DOMOVINA AMEWCAN IN SPIRIT FOREIGN Z IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, APRIL 24, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. DIME VESTI IZ ^OSLAVIJE Li 1 armade še ne ve, da ^ Jugoslavije ni več na zemljevidu P|fTEV JUGOSLAVIJE , -- L^eb, 23. aprila. — (Mi-r^inigo, ameriški časopis. L Sevalec, poroča sledeče): poslovanske armade še L °Perira ob dalmatinski ki116 vedoč, da se je ostala L a Podala osišču. Povsod 1)U °^uPac'Ja Jugoslavi-. na< Osišče razkosava §jj aviJo, toda kot se poroča L ats Je v nevarnosti, da ga U strele. ; fi^ vsi°Tia ples! 'tia^er bo v avditoriju iVgj, Clair Ave. velika V,) ' priredi pri-: H šj uštv0 Martha Wash-J0h38 SDZ. Za ples bo 11 Peconov orkester. S ^^r je pripravil vse 7 se boste prav lepo .I\ ''anstvo Slovenske do- |:';t)?eZe in drug0 občin" A 1Jazno vabljeno. J^^adušnica Pvj °b sedmih se bo brala ,j ' Vida zadušnica za ' j ano Svete v spomin V V-njene smrti- Prija~ ^ v 1Jazno vabljeni. f ^ VSTOPNICE! ^ -v? opoldne še lahk0 / Hi v^°Pnice za Jugoslo- L In f6r v našem uradu, j 3cj,;u SDZ, ali pri na- Ni ^m°vih. Potem bomo j '* jji Vstopnice vrniti in Vt b°ste lahko v sobo- blagajni mestne V v°rane, kjer se bo \>ram. Pri pro- nastopile sloven- ' V*« hrvatski um t- .Cl8ti prebitek bo pa K Vb^0slovanski civilni ■'d. ® Priporočamo na-MM^ Po vstopnicah in -jpi^ more k popolnemu NE, TO NISO NAPRAVILI HITLERJEVI BOMBNIKI Anglija bo dobila zopet 20 ameriških ladij Washington. — M o r n a r i ški tajnik Knox je povedal, da je pripravljenih 20 torpednih čolnov za Anglijo, kot del posojilnega načrta. Ti čolni, ki lahko jrzijo po vodi eno miljo na minuto, bodo prepeljani v Anglijo na ladjah. Ameriška mornarica ima 28 takih čolnov in več jih ima v delu, ki lahko brze po vodi 70 milj ali več na uro. Ameriška vlada se zdaj pogaja s Kanado, da bi tam zgradila nekaj bojnih ladij za Ameriko. To so napraviti gozdni požari, ki so divjali te dni po vzhodnih državah. Slika kaže neka j izmed 4,000 kokoši, ki so poginile od vročine in dima, ko je požar ob jel farmo Josepha Ikensona v Lakewoodu, New Jersey. Samo v tej državi cenijo škodo nad $2,000,000. Več kot 200 hiš je požar uničil. Apel na vse pevce! Fst moški pevci in sicer od pseli pevskih zborov v Cleve-landu in okolici, naj se zberejo v petek zvečer ob osmih v sobi poleg urada dr. Mally v SND. Vršila se bo namreč skušnja za pesem "Morje Adrijansko," katero bodo zapeli VSI moški pevci kot finale v soboto na Jugoslovanskem večeru. Pridite vsi! Dvakrat dve je štiri! Take novice pa še nismo zapisali ! Pa tudi vi je še niste slišali, vsaj v isti sapi ne. Torej poslušajte. Sporočamo vam veselo vest o četvorčkih, dveh deklicah in dveh fantkih. Toda vsak par v drugi družini, da ne bo kake pomote. Tako so dobili pri družini Mr. in Mrs. Albert Erbežnik, 1123 E. 63. St., v pondeljek dvojčici, pri družini Erwin Powali, 1154 E. 61. St., so pa kupili v soboto dvojčka. Torej en par zalih punčk, pa en par krepk(ih slovenskih fantov. Staršem in vsem štirim mladim Slovencem in Slovenkem čestitke in zdravja! Praznovanje 15 letnice V soboto praznuje društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ, 15 letnico obstoja. V ta namen bo priredilo društvfo plesno veselico v SND, začetek ob osmih zvečer. Igrala bo izvrstna godba. Za splošno fino postrežbo bo vsega v izobilu. članice vas. prav prijazno vabijo, da jih obiščete. Nov zemljiški urad Mr. Matt Intihar, ki je v zemljiškem in zavarovalninskem podjetju od leta 1915, je odprl nov urad na 630 E. 222. St., v Euclidu. Tukaj dobite vso postrežbo kar se tiče zavarovalnine ali zemljiških stvari. Ako nameravate zidati hišo, vam ta firma preskrbi načrte in denar. Koncert v Euclidu V petek večer se bo vršil v Slovenskem društvenem domu glasbeni koncert, katerega bodo podali glasbeniki WPA projekta. Začetek ob osmih zvečer, vstopnina prosta. Občinstvo je prijazno vabljeno. Kazen je določena za sedeče stavke Columbus, O. — Senatna zbornica je sprejela predlog, da se naloži kazen vsem, ki se udeležijo sedeče stavke. Poslanska zbornica je predlog sprejela že prej. Kazen bo $50 globe in 30 dni zapora. Predlog je bil namenjen najprej za one, ki brez dovoljenja stopijo na tujo zemljo na farmah. Toda predlog je tako spisan, da nalaga kazen, zapor in globo, vsem, ki na ukaz lastnika zemlje ali poslopja takoj ne zapuste prostora. Pod tem se prav tako razume farmo kot tovarno. 33 letnica poroke Joe in Mary Vidmar iz Carl Ave. bosta obhajala v nedeljo 33 letnico srečnega zakonskega življenja. Vsi jima želimo še najmanj 17 let zdravja, da bomo obhajali tudi zlato poroko zdravi in veseli. Anglija je že dobila 1000 U. S. letal London. — Angleški minister letalstva, Beaverbrook, je povedal v zbornici, da je dobila Anglija že 1,000 letal iz Zed. držav in Kanade, ki so pripravljeni vsak čas na polet. Priznal je tudi, da je bilo izgubljeno dozdaj samo eno letalo med potjo iz Amerike. Minister je rekel, da prihajajo letala stalno iz Amerike in da so to "fini stroji." Stara gostilna prešla v nove roke Painesville, O. — Rider Tavern, ki je stara 131 let, je bila prodana neki Elizabeth Basset iz Wheaton, 111. Poslopje je bilo zgrajeno leta 1810, lastnik je bil Joseph Rider. Spodaj sta dve kleti, kjer se še danes vidi ozke predore, kjer so v civilni vojni skrivali ubegle sužne, katere so potem skrivaj pošiljali v Kanado. Pobiranje asesmenta Tajnica Waterloo Grove št. 110 W. C., bo pobirala nocoj asesment v SDD na Waterloo Rd. Prosi se vse članice, da to upoštevajo. Lep dobiček East Ohio Gas Co. je napravila v letu 1940 čistega dobička $3,921,828 ali največ od leta 1929. Del grške armade se podal Nemcem, Kralj je z vlado odšel iz dežele Potres v Rusiji! Moskva, 22. apr. — Včeraj je bil močan potres v okrožju Pamirskega gorovja. Napravil je precej' škode. (Pa ne da bi bil to od-med Stalinove pogodbe z Ja-ponsko?) NEMCI NALAGAJO NORVEŽANOM OBČUTNO GLOBO RADI NEPRESTANE SABOTAŽE Stockholm. — Najbolj občutna globa, kar so jo Nemci še naložili na kak kraj, je bila te dni naložena na norveške kraje Sta-vanger, Rogaland in Haugesund. Ti okraji morajo plačati 500,000 norveških kron kazni radi neprestane sabotaže na telefonske naprave in električne napeljave nemške armade. Mesto Stavan-ger in druga norveška mesta so bila že večkrat kaznovana radi enake sabotaže. Čeprav nemška vlada kaznuje s' smrtjo vsakega, ki se mu dokaže, da je prerezal telefonsko ali električno žico, pa se ta sabotaža neprestano nadaljuje. Niti to ne pomaga, na