♦
/teman
GLASILO
DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o., LESCE, ALPSKA 43
LETNIK XXI ŠTEVILKA JUNIJ 1979
6
Glasilo piše zgodovino
Ob jubilejih, pa naj bodo kakršnikoli, navadno pišemo in govorimo o nečem, kar je bilo, ugibamo, ali smo delali prav, kako smo se obnašali, kaj smo prezrli in kako na podlagi izkušenj nadaljevati življenje in delo, da bi bili v naslednjem jubileju uspešnejši in boljši.
Te dni ali bolj natančno, 4. julija, prav na DAN BORCA, bo poteklo 20 let od izida prve številke našega glasila in temu dogodku posvečamo ta sestavek.
Glede na hiter tempo razvoja sploh in posebno naše delovne organizacije je teh 20 let pravzaprav kratko obdobje. Vendar so se v tem času v naši delovni organizaciji zvrstili mnogi dogodki, nastale velike spremembe, vsestransko smo napredovali. V tem sestavku pa nimamo pisati o vsem tem, saj smo v našem glasilu nenehno poročali o tem. Ob razmeroma visokem jubileju bomo skušali vsaj bežno prikazati pot našega glasila.
Proces razvoja delavskega samoupravljanja v povojnih letih, posebno od leta 1950 dalje, je narekoval, da se tudi obveščanju delovnih ljudi posveča večja pozornost. Brez tega ne bi bilo mogoče uspešno razvijati in dopolnjevati samoupravljanja. Tudi pri nas smo s tem začeli razmišljati in sklenili, da začnemo izdajati glasilo, preko katerega bi bolje kot prej obveščali naše delavce o vsem, kar bi jih utegnilo zanimati. Junija 1959 je bil imenovan uredniški odbor, ki je dobil nalogo, da organizira in začne izdajati interno glasilo. Kmalu je izšla prva številka (4. julij 1959), ki je bila zelo skromna. Obsegala je le 10 na stroj tipkanih strani (foto kopijo prve naslovne strani si lahko ogledate na naslednji strani). Glasilo smo imenovali VERIGA, ime pa smo, kot vidite, obdržali do današnjih dni. V začetku nismo imeli kakega določenega koncepta ali temeljne zasnove glasila, kot temu pravimo. Imeli smo le namen narediti korak naprej v smeri boljšega obveščanja članov naše delovne organizacije. Pisali smo o proizvodnih rezultatih, o poslovanju DO, o delu organov upravljanja, o delu političnih organizacij, kadrovskih zadevah, novatorstvu in racionalizaciji, nesrečah pri delu, socialnih in stanovanjskih problemih itd. Zanimivo je, da so nekatere rubrike iz prve številke postale stalne, se pravi, da so se obnesle in jih nadaljujemo do danes (proizvodnja, kadrovske spremembe, nesreče pri delu, investicije). Seveda v
nekoliko spremenjeni in času primernejši obliki. Že v št.3/59 najdemo prve (pikre) karikature, katerih avtor je bil tov. Hladnik Nace. V številki 4-5/59 pa je bila objavljena tudi prva križanka v rubriki ZA RAZVEDRILO, ki se je obdržala skoraj 20 let. Glasilo je že v samem začetku izhajalo mesečno, oziroma točno na dan izplačila osebnih dohodkov. Zanimivo, da smo takrat od delavcev pobirali nekakšno naročnino ali simbolični prispevek v znesku 5 dinarjev, seveda starih, saj takrat novih še ni bilo. To smo kmalu opustili in sedaj tega prispevka ni, ampak so stroški za glasilo računani v ceni naših izdelkov.
Obseg glasila se je iz meseca v mesec večal in že januarska številka 1960 je obsegala 22 tipkanih strani. Po dveh letih se je obseg nekako ustalil, tako da je bil ves čas do konca leta 1973 v mejah od 24 do 34 na stroj tipkanih strani.
Od samega začetka pa vse do leta 1970, torej dobrih 10 let, smo glasilo izdelovali sami doma na najbolj primitiven način z ročnim razmnoževanjem na ciklostilnem stroju. Šele jeseni 1970 smo nabavili električni razmnoževalni stroj, kar je bila za tiste čase velika pridobitev. Ta stroj še danes s pridom izkoriščamo za izdelovanje informatorjev in seveda razmnoževanje drugih materialov.
Obliko glasila, ki smo jo začeli s prvo številko, smo nadaljevali vse do konca leta 1973 (ciklostilni tisk — format A 4) in šele s 1. januarjem 1974 smo začeli tiskati glasilo v obliki pravega časopisa s knjižnim tiskom, torej v taki obliki, kot jo imamo sedaj. Danes v našem glasilu objavljamo 5—8 krat več pisanega gradiva kot v začetku. V tej številki je na primer okoli 80 tipkanih strani gradiva.
