal.	du. Ob italijansko-francoski meji je bilo več to-po no« jpa Stettin, Berlin in Kiel. Zbili so 49	22. avgust: V Normandiji je bilo več delov	lovajskih skupin ob krvavih izgubah poraženih sovražnih letal.	naših četi ki so severno od Argeûtana prodrle	in večinoma razbitih. — Težak povračilni ogenj 18. avgust: V Normandiji je bilo zapadno od	„ovrTažne Postojanke, sprejetih za našimi črtami,	nad Londonom. — V Italiji sovražnik svojih poteke Orne daleč eksponiran frontni lok umak-	1 . 6ieuxuu 111 Evreuxu so se vrsttli močni so-	skusov prodora včeraj ni več obnovil. — Ame-Bjan za reko. Sovražnik je skušal rrfotiti z moč-	v1®»!111 Pehotm ln oklopmski napadL Po trdih	riški bombniki «o napadli območje Wien in ne-nimi silami to gibanje vendar je bil zaustavljen	Jlh se Je P°srecl1 sovražniku zapadno od Li-	katere kraje v Gornji Sleziji. Nemške in ma-Z lastnimi protinapadi' v področju mesta Argen-	seu.xa.vdor £ naso obrambno fronto. Tu »o takoj	džarske obrambne sile so zbile 57 sovražnih letal, to nemške čete razbile sovražne obkoljevalne	PVC!.11 neluskl Protinapadi. Zapadno in severno	med njimi 51 itirimotornih bombnikov. Nad Za-
obkoljevalne	i«uuiujiaai. ¿dpdauo in severno mea njimi oi surunotornih boml
•loma Faladse ln Argentan. V mestu Chartres so °d Dreuxa ie sovražnik po srditih bojih prodrl padno Madžarsko Je bilo zbiUh še troje letal. M odigravali erditl boji. Tudi v Orleansu so be-tatill ves dan silovite boje. z Amerikanci, ki so M polastili mesta. Posadka trdnjave St. Malo se to ndaia sovražni premoči. Nazadnje so 6e borili janalri samo še z ročnim orožjem. Njihovi tritedenski boji, ki so prizadejali sovražniku krvave facgube, bodo nekoč zabeleženi v zgodovini. V Južni Franciji Je sovražnik razširil in ojačil svoje mostišče med mestoma Toulon in Cannes. Novo
^¿fiL^Ši0« °„d T.ouI°^. se ie Iz Berlina poročajo nemškemu tisku naslednje željene in nameravane koalicije zapadno-evropskih kjalovilo. Vojna mornarica je v zalivu Seme po- velezanimive informacije: Angleška vlada išče sil.	P
.dvoje rušilcev an -štm transportni^ s nekak	h za^te v katero je nujno iašl
Anglija se boji svojih zaveznikov
Nov načrt, ki ga razmoti-ivajo v londonskem tisku in po klubih
angleške presiolice
«.000 hrt Več drugih ladij je bilo torpediranih ^	gle^e"^^j^So^rsle'd^ fiïJoT&K
£ dnïvu ta po noči° d elcrvanie ^ovračilneaa	-lesil (Zedinjene države, Anglija, fzzvati taka' zapadno-ewopska kortsteiacS^S
rwiî ,v u - V Itiîiii le mo- DreorSve	?°.VjetDska UniÎa in Kitaiskai obvladujočega polo-	angleškim vodstvom: vzhodno-evropski b bk kot
•ovražnih poizkusov^^ orsiran^ Ï^ rekeP Amo -	Zajt, ^ ?°VOrij° v londonskih redakcijah	protiutež. Moskva je že parkrat pokazala, da bi «hd Mfift^lok zelo všeč, to pa tembolj, ker ji gre
»ičili itirimotornih bombnikov,	Si^iS^US it	SreS
10. avgust: V Normandiji se morajo izvojevati	semburško, Španijo, Portugalsko, Italijo in celo	Anglija se hoče torej zaščititi Aitgliia je spo-
predvidena umikalna gibanja čez reko Orne in	obnovljeno Jugoslavijo ter Grško, nikakor pa k	znala nujnost svoje lastne zaščite. To dokazuje
irhrftc T\TATl lfrrn Anll 1 P/Mtra ilrli L- ■ > j^t Vk« A 4/\TVI 11 uinlr,. »__ L. J _ _ 1 _ _ • 1 _ _____________J	v ... v • .
načrt, čegar aktualni pomen je iskati v priznanju ogrožene britanske situacije.
Dtve6 proti vzhodu proti sovražniku, ki je pro- temü bloku ne bi pristopile severoevropske dr-drl s severa do Truna. Tu so se včeraj odigrali žave.
teiki oklopniški bojd. Pri mestu Chartres so bili Anglija se je, kakor je razvidno iz tega načrta	_
zaustavljeni sovražni sunki. Bol j severno se bo- odločila zopet za politiko dvojnega dna. Tudi nev-
rfjo naše varovalne čete ob Seini pri Mantes-u tralni listi so se že bavili s tem načrtom. Cas dis- 1:1 Letalski napad na Japonsko. V nedeljo po-ta Vemonu z ameriškimi lzvidniskimi četami. — kusije pa pojasnjuje obenem namene,, ki Jih za- poldne je napadlo 60 ameriških letal Kyušiu, V JniiU Franciji Je sovražnik ojacil svoje mo- sleduje Anglija z objavljanjem svojega načrta. tretje največje otočje japonske materne zemlje, Ük Toulonom je bilo razbitih več so- Ker bo v kratkem otvorjena v Zedinjenih drža- ter ga bombardiralo približno eno uro. Pri tem vrataih napadov, namenjenih suhozemni fronti vah konferenca štirih velesil, ki naj bi razprav- Je bilo napadeno tudi okrožje Suboko. Janonska trdnjave Toulon. — Se vedno traja ogenj povra- ljala o bodoči svetovni „varnosti", bi hotela An- obramba je sestrelila deset aparatov, tri sovražna
Solnega orožja »V 1« nad Londonom. — V Italiji g]ija imeti v svojih rokah adut z Izrecnim po- letala so pa bila poškodovana.
postalo bolj živahno ob jadranski obali, kjer vdarkom, da lahko hodi po svojih poteh s siste- □ Izgube angleškega prebivalstva julija t. L ^¿T J^k *?vraSih^SUik°Vu 1- mom 'astne9a ..varnostnega pasu", ki bi obsegal. Angleška poročila objavljajo, da So imeli v An-bombniški odred! bombardiral seveda samo Evropo. Anglija bi hotela na ta na- gliji julija t 1. med civilnim prebivalstvom na Sk ?uh w jff , , nPa, S0 bombardirali čin imeti skupino sil, ki bi ji bile nekako podre- posledicah .treljanja z nemškim povračilnim Rheinland In Westfalen ter Berlin.	je„e in ki bi dajale možnost Jačjega nastopanja orožjem »V 1« 2441 mrtvih ter 7107 ranjenih.
20. avgust: V Normandiji se umikajo naše di- Pfoti ostalim zaveznikom. To Je namen Anglije, □ Bullit-ov vstop v armado de Gaulle-ja. Wil-vizije severno od Argentana v bgju in obrambi hoče, da bi se načrt o taki konstelaciji zoper- ]jdm Bullit, ki je bil od leta 1936 do 1940 ÜSA-»eprestanih sovražnih napadov iz boka bolj proti stavil grozeči ameriški hegemoniji.	• poslanik pri francoski vladi v Parizu, je vstopil
vzhodu. Severovzhodno in severno od Chartresa Podoba je, da so v Londonu že spoznali, v ka- kot major v armado de Gaulle-ja, da bi se na te nahajajo,naši odredi v boju s prodirajočimi kem položaju se nahaja Velika Britanija ln da francoskem bojišchi udeležil operacij.
sovražnimi silami, ki se ojačujejo v smeri od lahko Anglija igra klaverno vlogo tudi tedaj, ako _____
Jngozapada. V Južni Franciji skuša sovražnik raz- bi izšla iz te vojne celo kot zmagovalka. Premoč " T T"3 !	.	77 ! T
«riti svoje mostišče na obe strani ter proti se- Zedinjenih držav in Sovjetske Unije na vzhodu Ges" m ¿ H -! V^l^šleUung-9Egon^Ba^gTrfner™^^ veru. Srditi boji so se vneli zlasti v planinskih je namreč tako ogroinna, da si mora Anglija kljub »diriftleiter: Friedrich Golob: alle in Marburg/Drau, Badgasse 6
dolinah severno od Toulona. Nad Francijo je' Commonwealthu in dominijonskim konferencam---—-«-'-''	—
kilo uničenih 48 sovražnih letal. — London m' iskati nov sistem politične konštelacije, če si hoče Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 3 vom to. April 1943 ekolica sta še vedno pod težkitli učinkom'»V lc. zavarovati vsaj malo pomembnejše mesto. Vse 0"i«g- AusfaH-der Ueferond des Blattes bei höterer Gewalt-
V„	.	x v, t „ »..	,, . , . .	~ 1. i- S. .	. 3. .	. , ^T . oder BetnebsstSrung gibt Keinen Ansprjch auf Ruckzahlung
Italiji Je sovražnik obnovit svoje poSküse kaze, da se hoče Anglija • postaviti na Čelo za-	-
<*«» Bezugsgeldcs.
Srditi boji na jugu vzhodne fronte
Na lem odseku uničenih 200 sovjetskih tankov — Bov|ieviske napadalne konice zaustavljene — Ulovi boljševiški napadi med rekama
Bug in flarev
POLITIČNI DPOMŽ
Iz poročila, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo 17. avgusta, izhaja, da so»nemške čete severozapadno od Krasna zavrnile boljševike po začasnem vdoru. V velikem loku Visle je bilo v srditih napadalnih in obrambnih bojih uničenih
16.	avgusta 67 sovražnih tankov. V odseku Wir-ballen je sovražnik ves dan nadaljeval svoje poskuse prodora z močnimi oklopniškimi in letalskimi silami. Na letonski fronti so naši grena-dirji obdržali svoje postojanke severno od Bir-sena proti ponovnim močnim napadom boljševi-kov. Uničenih je bilo 49 sovražnih tankov. Na Estonskem se nahajajo naše čete zapadno od jezera Pskov v trdih bojih 6 prodirajočirni sovjetskimi silami. Nemško letalstvo je podpiralo boje euhozemne vojske v tem področju ter je napadalo sovražni prevoz preko jezer Peipus in Pskov z dobrim učinkom. V srednjem odseku vzhodne fronte so uničili letalski odredi skupno s flak-artilerijo nekega zračnega brodovja v zadnjih šest tednih 889 sovražnih tankov in 1217 letal.
18.	avgust: Na zapadu so odbile romunske čete boljševiške poskuse forsiranja spodnjega Dnje-stra. V Karpatih 6e odigravajo zapadno od Sa-noka in severozapadno od Krasna zopet srditi boji. V baranovskem mostišču ob Visli so se izjalovili opetovani boljševiški napadi. V protinapadu je bil kljub žilavemu sovražnemu odporu izsiljen sovjetski umik. Tu je bilo obenem uničeno večje število sovražnih tankov. Na obeh straneh Vilkoviškena so boljševiki nadaljevali svoje napade s 14 stre'skimi divizijami in oklopniškimi brigadami. Vilkovišken smo ponovno izgubili. Pri Ruseinenu so bili razbiti opetovani sovražni napadi. Boljševiki so imeli v sled vpo-stave našega letalstva težke izgube. Samo v letalskih bojih je bilo uničenih na tem odseku 56 fovražnih letal. Na letonski fronti so se zrušili ■sovražni poskusi prodora pri Birsenu in Modohnu ob zagrizenem odporu naših divizij. Na Estonskem so naše čete zavrnile oziroma zaustavile številne sovražne napade. V ožini med jezeroma Pskov in Peipus so se vneli srditi boji z boljševiki, ki so se pojavili na zapadnem obrežju. Nad Kirkenesom je bilo zbitih 40 sovražnih letal.
17,	avgusta je bilo nad vzhodno fronto zbitih sknpno 110 sovražnih letal.
19.	avgust: Ob spodnjem Dnjeetru so se razbili ponovni sovražni poskusi forsiranja reke. V Karpatih so zavzele madžarske čete jugozapadno od Delatvna neko obvladujočo višinsko ozemlje. Zapadno od Baranova se je sovražni odpor utrdil. Seve-ovzhodno od Varšave je začel sovražnik z napadom na široki fronti ob podpori tankov in letalstva. Vsled žilave nemške obrambe in takojšnjih protiukrepov pa ni mogel izvojevati ni-kakih bistvenih uspehov. Tudi na obeh straneh Vilkoviškena so se izjalovili boljševiški poskusi prodora nemške fronte. Pri Modohnu ob letonski fronti so 6e zrušili srditi sovražni napadi. Na Eo'onskem se odvijajo zapadno od jezera Pskov te*ki boji.
20.	avgust: Na jugu vzhodne fronte je 6ovraž-nk med rekama Dniestr in Seret zaman obnavljal svoje napade. Zapadno od Baranova so se naše divizije ves dan upirale sovražniku v težkih obrambnih bojih, razbremenjujoč se v sunkovitih protinapadih. Južno od Warke so bili zavrnjeni boljševiški oklopniški in pehotni napadi. Severovzhodno od Varšave je sovražnik tudi včeraj kljub vpo6tavi novih rezerv pridobil le malo terena Pri Vilkoviškenu in Šakenu so nemške čete izjalovile več sovražnih poskusov prodora nemške fronte. Zapadno od Modohna so nastali siloviti boji z vdrlimi sovražnimi četami. Na Estonskem še traja močan sovjetski pritisk zapadno od jezera Pskov, ne da bi se bilo sovražniku posrečilo, pridobiti kaj bistvenega terena. N-< visokem severu so naši planinski lovci zaveli neko izgrajeno višinsko postojanko boljše-vikov
21.	avgust: Na vzhodu so boljševiki razširili svoje velenapade sedaj tudi na južni odsek vzhodne fronte. Napadati so začeli ob močni vpo-stavi bojnega letalstva južno od Tiraspola in severozapadno od Jassyja. Pri Mielecu, ob mo-
stiščih Visle pri Baranovu, pri Lublinu in pri Warki so bili boljševiški napadi odbiti ali zaustavljeni po trdem boju. Na Letonskem so vzpostavili nemški oklopniški odredi mimogrede izgubljeno zvezo s četami v Kurlandu preko Tucku-ma. Vsi poskusi boljševikov, razširiti vdorne odprtine pri Modohnu in zapadno od jezera Pskov, so se zrušili. Nemško letalstvo je učinkovito posegalo v boje na zemlji ter je prizadejalo boljše-vikom velike človeške in gmotne izgube. Nad vzhodno fronto je bilo 20. t. m. uničenih 40 sovražnih letal.
22.	avgust: Na jugu vzhodne fronte se nahajajo nemške in romunske divizije zapadno od tiraspola ter med Prutom in Seretom v težkih bojih z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami boljševikov. V teku teh bojev je bilo uničenih 200 sovjetskih tankov. Jugovzhodno od Mieleca se razvijajo srditi boji. Tudi na ostalih odsekih so se zrušili sovjetski napadi ob odločnem odporu nemških divizij.
23.	avgust: V južni Besarabiji in Moldaviji napada sovražnik z močnimi oklopniškimi in motoriziranimi silami. Nemški in romunski odredi so zaustavili sovražnika po globokih vdorih ha več mestih. Severozapadno od Baranova je bilo poraženih več boljševiških skupin. Vzhodno od Warke in severovzhodno od Varšave so se izjalovili novi sovjetski, poskusi prodora. Med Bu-gom in Narevom je začel sovražnik ponovno napadati. V težkih bojih so naše čete zaustavile sovražnika v zadnjih črtah. V vdornem prostoru zapadno od Modohna so bili zavrnjeni boljševiki v protinapadu, istotako zapadno od jezera Pskov Nem'ko letalstvo je učinkovito posedalo v boje, uničujoč letala, topove, vozila itd. 22. t. m. 6o boljševiki izgubili na vzhodni fronti 62 letal.