primer, da so meščani v Stavangerju in Brgenu sami postavili straže, da bi preprečili rezanje žic in se ta- ko rešili kazni. Takoj drugi dan, ko so bile organizirane te straže, so bile žice zopet porezane. Ko so vojaki sami prevzeli stražo v istem mestu, je bilo zjutraj še več žic porezanih kot drugače. Navadno režejo žice tam, kjer največ škodi. Zlasti so večkrat porezane med nemškim glavnim stanom in pa opazovalnimi točkami, kjer so postavljene protizračne baterije. Včasih radi tega te baterije niso mogle streljati na angleška letala, ali pa so streljale prepozno. Vidi se, da je zbrana močna organizacija sabotažnikov. Toda čeprav so obljubljene velike nagrade za njih imena od nemške vlade, niso dozdaj prijeli niti enega še., IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Los Angeles, Calif. — Dne 11. aprila je tukaj umrl Frank Pa-vlovič, star 60 let in doma iz Dovja na Gorenjskem. V Ameriki je bil 35 let in tu zapušča sina in štiri hčere. Umrl je v bolnišnici za naduho. Traunik, Mich. — Dne 2. aprila je tu umrla Antonija Mikolič, stara 75 let in doma iz Travnika pri Loškem potoku. V Ameriko je prišla leta 1921 s hčerjo Mary k sinu Lojzetu in hčeri Antoniji Bartol. Breezy Hill, Pa. — Dne 12. aprila je po enoletni bolezni sili-kozi (rudarski jetiki) umrl Joe žordani, star 66 let in rojen v Poljanah pri češnici v okraju Kamnika. Bil je star naseljenec v Kansasu. Zapušča ženo, šest sinov, tri hčere in dva brata; osem njegovih otrok biva v Chi-cagu. Pittsbrugh, Pa. —- Dne 13. aprila je v Millvalu, Pa., umrl Frank Miklavčič, star 68 let in doma iz Podbukovja za Krko na Dolenjskem. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Eveleth, Minn. — Pred kratkim je tukaj umrla Katarina Fric, stara 60 let in rojena v Predgradu pri Starem Trgu v Beli Krajini. Njeno dekliško ime je bilo Staudohar. V Ameriki je bila 40 let in tu zapušča moža in štiri hčere, v Chicagu pa dva brata. Crested Butte, Colo. — Zadnje dni je tu umrla Magdalena Škof, roj. Kalinger in doma iz Vi-vodine na meji Bele Krajine. V Ameriki je bila 43 let in tu zapušča moža Johna škofa, ki je doma iz Boldraža pri Metliki v Beli Krajini, dva sinova in dve hčeri, dalje dva sinova v Pueb-lu, Colo., in petega v Kansas City ju. -o- Rusija bi rada delila z Nemci Dardanele London, 24. aprila. — Kot se doznava iz diplomatskih krogov ponuja Nemčija turški vladi del grške Tracije, če bo Turčija odstopila Nemčiji oblast nad Dar-danelami. Nemčija zahteva od Turčije takoj odgovor. Ko je Rusija zvedela o tem, je hitro poslala v Berlin sugestijo, da bi imeli Nemčija in Rusija skupno kontrolo nad Dardanelami. Toda Hitler je nasvet vljudno odklonil. -o- Sinka je! Pri družini Mr. in Mrs. Bill Zaje, 6310 Carl Ave., so kupili krepkega si'nkota. Mlada mamica se je prej pisala Vidmar. Tako sta Joe in Mary Vidmar iz Carl Ave. že trikrat stari oče in stara mama. Naš poklon! Nemci trdijo, da je Grčija praktično Iv njih rokah. - 250,000 grških vojakov se je vdalo Nemcem. - Angleži trdijo, da se armada še vedno 1 V • • v • V • • • drzi v juzm Grčiji. ANGLIJA BO ZDAJ ČAKALA NA VEČJO POMOČ IZ ZED. DRŽAV Atene, 23. aprila. — Grški kralj Jurij II. je zapustil Ateene s svojim kabinetom ter se podal na utrjeni otok Kreto, odkoder bo nadaljeval z bojem proti osišču. Kralj se je odpeljal iz Grčije potem, ko je položilo grško levo krilo v Epiru orožje in se brezpogojno vdalo nemški in italijanski armadi. Kralj trdi, da so se grški poveljniki dogovorili z nemškim generalnim štabom radi predaje brez vednosti kralja. S padcem grškega levega krila, se je zamajala vsa ostala fronta. Angleška armada ima zdaj samo dve izberi: ali se naglo umakne iz Grčije, ali pa se potegne skozi Atene na skrajni južni konec grškega polotoka. Iz Kaire se poroča, da se angleške čete umičejo v nove pozicije. Del grške armade, ki je odložil orožje je ona armada, ki se je tako sijajno borila od lanskega oktobra proti Italijanom in jih skoro pognala iz Albanije. Toda ves zadnji teden se je ta armada stalno umikala iz Albanije, ker je bila stiskana od dveh strani: od Italijanov in Nemcev, ki so prodrli v Albanijo preko Jugoslavije. Otok Kreta, kjer je zdaj sedež grške vlade, leži 75 milj južno od Grčije in 250 milj severno od afriške Libije. Angleži so bili začeli utrjevati otok Kreto kmalu potem, ko so Italijani vpa-dli v Grčijo lanskega 28. oktobra. Kralj je pred begom izdal na narod razglas, v katerem apelira na svoje zveste Grke, naj drže glave pokonci tudi v teh težkih dneh preizkušnje. "Imejte pogum, lepi dnevi bodo zopet prišli," je rekel kralj. Nemški bombniki dežujejo bombe na vsa grška pristanišča, hoteč preprečiti angleški armadi vkrcanje na ladje. ♦ Sydney, Avstralija. — Po vsej Avstraliji se slišijo danes protesti proti angleškemu armadne-mu poveljstvu, ki je poslalo avstralske čete na Grško, kjer so morale nositi glavni nemški napad. Kritika je tudi zato, ker je vzela Anglija armado iz Libije ter isto pustila nezavarovano proti nemškim in italijanskim mehaniziranim četam. Tako je bila Anglija poražena na dveh krajih obenem, v Grčiji in Libiji. Kaira, 23. aprila.— Angleška bojna mornarica je danes zjutraj še pred dnem priplula v pristanišče Tripoli, kjer je glavni stan italijanske in nemške afriške armade. Ko se je začelo daniti je začela mornarica metati tone bomb na mesto. Naenkrat so se dvignili iz mesta proti nebu ognjeni zublji in mesto je zavil oblak črnega dima. Strel za strelom so pošiljale bojne ladje v pristanišče in v mesto. Najmanj šest italijanskih ladij je bilo pogreznjenih v pristanišču. Izstrelki iz bojnih ladij, nekateri po eno tono težki, so rušili mesto kot igrače, škoda je ogromna, kot poroča angleška admi-raliteta. London, 23. aprila. — Iz Grčije prihajajo poroeila, kako nemški poveljniki poganjajo svoje vojake v voj. Nič ne gledajo, koliko jih pade, samo da gredo naprej. Najmanj 70,000 nemških vojakov je že padlo dozdaj v balkanski vojni, kot trdijo poročila. Tudi nemška zračna sila v Grčiji je veliko večja od angleške, najmanj 10 nemških letal je proti enemu angleškemu. Poroča se tudi o silnih nemških tankih, ki jih uporabljajo na Grškem. Pravijo, da ti nemški velikani trejo angleške tanke kot bi bili Iz masla. V Londonu se govori, da kljub vsem obljubam iz Amerike, ni prišel do danes na Grško niti en ameriški top, niti eno letalo in niti en kos vojnega materiala. Angleško časopisje danes piše, da bo Anglija kolikor mogoče zavlačevala vojno na vseh frontah, ne da bi napadala, toda