V začetku je na primer sodelovalo le nekaj dopisnikov, bolj ali manj po službeni dolž-
nosti. Danes pa imamo okoli 40 sbdelavcev, ki stalno ali občasno sodelujejo pri ustvarjanju časopisa. S prehodom na novo tehniko izdelave, smo morali organizirati tudi fotografsko službo in tudi poklicno korekturo slovenskega jezika. Pred zaključkom še nekaj besed o uredniškem odboru in o urednikih, ki so doslej glasilo urejali. Ob ustanovitvi glasila je bil tudi imenovan uredniški odbor (7 članov),, katerega sestav lahko preberete na fotokopiji prve naslovne strani glasila. Prvi urednik je bil tov. Ivan Vrhunc, takratni računovodja. Nekaj let pozneje je tudi CDS imenoval informativni odbor kot organ samoupravljanja. Taka oblika je ostala do danes. Sedanji uredniški odbor ima 5 članov. Uredniki glasila so bili: Ivan Vrhunc od začetka pa do februarja 1960, nato Niko Bulut do decembra 1962, Andrej Vidic do aprila 1964, Lenko Černe do maja 1965, Vinko Marzidovšek do aprila 1966, Jože Miklič do novembra 1966 in odtlej zopet Niko Bulut, ki se zaradi prekinitve delovnega razmerja s to številko poslavlja od glasila. Novi urednik pa bo odslej tov. Mitja Torkar, ki smo vam ga predstavili v posebnem sestavku.
Pri vsaki dejavnosti lahko najdemo dobre in slabe strani, pri čemer tudi naše glasilo ni izjema. Na prvi pogled se mor-
da komu zdi delo urednika enostavno, monotono in lahko. Tisti pa, ki pri glasilu malo bolj intenzivno sodelujejo, posebno pa urednik, vedo, da je to kar zahtevno in odgovorno delo. Že samo dejstvo, da mora glasilo izhajati redno, da zbiramo in objavljamo preverjene, objektivne in razumljive informacije, pove, da je to vse prej kot enostavno. Da ne govorimo o drugih dejstvih, ki morajo spremljati urejanje, kot na primer: oblika, videz, slikovno gradivo, risbe, politično usmerjanje, zanimivost in privlačnost glasila.
Upravičeno lahko trdimo, da glasilo piše zgodovino delovne organizacije. Če bi, recimo, glasilo izhajalo že od ustanovitve Tovarne verig, tako redno kot v teh preteklih dvajsetih letih, bi zbir vseh izdanih številk predstavljal najbolj merodajen in objektiven opis vseh pomembnejših dogodkov iz dela in življenja DO, ki ga ne bi mogli najti v drugih virih podjetja. Skrbno zbiramo in hranimo vse izdane številke v zadnjih 20 letih. Tako je možno vsak čas dobiti podatke te ali one vrste, seveda take, ki smo jih objavljali. Poleg pisane besede pa od leta 1974 dalje vsebuje glasilo tudi slikovno gradivo, objektov, izdelkov, skupinskih in posameznih fotografij naših ljudi, prireditev in podobno, kar je zgo-
dovinskega — posebnega pomena.
Ob zaključku še nekaj besed o Informatorju. Leta 1969 smo začeli poleg glasila izdajati še informator. Ta se je v našem sistemu obveščanja dobro obnesel, saj se informacije posredujejo hitro, tako rekoč iz prve roke. Velik del informacij gre ravno preko informatorja, ki ga je možno izdelati v zelo kratkem času in posredovati ljudem. Informator izdajamo zelo pogosto — tudi do 60 številk na leto. Informacije, ki smo jih že objavili preko informatorja, navadno ne ponavljamo še v glasilu in tako mora urednik zbirati še več gradiva, kot bi ga sicer, če informatorja ne bi bilo.
Kljub temu lahko trdimo, da nikoli nismo imeli resnih problemov zaradi pomanjkanja gradiva za naše glasilo, za kar gre zahvala našim dopisnikom in sodelavcem.
V imenu uredniškega odbora in v svojem imenu se vsem, ki so kakor koli v teh 20 letih sodelovali pri našem glasilu in tako pripomogli, da je glasilo izhajalo redno, najlepše zahvaljujem in želim, da tudi še naprej sodelujejo in pomagajo novemu uredniku, da bo naše glasilo še boljše, pestrejše in zanimivejše.
Urednik Niko Bulut
glasila VERIGA


N \	I	:
y.	I	j	;
%	l	!	■
1 4. i v	£	I	-
% \
I \ \ M

I v
:	>'	i i»» |f?	\
\	\l\ A	\ :
;	\	Ali/ /	\
I1 \ X
J	L,,. \
GESSILO DS LÖ ?i'35A io univi I H i 8 n »V E S X 8" LS$C1
l£i>CS, HS 4.7,1959
# 3- w	X <


à:fL
% i? ^
v
I	’ À? V'i/. - I
\ '
ÜK2DKISKX 0DB08 SSSmVWÀJO:
GIAVftl UKSBNIK - YÄC Ita»
ÖUNI UBSSHffiÈck ö 235 Ri j JSŠB JOŽE	BUCO ,
K>m H£K>Š,BXAMI& IGKaC^EsSC ÄKO ...	...._.XS...£0®Iiafi BOGO »
Kakšne poslovne rezultate lahko pričakujemo v letošnjem letu?