Itooseveltfovi ssianski načrti
Kffllio «i piezidrnl IIS4 v * učaju svoje zm&ge zamišlja usodo Wemči|c — Nemške delavce bi zav'ekfi v $il>iri*o
Ameriški časnikar Lindley, o katerem je razširjeno mnenje, da črpa svoje informacije v Beli hiši, je objavil ner'avno v listu »New« Week« članek, ki daje vpogled v »prave povojne cilje prezidenta Roosevelta«. Lindley pravi v svojem članku, da bo Rosevelt v slučaju Zavezniške zmage Nemčijo podjarmil. Roosevelt po Lindley-jevih izvajanjih ne misli »četrtemu Reichu« dovoliti milejših kapitulacijsih pogojev kakor dosedanji nacionalsocialistični vladi, V Beli hiši ne želijo nemške vlade po vzoru Petainove vlac'e v Vichy-ju in sploh ne dopuščajo kakoršnokoli nemško »vlado<. Nemčijo bi v tem slučaju več let Strogo vojaško vladale zavezniške okupacijske čete. Popolnoma gluh je Roosevelt baje tudi glede takozvanih »svobodnih Nemcev*, ki so se pojavili v Njujorku in drugih mestih Zed:njenih držav in ki bi ga radi prepričali, da je treba razlikovati med »dobrimi« in »slabimi« Nemci. Lindley pravi, da se bo morda tistim takozVanim »dobrim« Nemcem, ki so izdali svoj narod in domovino, omogočilo službe v uradih. Dobili bi nekaj lažjega dela kakor večina drugih Nemcev Sicer bi pa tudi te kreature morale izpolnjevati vse zapovedi zavezniških okupacijskih oblasti. Mirovna pogodba za Nemčijo dolgo časa ne bi prišla v poštev, tudi ne bi od Nemčije zahtevali reparacije v gotovini. Nemško industrijo in nemške delovne sile bi vpostavili za »obnovo«. Tudi Sovjetska Unija želi zavleči nemške delavce v Sibirijo, kjer bi imeli delati v tamkajšnjih tovarnah.
Iz Rooseveltovih naklepov je razvidno, kaj nameravajo sovražniki storiti z nemškim narodom v slučaju svoje zmage. Nemška vojska , bo te naklepe onemogočila s tem, da bo nadaljevala uničevanje sovražnika na vseh frontah. To je edini odgovor, ki ga ima Neipčija za Rooseveltovo pir jančevan je, na račun medvedove kože
O Nezlom.Jena vitalnost nemške vojske. Madridski list »Informaciones« je objavil sledeči kratki in jedrnati komentar k vojnemu položaju: »Vitalnost nemške vojske je nezlomljena in kljub vsem dozdevnim protislovjem vod: nemško vrhovno poveljstvo vojno prej ko slej po 6vojih lastnih načrtih«.
Na Hrvatskem bodo vpoklicali tudi sedem-najstletnike. Dr. Ante Pavelič je podpisal zakon, s katerim se pričenja vojaška obveznost s takojšnjo veljavnostjo za vse tiste, ki 6o dovršili 17. leto svoje starosti
□ Otvoritev Poglavnikove džamije. Dr. Ante Pavelič je 21. t. m. osebno otvoril novo muslimansko džamijo (cerkev) v Zagrebu. Kakor znano, je bil nekdanji okrogli umetniški paviljon pre-tvorjen s prezidavo in prigraditvijo minareta ali stolpa v muslimansko džamijo. Slovesne otvoritve se je udeležila celokupna hrvatska vlada z diplomatskim zborom, z visokimi častniki nemške in hrvatske oborožene sile ter voditelji ustaš-kega gibanja. V svojem govoru je povdaril Po-glavnik pomen otvoritve zagrebške džamije. Govornik muslimanov se je zahvalil Poglavniku za pospeševanje gradnje ter je obljubil, da bodo muslimani vpostavili vse svoje sile za neodvisno državo Hrvatsko.
O Suvicha so prijeli. Kakor poroča severoitali-« janski radio, so aretirali na povelje grofa Sforzai bivšega dolgoletnega italijanskega poslanika v Zedinjenih držvah Severne Amerike, Suvicha^ Suvich je bil tudi več let državni tajnik zuna-J njega ministrstva v času, ko je še Mussolini sam vo^il ziinanie ministrstvo.
O Srbija je proti komunizmu. Ob drugi oblet? nicii ustanovitve srbske državne straže je predsed» nik vlade general Nedič sprejel večjo skupino^ kmetov ter jih pozval k še ožjemu sodelovanju! proti komunistom. Razen tega prireja vodja srb-* skega nac:onalnega gibanja Dimitrije Ljotič., pol Belgraclu protikomunistična predavanja ter poziva prebivalstvo, da bi se oklenilo, predsednika vlade generala Nedi'ca. — Beograjski župan Jo-j vanovič je nedavno govoril, po radiu ter obraz-i Io<il stališče Srbov do Subašič-Titove vlade, ki ne predstavlja nič drugega kakor zastaralo kombinacijo ljudske fronte in da ne sedi v tem emigrantskem odboru noben Srb. Tudi on je pozval Srbe, da bi se kakor doslej tudi odslej držali generala Nediča. ki jih bo vocVl do prave svobode.
O »V 1« mora ostati naša tajnost! Vsa prizadevanja naših sovražnikov, da bi odkrili tajnost, ki skriva izdelovanje in ustroj našega povračilnega orožja »V 1«, so ostala doslej brez uspeha. V interesu skupnosti je, da se to učinkovito orožje, ki prizadeva sovražniku občutno škodo, kakor doslej drži tudi ot'slej v največji tajnosti in ne sme nikdo ničesar pripovedovati o njem. To velja za civiliste in vojake, za moške in ženske, za mlado in staro. Sovražnik ne sme izvedeti ničesar o njegovem izdelovanju, izgledu ali sestavi, še manj pa o kraju izdelovanja in legi iz-streln h točk.
O Razmerje med Japonsko in Sovjetsko Unijo. Kakor poroča japonska aqencija Domei, se je japonski veleposlanik v Moskvi. Morišima, odpeljal dne 18 t. m. v Tokio- kjer bo poročal svoji vladi.
O Svetovno židovstvo bi rado priredilo konares.
V Mehiki se pogajajo vodilni cionisti qlede sklicanja svetovneqa židovskega konqresa.
O Premogovna kriza v Avstraliji. V Avstraliji je izbruhnila velika premogovna kriza, in sicer vsled pasivne rezistenoe delavstva. Ministrski predsednik Curtin je skušal posredovati med delavci in lastniki premogovnikov, toda vsa njegova prizadevanja so se izjalovila. V zadnjih tednih je opažati znatno pojemanje premogovne produkcije. Glavni stan generala Mac Arthurja opozoril Curtinovo vlado; da je odvisno nadaljevanje ofenzive proti Japonski od redne premogovne produkcije, ker bo anglo-ameriška vojska skupno z mornarico potrebovala odslej mnogo več premoga kot doslej. Ker živi celo oboroževalna produkcija v Avstraliji glede preskrbe s premogom takorekoč iz roke v usta, se bavi vlada z načrtom daljnosežnih prisilnih lilfopov.
O Dewey predlaga ... Republikanski kandidat za predsedniške volitve v Zedinjenih državah Dewey je izjavil v nedeljo na neki časnikarski konferenci v Washingtonu, da pred'aga internacl®-■nalizacijo. nemške pokrajine Ruhr.
u iiiiiiiiiicifo išči! razpoioiijivtn sil
Vera, «fuh in smisel za o&česivo zmagujejo nad denarjem,
sovraštvom in množino
Generalfeldmarschall von Brauchitsch je objavil v dnevniku .»Völkischer Beobachter« sledeči pomembni članek:
20. julij 1944 je bil najtemnejši dan v zgodovini nemške vojske. Možje, ki so nosili častno vojaško suknjo, so postali zločinci in zavratni morilci. Poskusili so sunek z bodalom, čegar po-srečitev bi bila pomenila konec Nemčije. Tu ni ničesar, kar bi se dalo tolmačili drugače ali pa olepševati.
Vojska sama je v kali zadušila nameravani atentat. S tem je izključila nevredneže ter je tako tudi zunanje in notranje prerezala vse vezi tovarištva do njih. Njihova imena se bodo izbrisala.
Poleg globoke zahvale z ozirom na čudežno rešitev Führerja navdajala slehernega vojaka gnjev in sramota. Obenem pa je vse zagrabila neodoljiva volja, uprav sedaj vpostaviti vse sile, da bi se zlomil nuiožinski naval sovražnikov. 20. julij ni omadeževal časti vojske. Storitve petih vojnih let in junaška smrt stotisočev ne moreta biti zatemnjena z blaznim dejanjem maloštevilnih nečastnežev, strahopetnikov in never-nežev. Po vzoru Führerja, ki je odšel takoj po ponesrečenem atentatu na svoje delo, izpolnjuje vojak še s tršo voljo do zmage kot doslej svojo dolžnost.
Z imenovanjem Reichsministra H im m I er-j a poveljnikom nadomestne vojske in šeiom vojne opreme, sta se vojska in jt, ki sta se na vseh bojiščih že več let skupno borili In krvaveli, še tesneje združili. Marsikateri vojak je menda v prvem hipu obžaloval, da ta naloga ni hila poverjena preizkušenemu oficirju vojske. Toda kmalu
bo spoznal modrost, ki se nahaja v Führerjevi odločitvi. Cas, v katerem sla bila vojska in Waf-fen-jf v medsebojni tekmi, je bil potrebna razvojna perioda. Sedaj bosta obe združeni v skupni odgovornosti, napolnjeni z vero v Führerja in bodočnost Nemčije storili najvišje za vpostavo in zmago. Kot nacionalsocialist in kot bivši vrhovni poveljnik vojske se priznavam k Führerjevi odločitvi s srcem in razumom.
Resnost položaja na koncu petega vojnega leta sili k najvišji vpostavi sil na vseh področjih. Ako res vpostavimo vse, da bi dobili vojno in ako opustimo vse, kar temu cilju ne služi brezpogojno, imamo nezaslutene možnosti. Najvišji zakon je, tla jih spoznamo ter izčrpamo. Uspelo bo le tedaj, akö poleg državnega dirigiranja od zgoraj sodelujeta tudi volja in zavest dolžnosti pri posamezniku. Vsakdo naj prične pri sebi in svojem osebnem življenju. Vsakdo bodi vzgled in vzor na svojem delovnem mestu. Mnogo nepotrebne navlake še lahko vržemo s krova in mnogo papirja še lahko prihranimo. Uradni širna! iz mirn h časov rnora izumreti tudi v svojih zadnjih eksem-plarjih. Ves narod stoji v borbi. Fjor.ta jo vodi z orožjem, domovina pa z delom. Tako bosta fronta in domovina obvladali vse težave. Vse drugo je nebistveno.
Mobilizacija vseh rezerv naših sil nam daje ponovno pravico do sigurnosti zmagovanja. Ni človeka na vsem svetu, ki bi zamogel stvarno zanikati, da nemški narod zdaleka nadkriijuje svoje sovražnike s strokovnim znanjem, z vojnimi storitvami ter z vojno moralo. Dokaz zato so doprinesli vojak, delavec, znanstvenik, kmetovalec, rokodelec in vsi drugi poklici, ne nazadnje
pa tudi nemška žena in nemška mladina. Potom Fiihrerja je nemški narod pod močno • vlado v nosilni ideji združen kot nikdar poprej v svoji zgodovini. O smislu in cilju te vojne ni nikakega dvoma. Pri sovražniku sloji številčna premoč v ljudeh in materijalu. Edini pa so si samo v zanikanju. V končnem uspehu so še vedno trium-firali vera, duh, in smisel za občestvo nad denarjem, sovraštvom in množino.
Nemški narod je bil premagan vedno le vsled lastne krivde in se je dvignil vedno zopet iz lastne sile. V»jna, kakršno moramo prisiljeni voditi, je nemogoča brez protiudarcev in izgub. Iz stiske raste vedno največja moč. To moč bo treba sedaj vpostaviti. Potem bo iz sramote 20. julija nastala obratna točka v smeri dokončne zmage.
V	Wilsonofll) §f@pin!sli
Z iepiiQi ob'jubami bi fioteia ang!o~
dnteriika agitacija izvabiti Rlemce in
japonce na svoje timanice — Gangsterska inoraia naših natproiniko*
Iz Berlina poročajo: V Zedinjenih državah in v Angliji so se v zadnjem času slišali glasovi, ki so zahtevali spremembo zavezniške taktike v agi-tacijslci borbi proti Nemčiji in Japonski. S tem v zvezi je zanimiv članek, ki ga je objavil list „New York Daily News", ugotavljajoč, da bodo kljub spremembi agitacijske taktike pravi nameni ostali neizpremenjeni. Nobenega dvoma ni, da se skriva za nesranfnim predlogom sleparije Žid, ki zatrjuje, da je treba preprečiti stalno obremenitev z ogromnimi žrtvami, ki jih morajo zavezniki prinašati, dokler se Nemčija in Japonska borita z dosedanjo nezlomljeno hrabrostjo. V deloma zelo neumnem članku se nahaja nasvet, da bi biio treba Nemčijo — kakor v svetovni vojni — z lepimi obljubami pripraviti do kapitulacije. Sele potem naj bi padla krinka in naj bi se z Nemčijo postopalo z vso brezobzirnostjo ...
Sleparski predlog citiranega ameriškega lista temelji na sledeči zamisli: Amerika sama je v tej vojni že žrtvovala 300.000 mož. Omogočiti se mora ločitev nemških in japonskih mas od njunih voditeljev. Roosevelt je napravil po mnenju omenjenega lista težko napako: Niti Nemcem, niti Japoncem ni da! nikakih upov za bodočnost ter jih tako sam podžiga k boju do zadnjega. Na ta način pa zahteva vojna vedno več ar~-riških žrtev. List je pristavil svoji kritiki značilen povdarek, da je treba proti Nemcem postopati z vso brezobzirnostjo. čim bodo prenehali z bojem. Glavno je, da se jih privede tako daldč. da bodo odnehali z bojem.
V	to svrho je dobro sleherno sredstvo. Wilson je bii tako pameten, da je hodil po tej poti, podoba pa je, da Roosevelt ni tako „prebrisan" kakor Wilson.
To je torej morala naših nasprotnikov, morala, ki se je razkrinkala kot pravcata gangsterska morala. Iz te objave je torej črpati nauk, da je trrba vsako ameriško izjavo in še tako mikavno vabilo iz Zedinjenih držav sprejemati s potrebnim nezaupanjem. Zdi se, da se je Dewey, predsedniški kandidat ameriških republikancev, že sprijaznil z novo agitacijsko taktiko. Izjavil je, da ga je strah, če pomisli, da bodo v bodoče podrejene vse velike in male države gremiju treh ali štirih zmago-viiih velesil. To je po njegovem mnenju najokrut-nejša oblika modernega imperializma Ali zamore garantirati Dewey, da njegov občutek ogabnosti, ki ga ima spričo ugibanja o takem svetovnem redu, ni morda prikrivanje tiste nekdanje Wilso-nove „prebrisanosti". Takemu nasprotniku, kakor je Amerikanec, je treba — hočeš, nočeš — prisojati najslabše, če nočeš postati žrtev sleparije, ki je ni več mogoče popraviti. Laž, izdajstvo in sleparstvo so elementi zavezniške politike. Nobeden Evropejec ne bo kedarkoli dognal vseh registrov zapadnega gangsterstva in njegovih posledic. Obvarovati pa se moramo slabosti, verovati besedami, ki se nam zdijo tako „človeške" Kakor nam je torej , New York Dailv News" povedal, je vsaka taka beseda drugače mišljena. Piscu dotičnega članka velja naša zalivala, da nas je tako odlično in veljavno informiral o moralni kvaliteti svojih sonarodnjakov.
□ Viktor Emanuel v Rimu. Kakor poroča angleška poročevalska agencija Reuter je bivši kialj Viktor Emanuel nenadoma prispel v R.m.