da bo zadrževala nacije in sicer toliko časa, da se bodo Zed. države organizirale za polno pomoč. # Carigrad, 23. aprila. — Nemci so pred par dnevi zasedli otok Samothrace v Egejskem morju. Ker leži ta otok samo 50 milj od Dardanel, je očividno, da bodo Nemci kmalu omeli oblast nad to morsko ožino. Prihodnji teden se vrne na Turško nemški poslanik von Papen, ki je zdaj v Berlinu. Govori se, da bo prinesel od Hitlerja zahtevo, da Turčija izroči Dardanele brez boja. Jugoslovansko ladjo so dali Italijanom šangaj, Kitajska. — V pondeljek so italijanski marini prevzeli jugoslovanski parnik To-mislav. To se je zgodilo na željo kapitana, ki je dobil naročilo od lastnikov parnika. Italijanski marini so nadomestili angleške, k| so bili na ladji. Poroka V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Lovrenca Mr. August Markioli, sin Mrs. Katty Markioli iz 10810 Park-hurst Drive, in Miss Elma Trusgnack iz 15434 Calcutta Ave. Prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše v novem stanu! Konec bingo iger Od polnoči naprej sinoči so v C1 e v e 1 a n d u prepovedane vse bingo igre. Zdaj bo mesto začelo preiskovati tudi razne "bančne večere" v kino glediščih, kjer sfe dajejo nagrade v gotovini. Pravni odsek mesta bo preiskal, če so te igre postavne ali ne in če bo pronašel, da niso, jih bo enako prepovedal kot bingo igre. \ r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 SI. Clair Avenue Cleveland, Ohio _ Published dally except Sundays end Holidays NAROČNINA: i-ia Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c *—•—m—m-m—m-«»»»»«»»««..».«.... »,■» BESEDA IZ NARODA ——.—.—■—•—•—•—■ ■ « » «—— .»«»■.»■.«■»—— SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year _ Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187a. 83 No. 96 Thurs., April 24, 1941 Prva prireditev za pomoč Jugoslaviji V soboto večer bo prirejen v mestni Glasbeni dvorani Jugoslovanski večer. To bo prvič, da bodo sodelovali pri kaki prireditvi vsi trije jugoslovanski narodi: Slovenci, Hrvatje in Srbi. Na programu bo petje in ples. Sodnik Frank J. Lausche bo orisal pomen večera in pomen naše bodoče skupne akcije za odpomoč domovini. Odbor bo s pomočjo ameriškega časopisja skušal privabiti na to prireditev tudi Amerikance. Zato je prireditev v mestni dvorani, kjer je nad 3,000 sedežev. Apeliramo na naš narod, da se odzove klicu za pomoč domovini in poseti to prireditev. Ves čisti preostanek bo šel v sklad za jugoslovanski relif. Torej če nas že program sam ne bi zanimal, naj bi nas zanimal blag namen te prireditve. Sežite po vstopnicah, da bo dvorana nabito polna. Čas je, da se nehamo laskati Stalinu Ameriška vlada dobiva od vseh strani svarila, naj se vendar že neha dobrikati Stalinu in mu ustrezati na vse mogoče načine. Edino, da je Roosevelt nekoliko ropotal nad Kremlinom je bilo takrat, ko je Rusija udrla prav po ban-ditski navadi na Finsko. Pa tudi tisto je bilo kmalu pozabljeno in zopet se je hitelo ustrezati boljševikom. Zlasti ameriški državni podtajnik Welles ima neprestano razgovore z ruskim poslanikom Oumansky-jem, ki je pravi aristokrat med diplomati v Washingtonu. Welles je mislil in morda je tako .naiven, da še vedno misli, pridobiti Rusijo za Anglijo. Stalin pa kaže za našim hrbtom osle in sklepa pogodbe z največjimi sovražniki Zed. držav. Oni dan se je spravil na urad ameriškega državnega tajnika ohijski kongresnik George Bender. Zahteval je pojasnila, zakaj da ameriška vlada dovoli ruskim inženirjem svobodno gibanje in ogledovanje po ameriških tovarnah, kjer se prav zdaj Izdeluje obrambeni program. In to v času, ko je Rusija podpisala nenapadalno pogodbo z Japonsko, kar pomeni, da ima Japonska proste roke rogoviliti po Daljnem vzhodu in ogrožati med drugim tudi ameriške interese. Torej je Rusija v prijateljski zvezi z našim sovražnikom (s Hitlerjem je bila že prej) in ameriška vlada pa daje priliko, da zavezniki naših sovražnikov ogledujejo, kakšne vrste orožje izdelujemo proti njim. O, sveta nedolžnost ameriške diplomacije! Rusija hiti zatrjevati, da ni napravila pogodbe z Japonsko na Hitlerjevo zahtevo. V isti sapi pa zatrjuje, da je s tem prekrižala angleške in ameriške načrte, da se Rusijo zaplete v vojno proti Nemčiji. Torej hiti Rusija prepričevati Hitlerja, da je ta njena pogodba z Japonsko v škodo Hitlerjevim sovražnikom. In iz tega sledi nadalje, da Stalin javno priznava, kako bi rad na vse načine ustregel Hitlerju. Tudi če je Stalin napravil prijateljsko pogodbo z Japonsko z namenom, da. si zavaruje hrbet v slučaju nemškega napada na Ukrajino, pa si vendar upa tvegati prijateljstvo Zed. držav in Anglije, ko zagotavlja Hitlerju, da pogodba ni naperjena proti Nemčiji. Pa naj reče Stalin kar hoče, fakt je in ostane, da je napravil zvezo z Japonsko na pritisk iz Berlina. To pomeni, da se trudi Stalin na vse kriplje, da bi se izognil vojni, ker le t Toda za seboj ima rusko armado, ki ga ščiti. In kdo je ruska I armad'a, če ne ruski narod. Brez volje naroda ni vlade. Ko j ;e je ruski narod naveličal carjev, jih je pobil. Torej bi prav i .ako lahko storil s Stalinom in tistimi par rdečimi boljševiki. Pevski zbor pri sv. Kristini Euclid, Ohio.—Iz ustanovnega zapisnika je razvidno, da se je naša župnija organizirala 16. novembra, 1925. Prvo nedeljo po ustanovitvi, ko so naše žene prisostvovale sv. maši, so zelo pogrešale petja v cerkvi. Mrs. Mali Novinc iz E. 232. St. mi je nekoč rekla: "Nikdar ne bom pozabila nedelje, ko je bila pri nas darovana prva sv. maša. Zjokala sem se kot ob slovesu od mame, ko sem odhajala v Ameriko. Bog kralj sveta je prišel stanovat med nas, a mi pa nimamo niti primernega prostora zanj. Mnogi nimajo niti pojma, kaj je daritev sv. maše, zlasti moški se ne znajo vtopiti v molitev." Takoj naslednjo nedeljo po ustanovitvi župnije, so agilne žene organizirale pevski zbor. Prvo advetno nedeljo 1925 se lahko beleži, da se je prvič dajala hvala Bogu v naši cerkvi potom slovenske pesmi. Najbolj so se bile zavzele za petje Mary Stušek, Mary Koprič, Mary Cervan in Frances So-kač. Da bi se pa petje še bolj razvijalo, se je na inicijativo agilnih pevk dobilo organista Frank Zakrajška, ki je deloval med nami od 21. februarja, 1926 do maja, 1927. Že od ustanovitve naše župnije se praznuje god naše farne patrone več ali manj slovesno. Ker leta 1927 ni imela naša fara stalnega organista kakor tudi ne številnega zbora, se je takratni župnik Rev. Czirbusz obrnil s prošnjo do Rev. Hribarja, župnika v