Kakšen razvoj naj bi predvideli pri izdelavi novega srednjeročnega plana za obdobje 1981/1986?
Naše glasilo praznuje prav na dan borca 20-letnico svojega obstoja. Zato mu iskreno čestitamo.
Prav gotovo je največ truda vlagal vsa ta leta vanj naš stari znanec Niko Bulut. 2e od vsega začetka je njegov aktivni sodelavec in uspeh glasila je dobršen del tudi uspeh njegovega dela. Zato, tov. Bulut, najlepša hvala.
Pri tem gre zahvala tudi vsem ostalim članom kolektiva, ki so na kakršen koli način pomagali utirati pot našemu glasilu.
Posebna zahvala gre vsem, ki so nas v pisani besedi s svojimi prispevki iz različnih področij seznanjali z novostmi in bogatih naše znanje.
Kako pa naj bi naša delovna organizacija v tem jubilejnem letu ob dobrem delu končala gospodarjenje?
Letos se inflacija v naši državi bohotno širi dalje. V resoluciji predvidena gibanja se ne izvršujejo, razen tam, kjer rezultati slabijo učinek dobrega gospodarjenja. Največ težav imamo seveda zopet pri deviznih obveznostih. Uvoz raste preko dovoljenih meja, izvoz pa ne dosega s planom predvidenih obveznosti.
Vsi republiški in zvezni organi, tudi politične organizacije so pričele zadevo resno študirati in sprejemati ukrepe, s katerimi naj bi se slaba dejanska
akumulativnost gospodarjenja dvignila, potrošniška mrzlica ozdravila, devizna bilanca stabilizirala, skratka, kot je pred kratkim rekel Vinko Hafner: »Zategniti pas za kako luknjo!« Bolje bo treba delati, da bomo kasneje bolje živeli.
V Verigi smo akcijo povečanja plana proizvodnje za 2% ob doseganju plana zaposlenosti v DSSS do 3% pričeli že aprila, nadaljevali pa v maju in juniju. Mislim, da bi to bitko morali biti do konca leta in na koncu zaključiti vsaj z 2 % presegom plana proizvodnje.
Akcija teče po več tirnicah, vanjo so se vključili vsi sektorji v DSSS in vodstva TOZD skupaj z DPO.
Planske naloge smo sedaj v glavnem izpolnjevali. V marcu, aprilu in maju pa je bila proizvodnja preko 100% plana, tako da smo slabše rezultate iz januarja in februarja izboljšali in se od 93,9 % povzpeli v ku-mulativi na 100,4%.
Največje presežke plana eksterne proizvodnje beleži kovačnica in sidrne verige. Pod planom pa je vijakama, in to za 11,3 % ter TIO za 9,3 %.
Upoštevajoč dejstvo, da imajo v glavnem vse TOZD dovolj naročil, mislim, da ni vzrokov, da ne bi zamujenega nadoknadila še vijakarna in TIO. Verigama pa bi morala za preseg plana dvigniti kumu-lativo še za 0,8 %. Računamo namreč, da se bo s predvidenimi ukrepi tudi zagretost industrije z naročili malo ohla-
dila in jih bo v bodoče nekaj manj. Naša vrsta proizvodnje je sicer taka, da jo ukrepi, ki ohlajajo potrošniško mrzlico, ne prizadenejo direktno, saj smo v glavnem oskrbnik industrije ne pa trgovine.
Ce bomo torej plan presegli za 2 %, potem bo tudi ostanek dohodka dober, posebno če računamo, da so bili vsaj po prvih podatkih ti rezultati v prvih štirih mesecih že zelo dobri. Z rezultati bomo imeli na koncu leta sredstva za regres, topel obrok pri razmeroma dobrih OD, a tudi prepotrebna sredstva za realizacijo predvidenih investicij, ki jih prav gotovo ni malo.
V tem letu bomo imeli v delovni organizaciji velik dogodek, saj se bodo delavci TIO in orodjarne preselili v lepe sodobne prostore. Sodelavce na investicijskem oddelku čaka sicer še ogromno dela, toda kot že večkrat jim tudi to pot zaupamo in vemo, da bo 29. november letos za naš kolektiv še posebno velik praznik. Po zagotovitvi dipl. ing. Noča, ki je prvi odgovoren za izpeljavo te investicije, dela tečejo po planu in večjih zastojev ni.