Kemir v sovraž&iein ^lorsi
Ugibanje o roku vpostave novega oiožfa — Zmagati bi hoteli še pravočasno z „orfodoksnim orožjem
„Völkischer Beobachter" prinaša iz Lizbone sledeče zanimive informacije: Anglo-Amerikanci spremljajo svoj velenapad v Franciji z živčno ofenzivo brez primere. Preuranjeno naj bi ta ofenziva dopovedala svetu, da je Nemčija na koncu svojih sil. Kakor je razvidno iz oklicev, ki sta jih podpisala Eisenhower in Montgomery, imajo v sovražnem taboru veliko naglico ter pri tem ne računajo z dejstvom, da je izkrcanje v Južni Franciji docela odkrilo njihove strategične namene. S tem izkrcanjem so vrgli svoje neznane karte na mizo ter dali s tem nemškemu vrhovnemu poveljstvu zaželjeno svobodo disponiranja.
Sovražno vodstvo precenjuje svt>je lokalne uspehe v Franciji tako, kakor da bi bila Francija Evropa in ves kontinent že zavojevan. Angleška agitacija se hrani z videzom in vzbuja napačne tipe glede hitrega konca, čeprav skuša diplomatski dopisnik lista „News Chronicle" v nekem članku dokazovati, da Nemčija po 20. juliju nikdar ne bo kapitulirala in da bo bržkone v doglednem času servirala velika iznenadenja.
Ameriški list „Philadelphia Evening Bulletin" piše dobesedno: „Od Stalingrada naprej se naliaia Nemčija v defenzivi. Od pamtiveka se vsaka vojskujoča sila v defenzivi pripravlja na odločilne udarce, kakor je to Anglija storila po katastrofi 1940/41. Tembolj velja to za Nemce, za narod, ki je bil na vojaškem področju vedno najbolj iznajdljiv in znanstveno najbolj podkovan. Mi ne vemo, kaj so pripravili Nemci v dveh letih obrambe. Toda to že mora odgovarjati zmagoslavju, sfcer nemško vodstvo in nemški narod ne bi bila tako mirna, odločna in pripravljena. Morda bi bile leteče bombe predokus strahote, za nas pa signal k naglici." Ta glas je. značilen za razpoloženje v sovražnem taboru.
Grizoč nemir navdaja Angleže in Amerikance pred bodočnostjo. V anglo-ameriških listih objavljajo vedno več znanstvenih sestavkov vodilnih fizikov, polnih ugibanj glede sredstev, s katerimi namerava Nemčija izsililiti preobrat v vojni sreči. Pri tem je vpadljivo, da se ravno Amerikanci najbolj bavijo s to zadevo. Tu v Lizboni doživljamo piüvcato dirko informacij o dozdevnem roku vpo-
stave nemškega novega orožja. Silno pozornost je zbudilo neko predavanje, ki ga je imel profesor von Weizsäcker o fiziki atomov, ker menijo, da bodo našli jedro nemških namenov.
Najgloblji vzrok ameriškega razburjenja so baje privatne izjave židovskih znanstvenikov, ki imajo slično kot Einstein vsled svojega dolgoletnega delovanja v Nemčiji približno pojem o stanju nemške fizike. Ti znanstveniki so mnenja, da je nemška znanost na polju modernega vdjskovanja zmožna vsega, zato svarijo pred podcenjevanjem nemških napovedi. Šli so po Einsteinovo sodbo, ko je Führer izjavil: „Besedo ima sedaj nemška znanost". Stari Žid Einstein je baje izjavil, da je zveza med nemškimi generali in nemškimi znanstveniki pod nacionalsocialističnim vodstvom več kot nevarna, ker so bili nemški profesorji že ta-kiat, ko je on zapustil Nemčijo, na tem, da rešijo do tedaj neuspele naloge, ki bi postavile na glavo vse dosedanje vojskovanje, obenem pa bi njihovim povzročiteljem dali strašno silo. Ta informacija iz navadno dobro informiranega vira tvori dragoceno dopolnilo k sovražnim ugibanjem o naslednicah povračilnega orožja „V 1". Tu imamo tedaj odgovor na vprašanje, zakaj hočejo naši sovražniki na zapadu pod vsemi okoliščinami izsiliti odločitev pred sredino oktobra.
V Londonu in v Njujorku se dejansko bojijo tehniške premoči, zato bi hoteli še hitro zmagati z „ortodoksnim" orožjem, kakor ga tvorijo tanki jn letala, preden bi jih pojav novega orožja napravil zrelim za staro železje. Nobenega dvoma ni o tem, da je Nemčija v tej svetovni borbi celokupno vojskovanje že v drugič revolucionirala. Zavezniška parola se glasi trenutno: „Bliskovita vojna za vsako ceno". Ker pa nemške armade branijo sleherni meter zemlje čim dražje in ker je časovnik iz Teherana popolnoma zmešan, obenem pa je že minulo za vojne operacije najbolj prikladni del poletja, ne da bi bili Anglo-Amerikanci izsilili odločitev ter.uničili bistvene dele vojske na zapadu, deluje činitelj čas za branilce Evrope. Kaj pomeni to sedaj, ko je trenutni vojni položaj velika računska naloga s činiteljem časom, pač ni treba posebej omenjati.
r
Junaška borba s sovražno premočjo
Klic po novem orožju in novih armadah — 0 cilju nemške preohorožitve
Vojaški sotrudnik dnevnika »Tagespost« )e sporočil svojemu listu iz Berlina naslednje zanimive informacije:
Čim napovedana In v delu se nahajajoča nemška preoborožitev ne pritisne vsakemu bojišču svojega žiga, t. j. čim ne povzpoči svojega učinka tam, kjer bi morala pasti jasna odločitev v našo kori6t, se smatra nemška vojska izpostavljena položaju, ki mu ne dopušča, da bi se vzdržal napram sovražniku z doslej uporabljenimi bojnimi sredstvi, to pa napram sovražniku, ki ima ta sredstva na razpolago v mogo večjem obsegu kot mi. Z drugimi besedami: Gmotna in številčna premoč sovražnika prihaja v tem času sovražnega inter-regnuma popolnoma do veljave Sedaj gre predvsem za to, da se skrajša ta nevarni čas in da se nemškemu vojaku omogoči zopet tista vodilna vloga, ki jo je posedoval ob začetku in ki jo je moral nato prepustiti sovražniku, ker naš tehniški napredek v oborožil vi s časom vojne ni bil 6amo dohiten, temveč so ga celo prehiteli. Teqa položaja ni možno tajiti, niti spregledati. V razmerju moči na frontah se nič ne spremeni s trditvijo, da za nemškega vojaka uplivi in premoč na ljudeh in materijalu kratkomalo niso veljavni. To bi odgovarjalo pogreškam nemškega vodstva v prvi svetovni vojni, ki je odredilo vojakom na zapadu ročno granato kot edino sredstvo za obrambo proti tankom, pričakujoč, da bo taktičen učinek tega noveqa orožja možno izravnati s tehničnimi pripomočki nezadovoljivega načina.
Kar se odigrava v teh tednih na zapadu, ne odgovarja pričakovanju, ki ga je imelo nemško ljudstvo napram invazijskemu napadu. Bistvena označba za potek vojskovanja na zapadu je dejstvo, da se mora nemška vojska boriti proti štirim najbolj opremljenim armadam in tisočerim letalom vseh vrst. Nemška vojska se bori v zraku brez podpore, ki bi bila zmožna, izravnati sovražno množinsko vpostavo na isti raveni. Vsled teqa zamore sovražnik pregledati vsak nemški gibljaj. Tako tudi vsako nemško vpostavo k protinapadu, bodisi lokalno ali operativno. Gmoto svoje artilerije lahko vodi glede ognja sovražnik iz zraka. Z lovskimi bombniki in letali, ki streljajo, z raketami, se nahaja sovražnik nad vsemi cestami nemškega pohoda. Kjer se njegovi naskočili valovi zaustavijo - jih skuša potisniti naprej z vpostavo velikih bombniških sil. Temu neenakemu načinu boja zaenkrat ne pomaga podpora z orožjem »V«, ker njegova samobitnost ne dovoljuje, ali še ne dovoljuje vpostave na bojišču. Nemške oklopniške in pehotne divizije v severni 'Franciii so prepuščene samim sebi. S svo jo umetnostjo improvizacije so storile že pravcate čudeže ter tako oslabiie marsikatero storitev sovražnega orodja.
To pa še ne zadostuje za poraz sovražnika. Sovražnik je razbil mostišče, v katerem je sedel skoraj osem tednov ujet. Bitko na zapadu je spremenil v premikalno vojno, ki hitro koraka po področjih, v katerih ne gre samo za Normandijo, temveč za Seino in Ile de France, za takozvano srce Francije, ¡ki je vojaško mnoqo manj pomembno kakor črta na reki Seine med Parizom in Rouenom, na katero pritiska sovražnik sedaj prav posebno. Operativni načrti sovražnika, ki so se naslanjali na prodor v Bretagni, so bili preprečeni, v kolikor so stremeli za uničenjem naše normanske armade v kotlu Falaise. Toda ta preprečen napor je nadomestil sovražnik z novim poskusom, ki gre proti spodnji Seini, kjer skuša po možnosti še pred našimi divizijami prispeti na obalo, da bi preprečil prehod proti vzhodu. Nemški regimenti, ki so že več tednov krvaveli na normanskih tleh, so si morali svojo pot proti vzhodu odpreti z bojem, ker je sovražnik z dodatnim sunkom iz severa stal že na njihovih cestah umika. Tako si bodo šele morali izvojevati pot preko Seine.
Spričo tega razantnega razvoja stopa fronta na Rivieri tako glede učinka kakor glede upliva na zapadni položaj v ozadje. Tamkaj še prva faza bitke po izkrcanju ni končana. Sovražnik se oja-čuje, koraka zaenkrat proti Toulonu in svojih operativnih gibljajev proti dolini Rhone še ni pričel. 2e sedaj pa se lahko reče, da obseg bojišča na jugu in obseg udeleženih sil ne bo ponovil bitke na mestu, kakor je nazprej nastala v Normandiji.
Sovražna premoč odreja bitko na zapadu. Ona predpisuje vodstvu naše armadne skupine na zapadu, kakšne ukrepe je treba izzvati, da bi se preprečilo sovražniku, vreči dejstvo njegove premoči z vso konsekvenco kot utež na tehtnico odločitve. S prepustitvijo vsega, kar ie nebistveno, se mora marsikaj odpisati. Na čelu vseh ugibanj je operativna gibljivost armadne skupine in nje ohranitev. Sovražnik hoče jahati preko časa, ker se ga boji. On gradi vse na interimu njegove premoči, ki jo poseduje. Ta premoč bo učinkovala tako dolgo, dokler preoborožitev ne bo spremenila bojišča: Dobro si je zapomniti: Bojišča, kajti odločitev pade samo tu na vojaški in strategični raveni. To pomeni: Nove armade in novo orožje, ki bodo dajale tudi položaju v tretji dimenziji nov obraz. Zmanjševanje trajanja tega jinterima sovražne premoči odreja obseg njfenega upliva in velikost škode, ki jo je doslej napravila in še utegne napraviti Cilj je jasen: Odstranitev učinka premoči. Ta cilj je treba naglo doseči, kajti v časovnem činitelju se nahaja največja nevarnost. Sredstva, ki jih bo treba pripraviti, morajo oropati premoč njene težine, to se pravi, jo razbiti. Tedaj pa se nam bo odprla cesta v smeri k odločitvi.
Zg®J^viiiski €§®k
Razmerje pomorskih sii — lov» orožje izpreminja sliko sveta Tudi na morju ho padla zadnja odločitev
Vojna za VzSiodre© Veliko Azijo
Pomembni govor japonskega zunanjega ministra Šigeinica — Politika japonske napram ostalim narodom
Japonski zunanji minister Šigemicu, ki je obenem tudi minister za Veliko Vzhodno Azijo, je imel pondeljek govor, ki so ga prenašale vse japonske radiopostaje. V svojem govoru je razvil Šigemicu politiko, katero hoče Japonska uresničiti v razmerju do ostalih narodov Veliko Vzhodne Azije. Japonska, tako je dejal minister, hoče vzpostaviti Vzhodno Azijo v svoji pravi obliki. Kardinalna točka japonske politike ja vzhodnoazijsko prebujenje. Japonska se bo borila tako dolgo, dokler skupni sovražnik Velike Vzhodne Azije ne bo uničen. Minister Šigemicu je nato govoril o novi politiki napram Kitajski. Leta 1943 je bila s Kitajsko sklenjena pogodba na temelju enakosti in reciprocitete. Pogodba predvideva umaknitev japonskih čet iz Kitajske po sklepu obsežnega miru. Jasno je, da se japonske operacije na Kitajskem ne obračajo proti režimu maršala Cangkajška, temveč proti anglo-ameriški agresiji. Z novo politiko napram Kitajski je pričel tudi uspeh japonske politike -v smeri Velike Vzhodne Azije. Tako so dosegle Kitajska, Tajland, Birma in Filipini svojo nacionalno neodvisnost s pomočjo junaških naporov njihovih patriotskih voditeljev. Narodi Velike Vzhodne Azije so se novembra lanskega leta zedinili v sledečih dveh točkah: 1. Medsebojno spoštovanje neodvisnosti in suverenosti in 2. sodelovanje in edinstvo teh narodov na podlagi enakosti in medsebojnosti. Šigemicu je končal svoja izvajanja s sledečo ugotovitvijo: »Vojna nam je dala dvoje naukov: spomnili smo se lastnih sil, obenem pa smo razvili držo, ki bi jo imenoval: popolno edinstvo v smislu vsi za enega in foden za vse v vsakem položaju.»
Ko smo vstopili v vojno, je bilo razmerje sil na morju zelo neenako. Do zob oborožene pomorske sile so se nahajale pred nemško mornarico, ki je bila šele v štadiju svoje prve izgradnje. Sest let med prevzemom oblasti in izbruhom vojne je bilo prekratkih, da bi se bilo omogočilo pomorsko oborožitev večjega obsega. Mornariški pakt med Nemčijo in Anglijo je v ostalem dokazal, da Führer ni želel tekmovalne oborožitve na morju. Nemška zunanja politika je pred vojno iskala poravnavo z Anglijo. Naša politika je bila kontinentalna, naša oborožitev pa je bila izravnana v smeri suhozemne strategije. Čeprav ni bilo nikakih točk dejanskega trenja, je prišlo vsled uničevalne volje naših nasprotnikov do vojne z dvema močnima pomorskima silama Anglijo in Ameriko.
Naša številčno slaba in podrejena vojna mornarica je imela že od vsega početka zelo težko stališče. Če je kljub temu zmanevrirala sovražnika v krize, je to pripisati le dejstvu, da je razpolagala ne samo z najboljšimi pomorščaki, temveč
tudi z odgovarjajočo gibljivostjo in iznajdlivostjo, priti tudi v najtežavnejšem položaju do uspehov. Najboljši dokaz za to trditev tvorijo naše podmornice, v zadnjem času pa tudi vpostava torpeda z enim možem.
V zgodovini pomorskega vojskovanja imamo mnogo primerov, v katerih so narodi, ki so bili spočetka podrejeni, premagali z vpostavo novega orožja ali z uporabo nove taktike ter z drznostjo in hrabrostjo tudi številčno nadrejenega sovražnika.
Tako je konfrontirala prva večja pomorska bitka, ki nam je znana iz zgodovine, prav tako dvoje neenakih brodovij. To je bilo leta 480 pred našim štetjem, ko "je Temistokles v spoznanju, da gre v borbi s Perzijci za pomorsko bitko, proti vsem težkočam v lastnem narodu zgradil pomembno brodovje. Perzijsko brodovje je bilo tudi glede izvežbanosti nadrejeno, ker so na njihovih ladjah opravljali službo izkušeni maloazijatski in feni-čanski pomorščaki. Samo s spretnim izrabljanjem taktičnih dejstev ter z uvedbo kljuna za direktni
napad ladij je Temistokles zmagal in tako rešil grško kulturo. Omeniti je, da se je moralo per- t zijsko brodovje radi eksponiranega otoka deliti in se ni moglo razviti v ozkem prekopu tako, ka-koi bi to odgovarjalo številčni premoči ter izvežbanosti moštva.