Collinwoodu, da bi mu on posodil svoje pevce za dan proslave farne patrone. Precej goreč prijatelj mora že biti, ako te nekaj prosi, kar ti ob istem času neobhodno potrebuješ, da njegovi prošnji ugodiš. Rev. Hribar je v svoji velikodušnosti dejal: "Pa naj bo, čeprav mi pevce potrebujemo doma. Malo izpremembe ne bo škodovalo, bomo vsaj videli, koliko farani cenijo petje, ko bo eno nedeljo brez petja." Collinwoodski pevski zbor pri fari Marije Vnebovzete je tedaj obstojal šele dve leti, bil pa je že kar dober zbor, zlasti soprani so bili jaki in tudi alti in basi so odgovarjali, a najbolj šibki pa so bili tenorji, ker je pa organist Rakar s svojim so-norskim glasom ojačil tenorske glasove, je bila harmonija prav lepa. Zbor je pel latinsko mašo na čast sv. Jožefa. Kako se je pa organist počutil, to mi je pa še danes uganka, kajti igral je zopet na harmonij, ki se ga je baš malo poprej iznebil, ko je bil last col-linwoodske župnije. Stara škat-lja je bila to, sapa je uhajala na vseh koncih in krajih, pevcem pač ni moglo biti vroče radi tako izvrstnega proizvajanja hladne sapice. Takoj po odpeti "Gloriji," je stopil Rev. Czirbusz na prižni-co, ki je stala na kraju, kjer danes stoji stranski Marijin ol-i tar ter navdušeno nagovoril vernike: "Predragi farani, prvič v zgodovini naše župnije se razlegajo po naši cerkvi mogočni akordi nabožne pesmi. Naj bo na tem mestu collin-woodskim pevcem izrečena najlepša zahvala. Vas, dragi fara-1 ni pa prosim, da se danes,,nai dan praznovanja godu naše; farne patrone, obrnete v goreči | molitvi k sv. Kristini, da nam ■ ona izprosi pri Bogu, da se bo [ čim preje razlegala po naši skromni cerkvi 'Gloria in Ec-1 celsis,' ne samo ob velikih praznikih, ampak vsako nedeljo." ! Leta 1927, 15. novembra, je nastopil službo organist John Pire. Pod njegovim vodstvom se je cerkveno petje precej oživilo. Moški, ki jih je tako težko navdušiti za cerkveno petje, so pričeli sodelovati, a to ni trajalo dolgo. Že avgustu, 1928, je organist Pire zapustil službo. Septembra istega leta so se cerkvene pevke pridružile zboru, ki so ga poučevale častite šolske sestre. Vselej, kadar je bila kakšna večja slavnost pri nas, so se pionirji vedno obrnili do pevskega zbora v Collinwoodu. Ko je Oltarno društvo naše župnije kupilo kip sv. Kristine, so članice tega društva zopet povabile pevce collinwoodskega cerkvenega zbora. Prav tako so ti pevci gostovali pri nas tudi ob blagoslovitvi novega župnišča in spodnje dvorane. Vzgledne krščanske družine so oni stebri, na katerih sloni sleherna župnija. Cim več je teh stebrov, tem na solidnejši podlagi je župnija. Razumljivo je torej, da si vsak župnik želi imeti čim največ pravo-močnih faranov. Ob prihodu Rev. Bombacha na našo župnijo leta 1931, je živela na Mozi-na Drive ugledna Jančarjeva družina, ki pa je spadala v faro Marije Vnebovzete. Dve Jančarjevi hčerki sta bili tudi članici cerkvenega pevskega zbora, to sta bili hčerki Mary in Molly. Rev. Bombach pa je navezal Jančarjevo družino na našo župnijo, hčerki Mary pa je poveril, da naj organizira cerkveni pevski zbor in ga tudi poučuje. Nadebudna Mary je šla takoj na delo. Pridobila je nekaj mladenk za zbor, a to ni bilo dovolj. Mary se je začela ozirati po fantih, oziroma želela si je iipeti mešan zbor, to pa brez moških glasov ni bilo mogoče. Tukaj pa ni šlo tako lahko, mi moški sicer radi pojemo v veseli družbi, peti na koru, pa se zdi nekaterim poniževalno.. V teku desetih let pa je naša organistinja pridobila v zbor tudi precej moških, le žal ne vse za stalno. Le eden je pri zboru od ustanovitve in to je Max Gerl. Pravijo, da je vsaka pesem odsvit pesnikove duše in srca, če je temu tako, potem so bili vsi pesniki zaljubljeni. Pesniki govore v svojih pesmih zelo veliko o ljubezni. Torej nič čudnega, ako se tej ali oni mladenki ob pesmi sprosti srce. Ne vem prav natančno ali so milobni akordi glasovirja Mary Jančarjeve zmešali Maksu glavo, ali je Maksov obsežni bas očaral Mary, da je dala Maksu srce in postala sta mož in žena. Marsikateri prizor sem že videl na odru, a v spominu mi bc ostal zavedno nastop Mary in Maksa Gerl v dvospevu ob priliki lanskega koncerta, 14. aprila, ko je Maks v pesmi Mary očital "Ti si urce zamudila, ko nisi mislila na me . . ." Gromo-vit aplavz je pričal, da je vsem navzočim to zelo ugajalo, ker takih prizorov se ne vidi na vsakem koncertu. Pri našem pevskem zboru pa je še en ^konski par Mr. Clarence Rupar in Mary, rojena Unetič. Običajno so pri naših pevskih zborih moški, ki so v zakonskem jarmu. Pevski zbor sv. Kristine pa je v tem slučaju izjema, kjer so samo trije pevci poročeni, a pevk pa je poročenih pet. Pri zboru sodelujejo prav dobre moči. Nekateri izmed teh pevcev in pevk so in še sodelujejo pri "Glee Club-u," torej so že malo bolj dovzetni za glasbo kot starejše moči, ker io pač imeli več prilike se izo-bražati v glasbi. Naš zbor poje vsako nedeljo pri zadnji sv. maši ter priredi vsako leto po dve prireditvi; v jeseni "amateur show" in spomladi pa pevski koncert. Drugače se pa zbor ne podaja v javnost. Zato pa so nekateri, ki vidijo naprednost samo v boju proti veri in Bogu, mnenja, da cerkveni pevski zbori ne zaslužijo imena pevski zbor. Katoličani pa sodimo drugače. Cerkveni zbori store več za narodnost kot pa zbori, ki gojijo samo narodno pesem. Za naš euelidski društveni dom delujejo indirektno trije pevski zbori. Povsem umevno je, da vs^j en pevski zbor deluje izključno za faro in to je naš cerkveni pevski zbor. Nekoč sem bil omenil, da mora vsaka pevka imeti enega fanta in dobra pevka pa dva. Opozorjen sem bil, da je tako govorjenje pohujšljivo, zato sem pojasnil, da bi pevski zbori morali šteti vsaj toliko moških glaspv kot ženskih. Za močne ženske glasove pa še to ne zadostuje. Naši cerkveni pevski zbori so glede moških glasov v manjšini, kar je znamenje, da med nami, moškimi, ni pravega pojmovanja o nabožni pesmi. Pravega pevca zvon kar vleče na kor, da izlije tam Bogu na čast in ljudem v veselje občutke v lepem petju. Naš zbor ima štiri pevce, ki delujejo pri zboru že polnih 10 let in ti so: Mrs. Frances Ko-vačič, Mrs. Mary Unetič-Rupar, Mr. Maks Gerl in njegova soproga Mary, ki vodi zbor že 10 let. Zbor je sklenil, da priredi ob priliki 10-letnice koncert z zelo pestrim programom. Sodeloval bo tudi pevski zbor Ilirija iz Collinwooda. V zadnjih letih se je precej Collinwoodčanov naselilo v delokrog naše župnije. To je opaziti tudi na naših farnih prireditvah, ki jih