Sedaj pa tečejo priprave za izdelavo srednjeročnega plana za obdobje 1981/1985. V te priprave so se vključili vsi republiški in občinski forumi, predvsem pa Gospodarska zbornica Slovenije.
Kako bomo ta plan pripravili, ga vsebinsko realno izdelali, je prav gotovo najbolj odvisno od nas, delavcev v tovarni. Prvi zametki so že na papirju in nekaj razgovorov s predstavniki TOZD je tudi že bilo. Takoj na začetku lahko sodim, da imam občutek, da so želje in interne zamisli posameznikov večje od naših možnosti in sploh možnosti, ki nam jih naša družba daje. Pri izdelavi dokončnega osnutka naj bi sodelovali vsi člani kolektiva in upoštevali naslednje:
—	razpoložljivo delovno silo in naravni prirastek prebivalstva, ki je večji od 0,7%;
—	razvijanje predvsem intenzitete v proizvodnji ne pa ekstenzitete ;
—	izdelavo čimbolj še tržne analize domačega trga;
—	planiranje izvoza do 30 % in še to le tam, kjer se bomo lahko vključili po konkurenčnih cenah. Možen je sicer tudi večji izvoz, toda le na komercialno trdnih dolgoročnih kooperacijskih in drugih pogodbah;
—	upoštevanje konkurenčne industrije naših proizvodov v državi in razvijanje kvalitetnejših izdelkov, kjer imamo objektivno prednost pred ostalimi;
—	prednost izdelkom, ki so materialno manj intenzivni, zahtevajo pa več umskega dela. To so predvsem proizvodi TIO, orodjarne, razmišljati pa bi morali tudi o možnosti začetka gradnje strojev, o čemer v vzdrževanju že dalj časa razmišljajo;
—	nivo, ki smo ga z našimi izdelki v kvalitetnem smislu dosegli doma in v tujini. Pri tem ni važno, kateri program je to, važno je, da njegov nivo že dvigamo. Umakniti moramo s trga vse, kar je neustrezno, pri tem pa razviti vzporedni drugi program.
To je torej le nekaj razmišljanj o izdelavi plana za čas 1981/1985. Naj poudarim še to, da naša delovna organizacija v glavnem nima problemov z osvajanjem novih programov, kot večina drugih tako doma kot v tujini. Nasprotno — večkrat je prisotno razmišljanje ali je sploh dobro, da gojimo dalje
toliko različnih tehnologij, saj nimamo dovolj kvalificiranega in strokovnega kadra. V bodoče bomo morali posvetiti več pozornosti razvojnemu oddelku, sicer bomo imeli še večje težave v drugem petletnem obdobju.
Direktor DO: Vinko Golc
Kulturna skupina slavne štirinajste divizije je pri pohodu na Štajersko prirejala mitinge in spodbujala narod v boj proti okupatorju
4. julij — dan borca
Pomlad se je skoraj že prevesila v vroče poletje, mesec maj je tudi že mimo. Povsod po Jugoslaviji so ga kar najslo-vesneje proslavili in obudili vse pomembne majske dogodke. Seveda pa je teh veliko tudi v juliju. Med drugimi je to tudi 4. julij — dan borca.
Toda marsikaj se vprašamo, zakaj pravzaprav ta dan proslavljamo kot državni praznik, ne samo borcev, ampak vseh delovnih ljudi in občanov.
Leta 1941, 4. julija, točneje po nenapovedanem napadu okupatorja na našo državo, je CK KPJ setavil načrt in sprejel sklep o skupnem organiziranem uporu vseh jugoslovanskih narodov proti sovražniku in njegovemu zavzetju naše domovine. Seveda pa je bil to sklep, ki ga je bilo zelo težko izpolniti. Nastopile so številne težave, kako sploh organizirati ljudi v oborožene enote, kako jih prepričati, da je osvobodilni boj nujen za njihov obstoj, če ne bi bili radi spet pod tujo oblastjo, kot so bili dolga leta poprej.
Od tega slovesnega sklepa leta 1941 je nastopilo pet dolgih, težkih let za vse udeležence NOB. Že takoj na začetku so se formirale prve skupine partizanov, katerim so se v letih borbe priključili še številni prostovoljci — med njimi bi lahko našli tudi otroke, torej vojna tudi teh ni izključila. Seveda pa niso bili vsi takih misli kot naši osvoboditelji, poleg teh so se formirale še številne enote domačih izdajalcev, ki so močno ovirale osvobodilni boj vseh naših narodov. Po osvoboditvi so bili pripadniki teh enot tudi zasluženo kaznovani.
Koliko so pretrpeli naši borci med vojno, si mi mladi ne moremo predstavljati, ker tega nismo doživeli.
Koliko dobre volje, koliko poguma in žrtev je bilo potrebnih samo zato, da smo danes svobodni, da sami odločamo o vseh pomembnih vprašanjih v svoji ožji in širši okolici in da uživamo določene pravice in tudi dolžnosti, ki jih moramo vestno izpolnjevati.