Da lahko novo orožje spremeni svetovno sliko, so dokazali tudi Rimljani. Spočetka niso imeli nikakih pomorskih izkušenj v boju s Kartageni. Po štirih letih brezuspešne borbe na suhem v prvi punski vojni so se odločili za izgradbo svojega brodovja. Kot vzor za gradnjo ladje jim je služila neka kartagenska pentera. To so bile takratne velike bojne ladje s 375 možmi posadke in pet vrstami vesel v nadstropjih. Rimljani so izkoristili položaj tako, da so svojo pomorsko neizkušenost izravnali z vpostavo bojevith legionarjev. Rešitev uganke so našli s tem, da so izumili posebni most, s katerim so naskakovali sovražne ladje. Ladja, ki je bila doslej orožje, je postala s tem bojišče. Rimljanom je bila tako podana možnost, vpostaviti nadrejenost svojih suhozemnih vojakov tudi na morju. Ker Kartageni proti temu niso imeli niti tehniškega niti taktičnega sredstva, so zmagali Rimljani že v prvi pomorski bitki pri Myla leta 260 pred našim štetjem.
Če so Rimljani iskali boj moža proti možti, so utemeljili Angleži v vojni s špansko armado svojo pomorsko pozicijo tako, da so se boju izognili. Imeli so hitre ladje, ki so bile izredno' dobro opremljene s številnimi in težkimi topovi. To jim je omogočilo dober artilerističen učinek. Vsled sile svojega ognja ni več prišlo do bojev na ladjah samih, temveč samo še do artilerijskih bitk Span-jolci so bili vpostavljeni še na mostove, kakor so jih imeli stari Rimljani, zasmehovali pa so arti-lerijo kot postransko' orožje. Tako je bila poražena njihova ponosna armada. In njen voditelj Medina Sidonia je javil svojemu kralju: „Angleži so se borili s težko artilerijo, mi pa z arkebuzami in mušketami na bližino."
Zavedamo se, da bo v sedanji vojni tudi na morju padla zadnja odločitev za nas. Najsi se borijo sedaj še ribiške ladje proti angleškim in ameriškim križarkam, dokončna zmaga nam bo dala predpogoje za udarno nemško in s tem evropsko brodovje, ki bo za vse čase zavarovalo pomorsko veljavo našega starega kontinenta.
Bilder aus dem friegsgeschehen
Mit todesmutiger Entschlossenheit
■ springen die if-Panzergrenadiere über das vom Bersten der Artilleriegeschosse erfüllte Schlachtfeld dem Feinde nach. Die Sicht ist von den Rauchwolken ausbrennender Sowjetpanzer' vernebelt, die in Massen im Gelände liegen
^-PK-Kriegsbe-richter Grönert (Sch)
^ ' - ' "I füll ^ÊPÉiÉM

Frische Reserven treffen ein
Unsere erfolgreichen Gegenstöße im Nordabschnitt der Ost-
[ZI T e^ ZuIetzt der Zuführung frischer R^rven
möolth n' K°eben SLnd	die die Grenadiere so weit als
möglich nach vom brachten, eingetroffen. Nun heißt es rfb-
s.tzen und den Rest des Weges in die Stellungen zu Fuß
zurücklegen-
PK-Kriegstoerichter Schwoon (Sch)
Ostpreußen jeden Alters jeder Gliederung, d'e haben sich auch die (ragen mit ihrer Arbeit Idleind das Betreten Ost-Panzergraben entsteht ichter Tomaschek (Sch)
In der Feldwerft
I Während noch kleine Ergänzungsarbeiten von kundiger Hand Iii dem Kampfflugzeug ausgeführt werden, sind inzwischen lie neuen Motoren fest eingebaut und diie Luftschrauben auf-I gesetzt worden. Bald ist die Maschine wieder startklar
PK-Kriegeberichter Beni6ch Atl-Sch
„Die Engländer greifen an!'
Bilder aus den Kämpfen in der Normandie Vom Heldentum unserer tapferen Soldaten
von Kriegsberichter Hans R. Wiese
KP Klotzig und dunkel, wie erstarrte Riesentiere stehen Panzer und Sturmgeschütze am Wegrand unter Bäumgn und Buschwerk und in Waldstückchen. Wäre nicht das lang herausragende Geschützrohr, man würde 6ie unter der Tarnung aus Ästen und Zweigen auch auf nahe Entfernung nicht erkennen. Sie warten hier auf ihre Stunde.
Seit Wochen geht es nun so: der Engländer greift mit ungeheurem Materialaufwand an einem schmalen Frontabschnitt an. Angreifen, das heißt beim Feind: stundenlanges Bombardement der vorgesehenen, meist schmalen Durchbruchsstellen durch schwere Bombengeschwader, Niederhaltung des Nachschubs und des Verkehrs hinter unserer Front durch Jagdbomber und Artillerie, stundenlange Beschießung derselben Front6telle durch Artillerie aller Kaliber, dazwischen immer wieder neue Feuerüberfälle mit schweren Granatwerfern oder Werfern. Und wenn dann, nachdem so um den deutschen Soldaten oft für einen
ganzen Tag und eine Nacht die Hölle entfesselt worden ist, er kein Essen nach vorn bekommen und keine Minute geschlafen hat, Kameraden durch Verwundung oder Tod au6 der Kompanie ausgefallen sind, dann rollt der Engländer mit Dutzenden von schweren Panzern und Sturmgeschützen gegen die Stellung der Kompanie oder des Bataillons an, meist im ersten Morgengrauen. Und auch dann hoch kommt er nur zögernd, von Hecke zur Hecke und von Busch zu Busch sich vorarbeitend, und steht bald schon nach wenigen Kilometern, um nun die Materialwalze über die nächsten wenigen Kilometer mit ebenso großer Heftigkeit zu entfesseln.
Dann aber setzen sich die unförmigen Buschhaufen in Bewegung — soweit möglich bei Dunkelheit — steilen sich zum Gegenangriff auf. Dann wird der feindliche Einbruch im Kampf Panzer gegen Panzer entweder »gerade gebogen« oder aber seine Ausweitung verhindert, bis die Infan-
terie wieder eine zusammenhängende Hauptkampflinie gebildet hat.
Ob es stimmt, daß der Feind heute etwas besonderes vor hat? »Les anglais attaguent!« — »Dfe Engländer greifen an!« hatten Flüchtlingshaufen, die uns auf der Anfahrt in den frühen Morgenstunden begegnet waren, gesagt. Ihre Augen starrten schreckerfüllt und ängstlich, einige wenige Habe schoben oder zerrten sie auf Handwagen oder Karren mit sich. Nur wenige hatten Pferd und Wagen und eine Kuh gerettet. »Die Engländer greifen an!«, das ist das S'gnal, das in Städten, Dörfern und auf Bauerngehöften Männer, Frauen, Kinder und Greise in Flüchtlinasnot, Elend und Entbehrung auf die Landstraße wirft. Welcher Franzose denkt hier noch an diese oder jene politische Richtung seines Landes oder an die »Befreiung?«
Sie" alle wissen nur eins: Wenn der Engländer kommt, dann werden, lange bevor der Kampf sich ihrem Heimatort nähert, jede Stadt und jedes Dorf und später auch die Mehrzahl der Bauern-gehofte in Schutt und Asche gelegt. Wenn eines Tages am -Himmel ein nicht endenwollender Strom von Bombengeschwadern von Westen oder Norden daherzieht, wenn, erst fem im Hinterland, dann immer näher der Front, die Erde von den Tod und Vernichtung säenden Flächenwürfen erzittert, dann ist es 60 weit. »Die Engländer greifen an!« Feuer und Tod für alle Lebewesen, ganz gleich ob in der Nähe Soldaten sind o>der nicht, Feuer und Zerstörung für alle Häuser, Kirchen, Schulen —'nur um das Risiko eines Kamipfes Auge
in Auge mit dem Gegner möglichst auszuschalten. Was liegt denn schon an den Zehntausenden unschuldiger und unbeteiligter Menschenleben eines »verbündeten« Volkes, die die Schlacht in der Normandie schon gefordert hat und die sie noch fordern wird?
Die Mittagsstunde näherte sich. Da zogen sie heran, Schwärm auf Schwärm, mit silbern glänzenden Leibern und bösartigem geschäftigen ¿rammen hoch oben im blauen Licht. Helle Schläge unserer Flakbatterien zerreißen die Luft: 6cbwarze Wölkchen fliegen um die Bomberschwärme. Dann rauscht es sekundenlang übermächtig in der Luft, die Erde erzittert, und ungeheure dunkle Rauchwolken, staubgelb gerändert, steigen aus einem nahen, buschigen Tal auf. Ein Bauernhof" wird in wenigen Sekunden »niedergelegt«, und überall brüllt nun die Kette der schweren Detonationen auf, dort an der Frontlinie selbst und weit in das Hinterland hinein. Das Lachen der Hölle ist an dem schönen Sommertag über dem herrlichen Land entfesselt worden. Stundenlang ziehen die Geschwader über uns hin, und das Blau des Himmels ist zerissen von den weißen und den schwarzen Rauchfahnen, die den Sturzweg abgeschossener Feindbomber kennzeichnen.
Dann wird der Nachmittag plötzlich still und friedlich. Läge nicht der widerliche Geruch brennender Heimstätten in der' Luft und stiegen nicht überall die dunklen Brandwolken auf — es müßte so schön 6ein, diese Landschaft friedlich zu sehen. Aber wenn man sich auf den grünen Rasen legt, aus dem die normannischen Kühe ihre herrliche Milch saugen, und iii da6 grüne Buschwerk
über sich starrt, dann mag man es vielleicht glauben, daß es ein schöner 'Sommertag i6t.
Nur kurze Zeit aber bleibt es so geheimnisvoll still. Ein dumpfes Rollen in der Feme, ein Heulen in der Luft, und dann folgt Schlag auf Schlag der krächzenden Detonationen von Granateinschlägen. Das Artilleriefeuer hört nicht mehr auf. Die Feuerschläge werden bald hierhin, bald dorthin gelegt. Systematisch wird Ortschaft um Ortschaft vorgenommen. Was die schweren Bomben noch nicht zerstört haben, fällt nun den schweren Granaten zum Opfer. Darüber kreisen wieder ununterbrochen Flieger und leiten das Zerstörungswerk. In den Abendstunden steigert sich das Feuer zum Orkan und hält ununterbrochen bis drei Uhr njorgens an. »Heute greifen 6ie hier an!« Das war schon jedem Soldaten in seinem Erdloch klar geworden. Der Nachthimmel flammte und zuckte auf: ein ungeheures Brüllen 6tieg zu den Sternen auf, und die Erde zitterte und schüttelte sich von den vielen tausend Wunden, die ihr geschlagen wurden.
Um vier Uhr morgens rollten die Feindpanzer gegen unsere Linien los.
Es war ein noch blutjunger Soldat, der da neben dem leichten Maschinengewehr in seinem Erdloch hockte. In der Dunkelheit, die nach Mittemacht nur durch das Mondlicht erhellt wurde, waren seine Züge schwer zu erkennen. In dem Flackern der Detonationsblitze schien es, als zögen sich scharfe Züge um seinen Mund, die aber nach kurzen Ansätzen schon im Dunkel der langen Bartstoppeln verschwanden.
Trommelte die Artillerie gerade auf diesen Abschnitt, so kauerte er sich tief in 6ein Erdloch. Rückten die Einschläge mehr nach links oder rechts oder hinten, dann hob er ab und zu den Kopf und versuchte aufmerksam nach vorn zu lauschen. Niemand spricht in einer solchen Lage mehr als unbedingt notwendig. Aber wenn ein besonders hefigter Feuerschlag der eigenen Artillerie nach drüben ging, dann murmelte er etwas wie: »Feste!« oder »Euch sollte man eine Rakete in den . ..« und anderes mehr. Als vor Einbruch der Nacht der Kompanieabschnitt einmal kurze Zeit ruhiger war, hat er erzählt: »Ich ein jetzt drei Wochen hier im Kampf, aber ich habe noch keinen Feind drüben — außer den Gefangenen, die wir gemacht haben — gesehen. Höchstens bewegt sich ein Busch etwas, oder
MALE VESTI
*	Kaznovani zločinci. Radi tatvine 18 vojno-poštnih paketov je obsodilo sodišče v Marburgu 21-letno poštno nameščenko Angelo Korsche iz Tüffer-ja, ^ireis Cilli, na pet let težke ječe. — 44-letni bivši vodja tovarniške kuhinje, Wilhelm Sürig iz Gurkfelda, Kreis Rann, je v jeseni 1943 z napačnimi prijavami o stanju prehranjevalcev prisleparil živilske nakaznice za 1581 prehranjevalnih dni. Na ta način pridobljena živila je uporabil deloma za delavce v tovarniški kuhinji, deloma pa za lastne svrhe, in sicer za »pogostitev, gostov« in zamenjalne kupčije. Dobil je dve leti težke ječe. — 20-letni pretfkaznovani pomožni delavec Medardus Nedelko je v trinajstih primerih Izvabil od svojcev k vojakom odišlih sonarod-njakov, katerim sei je izdajal kot tovariš in vojak, večje količine živil in denarja v skupni vrednosti 370 RM ter jim zagotavljal, da bo vse to izročil vojakom. Sodni izvedenec je\ svojem spričevalu ugotovil, da je obtoženec duševno zaostal in slabo razvit ter ga je vzporediti v pogledu razuma z 18-letnim. Na podlagi zdravniškega izvida se ni uporabilo Odredbe o ljudskih škodljivcih, ki določa smrtno kazen, temveč so ga obsodili na dve leti težke ječe.
*	Ameriški general je padel. Brigadni general James Wharton, ki se je nahajal na francoskem bojišču, je padel v boju.
*	Pet mesecev ječe za prestopek proti zatemnitvi. Med nekim letalskim napadom na In-sterburg je neki lastnik večjega stanovanja popival s svojimi znanci pri široko razsvetljenih oknih. Ko je bil dan znak »Entwarnung», je v spalnici še prižgal velik lestenec. Naslednjega dne se je imel zagovarjati pred uradnim sodiščem, ki mu je v hitrem postopku prisodilo pet mesecev ječe s takojšnjim nastopom kazni. Olajševalna je bila okolnost, da je storil svoj prestopek proti zatemnitvi iz zanikernosti, 6icer bi bila kazen še mnogo večja.
*	Vlivali bodo bloke stanovanjskih hiš. Nemški profesor Neufert je izdelal nov stavbeni nauk o gradnji stanovanjskih hiš, o katerem poroča »Westdeutscher Beobachter« med drugim sledeče: »Professor Neuferi je izumil postopek, ki bo omogočil delavcem s prav malo telesnih sil v senci in pod streho v vsakem letnem času vlivati stanovanjske^ hiše, ki bodo predstavljale višek novega stavbarstva. Cel blok hiš se bo takorekoč vlival v nalašč v to svrho postavljenih delavnicah ter izdelal kakor izdelujejo danes na primer lesene hiše. Uporaba strojev ne bo kvarno vplivala na kakovost stavb. Bistveno vlogo bo pri tem igrala samo dobava oken, vrat in ostalih inštalacijskih predmetov, kar bo treba v izdelovanju tudi pospešili. Izdelovalnice hiš bodo v tednu in pol vliie in izdelale v surovem stanju po eno hišo s pritličjem in štirimi nadstropji. V treh tednih 6e bo normalno izdelalo in postavilo pet družinskih hiš s popolno notranjo ureditvijo.«
*	Zakaj moramo štedili odpadke papirja? Strokovnjaki so izračunali, da prištedimo z enim vagonom 6tarega papirja, ki gre nazaj v tovarne za izdelovanje papirja, sekanje 105 dreves, 300 de-rovnih ur strokovnih delavcev ter približno 11.000 kilovatnih ur toka. Spričo te statistike je pač utemeljeno vsako prizadevanje, ki gre za tem, da se prištedi .odpadke papirja kot surovino za izdelovanje novega papirja. Kdor mesečno prištedi 12 kg starega papirja, je letno prihranil sekiro enemu drevesu.