pose-čajo naši novi farani. V nedeljo, 27. aprila bo gostoval pri nas tudi zbor Ilirija. Kot dobri katoličani ste gotovo imeli več ali manj stike z pevskim zborom in sedaj se vam nudi prilika, da zopet čujete vaš nekdanji cerkveni pevski zbor in obepem se pa tudi seznanite s našim cerkvenim zborom. Vsi župljani sv. Kristine pa naj bi si zapomnili to-le, da vzdrževanje cerkvenega pevskega zbora ni tako lahka stvar, kot se to vidi na prvi pogled. Marsikaj se še skriva za lepim in dišečim cvetjem lepe pesmi, ki je prikrito vsem tistim, ki se niso še nikdar podali na polje slovenske pesmi. Da se vsaj malo oddolžimo našim pevcem in pevkam, poselimo njih koncert prihodnjo nedeljo. Vstopnina je samo 50 centov, kar ni prav nič preveč za tako lep pevski užitek kot se nam obeta v nedeljo. Po programu na odru, pa bo na razpolago Jankovičeva godba, torej pridite v nedeljo v našo šolsko dvorano na Bliss Rd. Začetek ob 7:30 zvečer. Med nami je navadno mnenje, da vsak sam svoje najbolj hvali in prav tako je tudi pri pevskih zborih. Vsak pevec hvali najprej svoj zbor, če sploh kdaj pohvali tuj zbior. Jaz sem pa sedaj hvalil kar dva zbora naenkrat in če kdo misli, da ta dva zbora ne zaslužita pohvale, naj lepo pride v nedeljo v našo šolsko dvorano, pa se bo o resničnosti mojih besed sam prepričal. W. Y. X. -o- Največja ura Letališče pri Dubarnu v Afriki se lahko ponaša, da ima največjo uro na svetu. Ura leži vodoravno na tleh, tako, da jo je iz letal lahko videti. Njen premer znaša 70 m. številke so črne in se dobro odražajo od kazalnika, ki sestoji iz belega kamna. Letalci po njej že od daleč lahko naravnajo svoje ure, razen tega pa jim je velikanska ura najboljši znak, da je tata durbansko letališče, kajti nikjer drugod nimajo podobne ure. Seja društev Najsv. Imena Zadnja leta obdržujejo društva Ne j svete j šega Imena iz vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu svoje četrtletne seje. Te seje pa se vrše tako, da so vsakega četrt leta v drugi fari. Torej po ena seja v vsaki slovenski župniji na leto. Tako je sedaj na vrsti naša slovenska župnija Marije Vnebovzete v Collinwoodu, kjer se vrši taka seja v nedeljo, 27. aprila, ob 2:30 bo cerkvena po-božnost, nato bo seja in po seji pa bo malo okrepčila. Kaj se sklepa na takih sejah in kdor se zanima za te seje, lahko pride poslušat. Prost vstop imajo tudi vsi oni, ki spadajo v druge župnije. Nikar se ne sramuj-mo, da smo katoličani. Ta ali oni se včasih izgovarja, da zato ne pride na te seje, ker se mu drugi posmehujejo. Dragi prijatelj, vedi, da se ti bodo smejali tudi, če boš padel v gnojnico. Kakšen je človek, ki je izgubil vero v Boga, to najlepše vidimo v podivjanosti Evrope. Veliki učenjaki, ki jim je bila vera deveta briga, so končno le prišli do prepričanja, da le po veri je zveličanje. Rojaki, pristopajte v društvo Najsvetejšega Imena. Pri fari Marije Vnebovzete ima naše društvo sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob pol treh popoldne. Člana se sprejme tisti mesec, ko se zgla-si na seji. Torej na svidenje na seji prihodnjo nedeljo v Collinwoodu. John Urbas. -o- "Kraljički" bodo žvrgoleli V nedeljo, 27. aprila, ob 4. uri popoldne, ima mladinski pevski zbor "Kraljički" iz Maple Heights svoj pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights. Ljubitelji lepe slovenske pesmi ste prav vljudno vabljeni, da se udeležite tega koncerta, ki bo pod spretnim vodstvom našega pesnika g. Ivan Zorma-na, in s tem pokažete, da cenite naš trud in nam daste še več navdušenja in zanimanja za naše lepe sloveske pesmi. Za nedeljski koncert se "Kraljički" prav pridno pripravljamo in učimo, da vam podamo kar najlepši koncert. Na programu so lepe narodne in umetne pesmi, kakor tudi sole in du-eti. Vi pa napolnite dvorano Slovenskega narodnega doma in s tem nam boste poplačali za naš trud. Po koncertu bo prosta zabava in ples, za katerega bo igral Louis Simonči-ev orkester. Naše kuharice in natakarji pa bodo skrbeli za lačne in žejne. Na svidenje v nedeljo popoldne ob 4. uri v Maple Heights. Vida Per usek, tajnica. Ob 25 letnici pametno in pošteno sl^'-dekle. Slavnostni program bo^ cele na ta dan s skupn"1^ obhajilom, popoldne s SP j dom v cerkev in zvečer P^ slavnostni banket. Naša ^ nost posamezno kot da vsi tudi sodelujemo slavnosti, saj so tudi one;(j pripravljene sodelovati, »^j gre za korist naselbine, j je tisti čas, da jim tudi J®' ^ povrnemo, da jim skaže®10,^, priznanje in da jih spo^"'£ S svojo udeležbo jim l»JJJ poguma še za nadalj"0 nJ'e. J Torej v nedeljo, 4. i"8^ kamor drugam kot k ^ kletom na 80. cesto. Na' nje! Apoloni -----Idi S kolesom po zra* , / Pred leti so pri nas^ renjskem zelo mnogo 8° j novem izumu' nekega ^ pod Begunjami, ki Je $ noči delal posebne vrS ^ na nožni pogon, torej ^ katerim bi se človek la" ^ no silo brez kakšnega ali po zaslugi zračnih t0 J se to dogaja pri letanju i | nimi letali, vozil p° zrrtCii4l je po deželi glas o tako1 » nem "samofrču," ki d3^!« t>" A mači iznajditelj, P° j^It skromni kovač, prav v jffi izgotovil, se z njim n presenečenje in občudo ■ ■ peljal zdaj v ta, zdaj s Ji in tako dokazal spet, .Jk na mali slovenski zetfJ ljivi ljudje. Slišalo ^ A tem "samofrču" in M^Mt umitelju marsikaj, in. ^ffi so vedeli povedati tud1' nenavadno vozilo vide ^ A ne oči, kakor tudi to, izumitelj že celo . v jfT8 visoko z njim dvig11" letel, pa da je pri da mora svoj izum le. j jii niti, če se hoče odpeY kam dlje. Kaj je zdaJ „ m govim "letalom-koles^J čno znano, vendar P8.^,^ gotovo spomnil ma1'®1 0 #1; bral to naše poroči\\o Jj ( bnem izumu nekega ^ (m Zdaj namreč pj1 da je pri tamkajšnji nem uradu prijavil c nik Piterka nenavade« { V ke vrste kolo, s kate*'^ človek z lastno silo ^f ^ zrak do gotove vištf®' / 4 kako letalo na n°žn' V ff( rej nekaj čisto enak^'/ > zamislil naš kovač 2 ^ . D terka pravi, da je n je>! jem izumu delal ce 1 ^ j* let. Vse podrobno^' ^ njegovo "letalo-koI°e -j] v; seveda še niso zri?11.^./1 ^ vendar tajnost, ki .1e i/, dolžan izdajati f lahko bi se zgodil o, ^ oglasil še kdo drug1. ^ h diti, da je bil on PrVlJ j>' dil takšno novo lfp'/ Ji pogon. V prijavi je r d ^ da so sredi biciklja P „„? \ kakšna krila in V°\J \ mehanizem, s kater1 ^ kolo" vodi. Dalje J* / ^ se človek z njim .^"gv1 lastno silo, ali pa P ^Jk1 s pomočjo majhnega pO.'