Mi mladi danes spoznavamo boj in pridobitve NOB iz številnih pripovedovanj naših staršev in starih staršev, ki so ta grozni čas preživeli v upanju, da bomo mi boljše in lepše živeli.
Na ta način se spominjamo vseh junaških dejanj naših partizanov, pogumnih skojevcev in aktivistov, ki so z raznimi akcijami veliko pripomogli k osvoboditvi naše domovine.
Spominjamo se tudi pogumnih mater in žena, ki so velikokrat zdravile ranjene borce. Veliko so partizanom pomagali tudi kmetje, ki so z borci delili še zadnji kos kruha.
Vsa ta dejanja za osvoboditev bi lahko strnili v okroglo celoto boja jugoslovanskih narodov in narodnosti proti domačim izdajalcem in sovražnikom. Pri tem pa moramo obuditi spomin na vse padle, ki so žrtvovali svoje življenje, da mi lahko danes živimo v svobodi. Spomniti se moramo tudi mož in žena, ki so jih okupatorji odpeljali v koncentracijska taborišča, od koder je le malokdo prišel živ.
Vsi tisti pa, ki so ostali živi, so danes glasne priče proti zločinskemu terorju nemškega nacizma med drugo svetovno vojno in proti teoriji, da je nemški narod na svetu zato, da vlada vsem drugim narodom.
Številni narodi po svetu, ki so med vojno trpeli zaradi nemških zločinov, vedno znova obljubljajo, da do česa podobnega ne sme več priti, da nikoli več nihče ne sme zasužnjiti drugega naroda in ga izkoriščati v svojo korist. Tej misli sledi tudi skupina neuvrščenih držav, med katere spada tudi Jugoslavija. Prizadeva si, da bi bile svobodne tudi tiste dežele, ki še vedno trpijo pod tujim jarmom. Zato se bomo tega dneva spominjali kot pomembne pridobitve, saj so se nekdanji borci za svobodo prelevili v borce za socialistično izgradnjo, za razvoj samoupravljanja in za boljše delovne in življenjske pogoje.
NAJ ŽIVI 4. JULIJ — DAN BORCA!	n «
Investicijska
dejavnost
Pisati o investicijski dejavnosti in problematiki ni lahko tistemu, ki se s temi problemi vsakodnevno srečuje in je nekako podzavestno prepričan, da vso to problematiko pač poznajo tudi vsi ostali. Lahko bi rekli, da človek dobi kar nekak opor do tovrstnega pisanja, ker praktično še ne ve, kaj bi napisal in kaj ne.
Vendar, ko začneš v miru premišljevati, šele opaziš, kako raznovrstna je ta problematika, pričevši od reševanja energetskih vprašanj, gradnje novih objektov in adaptacije obstoječih, prilagajanje strojnega parka in opreme vse večjim tehnološkim in tehničnim zahtevam, upoštevanje in spoštovanje ekoloških zahtev in ne nazadnje pri vsem tem izpolnjevanje in zadoščanje predpisom in zahtevam raznih inšpekcijskih služb.
Pri tem bi rad poudaril tudi to, da realizacija na videz še tako majhne investicijske postavke zahteva prav tako angažiranje celega človeka, kot realizacija nekega večjega projekta.
Seveda je tu prisotna razlika v času, toda postopek realizacije je v obeh primerih treba speljati od začetka do konca.
Kar pa nam povzroča največ težav in je vzrok marsikateri zamudi, je vrsta zunanjih činiteljev, na katere ne moremo dosti vplivati. Tu so mišljeni zunanji izvajalci raznih del, težave pri nabavi instalacijskih materialov, zamude pri dobavi opreme in to tako domače kot tuje, dolge procedure pri pridobivanju raznih dovoljenj, soglasij in podobno, najsi bo to lokacijskih, gradbenih in ali pa dovoljenj za uvoz opreme. Zamude dobaviteljev in izvajalcev skušamo v pogodbah penalizzati, kar pa običajno nima dosti haska.
Vendar, da ne bomo krivili samo zunanjih dejavnikov, moramo odkrito priznati, da smo pri marsikateri investiciji veliko krivi za zamude tudi sami v delovni organizaciji, ker ne pripravimo pravočasno potrebno »dokumentacijo«, ampak zasadimo kramp, čim so za to dani minimalni pogoji; kakšne so potem posledice, se mi pa zdi, da ni treba pripovedovati.
Toda kljub vsem tem in podobnim težavam, ki so bile,
so in bodo še prisotne, smo v zadnjih letih vendarle marsikaj zgradili in smo tudi trenutno sredi intenzivne investicijske dejavnosti.
Na par objektov, ne toliko v gradbenem smislu, kot po tehnološki ureditvi lahko gledamo z zadoščenjem in so nam to odkrito priznali ob nedavnem obisku tudi predstavniki sorodnega podjetja iz tujine.