Blätter, oder Halme im Feld. Dann habe ich mit dem Maschinengewehr wenigstens dahingehalten. Die machen es nur mit ihren Flächenwürfen, der Artillerie, den Granatwerfern und den Panzern. Wenn ich doch mal mit meinem Maschinengewehr auf sie zielen könnte!«
Wer vermag in die Seele dieses jungen Soldaten zu schauen. Es gibt so viele von ihnen hier. Sie haben gelernt, alles zu ertragen, und wenn es auch noch so unmöglich erscheint, ihr Dasein ist Liegen im feuchten Erdloch, ist Schießen, es sind Stunden und Stunden besinungsloser Anklammerung an das Leben, und es ist dann, wenn der Feind eingebrochen ist, die Ausführung des Befehls, ruhig zu folgen und alles Gerät mitzunehmen, um es in der neuen Stellung wieder einzubauen.
Es ist ein namenloses schlichtes Heldentum, ohne äußeren Glanz und nur verklärt durch die innerste Hoffnung jedes einzelnen, daß dieses übermenschliche Opfer kommenden strahlenden Tagen gebracht wird.
HRABRI SPODNJEŠTAJERCI
Za hrabro zadržanje -pred sovražnikom so dobili Eisernes Kreuz II. Klasse: Gefreiterja Karl Laneg-ger in Rupert Mallek iz Ortsgruppe Drauweiler, Kreis Marburg-Stadt; Gefreiter Anton Kramer in Gefreiter Anton Kogu iz Ortsgruppe Cilli-Kötting; Grenadier Franz Kolednik iz Paradeisa, Ortsgruppe Ankenstein, Kreis Pettau; Gefreiter Max Harb, Ortsgruppe Frauenberg, Kreis Marburg-Land; Gefreiter Adolf Kopsche, Ortsgruppe Monsberg, Kreis Pettau; Gefreiter Johann Deutschmann, Ortsgruppe Gams, Kreis Marburg-Stadt.
*	Trideset let je spala. V neki vasi Transvala se je te dni prebudila Anna Svanepoel, ki je spala celih trideset let. Pred tridesetimi leti je rekla svoji materi lahko noč in šele po tridesetih letih so jo v neki bolnišnici v Johannesburgu zopet zbudili. Med tem svojim spanjem je ta ženska postala stara 48 let, ne da bi kaj vedela o dogodkih zadnjih 30 let. Od njenih sorodnikov ne živi nikdo več, njene noge so v tem času postale neuporabljive, spominja se pa še 6amo na to, kar je doživela kot mlada deklica. O pravem vzroku te spalne bolezni ne znajo zdravniki ničesar. Prebudila se seveda tudi ni na enkrat, temveč so se znaki prebuditve kazali že celi dve leti, medtem ko je šele sedaj prišla zopet k popolni zavesti. Zdravniki stojijo pred uganko in ne morejo ugotoviti vzroka te bolezni.
*	Sedem let težke ječe za vlome v tobačne trafike. Izredno sodišče v Wienu je obsodilo 32-let-nega Georga Sucigan-a na sedem let težke ječe, ker je z nekim tovarišem, izkoriščajoč zatemnitev, izvršil več vlomov. Obsojeni je razen tega septembra 1943 vlomil v neko trgovino živil v Mar-burg-u (Drau), kjer je pokradel živila, tobak in gotovino. Meseca maja t. 1. je pa v Wienu izro-pal več tobačnih trafik ter odnesel razen tobačnih izdelkov tudi denar.
*	Izboljšanje umetnih podplatov na Madžarskem. Na Madžarskem je uspelo znatno izboljšati dœedanjih sedem vrst umetnih podplatov, ki jih uporabljajo na mesto manjkajočih iz kože. Izboljšanja so' uspela na podlagi impregniran^a ter omogočajo večjo prožnost in gibljivost kakor pri dosedanjih izdelkih. Izdelovalnice jamčijo tri mesece za trpežnost svojih izdelkov.
*	Kaznovana pohotneža. Sodišče v Marburgu je kaznovalo 47-letnega posestnika Franza Mertschnik-a na dve leti težke ječe, ker je dalje časa živel s svojo osemnajstletno, nekoliko slaboumno hčerko v intimnih odnosa jih. — Isto sodišče je kaznovalo na dve in pol leta težke ječe albanskega državljana Bedzet Elmazoviča, ker je v svoji slaščičarni poskušal zapeljati k spolnemu-občevanju dve šoloobvezni deklici, z neko še ne 14-letno pa nameraval občevati.
*	Šolanje vojnih poškodovancev. V Bad Hall-u 60 s 15. avgustom otvorili sedmi tečaj za vojne poškodovance, ki jih bodo izšolali za gradbeno stroko. V štirih mesecev bo po zaslugi Deutsche Arbeitsfront na razpolago zopet 50 novih strokovnih sil.
*	Da se ne krati delovni čas! V času, ko dela ves nemški narod za dosego končne zmage, je omejiti vsako menjanje delovnih mest, da se ne krajša delovni čas. Generalni pooblaščenec ža delovno vpostavo je radi tega za dobo šest mesecev odredil, da je podvržena vsaka prekinitev delovnega razmerja pristanku Arbeitsamta. Doslej je to razširjeno določilo veljalo samo za menjanje delovnega mesta v posebno vojno-važnih gospodarskih panogah.
*	Zétemniti se mora tudi v slučaju prekinitve toka! To je potrebno, ker se tekom noči zopet lahko priklopi električni tok.
*	Smrt angleškega maršala. Bivši angleški letalski maršal ter vrhovni poiteljnik letalstva v Osrednjem Orijentu, maršal Sir William Mitchel, je nedavno umrl v Angliji..
*	150 milijonov oranž bodo morali v Južni Afriki radi pomanjkanja ladij za prevoz uničiti. Tako poroča »News Chronicle« iz Kapstadta. Ogromne množine tega žlahtnega sadja bodo kratkomalo zakopali v komposte.
*	Nemci se vračajo iz Turčije. Preteklo soboto opoldan je prispel četrti transport Nemcev, ki se vračajo iz Turčije, v Wien. Posebni vlak z Nemci je zapustil Istanbul z 250 osebami pretekli torek. Na Vzhodnem kolodvoru je bil slovesni sprejem teh Nemcev. Po sprejemu so odpremili posamezne rodbine v hotele, kjer bodo zaenkrat imeli svoje bivališče.
*	Izdelovanje kvasa. Nemški kemiki 60 ugot» vili, da takozvani divji kvas »torula utiKs« ne i» preminja sladkorja v alkohol, kakor to dela kva« pivovarn, temveč da izredno narašča pri veliki izgubi kislin. V to svrho se potrebuje kalij, žveplo, dušik in magnezij, redilne soli, ki jih ima ' Nemčija dovolj na razpolago. Tekom štirih ur podvoji tak kvas svojo težo. Iz 1 kg kvasa nastane v enem dnevu 64 kg, v dveh dneh 4100 kg itd. To naraščanje je nekaj edinstvenega.
*	Tridesetletnico svoje poroke sta proslavila • te dni znani slikarski mojster Josef Skof v Ma»-burgu i« njegova soproga Johanna. Kot ženin J* moral Skof 1. 1914 par ur po poroki oditi na fronto.
*	Pol milijona RM za aretacijo dezerterja Lta-
demanna. DNB poroča iz Berlina sledeče: »Išč» se dezerter Fritz Lindemann, rojen dne 11. april« 1894 v Berlinu, nazadnje stanujoč v Hamburg«. Lindemann je bil soudeležen pri atentatu na Fük-rerja dne 20. julija t 1. Popis: Kakih 180 cm visok, šibke postave, strumne drže, ovalnega obra-za, stransko počesane temne lase in visokega čeia. Oblečen je verjetno v dobro stoječo dv<* vrstno sivo obleko. Podatke vseh vrst, ki bi vodile do aretacije, sprejemajo vse policijske oblasti. Kdor bi begunca podpiral ali pa mu j« znano njegovo sedanje bivališče, ne da bi ga javi policiji, zapade najstrožji kazni.«
*	Aretacija pomagačev Gfirdeler-ja. Pri iskanj« pobeglega Oberbürgermeistra izven službe Dr. Kari Gdrdeler-ja so ugotovili, da se je skrival nekaj časa pri grajščaku Kraft Freiherr von Pv lombini-ju in sicer na njegovem posestvu v Rahnsdorfu, Kreis Torgau, Regierungsbezirk Mm* seburg. Zakonca Palombini, ki sta Gordeler-ja na posebno navihan način skrivala pred policij^ akoravno sta vedela, da spada v krog atentatorje» z dne 20. julija, sta bila takoj aretirana. Posestva Palombini-jev so bila zaplenjena v korist držav« Razen tega pričakujeta oba veliko kazen.
*	Sprememba v dodeljevanju tobaka. Z 21. avgustom 1944 so znižani obroki tobaka za SS'/s*/« za moške in ženske.
*	Otroci se naj ne igrajo s smrtjo! Vsled vojnih razmer pride nedorasla mladina do orožja, razstreliva, municije, ročnih granat in bomb. V«« te stvari so za otroke mikavne, akoravno s« hkrati življensko nevarne. Ne mine tedna, da s« ne bi pripetile velike nesreče, ki prinašajo otrokom in doraslim težke telesne poškodbe in smrt. V interesu skupnosti je, da se mladino vedno primemo poduči, da se ne sme dotikati nikakeg» orožja in razstreliva, pač pa mora vsako mor* bitno najdbo javiti, nakar jo odstranijo uradid izvedenci .
*	Kaznovani blebetafl. Sodne oblasti so v zadnjem času obsodile tri vojaške osebe na smrt oziroma na deset in sedem let težke ječe, ker so iz golega šopirenja širile vesti o izdelovanju povračilnega orožja »V 1«.
*	Sedem let težke ječe za prisvojitev stvari li zanuščene hiše je dobil neki moški v Kolnu. Obtoženi se je splazil v neko že nad 11 meseceir prazno in sedaj po letalski bombi poškovovano hišo, kjer si je iz kleti prisvojil nekaj oblačil Ker je šlo za priložnostno tatvino in ne za rop po letalskem napadu, je bila kazen tako nizka.
*	Odpravljanje težav, ki ovirajo delo po obratih. Organizacija Deutsche Arbeit-sfront je uvedi« akcijo za odpravljanje ovir, ki otežavajo delo ta storitve po obratih. Tozadevni poskus so napravili v 46 obratih, kjer je 20.000 delavcev in do-lavk predložilo 22.000 poročil in predlogov. Od * teh so jih lahko 89 % takoj rešili. Akcijo nadaljujejo sedaj tudi po drugih obratih.
*	Domače delo v skupinah. Predsedniki oboroževalnih komisij so ustanovili delovne skupin« za domače vojno delo, ki bodo prejemale del« na svoje domove ter izgotovljenega oddajali io-pet v tovarne.
*	Zavarovanje reda po obratih. V listu Ve»-ordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilver-waltung in der Untersteiermark Nr. 16 objavljen» odredba o zavarovanju reda po obratih mora biti razobešena na dobro vidnem mestu pa vsah obratih in javnih upravah. Tozadevni tiskan prepis je izšel v založbi tiskarne Marburger Ver-lags- undyDruckerei Gesellschaft, Marburg-Draa, ter 6tane 5 Rpf, dobi se ga pa tudi pri vseh prodajalcih »Marburger Zeitung.«
*	Mačka lovi ribe. V Tirschitzu pri Olmütz» opažajo vsak večer neko mačko, ki v tamkaji-njem potoku Oleschnitzbach lovi ribe. Gre z» popolnoma podivjano mačko, ki napada tudi kunce po kmečkih hlevih.
UNI KMETOVALEC
Pomlajanje sadnega drevja na jesen
Znano je, da se dâ sadno drevje s prav dobrim uspehom pomlajati tudi na jesen. Vendar se še Is delo pri nas premalo izvaja, ker se še o tem li skoraj prav nič govorilo ali pisalo. Pred vsem fcoščičasto sadno drevje, kakor: črešnje, višnje, slive in češplje, kakor tudi breskve in marelice se dado na jesen z dobrim uspehom pomladiti. Tudi orehe pomlajamo ali kakorkoli režemo na jesen ali tekom poletja, ker se tedaj ne solzijo j nastale rane z lahkoto takoj zacelijo. Le pri prškastem sadnem drevju, pri jabolkah in hruškah, ¡e še jesensko pomlajanje ni uveljavilo. Pri vseh sadnih plemenih pa se tekom poletja in jeseni z iobrim uspehom izvaja čiščenje in izredčevanje pregostih, predvsem poškodovanih, bolnih, odmrlih in suhih vej, katere nam tedaj najbolje pa-dejo v oči.
Najprimernejši čas za pomlajanje je konec avgusta in začetek septembra. Pri poznejših sortah pa takoj po spravljenem sadju. Ozirati se je na to. da je vsaj kolikor toliko rast že zaključena, ker bi v nasprotnem sluiaju drevje še to leto pognalo ter bi nanovo nastali poganjki tekom »me pozebli. Važno vlogo pa igra pri tem vreme, zemlja in lega. V suhem vremenu, v lahki suhi lemlji in na vroči sončni legi se lahko pomlajanje preje izvrši kakor v mokrem vremenu, težki »lažni zemlji in nizki zavetni vlažni legi. Po plemenih se pomlaja po naslednjem redu: Najprej piidejo na vrsto črešnje, nato višnje, češplje, slive, marelice, nazadnje pa breskve, pri katerih obstoja nevarnost, da bi še to leto pognale in bi nastali poganjki pozimi pozebli. Pomlaja se iz naslednjih razlogov:
1.	Drevje, ki se je vsled premočne rodovitnosti izčrpalo, je popustilo v rasti, ter ne kaže več pravega življenja.
2.	Drevje izredno rodovitnih sort, ki se navadno zmiraj preveč obložijo, a njih plodovi ostanejo drobni, slabo dozorijo in zaostajajo po kakovosti.
3.	Starejše drevje, ki ne poganja več novih poganjkov ter je še zdravo v kroni in deblu.
4.	Drevje, ki je bilo močno prizadeto po kakšni poškodbi kakor: po toči, neurju, poškodovano od leže sadja, pa tudi drevje, ki je bilo prizadeto od pozebe.
5.	Drevje, ki je močno napadeno ali prizadeto od raznih bolezni in škodljivcev, kakor: od moni-lije na poganjkih pri višnjah, od monilije ali gnilobe plodov, kodravosti listja pri breskvah in drugih boleznih. Močno napadeno drevje po šči-tastih ušeh ali kaparjih, kakor; od češpljevega ka-parja, od ostrigastega in vejičastega kaparja, predvsem pa od San José kaparja, kateri je — kjer se je pojavil — silno nevaren in se ga brez piedhodnega pomlajanja sploh ne da zatreti. K temu je pripomniti, da je treba drevje, napadeno po kaparjih, tekom zime temeljito očistiti od odmrle skorje, z jekleno žičnato ščetko temeljito oče tkati ter nato od vrha do tal temeljito poškropiti z zgoščenim (na pr. 10 do 15%nim) drevesnim
! karbolinejem. Z enakim uspehom se pomlaja tudi 1 drevje, napadeno po listnih ušeh, kakor: črna listna uš pri črešnjah, medena breskova listna uš j in druge. Tudi v tem slučaju se drevje tekom zime j temeljito pokropi od vrha do tal z zgoščenim zimskim škropivom.
Pomlajanje samo se pa izvrši takole:
Vsaka drevesna krona naj bi sestajala iz glavnega podaljška ali vrha ter iz več ali'manj enakomerno razvrščenih glavnih vej, katere bi pa zopet naj bile nositeljice enakomerno razdeljenih le v smeri na levo in desno v razdalji po 80 cm raz-1 vrščenih stranskih vej. Takih idealnih kron se predvsem V naravni vzgoji težko najde. Tedaj je treba izbrati čim več enakomerno razdeljenih vej neglede na njih položaj, ki naj predstavljajo glavne veje. Vse glavne veje se prikrajšajo v nekaki piiamidalni obliki, katere „kot" naj znaša 90 do 140'. Pri črešnjah, ki že od narave bolj navpično rastejo, naj bo „kot" manjši, nasprotno pri viš-
njah, breskvah in marelicah ter češpljah in slivah se naj „kot" stopnjema veča. Ta „kot" lahko posnamemo po strehi hiš, ki odgovarja pri normalnih strehah 90°, pri nižjih in širokih strehah do 140«.