® < bi se ga letalec-kolesabiiJ> prvi vrsti le tedaj,ce ^ nil na daljšo in ^ /i *' vozilo je težko vse» Jfi kilogramov. , Tudi če bi se ^ji^IW1 Piterka tudi res v° j^r ", novim vozilom P1 jSwjt: J naš domačin z Gore »jjL t dar smo lahko P011 pF&i ?1 to, da je tudi mu Gorenjcu PaCl' jfjt'J*, Jj sel na takšen lzUlT1't0 je^ p Tj to samo misel, tud1 .f^ • vo znano. ^^ -Smrtna nesreč či. V novem pre«fy nja peč v št. ^Vffk je zasulo v rovu * • jJA ' ka Jelena. Nesre^,,,! f,^ premoga stisnil3 zlomila več reber. •Zima je že pobrala svoja šila in kopita ter se polagoma poslavlja od nas. V deželo pa se je vrnila tako zaželjena pomlad in nam že odpira duri v cvetočo naravo. Logi so že oze-leneli in že se kažejo prve pomladanske cvetlice. Krasna je pomlad, vse se je veseli, ampak da ne boste mislili, da se naša dekleta v Newburgu vesele samo pomladi. Naša dekleta, ki so članice Marijine družbe imajo še posebno vzrok, da so vesele in to zato, ker letos praznujejo 25-letnico društvenega obstanka. Pravi vzrok tega veselja je torej 25-letnica, kar jim tudi prav iz srca privoščimo. V nedeljo, 4. maja bo velik praznik za ta dekleta, ko bodo slovesno obhajale ta pomembni jubilej. To je že lepa doba dela na družbenem polju in prav je, da se vesele in z njimi pa se veselimo tudi mi, saj smo tudi ponosni na naša dekleta. Kaj pa si morete misliti lepšega kot je Pa ker ne mara, je to znak, da tuli ž njimi. In končno bo pa I narod plačal, kot bo plačal nemški narod, ki si je postavil I Hitlerja na čelo roparskim tolpam. Če ne bo za te ljudi ne* koč plačila že na tem svetu, potem je pravica pokopana. ^»xxxxr IIIIHIIIttllTTIIIIHIIHITIITKIHtUm SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirnikn BL Maya ttrjti»XTTTTTTT»IIIXXTTTTTXTIIXIXXXTTTTXJ£XTXTTTT" '""Jb Je in s širokimi oč i 1 strwel v ravnino, i!1.. trenji so namreč med mpogovorom prijezdili A jJ^oj. Spoznal jih je. "jL mu je šinila za pas, z tfa^Pnim glasom je povedal: vidim tamle —! Ali ni-iJ Isti bojevniki Mimbrenji? 5A ale dva dečka> —ali ni~ fP^ova Močnega bivola? Bil Jj|j na bojnem pohodu zoper W^je, videl sem ju —. naj to pomeni —?" nL° Pomeni, da si izgubljen, 1e samo ganeš!" peril Sem Za repetirko in 5jieJaZsem Old Shatterhand in A*«* ima toliko strelov, ^JlJ ^iš deset krogel, če se fA^r- si — Old Shatterhand p#kJe Jecljal- "I" tisto je — j čarobna puška —?" /Tini^ repetirka s petindvaj-of'TiD Je bila znana po Bila je edina svo-Prfj' izumitelj, puškar .A v St. Louisu, je sestavil g m j in jo daroval meni. j]$H (1'janci so krožile o njej imenovali so Puška." A' svem dejal, "tole je ča-jiU^ka in če koj ne ubo-°Mi Ustrelim kožo, da bo • A rešetu!" 'A?1 v sanjah je vprašal: 'Jit,,,. . hatterhand je- tu —. 36 Winnet°u —'?" Jri<^e. In še več Mim-A bo pripeljal. dafCma razjahaj!-■ WZi u S° ga" zmeden ^fTso molče .je ^leda1' 7 JhI 11111 pobrali jermenje s jfC *a •Jl^l Je opozori1' da ni straže. Razjahali 'Hlto—' ujetnika v,varstvu ' 'mbrenjev in šli peš da- llas Yume ne opazili, ° t*1" krenili v gozd. Črez ;"fl Sj ® je dejal Player: 11J ■ yU ' master, pa smo pri t8ozdu je plitva mlaka, ^ Hr ,borijo Yume" 'i Vi °' Prav za Prav bi vas ""J 'itjeVzeti s seboj na poizve-^ ^ utegnili bi nas izdati s J 's (ju • Toda pokazal vam P°Jt ltte Vam zaupam. Z menoj P Vj AmPak tako vam po-Q * aju je z vami, če se i fi,, Pc/sreči zajeti posto- 4 'nT6 se! Ne govorite z"i • Cemu bi vas naj iz- ' J* ^ š i Vendar sam vem> j tj^i z odprtimi očmi v »^ ln previdno smo se ifl drevesa do drevesa. nisem popolno- 0 jff^itj Utegnil se nam je ' smo se Pe^ali z •i^efW -^eopaženo se>n mig-šetarju, razumel me 1 piliti je za nekaj kora-^fVt0pal za P layer jem. Sem bil, da ne bo od-k J* od njega. 1Pj \ sv.jem se je zableščali 'tije tlrje Yume so lenariti": ^jj Njihovi konji so sc ^ št' le dva sem videl: i ■ i, a vejevje na robu ja- j Si; $ t nad iznenadene ;il 'jjo jVi ašene rdečkarje in jih Preden so se uteg-f\4 t0je ženiti. Player pa je Si>'j z zvezanimi rokami j P"JJ kot bi hotel reči: c iV,. u» da sem rešen ta- (je u. °pravili, sem poslal p^^brenjev po konje. y »7'. 0 je prišel tudi Win-.Jetniki. Tisto noč smo vVIJfC* jasi. o^V«®1' }),Jutro smo nadaljeVa-nas je vodil. Po-'et večeru smo iK". fTiSfio^0' zadnjo postojan-|"'1j smo v njenem ta-zdili drugi dan dalje., Bližali smo se Almadenu. Po Playerjevi napovedi bi morali tisti dan srečati vozove z živili. In res smo našli že predpol-dan na stočišču dveh dolin sledove tabora, ki so zelo razločno pripovedovali, da je prenočevala na tistem mestu številna družba z vozovi in konji. Našli smo dva kupa pepela in zoglenelih ostankov lesa in kosti, torej kar dvoje kurišč. Trava je bila daleč naokoli po-pasena in pohojena in sledovi koles so bili globoko zarezani v mehko zemljo. "Ali vam nisem povedal!" je pravil Player. "Dejal sem, da pridemo danes.na mesto, kjer se steka vozna pot iz Uresa z našo smerjo! In tule je tisto mesto. Tale dolina," je kazal, "prihaja od juga, tod so prišli z vozovi. In odslej® se krije njihova smer z našo. Pred nami so in sinoči so tule taborili. Moj račun je bil torej čisto pravilen." Razjahal sem in preiskal sledove. Res je bilo pet vozov, kakor je napolvedal Player. Koliko da je spremstva, pa nisem mogel razbrati, taborišče je bilo preveč shojeno. Več ko deset ljudi, sem sodil, vsekakor ni bilo. Na potu se da taka sled laže brati ko v taboru. Krenili smo za vozovi. Sled je bila zelo razločna in z Win-netouom sva kmalu dognala, da spremlja vozove šest jezdecev. "Šest vodnikov —?" sem se čudil. "Nerazumljivo —! Eden ali dva bi zadostovala —. Za varnost pa jih je šest vsekakor premalo —. Čemu torej vprav šest —V' "Ne vem," je dejal Player. "Le to vem, da je med temi šestimi ljudmi pet rdečkarjev." "In kdo je belokožec?" "Trgovec sam, ki je pri njem Melton kupil blago, ali pa njegov zastopnik. Beli človek vsekakor." "Čemu jezdi tak člove v divjino?" "Melton je plačal samo polovico cene, drugo polovico bo plačal, ko prispe blago v Alma-den. Zato spremlja pošiljatev trgovec ali pa njegov zastopnik, da prevzame denar." "Sled je sveža, vozovi niso daleč —. Zajeti moramo spremstvo, pa tako, da nam nobeden ie uide. Za to pa je treba primernega sveta. Ali veste za tak svet tje v bližini?" Razmišljal je in dejal: "Nekaj ur daleč gre pot med iribovjem po ozkih dolinah, ki jo po pobočjih poraščene z goščavo. Tak svet ni pripraven za lapad, utegnil bi se vam kate-•i izmuzniti. Opoldne pa ,tako računam, prispemo na odprt svet. Tam ih lahko obkolite, nobeden vam le more uiti. Ali bodete še po-rpeli do tedaj?" Moral sem. Kajti Yume je nlo treba brezpogojno vse po-loviti. Sicer pa ni bila taka izguba •asa, če smo potrpeli z