V močnem razmahu gradnje je nova hala TIO Orodjarna, kjer dela od začetka niso in niso mogla prav steči. Predvidevamo, da bo novi objekt predan svojemu namenu za dan republike 29. novembra letos.
Zagon nove kompresorske postaje je samo še vprašanje par dni, pri tem je treba povedati, da je precejšnji zamudi kriv dobavitelj opreme. Je pa tudi res dobesedno pet minut pred dvanajsto, da nova kom-presorska postaja prične obratovati, ker so okvare in izpadi stare kompresorske postaje v zadnjem času na dnevnem redu in že grozijo zastoji v proizvodnji.
Z zemeljskimi deli za novo kompresorsko postajo smo pričeli 1. 10. 1977, pričetek obratovanja pa bo po vsem sodeč
11.	6. letos, ker smo 6. 6. pričeli z dokončno montažo in električno povezavo.
Ko smo že pri številčnih podatkih, si oglejmo še nekaj zanimivih datumov za nekatere druge objekte.
Z izkopom za novo kovačnico smo pričeli 23. 8. 1974, tehnični prevzem — seveda z vsemi stroji in napravami pa je bil izvršen 6. 4. 1979.
Pričetek gradbenih del za pripravo materiala I. datira od
13.	11. 1974, tehnični prevzem od strani upravnega organa je bil 21. 10. 1978, uporabno dovoljenje pa smo prejeli šele 10.
5.	1979.
Logično nadaljevanje omenjenega objekta v tehnološkem smislu je priprava materiala II. Pričetek gradbenih del je bil
18.	1. 1978, obrat uradno »poskusno« obratuje od 25.	10.
1978 in to v popolno zadovoljstvo, konec maja letos pa smo zaprosili upravni organ Sob Radovljica za tehnični prevzem.
Peči in opremo Ipsen smo uvozili septembra 1975 in po raznih peripetijah opravili teh-
nični prevzem 22. februarja letos.
Morda bo kdo opazil, da pri novi kovačnici Ipsen pečeh ni omenjeno uporabno dovoljenje? Pridobitev le-tega se običajno zavleče, in sicer pogosto iz tega vzroka, da se na dan razpisa tehničnega prevzema ne udeleže vsi vabljeni izvedenci in inšpektorji in so zato potrebni naknadni ogledi. Včasih pa je seveda potrebna še odprava manjših pomanjkljivosti..
Svetovna energetska kriza na področju oskrbe s tekočimi gorivi bi nas v prihodnosti lahko močno prizadela, saj porabimo majhne količine mazuta v tehnološke in druge namene. Iz te zagate nas bo v veliki meri reševalo dejstvo, da smo v tovarni pripravljeni na uporabo zemeljskega plina, kot nove vrste energije za naše potrebe. Interno razvodno mrežo za zemeljski plin do glavnih potrošnikov, to je kovaških peči, pretočnih peči za verige in kotlovnice imamo zgrajeno in tehnično prevzeto. V mesecu juniju je predviden prihod monterja tuje firme, ki nam je dobavila vso potrebno opremo za plinsko kurjenje peči. Ta monter bo skupaj z delavci izvedel čim več pripravljalnih del na posameznih pečeh tako, da ko bo enkrat na razpolago plin, ne bo občutnih zastojev pri prehodu peči na plinsko kurjavo. Po zadnjem obvestilu Petrola, TOZD zemeljski plin, se bomo lahko priključili na plinovodno omrežje predvidoma 30. junija letos.
Za novo konstrukcijsko delavnico je izdelana vsa potrebna projektna dokumentacija, pridobljeno je lokacijsko dovoljenje, zataknilo pa se je pri gradbenem dovoljenju. Vendar nikakor ne po tehnični, ampak po finančni plati. Za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti v celoti zagotovljeni viri finančnih sredstev za nameravano investicijo. Tega zagotovila pa žal, do danes še ni.
Več tehničnih težav se trenutno pojavlja pri rekonstrukciji gajvanike. Zamisel, da bi prenovljeno galvaniko, to se pravi novo opremo, namestili v nasproti ležečem skladišču, se je izkazala iz več vidikov kot nesprejemljiva. Zato je v pripravi projelA za nov objekt približne velikosti 12 X 50 m v podaljšku skladišča. To pa potegne za seboj pridobivanje vseh mogočih potrebnih soglasij. Seveda je neposredno z galvaniko povezano tudi vprašanje prenovitve čistilne naprave. Tudi za to se pripravlja projektna dokumentacija, in sicer naj bi čistilna naprava imela takšno zmogljivost, da bi zajela vse vire onečiščenih voda v naši tovarni in ne samo odplake iz galvanike.