Pri drevesnih kronah, ki nimajo glavnega vrha, ali je isti pomaknjen preveč v stran, se zaradi tega osnova „kot" ne sme na stran pomakniti, ker bi taka krona postala enostranska. Osnova „kota" se mora nahajati zmiraj v sredini, v zamišljenem podaljšku debla. V takem slučaju si lahko pomagamo na ta način, da postavimo navpično, tik ob deblu, dolg drog, kateri naj moli skozi krono. Ta drog nam predstavlja zamišljen vrh. Pozneje se iz ene izmed najvišje stoječih vej vzgoji nov vrh s tem, da se voditeljica vzgaja navpično v smeri proti sredini.
Glavne veje se prikrajšajo največ do polovice. Dolžina se ravna po najnižje stoječi in najšibkejši glavni veji, katera se najprej prikrajša. Po redu se nato prikrajšajo višje stoječe veje, vrh sledi nazadnje. Priporočljivo je, da se šibkejše in v vodoravni legi se nahajajoče glavne veje pustijo za spoznanje daljše kakor močne in navpično moleče, ker so te v stanju močneje pognati. Predvsem je treba paziti, da se ne gre s prikrajšanjem preveč v živo, kar lahko zelo občuti drevo samo, pa tudi vzgoja nove krone traja dalje, kar gre seveda na račun rodovitnosti, ker takšno drevo vsled pomanjkanja rodnega lesa pozneje zarodi. Ostale stranske veje se prikrajšajo znatno krajše, v nekaki piramidalni obliki od vznožja vsake posamezne veje, na kateri še nahajajo. Vse krajše vodoravne in viseče veje, ki zavzemajo ugoden položaj in izpopolnjujejo praznine, kakor kratki poganjki, rodni les in brsti, se pustijo nedotaknjeni. Ti igrajo važno vlogo za prvo prehrano drevesa in so zelo zaželjeni. V slučaju pomanjkanja teb, se mora pustiti eno ali več nižje stoječih vej neprikrajšanih, katere služijo za prehrano drevesa in za odvajanje sokov.
Za krajšanje vej rabimo ostro drevesno žagico z obračljivim listom. Rez naj bo gladka, izvedena v pravokotni smeri, po možnosti nad kakšnim navzven molečim poganjkom, rodnim lesom ali brstom. To je zelo važno, predvsem pri koščičar-jih, ker se na debelejših vejah ne nahajajo speče oči kakor pri peškarjih ter se je bati, da ne bi na zaželjenem mestu nastali novi poganjkt. Paziti je treba, da se pri žaganju veja ne začesne, zato se naj veja prvič odžaga kikih 50 cm višje, najboljše od dveh strani, nato pa še enkrat gladko na določenem mestu. Nastale rane se nato z ostrim nožem obgladijo, ter takoj zamažejo z drevesnim terom (Baumteer, Teerwachs). Le pri breskvah in marelicah, se mora za mazanje ran uporabiti izključno le cepilna smola, ker se je ■ izkazalo, da s terom namazane rane slabo celijo.
Pomlajeno drevje je priporočljivo na spomlad na lahko pognojiti s kakim hitro učinkujočim gnojilom, da si kmalu zopet opomore. Premočno gnojenje ni umestno, ker v tem slučaju ne pride ves gnoj do popolne izrabe, kajti pomlajeno drevje vsled prikrajšanih vej in zmanjšane listne. površine ni v stanju, tvoriti zadostno število sesalnih korenin, ki bi redilne snovi popolnoma vsrkale. Boljše je tedaj gnojiti spomladi le malo ter ponovno po dveh letih.
Omenjeno bodi tudi, da se da na jesen peškasto sadno drevje z dobrim uspehom precepiti, in sicer za kožo, na isti način kakor spomladi. Pricepljanje se pa mora izvršiti ob pravem času, dokler je še v mezgi. Za cepiče se uporabijo letni poganjki, katerim se odstranijo listne površine kakor za okulacijo ter se narežejo na tri oči. Enako se tudi poveže in za-maže s cepilno smolo. Le kjer nastopa huda zima, se ta način cepljenja ni obnesel, ker nastopa po-zeba kalusa. Uspešno se pa pomlajeno drevje naslednje leto precepi na mlade poganjke potom okulacije. Ta način precepljanja se je predvsem dobro obnesel pri breskvah.
Vermehrte Milchablieferung durch Einsparung
Wenn es gelingt, in jedem bäuerlichen Betrieb des Reiches im Durchschnitt einen Liter* Vollmilch täglich mehr einzusparen und abzuüeiern, so würde dies eine Mehrerzeugung von jährlich 320.000 Doppelzentner Butter für das Reich ausmachen. Das deutsche Landvolk, das sich im vorigen Jahre in der Milcherzeugungsschlacht zu einer von dem Reichöbauernführer anerkannten Gemeinschaftsleistung zusammenfand, welche die Ergebnisse des Jahres 1942 erheblich übertraf, wird auch in diesem Jahre durch Sparsamkeit noch größere Ablieferungsleistungen erzielen, damit die Fettlücke in der Ernährung unseres Volkes sich immer mehr schließt. Dazu ist es notwendig, den Vollmilchverbrauch auf dem Lande auf das notwendigste Maß zu beschränken. Hier ist es vor allem die deutsche Bäuerin, die aus dem starken Lebenswillen des deutschen Landvolkes heraus den Geist beweisen wird, mit dem das deutsche Bauerntum im neuen Reich seine Aufgaben bisher bewältigt hat. Es ist ihre heilige Pflicht, alle Maß nahmen zu treffen, die zur Förderung der Erzeugung beitragen. Sie ist verantwortlich, daß der Eigenverbrauch von Vollmilch auf das geringste Maß herabgesetzt wird und vor allem der letzte Tropfen Milch in die Molkerei kommt; auch wenn sich hier und dort Schwierigkeiten ergeben. Je länger der Krieg dauert, desto gewissenhafter muß die deutsche Bäuerin ihre Pflicht bei der Ablieferung erfüllen.
X Nov način kurjenja s premogom. Na Madžarskem so izumili nov postopek za kurjenje s premogom, ki omogoča večjo izrabo kalorij. Pri tem gre za postopek ahydriranja, ki dvigne
vrednost kurjave rjavega premoga s 47°/o vode od 2500 na 4200 kalorij.
X Krmila iz divjih kostanjev. Madžarske tovarne škroba kupujejo divje kostanje, iz katerih izdelujejo krmila za krave. Tovarnam je namreč uspelo odstraniti iz kostanjev škodljive snovi, ki so doslej onemogočale to izkoriščanje.
X Srebrne lisice. Švicarski trgovci krzna razpolagajo z 750 kožuhi srebrnih lisic, ki bi jih radi prodali v inozemstvo. Ako prodaja ne bi u6pela, jih bodo oktobra prodali na javni dražbi.
X Nemški kmetijski stroji za Rumunijo. V Romuniji pričakujejo v kratkem pošiljko kmetijskih specialnih strojev, ki pridejo iz Nemčije. V to svrho je vlada določila 20 milijonov lejev.
GOSPODARSTVO
Delovne sile za kmetijstvo
Začetkom leta 1943 je nemško kmetijstvo po-tiebovalo veliko delovnih sil, ker sta jih predhodno zajela rudarstvo in ostala oboroževalna industrija. Zato so lansko leto v največjem obsegu zajeli vse domače delovne sile, kakor tudi na podeželju se nahajajoče delovne rezerve ter jih vpostavili v kmetijska dela. Podlago za to je dala odredba Reichsmarschalla, ki govori o dodatni vpostavi delovnih sil za osiguranje prehrane nemškega ljudstva in je izšla dne 7. marca 1942 in jo v kratici označujemo kot Goringovo odredbo. Ze leta 1942 je ista odredba zajela nad milijon delovnih sil za kmetijstvo. Pri tem je šlo večinoma za ženske delovne moči, katerih vpo-stava leta 1942 ni prišla v taki meri do izraza kakor leta 1943, ker smo dobili takrat tudi delavce iz vzhoda. Leta 1943 je pa bilo možno s temi delavci in ostalimi inozemskimi delovnimi silami do kraja lota 1942 oskrbeti vso kmetijstvo ir. sicer 64% z tujci in vojnimi ujetniki in 36°/» z domačimi. Dodatno je k temu prišlo še mimogrede med največjim delom, posebno med žetvijo in kopanjem krompirja, do vpostave raznih domačih pomožnih delovnih sil.
Letos je cjelovna vpostava v kmetijstvu radi izgube dragocenega kmetijskega področja na vzhodu še prav posebno važna. Ze v začetku tekočega leta je bilo jasno, da ne bo možno izključno samo iz vrst inozemcev in vojnih ujetnikov kmetijstvu osigurati delovne moči, tudi če je bil dotok inozemcev še vedno v nekakem porastu. Na popolno zadovoljitev vseh kmetij ni bilo misliti. Zato se mora letos bolj kakor kedaj koli poprej mobilizirati vse možne in razpoložljive delovne moči za kmetijska dela. V vseh primerih se mora letos segali po metodi delovne otiveznosti za vpostavo v kmetijsko delo. Obveznost se vrši načelno samo za gotove kmetije, medtem ko so se delovne sile doslej stavljale na razpolago samo Ortsbauernfiihrerjem. Zoper tiste, ki bi se skušali izogniti kmetijskemu delu, se bo letos prav posebno strogo postopalo. Razen oseb, ki jih odreja Goringova odredba, moraio priti letos do vpostave v kmetijstvu tudi vse razpolož-
ljive delovne sile. To pa ne velja samo za žetev in spravljanje pridelkov, temveč za vsa tekoča dela. Saj so tudi že v minulih letih dopustniki raznih industrijskih podjetij in obrti nudili kmetijstvu znatno pomoč pri delu. Letos velja načelo, da se vpreže in vpostavi vse delovne rezerve v kmetijska dela brez vsake izjeme Do kraja junija 1944 je uspelo nad 70°/o vseh zahtevanih delovnih sil staviti kmetovalcem na razpolago. Ko se bo razdelilo in vpostavilo še vse ostale razpoložljive domače in inozemske rezerve, mora tudi v tekočem letu uspeti preskrba našega kmetijstva v meri, da spravimo žetev in vse kmetijske pridelke.
GOSPODARSKE VESTI_|
X Bolgarski premog za turške ribe. Med Bolgarskimi in turškimi trgovskimi zastopniki je prišlo do sporazuma, po katerem bo Bolgarija dobavljala Turčiji rjavi premog, Turčija pa Bolgariji ribe za konzerve.
* Racijoniranie už.galic v Rimu. Radi pomanjkanja in težavnega uvoza so anglosaške oblasti v Rimu racioniraie uporabo užigalic. Vsak Rimljan dobi komaj 50 žveplenk mesečno.
X Sol iz Jadranskega morja. Severo-italijanska vlada namerava vpostaviti zopetno pridobivanje soli iz Jadranskega morja ter oživeti delovanje v nekdanjih solinah.
X Ugoden finančni položaj Portugalske. Nekoč ja bila Portugalska s svojimi financami v skrbeh in težavah. Stroga in sposobna uprava, ki jo je uvedel dr. Salazar, je pa to temeljito spremenila. Ob izbruhu vojne so bile portugalske državne blagajne polne, ker so v letih pred 1939 knjižili prebitke v svojem državnem gospodarstvu. Ves ta višek so shranjevali kot rezervo za vse slučaje. Rezerve, ki so leta 1939 znašale kakih 1,2 milijard eskuzov, so se leta 1941 skrčile na 500 milijonov. Nato je pa vlada posegla vmes z obdavčenjem vojnih dobičkov ter v letih 1942 in 1943 zvišala zak'adne rezerve zopet na 6>0 milijonov! Ta uspeh so Portugalci dosegli, akor.ivno so morali izdati 1 milijardo več, kakor je bilo predvideno. Portugalska je v pogledu svojega gospodarstva in svojih financ v dobrih in preudarnih rokah in je danes lahko nekakšep vzor
X Zunanja trgovina Švice. Švicarska zunanja trgovina je v prvem polletju 1944 radi transportnih težav in blokadnih določil precej nazadovala. Celoten uvoz se je v razmerju s prvim polletjem 1943 znižal za 230,6 na 752,6 milijonov švicarskih frankov. Znižal se je import seveda tudi po količini. Izvoz zaznamuje napram istemu razdobiu v letu 1943 znižanje vrednosti za 79,2 miliiona frankov. Ker je nazadoval uvoz po vrednosti bolj kakor izvoz, predstavlja zaključek švicarske trgovske bilance za prvo polletje 1944 samo 41,6 milijonov frankov pasive.
X Slovaška ima kovance po 10 kron. Na Slovaškem so stavili ,v promet nove kovance po deset kron. Gre za zlitino po 50% srebra in 50% bakra. Za enkrat so izdali 1,4 milijonov komadov v vrednosti 14 milijonov slovaških kron.
X Ureditev cen nemškemu importnemu blagu v Bolgariji. Okrajna gospodarska zbornica v Sofiji je izdala okrožnico, v kateri je sporočila nove cene blagu iz Nemčije. Po dogovoru, ki obstoja med Nemčijo in Bolgarijo, se cene ne smejo zvišati več kakor ža 50% napram cenam leta 1940.
X Turčija za dvig svojega kmetijstva. Turška vlada je v okviru svoje petletke določila 33 milijonov turških funtov za ureditev namakalnih naprav v pokrajini Anatoliji. K gradnji potrebnih naprav bodo pritegnili strokovnjake iz Evrope.
X Turška volna. Letošnji pridelek volne cenijo v Turčiji za 20*/e nižje kakor lani, zata pro-ducenti ne oddajajo lanske volne, temveč jo zadržujejo ter čakajo na zvišanje cen. Akoravno je turška vlada določila 1.30 za kg, kupujejo turške tovarne volno po 2 funta 70 za kg.
X Gojitev riža na Madžarskem. Na Madžarskem so tudi letos povečali nasade riža ter bo pridelek znatno večji od lanskega. Lani so obsegale riževe njive 5500 oralov, na katerih so na-želi 10 000 ton riža.
X Blagovni zastavni listi na Slovaškem. Na Slovaškem so uvedli blagovni zastavni list, ki predstavlja združenje menice in blagovne založnice. Sestavljalci — trgovina in industrija — so dolžni čuvati pfevzeto blago (žito), dokler terjatve ne ugasnejo
X Ustanovitev mednarodne pelrolojske komisije. Med Zedinienimi državami in Anglijo ie prišlo do sporazuma o ureditvi mednarodne petro-leiske komisiie.
Dr. F. J. Lukas:
Ausschneiden! Izrezali!
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično)
Wichtige Wörter in gebräuchlichen Satzverbindungen
1.	Leeren Sie bitte diese Schachtel aus.
2.	Warum löschen Sie das Licht aus?
3.	Dieses Zimmer mußte neu ausgemalt werden.
4.	Keine Regel ohne Ausnahme!
5.	Der Eintritt in diesen Raum ist ausnahmslos verboten.
6.	Den fremden Gästen wurde ausnahmsweise der Eintritt in den Fliegerhorst gestattet.
7.	Die Juden haben ganze Völker ausgesogen und ausgenutzt.
8.	Da Herr Müller nicht verreiste, mußte er seinen Koffer wieder auspacken.
9.	Das Münzamt hat 200 Mill. neue 5-RM-Stücke auspeprägt.
10.	Die neuen Autos werden im Gelände der Fabrik ausprobiert.
11.	Rechnen Sie einmal aus: wenn ein Mann täglich 7 RM verbraucht, wieviel verbraucht er in 75 Tagen?
12.	Dieser Drückeberger hat immer eine faule Ausrede zur Hand.
13.	Reden Sie 6ich doch nicht immer auf die andern aus, stehen Sie einmal für Ihre Irrtümer ein.
14.	Die Juden sind eine Krankheit, die ausgerottet werden muß.
15.	Vergessen Sie hinter diesem Befehlssatz das Ausrufungzcichen nicht!
16.	Hoppla, jetzt sind Sie ausgerutscht! Haben Sie ßich weh getan?
17.	Der Ausschank von Alkohol an jugendliche ist streng verboten.
18.	Die Sitzung fand unter Ausschiuli der Öffentlichkeit statt.
J9. Au<Sh die einfachste Wohnung kann man mit
" Blumen schön ausschmücken.