napa-iom. Tovorni vozovi se pomiče-jo počasi in z njimi vred smo norali počasi potovati tudi mi, pa najsi smo jezdili za njimi in iakali na napad ali pa jih kar zgrabili in potovali z njimi. Winnetou je pojezdil naprej, da poizve, kje so vozovi in kdo jih spremlja. Črez tri četrt ure smo ga spet došli, čakal je na nas. Poročal je, da je res pet vozov, pet Yumov da jih spremlja in mlad belokožec. Vozniki sedijo na kozlih, vsi oboroženi s puškami, Yume pa da imajo le tomahawke in loke. Počasi smo jezdili za njimi, le za toliko oddaljeni, da smo jih v skoku lahko dosegli v petih minutah. (Dalje prihodnjič.) Gibraltar — važno opori- v v i 1 • • see Anglije Te dni se odločuje poleg drugega tudi usoda Gibraltarja, ključa Sredozemskega morja in glavne poti v Indijo. Evropsko časopisje piše, da bodo sovražna letala imela lahko delo z Gibraltarjem, saj so celo dobro utrjeno Maginotovo linijo uničila v nekaj urah. Pred sto in osemdesetimi leti je bila huda borba med Španijo in Anglijo za osvobojenje Gi-oraltarja. Angleži se morajo zahvaliti zmagi leta 1779 samo golemu slučaju in izdajstvu. Angleži so vzeli Gibraltar Špancem 1. 1704. Trdnjava sama na sebi ni važna, predstavljala pa je takrat in še danes naravno utrdbo gibraltarske ožine. Ožina je tu široka samo 15 km. Gibraltar je edina zveza med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem ter važno angleško oporišče na poti v Indijo. General Elliot, poveljnik Gibraltarja, je rekel leta 1779: "Kdor ima Gibraltar, ta ima v rokah ključ Sredozemskega morja." Prav do danes so se držali Angleži teh besed in so ljubosumno, pazili na skalnato steno ter se borili z vsemi mogočimi sredstvi, da bi jo obdržali v svoji oblasti. Španci pa poudarjajo svoje pravice do Gibraltarja že od leta 1779, ko so ga Angleži obdržali le z največjim naporom in z zvijačo. iče bi Španci takrat osvobodili Gibraltar, bi se zgodovina v teku zadnjih 160 let obrnila v drugo smer. Leta 1779 je Španija napove-ala vojno Angliji. Velika španska vojska se je zbrala na kop-nini, ki veže Gibraltar's špansko zemljo. Španci so postavili težko artilerijo in turdili položaj za daljše obleganje. Vojni načrt Špancev je bil, da bi sestradali Angleže, nakar bi se morali potem vdati. V trdnjavi je bila posadka 209 častnikov, 482 podčastnikov in 4632 vojakov, katerim je poveljeval general Elliot. V mestu je bilo poleg vojaštva še okrog 7000 civilnega prebivalstva. Oblegovalcev je bilo vsega skupaj okrog 14,000. Španci so izkopali turdbe, na katere so postavili 150 topov. S kopne strani je bila blokada popolna. Z morske strani pa je od časa do časa uspelo Angležem, da so poslali oblegancem v mesto potrebno hrano in strelivo. V mestu ni bilo dovolj živeža in še ta je bil zelo drag. Angleži so morali pridno varčevati z živežem. Španska mornarica je bila zasidrana v Algeziaškem zalivu nasproti Gibraltarja. Pomalem so začeli Španci napadati prve dni meseca junija. Španci niso napadali s težko artilerijo, tem več so čakali, da bo lakota prisi- lila Angleže na predajo. V mestu samem pa je bilo vedno manj hrane. Marokanci so tihotapili živež oblegancem za drag deriar. Vtihotapljeni živež je bil povečini pokvarjen. Ljudje so zaceli sprva potihem, potem pa vedno glasneje godrnjati in zabavljati čez generala Elliota. V mestu so izbruhnili nemiri in neredi. Moški in ženske so preklinjali generala in zahtevali, da se vdajo. Otroci so zboleli in umirali v naročju mater ter vpričo očetov vojakov. Vojaki so napadali pekarne in davili straže, da so nakradli kruha za svojo družino in zase. Prekup-čevalstvo je cvetelo. Hrano so plačevali z zlatom. Nazadnje je zmanjkalo drv. Ljudje niso mogli kuhati, obleke in obuvala tudi ni bilo mogoče dobiti, začeli so hoditi bosi. Še sam general Elliot je hodil obut v čevlje iz šotorskega platna. Obleganje se je potegnilo tja do meseca marca leta 1781. Takrat je priplula preko morja ladja z živežem. Istočasno je začelo špansko topništvo obstreljevati trdnjavo in mesto. Granate so povzročile v mestu velike požare, ki jih ni bilo mogoče pogasiti. Po mestu so se množili neredi in ropanja. Angleške obrambne črte so se rušile, vojaki in ljudje so bežali in iskali zavetja v skalah. Mesto je bilo uničeno prebivalci so se skrivali v skalnatih duplinah, samo da bi ušli španskim granatam. Od 15 aprila pa vse do konca meseca maja je padlo na gibraltarsko trdnjavo 77,000 krogel in granat. Tedaj, ko Se je še samemu generalu zazdelo, da je položaj nevzdržen in bo treba predati ključ Sredozemskega morja Špancem, je prišla nepričakovana pravočasna pomoč. Oblegan-ci so ujeli dva španska begunca, ki sta izdala, da postavljajo Španci novo topništvo in se vedno bolj približujejo trdnjavi. V noči 26. novembra 1781 leta se je odločil general Elliot na obupen korak. Pod poveljstvom generala Rossa je 2014 ljudi začelo napad na špansko vojsko. Španci so bili presenečeni in so začeli v neredu bežati. Angleži so uničevali topove in zažigali smodnišnice. španska vojska je bila odbita. Španci niso izgubili poguma. Začeli so postavljati nove baterije in utrjevati svoje položaje. Moštvo so povečali na 30,000 ljudi. Položaj v Gibraltarju je posta! spet brezupen. Izbruhnile so bolezni, skorbut, ljudje so umirali dan za dnem. Dan za dnem se je manjšalo število bra. niteljev. Istočasno so začeli Španci napadati mesto z morske strani. Dve sto trideset topov je bruhalo ogenj na angleško trdnjavo. Dne 13. septembra 1782 leta je priplulo pred Gibraltar ogromno špansko-francosko brodo-vje. Angleži so videli, da so izgubljeni. Kar pade nekemu nemškemu vojaku, ki je služil v angleški vojski, v glavo genialna misel. V posebnih pečeh naj se ulijejo topovske krogle in potem zažgo z njimi sovražnikove ladje. Španci so začeli obstreljevati z ladij trdnjavo. Tudi oblegan-ci niso .počivali. Streljali so na sovražnikove ladje. Krogle so se zarile v les, ki se pa ni užgal. Zdelo se je, da ne bodo imeli Angleži nobenega uspeha. Ponoči so pa na Tad j ah nastale strahovite eksplozije v ladijskih smod-nišnicah. V kratkem času je bilo brodovje uničeno in obleganci rešeni. Španci so ponudili 13. februarja 1783 leta branilcem Gibraltarja mir. IZWMOVINE —Ogenj v Kamniku. Veliko pozornost je zbudila v Kamniku sirena Knafličeve tovarne, ki je klicala gasilce k požaru. Dim se je vil nad železniško postajo, zato so nekateri mislili, da gori kako postajno poslopje. V resnici pa je gorela lesena baraka na lesnem skladišču nekega kamniškega trgovca. V njej je stanoval