V letošnjem letu so posamezne TOZD prejele tudi nekaj nove strojne opreme, delno kot zamenjavo za dotrajane stroje in nekaj za posodobitev proizvodnje.
Verigama je na primer dobila štiri sodobne stroje za proizvodnjo verig. Vijakarna sedem avtomatov za različne faze izdelave pri proizvodnji vijakov. Krvavo potreben pa je vijakarni, bi lahko rekli, nov stroj za razmaščevanje vijakov,
ki je sicer že dalj časa v programu, je tudi naročen in bo dobavljen jeseni letos. Novi kalibrirni stroj v TOZD sidrne verige pomeni napredek pri izdelavi visokoodpornih in rudarskih verig. Ta TOZD dobi v letošnjem letu še stroj za toplo upogibanje verižnih členov, dodaten varilni stroj za rudarske verige in zamenjavo za 100-tonski preizkuševalni stroj. Kovačnica dobi v kratkem specialni stroj, izdelan po naročilu, za mehansko obdelavo locnjev. Naročen za ta TOZD je tudi visokofrekvenčni generator za uvedbo indukcijskega gretja surovcev za kovanje. Za TOZD TIO je bil na-
Za sedanji čas je značilna intenzivna akcija za pripravo planskih dokumentov. V tistih delovnih sredinah, koder so se lotili dela resno in odgovorno, so že izdelali programe dela, in pričeli s pripravo strokovnih analiz razvojnih možnosti, ki bodo služile za oblikovanje smernic in elementov plana. Tudi v naši delovni organizaciji delo na tem področju normalno teče.
Ker je planiranje strokovno zahtevna in predvsem odgovorna delovna naloga, tako v fazi priprav predloga, dogovarjanja in usklajevanja, je primerno, da obravnavamo nekatere osnovne značilnosti tega procesa:
—	Z izkušnjami, pridobljenimi v sedanjem srednjeročnem obdobju, veljavnimi konkretnimi zakoni za področje planiranja, kakor ob novih znanjih in spoznanjih velja izkoristiti sedanji trenutek in bolj dosledno in predvsem realno, skladno s sprejetimi resolucijami in mnogokrat dogovorjenimi izhodišči, predvideti prihodnje obdobje, pri čemer je treba upoštevati, da je osnovna kategorija planiranja dohodek.
—	Ker pri vseh temeljnih nosilcih planiranja ne bo možno z znanstvenimi metodami pripraviti strokovnih podlog, ki bodo vsebovale analizo dosedanjega poslovanja in analizo razvojnih možnosti, bo treba na ustreznem nivoju poiskati tako obliko dela, ki bo oh razpoložljivih možnostih dala optimalne rezultate. Prav gotovo bodo v tej fazi potrebna tudi stališča višjih koordinacijskih organov kot so izvršni sveti, zbornice, ki morajo zaradi kompleksnejšega poznavanja problemov nakazovati cilje in prioritete bodočega skladnejšega razvoja nekega prostora.
bavljen stroj za valjanje navojev, visokotlačni kompresor za preizkuševalnico in trije vrtalni stroji. Nekaj drobne opre-je bilo nabavljeno tudi za ostale TOZD, kar pa ne bi tukaj naštevali.
V pripravi in obdelavi je še dosti stvari za posamezne TOZD, oziroma projektov, ki zadevajo DO kot celoto. Skratka, delo na investicijah teče nepretrgano, saj vemo, da realizacija vsake najmanjše postavke pravilno začrtanih investicijskih vlaganj predstavlja korak naprej pri razvoju naše tovarne.
Vinko Rozman
—	Ker je dohodek družbenoekonomska kategorija, je zelo pomembno, kako racionalno uporabljamo novo ustvarjeno vrednost. Prav gotovo razdrobljene investicije ne bodo dale pravega učinka, zato bo potreben dogovor o prioritetnih skupinah izdelkov, to je tistih z najboljšo akumulacijo in perspektivo, v katerega bomo vlagali morda več, prav tako bo pomembno naše vključevanje takrat, ko bomo sprejemali programe dela Samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in ostalih družbenih dejavnosti, katerih aktivnosti se nanašajo na naše življenje izven tovarniških zidov.
Ker so ob sedanji fazi razvoja družbene zavesti ponekod še vedno prisotne lokalistične in egoistične težnje, bomo morali biti do takih pojavov pozorni, s čemer želimo poudariti pomebno načelo naše samoupravne skupnosti, da je treba stvari podrejati širšim družbenim večinskim interesom.
—	Ce poudarjamo, da so nosilci planiranja delavci v združenem delu, potem je izredno pomembno, da ljudi motiviramo ter jim damo možnost, da aktivno sodelujejo že v fazi nastajanja osnutkov planskih dokumentov, pri čemer je še zlasti pomembno razumevanje pojma družbenoekonomske vsebine dohodka v združenem delu.