20.	In den AusschuS des Vereines wurden nur fähige Männer gewählt.
21.	Tragen Sie den Krug vorsichtiger! Sie schütten sons das Bier aus.
22.	Seine Äußerung erregte in der Gesellschaft unliebsames Aufsehen.
23.	Am besten ist es. Sie bitten ihren Direktor um eine persönliche Aussprache.
24.	Dieser Betrieb ist mit allen neuzeitlichen hygienischen Einrichtungen ausgestaltet.
25.	Hier ist eine große Auswahl von Geschenkartikeln ; bitte suchen Sie sich etwas aus.
26.	An die Bewohner des Notstandgebietes wurden sofort nach dem Unglück von der NSV Lebensmittel und Kleider ausgeteilt.
27.	Es ist höchste Zeit, trinken Sie aus! Wir müssen gehen.
28 Ein Regen wäre schon sehr notwendig, die
ganze Erde ist ausgetrocknet. 29. Er wohnt auswärts und fährt jedem Tag mit
dem Zug zu seinem Arbeitsplatz. 30 Mit diesem Schein gehen Sie direkt zur Kassa und lassen sich das £eld auszahlen.
Wörter
ausleeren — izprazniti
auslöschen — ugasniti
ausmalen — naslikati, poslikati
Ausnahme (w) — izjema
ausnahmslos — brez izjeme
ausnahmsweise — izjemoma
ausnutzen — izkoristiti
auspacken — izložiti, izviti
ausprägen — izkovati
ausprobieren — poskušati
ausrechnen — izračunati
Ausrede (w) —■ izgovor (prazni izgovor)
ausrotten — iztrebiti
Ausrufungszeichen (!) (s) — klicaj (!) ausrutschen — zdrkniti
aussaugen (ich sauge aus, ich habe ausgesogen)
— izsesati Ausschank (m) .— točenje ausschmücken — olepšati, okrasiti Aueschuß (Verein) (m) — odbor ausschütten — izliti Äußerung (w) — izjava Aussprache (w) — izreka, izgovor dusstatten — opremiti
aussuchen (sich etwas) — izbrati, odbrati
austeilen — razdeliti
austrinken — izpiti
austrocknen — sušiti, posušiti
auswärts — zunaj
auszahlen — izplačati
Drückeberger (m) —, človek, ki se rad od dela izmuzne
einstehen (für etwa«) — jamčiti odgovoren biti (za kaj)
Fliegerhorst (m) — letališče z vojašnico
Gelände (s) — pokrajina, zemljišče
Gesellschaft (w) — družba
hygienisch — higijeničen, zdravstven
Irrtum (m) — zmota, zabloda
Münzamt (s) — denarni urad. kovnica denarja
neuzeitlich — novodoben
Notstandgebiet (s) — pokrajina, v kateri vlada
velika revščina
Schein (Papier) (m) — list
Redewendungen
eine faule Ausrede zur Hand haben — izgovarjati
6e; prazne izgovore imeti sich auf jemanden ausreden — izgovarjati se na koga
Die Sitzung fand unter Ausschuß der Öffentlichkeit statt — vršila se je tajna seja (razprava) jemanden in einen Ausschuß wählen — voliti
koga v odbor unliebsames Aufsehen erregen — neprijetno pozornost izbuditi am besten ist es — najboljše je hygienische Einrichtungen —• zdravstvene opeavs
*	Führer]eve Čestitke Horthy-ju. Führer je brzojavno čestital kraljevemu državnemu upravitelju Madžarske von Horthy-ju k madžarskemu »arodnemu prazniku.
*	Odlikovanje Mannerheima. Führer je odlikoval finskega maršala Carl Gustav Manner-heim-a z odlikovanjem Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes, šefa generalnega Haba finske armade, generala infanterije Axel Erich Heinrichs-a pa z redom Ritterkreuz des Ei-lernen Kreuzes. Oba odlikovanja ja v imenu Rhrerja izročil osebno šef vrhovnega poveljstva Kiaške oborožene sile Generalfeldmarechall Kei-tel priliiom obiska v finskem glavnem stanu.
*	Gördeler aretiran. Pobegli višji župan na razpoloženju Dr. Karl Gördeler je bil po zaslugi pazljivosti neke letalske štabne pomočnice s sodelovanjem dveh vojakov letalstva aretiran v lapadnem delu Prusije.
» Paketi, ki ne dosežejo naslovnika. Pri ogrom-»em poštno.paketnem prometu se večkrat pripeti da se gredoč izgubi naslov sprejemnika in »dpošiljatelja. V takih primerih pošta ne vé kam i paketom. Zato se priporoča, da vsak pošiljatelj, paketov da v notranjost istega listek, na katerega napiše svoj naslov in naslov sprejemnika, kar ( »lajša dostavo naslovniku ali pa vrnitev odpo-liljatelju.
*	Ne pošiljajte živilskih kart potom pisemskih pošiljk! Od merodajne strani se opozarja, da se T nobenem primeru ne sme pošiljati živilskih kart T pismih, ker se lahko izgubijo in jih gospodarski «radi ne nadomestijo. Kdor se preseli ali pa od-laja na dopust, se mora pri gospodarskih uradih ledno odjaviti oziroma prijaviti ali pa vzeti kart? «eebno seboj.
*	Laurenz Koschier — izumitelj poštne znamke, ljubljansko časopisje je te dni mnogo razpravljalo o Laurenzu Koschierju, ki je izumil poštno mamko. Gre za leta 1804 v Selzach-u pri Laak-u (Oberkrain) rojenega moža, ki je prišel prvi na Idejo uporabljanja poštnih znamk na mestu pobiranja poštne pristojbine v gotovini. Kakor ugotavlja ljubljansko časopisje, je Koschier obisko-ral od leta 1819 do 1825 ljubljansko gimnazijo, kjer so ga vodili pod tmenoan Laurentius Ko6chier k rojstnega kraja Selzach a. d. Zaier.
*	Kaznovana zloraba noše sester Rdečega križa, kredno sodiscè v Linzu je kaznovalo 36-letno Franzi sk o Kepper na leto in pol težke ječe, ker Je zlorabila nošo 6estre nemškega Rrdečega križa ' 1er v isti zbirala Ba podeželju za ranjene vojake jajca in mast, kar je uporabila za sebe, Višja »odna oblast je pa razveljavila 6odbo prve ♦blasti ter zvišala kazen na dve in pol leta težke Ječe.
*	Nove odredbe zadevajoče Spodnjo Štajersko. Verordnung«- und Amtsblatt Nr. 17 z dne 18. av-(U6ta objavlja: 1. Odlok Führer-ja o zajetju in »porabi blagovnih zalôg za oborožitev jn vojno gospodarstvo. 2. Odlok Führer-ja o totalni $ojni Tpostavi z dne 29. julija > 1944. 3. Določbo o prilivi mož in žen za naloge obrambe Reich-a z dne 10. avgusta 1944.. 4. Odlok zadevajoč gospodar-. Jenje z žitom. 5.' Drugi razglas o .pbrtnem iiad-lorstvu ter o delovni in obratni zaščiti na, .Sppd-»jem Štajerskem.
*	Smrt pobrala pod lopato... Kmalu po izgubi
svojega ljubljenega moža in očeta njenih dveh malih otrok je za vedno zapustila svoja dva mala otročiča, sorodnike in znance, gospa Franziska Grechak, rojena Gregel, doma iz Witmannsdorfa pri Wisellu, Kreis Rann. K večnemu počitku 60 jo položili v Kuechnu, Westmark, dne 10. avgusta 1944.
*	Spodhještajerski otroci v Elsenerz-u. Fantiči in dekleta iz Eichtal-a pri Trifail-u so bivali štiri tedne kot gostje pri boterski Ortsgruppi Eisen-erz-Krumpental. Pri odhodu 60 priredili poslovilni popoldan, k jer so dobili otroci razne spomine. Poslovilno prireditev je olepšala s primernim govorom Ortsfrauenschaftsleiterin Kahr.
*	Preprečujte gozdne požarel Vsako leto uničijo požari bogate gozdove. 2e v mirnem času pomeni to za našo narodno gospodarstvo veliko izgubo, danes, ko stojimo v vojni, in nam je vsak komadič lesa nad vse potrebna surovina, so pa take izgube nenadomestljive. Zato je potrebno, da vsak sonarodnjak podvzame vse, da se preprečijo gozdni požari.
*	Dodatno de'jo za čas, ki se ga Izgubi med letalskim alarmom. Kakor ugotavlja glavni pooblaščenec za delovno vpostavo, morajo kakor polno zaposleni, tudi poldnevno ali nekaj ur delujoči člani delovnih posad nadoknaditi delovni čas, ki ga zamudijo med letalskimi alarmi z naknadnim delom, če to zahteva vodja obrata. Določitev trajanja tega naknadnega dela se mora ravnati v okviru možnosti in ozirov na morebitno delo poldnevno zaposlenih po drugih obratih. Tam, kjer podjetje od polno zaposlenih delovnih sil ne zahteva naknadnega dela, se tako delo tudi ne more zahtevati od poldnevno ali nekaj ur zaposlenih, razen, če gre za specialno delo, ki ga drugi ne morejo opraviti. Drugače je pri tako-zvanem priključnem delu Navadno se zamenjavajo poldnevno zaposleni eden drugega. Priključno delo pride torej samo tam v požtev, kjer poldnevno zaposlene osebe radi letalskega alarma ne pridejo pravočasno na delo in se radi tehniških ozirov mora podaljšati delovni proces. K temu priključnemu delu so poldnevno zaposleni v celoti obvezni.
*	RentnlkFbodo čuvali otroke. Starejši rentniki — ženske in moški — 60 po 6voji organizaciji dobili vzpodbudo, da prevzamejo v okviru totalne vojne vpostave 6krb za otroke, v kolikor jim to njihove moči dopuščajo. Sklep je vsestransko pozdraviti, ker bo marsikatera stara mati lahko čuvala in nadzorovala svoje vnuke ter na ta način osvobodila in omogočila vojno-važno delo mlajšim ženam-materam.
*	Velepožar uničil celo mesto. Mesto Grace na Vzhodni Novi Fundlandij; je postalo žrtev velikega požara. Večji del tega drugega največjega mesta Nove Fundlandije je uničen do tal.
*	50 tisoč lesenih hiš 'letno. Švedška eksport-na, organizacija »Svensk Trahus Export« se hoče preurediti na izvažanje lesenih stanovanjskih hiš ter bi jih rada izvozila 50 tisoč letno. Organizacija posediije '30 tovarn, ki stojijo v najožjem stiku 6 .švedskim obnovitvenim odborom za povojne načrte.
*	Hraber Spodnještajerc. Anna Meizenitsch iz Malletschnigga Nr. 5 blizu Marburga (Drau) je obiskala naše uredništvo ter nam pokazala ravnokar sprejeto odlikovanje za hrabrost, ki ga je zaslužil na fronti njen mož Ignaz Meizenitsch kot Obergrenadier in sicer Eisernes Kreuz II. Klasse. Kompaniefuhrer je poslal odlikovanje ženi, ker je junak bil ranjen in se nahaja v lacaretu ter je na poti okrevanja.
*	Ameriške bombe na albansko mesto. Te dni so vrgla ameriška letala na malo mesto Peja v Albaniji svoje bombe. Dvoje predmestij je bile popolnoma uničenih. Edina bolnišnica je kup razvalin. Pod tem kupom so bili ubiti vsi bolniki in vse ocobje.
*	Prijava mož in žena za naloge obrambe Reich-a. Ker obstoja povod, se še enkrat opozarja na 2. odredbo generalnega pooblaščenca za delovno vpostavo o prijavi mož in žena za naloge obrambe Reich-a z dne 10. 6. 1944, da so podvržene prijavni obvezi tudi osebe, katerih delovni čas v samostojnem ali odvisnem poklicu znaša manj kakor 43 ur tedensko. Po tem «oadaio pod prijavno obvezo tudi že lani na podlagi 1. odredbe o prijavi za delo vpostavljene delovne sile, ki že od vsega začetka ali pa začenši s poznejšim časom delajo manj kakor 48 u? tedensko. Prijavni obvezi so podvržene tudi ti-> ste osebe, ki so ee lanskega leta sicer javile, ki so pa doslej iz kakršnihkoli razlogov bile osvobojene delovne vpostave ali pa začasno odvr-njene.
*	Barcelona bi naj postala svobodna laka. Tozadevna prizadevanja gredo za tem, ""da bi zgradili pristanišče največjega obsega, za kar so Ž3 izdelani posebni načrti. Celoten načrt predvideva 550 milijonov investicij.
*	Konec paketnih pošiljk za Turčijo. Kakon poročajo nemški listi, je ustavljen paketni promet s Turčiio. Poštni uradi v Nemčiji takih pa-» ketov ne sprejemajo več, dočim se bodo na potu nahajajoči se paketi poslali odpošiljate-ljem.
*	Omejitev tramvajskega prometa v Ljubljani,
V Ljubljani morajo štediti z električnim tokom, zato so omejili tramvajski promet na dve uri obratovanja zjutraj, opoldan in- zvečer.
*	Smrtni padec iz podstrešja. 611etni posestnik Johann Gogg v Kalchberg-u pri Stallhofen-u je padel pri spravljanju snopja. na podstrešje skozi neko odprtino pet metrov globoko v lopo za vozove, kjer je obležal z razbite lobanjo Možakar je takoj po padcu umrl. Sorodniki so nesrečo opazili šele čez dalje časa.
*	Vsak letalski alarm je vzeti za resno! P'f napadih sovražnih letal, ki nastopajo posamezno, se večkrat pripeti, da iz 6ame lahkomiselnosti nastanejo človeške žrtve, ki bi se jih lahko preprečilo. Ljudje se kratkomalo ne podajo v zaklonišča. Mnogo primerov imamo, da obstrelijo letalci posamezne ljudi po ulicah in cestah, ker so, na mesto da bi se skrili, prodajali zijala ter ale-dali v zrak. V interesu vsakega posameznika in skupnosti ie, da se vzame vsak letalski aWm resno, v zaklonišča se pa mora vsak podatHakoj, ko čuje znak 'alarma.
Kleiner
Anzeiger
Realitäten und Geschäftsverkehr ,
Hemer Besitz in der Umgebung Marburg, Kötsch odet Rotwein zu pachten gesucht, idr. in der ,,M. Z."	567-2
luclie kleinen Besitz, 3—4 Joch, mit Baus und Wirtschaftsgebäude mit 1. bis 10. 10. 1944 zu pachten. Zuschriften an llois Domainko, Murberg-Neusatz 7, Post Betzdorf bei Luttenberg.	563-2
Zu verkaufen	i
Terkaufe drei starke Zweispännerwagen
im RM 3000 und 4000. Adresse: Franz Kaiditsch, Kühle, Wr,, Post und Bahn tomschale	794-3
Offene Stellen
Winzer mit mehreren Arbeitskräften für
T.eingarten, in Dauerstellung gesucht. Zu-«chritten oder Vorstellung. GutSvfrwal-ta£ Hornau, Post Strassau.	786-6
Iwel bravé Winzerfamlllcn für Weingarten, 3 ha, mit üblichen Deputat gesucht. Anfrage: Wipler, Tettenhengst 30 (Gem. Kaisersberg, Post Teichwiesen bei Frie-dau.	,	'	790-8
Tapezierer-Lehrling wird sofort aufgenommen. Adolf-Hitler-Platz 19, Marburg-Drau.	570-6
Selbständige Wirtschafterin wird auts Land gesucht. Zuschriften unter „Wirtschafterin" an die Verw. des „Staj. Go-spodar".	569-6
Zwei Schuhmachergehilfen werden aufgenommen. Doberschek Stefan, 47. Platz, Marburg-Dr. _568-6
Suche für 10 Joch-Besitz in tadellosem Zustand in Maiberg bei Pettau einen verläßlichen Winzer zwischen 40—60 Jahren mit kleiner Familie zum sofortigen Antritt. Anzufragen im Ledergeschäft loset Pirich, Pettau.	566-6
TUchtige Winzerfamilie mit Arbeitskräften und eigenem Viehstand für sut lebensfähige Winzerei zum X. 11. 1944 gesucht. Angebote erbeten unter „Wölflhof" an die ,,M. Z."	803-6
Wfnzerlamilie, brave und ehrliche, mit t bis 5 Arbeitskräften auf einen schönen Weingutsbesitz gesucht. Der Posten ist sofort oder am 1. November beim Winzerwechsel anzutreten. Anschrift erliegt,; in der Verw. des Blattes	800-6
Tüchtige Hausgehilfin mit Kochkenntnissen wird aufgenommen. Zuschriften unter „Ehrliche Hausgehilfin" an die ,,M. Z;\	565-6
Lehrmädchen für Gemischtwarenhandlung sucht Stelle Anträge an Franziska Stain-ko, Veithofen 2, Zesendorl bei Luttea-berg.	801-6
Winzer mit 4 Arbeitskräften u. ein Win-	Ältere Magd wird für landwirtschaftliche ter mit 3 Arbeitskräften gesucht. Anzu- Arbeit sofort aufgenommen. Anfrage:
fragen: Farbenhandlung L. Sabukoschek,	Brunndort-Marburg, Rotweinerstraße 48. Edm.-Schmid-Gasse 9. 558-6 561-8
UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE Z AŠCITE1
ANZEIGEN im »Štajerski Gospodar« sind erfolgreich I
Schwer traf nns die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn u. Bruder
JOSEF LIPUSCH
Soldat
am 19. Juli. 1944. im Alter von 22 Jahren, an der Ostfront den Heldentod fand.