naš someščan, ki je očividno ob odhodu pozabil pogasiti ogenj v štedilniku in je iskra zanetila požar. Mogoče pa je tudi kdo od zunanje strani podtaknil ogenj. Iz ognja so rešili nekaj oprave, ostalo pa je vse pogorelo. —Zanimivo odkritje mariborskega slikarja. Znani mariborski cerkveni slikar g. Franjo Horvat starejši je videl v Novi Raši pri Bjelovaru na Hrvatskem v glavnem oltarju tamoš-nje župne cerkve oljnato sliko Brezmadežnega spočetja v nadnaravni velikosti, katero je naslikal sloviti slikar Ilovšek (Je-lovšek), ki je umrl leta 1764 v Ljubljani. Slika je podpisana in predstavlja Marijo z razprostrtima rokama z angelom. Ilovšek je eden najbolj znamenitih slovenskih freskantov. Za omenjeno krasno sliko Brezmadežnega spočetja pa gotovo naši umetnostni zgodovinarji še ne vedo. —Nesreča na cesti. Na poledeneli cesti je spodrsnilo 16 letnemu Vincencu -Helerju iz Dol-goš ter je padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Hiše naprodaj Proda se dve hiši na enem lotu; ena hiša ima 4 sobe in kopališče; druga hiša je za 3 družine s kopališči in kletjo. Vprašajte Joseph Niratko, 1414 E. 27th St. (99) Trava naprodaj Proda se lepa trava (Creeping Band) na jarde; cena jako nizka. Vprašajte pri Frank Novinc, 23250 Ivan Ave., Euclid, O., tel.: IVanhoe 4991-W. (Apr. 23, 24, 25, 30 May 1, 2.) Truk; naprodaj Proda se Chevrolet truk, 1937, še dobro ohranjen, Panel, jak0 poceni. Vprašajte na 1166 E. 60. St. (98) Išče se stanovanje Išče 2 veliki ali 3 manjše sobe za okrog 15. maja, med St. Clair in Superior, od 64. ceste do Collinwooda. Kdor ima kaj primernega naj pusti paslov v uradu tega lista. (101) Delo dobi Dekle se išče za hišna opravila. Plača $10 na teden, hrana in stanovanje. Vprašajte na 17202 Grovewood Ave. (96) RE NU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaS avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender Je. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC •_GLenvllle 3830._ East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Hiša naprodaj Proda se 5 sob bungalow na 77. cesti; kopališče, klet. fur-nez. Za nadaljne podrobnosti pokličite ENdicott 0439. (97) Farma naprodaj 36i/o akra, 9 sob zidana hiša, 2 sadna vrta, 75 jabolk, 60 hrušk, 13 češpelj, trta, lepa senčnata drevesa pri hiši. Jako pripravno za piknike, ker je blizu Clevelanda, v South Euclidu. Oglasite se pri Lovrenc Petkovšek, 6719 Richmond Rd., South Euclid, O. (97) Rokoko je najboljše sredstvo proti sivim lasem. Ako rabite to prepa-racijo, dobijo vaši lasje naravno barvo; odpravi se lišaj in ustavi se izpadanje las. Poskusite to preparacijo, ki je tako popularna v Evropi. Velika steklenica 85c. V lekarnah: Harold Pharmacy^ 6045 Broadway,;! Opatrny Drug Store, 3789 E. 131. St. (Apr, 17,24,May 1) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA 'SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA ^ NAGROBNIH SPOMENIKOV SLOV. DEL. DOM 15335 Waterloo Rd. priporoča: Kegljišča in balincarske prostore Točilnica: Vsak petek se servira okusno ribjo pečenko Godba in ples Vsako soboto imamo najete izvežbane godbenike —Domača zabava za,vse— PODPIRAJTE SVOJO USTANOVO! FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje ta dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj MALI OGLASI Gostilna naprodaj Proda se gostilna v slovenski naselbini; ima licenco D-2 ter dela jako dober promet. Vprašajte na 6009 St. Clair Ave. (97) i tiP^S mm- mM : S * - ■ .-Mw i Bgsss. / J F *f V . \ i A iwv^jCi.• A * «»- it •',:!> v* - t » ^^ /r J^fe^V .r ' & ■ 5 'V ^r ^ .t .f < ...v Sf> >< a ,-Vv ." v- - " "jssšsC •s S'- ■ ' *»*'•" - ' >|§L |y . rm -i. 4 >: : -V:# .' X > » . vjftiv** x.. .••«• ^ r. . - /. it; ..'„* ODPRTO ZA POSLOVANJE KOMPLETNA ZEMLJIŠKA IN ZAVAROVALNINSKA POSTREŽBA Načrti, financiranje in gradnja F. H. A. pogoji Oglejte si naš novi DOM 20160 West port Ave. Prodan—ga dupliciramo (Odprto v nedeljo) M. F. INTIHAR JAVNI NOTAR 630 East 222nd Street Res. KE 6332- J Bus. IV 2644 To deluje kot čudež So stvari, katere bi radi storili takoj, ki zahtevajo izjemno gotovino. SLUČAJI: Da kupite nov ali rabljen avto; izboljšate doni; pošljete sina ali hčer v šolo; plačate račun trgovcu; plačate zdravnika ali bolnišnico; davke, zavarovalnino itd., itd. Morris Plan o cenenem posojilu preskrbi gotovino aa te in druge potrebe . . . vam omogoča, da izvršite svoj načrt takoj ... ter plačate izposojeni denar na lahke obroke. Morris Plan 23-letna izkušnja v osebnih posojilih vam prihrani mnego sitnosti in odlašanja. Denar clobite še isti dan na večin: Mcrris Plan posojilih. Morris Plan "cenen" čekovni račun vam prihrani čas in denar. Morris Plan Bank 921 Huron Rd. - Lee Rd. pri Meadowbrook Detroit pri W. 117 St. - St. Clair pri E. 147 St. 14006 Kinsman Road Člani Federal Deposit Insurance Corporation Slike nam piedstavlja teliku novo bojvJadjo "North Carolina," lei je bih pred kratkim spuščena--v morje v Brookhjn-u, N. Y. Vidni so trije od- devetih 16 paUnih topov. Posadka šteje 100 'častnikov in 1,600 mož-mornarjev in je.najmogočnejša.ladja na morju. ^IUIIHIUMlHIHIHlPMItUtllHIUIIII!IIMHIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIUilUIIIIIIIIIIItll|ll|||||ii; | Jos. Žele in Sinovi i 3 POGREBNI S6AVOD S 3 Avtomobili m uolniškl vor redno in ob vsaki uri na razpolago. E Mi sm6 vedno pripravljeni z najboljfio postrežbo ~ 3 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 0583 E COLHNWOODSKI 452 E. 1521» STREET CHAD; Tel.: KEnmore 311« lo ji je, kot da se vrača domov pojezdila za njim. iz osrčja gore, kot da je Erlend (Dalje prihodnji sam gorski kralj, ki ne more __0___ mimo cerkve in križa na griču. Oficirji portugalske * Nategnila je vajeti — silno se smejo ženiti samo s ^ jo je zamikalo, da bi obrnila in kami. koj od prvega jutra, ko se je tu gori prebudila v Erlendovem objemu. Ko je iz njenega srca izginila ostra, suha vročina, je prenehala tudi njena neroclo-vitnost. Nosila je Erlendovega otroka v svojem naročju in njena duša je s čudno krotko nestrpnostjo pričakovala ure, ko bo zagledal luč sveta. Moji odrasli sinovi me ne potrebujejo, si je mislila. Po njihovem mnenju sem samo pusta ženska, ki se vtika v vse njihove stvari. Malček in jaz bova samo na potu. Ne, ne morem odtod — ostati morava pri Er-lendu. Ne morem proč —. Ko pa sta sedela pri zajtrku, je vendar omenila, da mora zdaj domov k otrokom. Pri tem sta ji bila v mislih Lavrans in Munan. Bila sta že tako velika, da jo je postalo sram, če je pomislila na t