Süßenberg, Hagau, Marburg-Dr., Laibach, am 15. August 1944.
In tiefer Trauer: Stefan und Maria Lipusch, Eltern; Franz, dzt. im Felde, Rochus, Simon, August, Max, Brüder; Stefi, Marie, Angela, Josctine, Schwestern; . Stefan und Margarethe Kwas, Großeltern; Georg Lipusch, Onkel; Familien Sprach, Kwas, Dimiz u. alle übrigen Verwandten.
| ■ 555
»JE* Tiefbetrübt geben wir jP^SJ die traurige Nachricht, Ä daß unser mnigstgelieb-ter Sohn, Bruder und Onkel
FR. SLAMERSCHEK
Grenadier
im 28. Lebensjahre, am 17. Juli 1944. an der Ostfront für Führer und Heimatland gefallen ist
Pettau, am 18. August 1944;
In tiefer Jrauer: Franz und Mathilde Slamerschek, Eltern; Johann. Bruder; Rosa, Maria und Flnnl Slamerschek,
Schwestern, sowie al'e übrigen Verwandtes. 559
Aufruf
zur Meldung von Männern und Frauen für Aufgaben der Reichsverteidigung
»iLä«0.™^"/ und 3 V-rordnun* des Generalbevollmächtigten für den Arbeltseinsatz über die Meldung von Männern und Frauen für Aufsahen der Reichsverteldi-m .Junl und 28- Iuli >944' die auch in der Untersteiermark Anwendung Hnden. haben sich alle Männer
„irt 1 dem 3,°- JanVar 1878 und dem Aueust 1928 5Ü a,"e.Frau.en' d,e zwi£dlen dem 1 August 1894 und dem 1. August 1927 Reboren sind und die im Reichspebiet Ää;/in«$C?ließllch de.r P'-o'ektora.sansehörmen und de Schutzangehörigen zu melden, wenn sie
a) !SJ' Jul' 1944,"lcht in abhängiger Beschäftigung standen oder einer selbständigen Berufstätigkeit nicht nachgingen (außerdem auch Ruhestandsbeamte). '	!9V ZW?J in einem ahhängigen Arbeits-
verhältnis standen, ihre Arbeitszelt jedoch weniger als 48 Stunden in der Wocht betrug.
.TJ" H^'.i"^ slnd vor 1 ä u f' g zurückgestellt:
a)	die selbständigen Berufstätigen und die Heimarbel-
b)	die Fachschüler(innen), Berufsfachschüler(lnnen) und Studierenden der Hochschulen.
c)	Personen vom Lande und von Landstädten die bereits aur Grund der Maßnahmen der Arbeitsämter zur Verstärkung des Einsatzes In de, Landwirtschaft er-faßt und auch bereits eingesetzt sind
3. Von der Meldepflicht sind folgende Personen ausgenommen:
а)	Männer und Frauen, die am 22. .Juni 1944 bereits Im freiwilligen Ehrendienst für die deutsche Krlegswlrt-
tltkeit emgesetzt waren- .für die Dauer <!'«« Tibi Ausländer mit Ausnahme der Staatenlosen
C) ütnnCn,UBd. FrA"en' di' in ?il,eni öffentlich-rechtlichen Dienstverhältnis stehen sowie die zur Wehrmacht, zur Polizei und zum Reichsarbeitsdienst Einberufenen,
d)	Männer und Frauen, die mindestens seit 1. Juli 1944 in einem Beschäftigungsverhältnis stehen, dessen Ar-beitszelt 48 Stunden ode> meh in der Woche beträgt
c) selbständige Berufstätige die mindestens seit 1. Iuli
'V.44 mehr als tünf Personen beschäftigen ' .*a."ner, 1nd Fra«en. die In der Landwirtschaft voll tätig sind.
б)	Männer und Frauen, die hauptberuflich selbständig im Gesundheitsdienst tätig sind	«»«nu«
h)	Geistliche,
i)	Schüler und Schülerinnen die eine öffentliche oder private allgemeinbildende Schu'e (Hauptschule. Mittelschule, Hochschule) besuchen,
k) Anstaltspfleglinge, die erwerbsunfähig sind 1) schwangere Frauen sowie Frauen mit einem noch nicht schulpflichtigen Kind oder mindestens zwei Kindern unter 14 fahren, die im gemeinsamen Haushalt leben Haben diese Frauen Jedoch kein Kind unter zwei Jahren, so sind sie dann zur Meldun? verpflichtet wenn sie mit weiblichen Familienangehörigen in Wohngemeinschaft leben, die das 18. Lebensjahr n. vollendet haben und nicht selbst berufstätig sind. Die Meldung erfolgt durch Ausfüllung eines Vordruckes.
IWr„ n„ ,0rHdrUCk ¿V 10 Aueust 1944 bei den Arbeltsämtern und deren Nebenstellen und bei allen örtlichen Polizeiverwaltungen (Bürgermeisterämtern, in Marburg-Stadt £?<! .d».n» p,0,ize're»ieren) zu belieben und nach Ausfüllung bis spätestens 31. August 1944 dem füi den derzeitigen ^übersenden '" Arbei,samt 'Hauptamt Nebenstelle)
Die Meldepflichtigen erhalten nach Ablauf der Meldefrist und der Sichtung aller eingegangenen Meldebogen durch die ^L wT eine Bestätigung über die ordnungsmäßig erfolgte Meldung. Diese Bestätigung, die durch die Post versandt wird. ist als Auswels über die Meldung sorgfältig Auf dieser Kar,e wlrd den Meldepflichtigen gleichzeitig mit genauer Orts- und Zeitangabe mitgeteilt ^ Persönliche Meldung heim Arbeitsamt erfolgen muß. Zu dieser Meldung sind alle notwendigen Unterlagen mitzubringen (Arbeltsbuch. Ersatzkarte. Reisepaß oder Kennkarte Invalidenkarte, Rentenbescheid Ausweise über Berufsausbildungen und Prüfungen usw.). Die angegebene Meidezeit Ist genau einzuhalten Von der persönlichen Vorspräche beim Arbeitsamt oder einer seiner Nebenstellen ohne Vorladung ist Abstand zu nehmen
Meldepflichtige die bis 1 Oktober 1944 keine Bestätigungskarte erhalten haben, müssen annehmen, daß ihr Meldebogen beim Arbeitsami nich' eingegangen Ist und müssen sich erneut dort melden
Umquartierte haben sich bei dem Arbeltsamt zu melden. In dessen Bezirk sie derzeit ihien Wohnsitz haben. Graz, den 1. August 1944.	785
Der Chef «er Zollverwaltung It. der Untersteiermark Oer Beauftragte flit Arbeitsfragen
802	Am 25. August 1944.
Bekanntmachung
über die Vornahme einer Zahlung der Schweine am 4 September 1944.
Der Chef der Zivilverwaltung In der Untersteiermark hat verfugt, daß am 4. September 1944 eine Zählung der Schweine stattfindet. Die Erhebung dient statistischen und volkswirtschaftlichen Zwecken Jede Tierhalter ist S"1'; seinen Tierbestand richtig und vollständig anzusehen Er bezeugt die Richtigkeit seiner Angaben durch Unterschrift auf der Zählbezirksllste. Wer Angaben verweigert, falsche oder unvollständige Angaben macht sowie wer den Zahlern den Zutritt zu den Stallungen verweigert wird mit Geldstrafe oder mit Gefängnis bestraft. Daneben kann der Verfall von ni-ht angegebenem Vieh ausgesprochen werden
In jeder viehbesitzenden Haushaltung muß am Tage der Zahlung (4. September 1944) eine Person anwesend sein, die dem Zitier die verlangen Auskünfte erteilen kann. Falls eine vfehbesitzende Haushaltung am Tage der Zahlung nicht aufgesucht sein sollte. Ist der Haushaltungsvorstand verpflichtet, entweder persönlich oder durch einen von ihm Beauftragten sogleich am nächsten Tage (5. September 1944) die Angaben zur Zählung bei der zuständigen Bezirksdienststelle, bzw. in der inneren Stadt beim Statistischen Amt, Rathausplctz 9, Zimmer Nr. 5 zu machen.__I. A.:. Dr. Badl.
In tiefer Trauer geben wir allen, die unseren innlgstgeliebten Sohn 0. Brudei gekannt haben, die traurige Nachricht, daß
KARL BELETZ
Oberpionier
an der Ostfront am IS. Juli 1944 im Alter von 24 Jahren den Heldentod fand.
Du liegst in fremder Erde, doch die Herzen Deiner bleiben mit Dir vereint 1
Dörnberg, im Felde, am 8. An-gust 1944.	798
Tieftrauernde: Alolsla Malerltseh, Mutter, Martin Malerltseh, Stiefvater; Alsit Belau. Bruder, dzt. im Felde, Ludmilla, Stanislaus
Angela, Geschwister, und alle übrigen Verwandten.
Grenzenloses Leid und unermeßlichen Schmerz brachte uns die traurige Nachricht daß unser lieber Sohn, Bruder. Onkel und Schwa-ger
ALBIN JAKOPINA
Soldat r
am 17. Juli 1944, im 25. Lebensjahre, seiner, an der Ostfront erlittenen schweren Verwundung erlegen ist.
Hohenschwangau, Kochel, Graz, Marburg-Dr.. Karlovac, am 21. August 1944.	564
In tlefstei Trauer: Anton und Theresia Jakoplna, Eltern; Hermann, Sigmund, dzt. im Felde, Anton, Hans, dzt. im Felde, Brüder, Mathilde Kräftner, Antonie Klitschek und Alolsla, Schwestern, und alle übrige« Verwandten.
Schwer traf uns die traurige Nachricht, daB unser innlgstgeliebter Sohn, Bruder und Onkel
JOSEF LASCH USCH
Schneidergehilfe
im 32. Lebensjahre, am 28. Juli 1944. als Opfer eines feindlichen Luftangriffes gefallen ist.
Ei wu'de am Freitag, den 28. Juli 1944, in Graz begraben.
Marburg-Dr.. Großsonntag, Lut-tenberg. den 10. August 1944.
fn tiefer Trauer: Martin und Juliane Laschitsch, Eltern; Alolsfe, Antonia, Maria Butla geb. Laschitsch, Schwestern; Johann Butla, Schwager; Amalla, Ottilie und Melda, Nichten; Alol-sle Koschitsch, Braut. Wir daiken herzlichst für die Blumenspenden und für das Geleit am letzten Wege. 797
Zutiefstbetrübt geben wir die traurige Nachricht, daß unser innlgstgeliebter Sohn, Gatte, Vater und Bruder
FRANZ PUTZONIA
Grenadier
im Alter von 28 Jahren, am 14. Juli 1944, an der Ostfront den Heldentod fand
Sandberg, Gera. Kirchberg, am 16. August 1944.	558
In tiefster Trauer: Stefania Putzonla, Gattin; Rudolf und Franziska, Kinder; Aloisia Putzonla, Mntler; Bruder; Flll). und Mathilde Zebetz, sowie alle übrigen Verwandten.

Ein unerbittlich hartes Schicksal ist Uber uns hereingebrochen. Unser Sonnenschein, unser vielgeliebter, guter, hoffnungsvoller Sohn und Bruder
JOSEF FERSCH
Oefralter dar Kriegsmarin*
starb im Alter von 23 Jahren aa der Ostfront den Heldentod für seinen geliebten Führer und Deutschlands große Freiheit.
Marburg-Dr., Drauweller, Frankreich. den 12. August 1944.
In tiefster Trauer: Johann Forte» und Anna geb. Löschnigg, Eltern; Johann, Franz, beide z. Zt. Im Felde, Stefan, Alois, Anton und Adolf. Brüder; Anna und Maria, Schwestern.	534
überaus hart traf uns »Sit die traurige Nachricht, Ä daß unser über alles geliebter Sohn. Bruder. Valer und Bräutigam
FRANZ MESGETZ
Gefreiter, ausgezeichnet mit de« EK 2., Träge; des Verwundetenabzeichen!
am 15. Juli 1944, Im Alter von 23 Jahren, seiner, an der Ostfront erlittenen schweren Verwundung in einem Lazarett erlegen Ist.	557
Weisenberg, Marburg-Dr., Rat-schach, am 21. August 1944.
In tiefer Trauer: Veronika und Alois, Eltern; Ithann, Bruder; Maria Ferk, Schwester; Rudolf, Schwager; Franzi Hartz, Sohn; Maria Hartz, Braut; Johanna Hernet, Großmutter und Familie Siergl. 557
Tiefbetriebt geben wir die traurige Nachricht, daß unser lieber Bruder und Neffe
FR. LORENTSC USCH
Grenadier
am 20. Juli 1944, im Alter von 20 Jahren, an der Südfront gefallen ist	562
Jakobstal, am 19. Augiftt 1944.
In tiefer Trauer: Konrad, dzt. Im Felde, und Martin, Brüder; Ju-liana, Maria, Stefanie. Schwestern; Antonia und Karl Harz, Theresia und Ftlli Podwrschnlk, Maria Lorentschltsch, Onkeln und Tanten.
*
Unser geliebter Sohn Bruder
JOH. ROSMANITSCH
Grenadier
ist am 1. August 1944, im Alter von 20 Jahren, an der Sfld-front in einem Lazarett gestorben.	798
Sonnberg 7 bei Kaisersberg, den 3. August 1944.
In tiefem Schmerz denken an ihn
und sein fernes Grab: Josef und Anna Rosmanltsch, Eltern; Toni, Schwester; Josef und Lisi. Halbgeschwister.
MPI ICC Pu|v«r tOr Wuchs und "CMCa Mästung dar Schweine
REDIN,
mll garantiertem Erfolg
Zentraldrogerle Emil Thür Marburg (Dran), dermo. »
Funde - Verluste
15
Brieftasche mit Geld und Dokumenten, lautend auf ("-agrevir Mihajlo. Unterrot. weinerstraße 9, am 19, 8. früh verloren. Abzugeben gegen Belohnung bei obiger Adresse.	560
I
Nebensächlich oder unwichtig
sind heute viele alte Gewohnheiten gegenüber dem einen Ziel: Dem baldigen Sieg. Zahnpflege jst zwar nicht unwichtig, a£er Aufmachung u. Geschmack einer Zahnpasta. „Roso-dont" bittet hierfür ebenfalls um Verständnis.
Wo war sie doch? Wo ist sie nur?
Wo Deine Taschenlampe steck such möglichst, eh Du angeeckt
Denn wenn Du Sctirammenerstmalliost
Dann brauchst Du auch noch
Hansaplast
fog&ßkhiefifr
frischeler-
damllfmiWfiifckn Mileföeffimmtiuiddm
ölnmiiM
In Garanto! halfen Mßer über Ijalir!