Delo je tako kompleksno zastavljeno, da je zaradi zahteve po sočasnosti planiranja vseh nosilcev v združenem delu potrebno dosledno pridrže-vanje rokov posameznih aktivnosti, in aktivna vloga posebno odgovornih činiteljev v tem procesu.
Gvido Melink
Naloge pri načrtovanju srednjeročnega razvoja
Uspešnih dvajset let
V jubilejnem letu izhajanja našega glasila ne bo odveč, če si zadnje dvajsetletje ogledamo nekoliko podrobneje in se skušamo spomniti, kako smo delali in kaj smo ustvarili. Zanimiv podatek je tudi gjbanje proizvodnje in zaposlenih.
	Ton	Štev. zaposl.
1959	6.419	878
1964	10.304	1.043
1969	10.699	1.022
1974	12.315	1.090
1979 (ocena)	15.000	1.360
Iz grafikona je razvidno, da je obseg proizvodnje zadnjih deset let naraščal, pred tem pa so vidna nihanja’ kar je posledica tržnega vpliva in pa struktura asortimenta proizvodnje. Obseg proizvodnje se je povečal 2,3-krat, število zaposlenih pa 1,6-krat.
Proizvodni program v letu 1959 se je precej razlikoval od današnjega. Imeli smo osnovne obrate vijakarno, žebljarno, verigarno in kovačnico. V vi-jakarni smo izdelovali poleg
opuščati proizvodnjo izdelkov za kmetijsko mehanizacijo. V 1965 je zadnjič izdelovala traktorske priključke.
S tem, ko smo začeli izdelovati sidrne verige, smo postali proizvajalec kompletnega asortimenta verig od debeline 1 do 100 mm. Oskrbovali smo celotno jugoslovansko tržišče, znaten del proizvodnje smo tudi izvažali. Razvijali smo tudi program vijakarne, ki pa smo ga kasneje delili z ostalimi proizvajalci. Specializirali smo se predvsem na izdelavo vijakov z lesnim navojem drobnejših dimenzij. Proizvodnjo žičnikov pa smo zmanjševali.
Zaradi zahtev tržišča smo morali razvijati kvalitetnejše verige za potrebe industrije, rudarstva, gozdarstva in kmetijstva, kar nadaljujemo še danes. Z razvojem avtomobilizma so se pojavile potrebe po snežnih verigah, ki jih delamo in-intenzivno v zadnjem desetletju. Vplivi tržišča so postali vse močnejši, tako da smo morali več pozornosti posvetiti raziskavi tržišča. Skušali smo izdelovati tudi tiste izdelke, ka-
sedanjega programa proizvodnje še nastavne vijake in matice. Zelo pomembna je bila tudi proizvodnja žičnikov, saj je obsegala kar 18,5 % celotne proizvodnje.
Verigama je izdelovala predvsem navadne in patent verige. Zanimiv je bil proizvodni program kovačnice : orodje za obdelovanje zemlje, plugi, okopalniki, njivske brane, plužni deli, traktorski deli. Vseh teh izdelkov danes ne poznamo več. Izdelovali pa so že tudi opremo za pomorstvo, vendar je bila proizvodnja manjša kot v žebljami.
V letu 1961 smo zgradili obrat težkih verig, ki je v prvem letu izdelal 810 ton izdelkov in v naslednjem letu 768 ton (v tej količini so zajete že sidrne verige). Proizvodnja sidrnih verig je stalno naraščala in je v desetih letih dosegla 8-kratni obseg v primerjavi z letom 1962. Proizvodnja kovačnice se je preusmerila na proizvodnjo opreme za sidrne verige. Postopoma pa je začela
tere smo morali za jugoslovansko tržišče uvažati.
Čeprav smo se srečevali s številnim težavami, smo vsa ta leta gospodarili v velikih normalnih mejah. Različni proizvodni programi so v različnem času doživljali konjunktumo gibanje in se tako med sabo dopolnjevali. Zaradi težav pri preskrbi z materialom, smo si že pred leti zadali nalogo, da usmerimo našo proizvodnjo predvsem v kvalitetnejše izdelke.
S priključitvijo TOZD TIO v letu 1976, smo naš proizvodni program popestrili. Prav tako bo proizvodnja v novi orodjarni omogočala normalno proizvodnjo v TOZD — porabnikih orodja. Z razvojem proizvodnje in povečanim obsegom pa bomo z orodjem oskrbovali tudi zunanje kupce, predvsem predelovalce v okviru SOZD SZ.
Takšen razvoj proizvodnje so omogočila intenzivna investicijska vlaganja, predvsem v zadnjem desetletju. Zgradili smo nove zgradbe remonta,
prizidek verigame, vijakarne, pripravo materiala I in II, prizidek OTV, plinsko postajo, kotlovnico, novo kovačnico, kompresorsko postajo. V letošnjem letu bomo zaključili našo naj večjo investicijo — proizvodno halo za TIO, orodjarno in skladišče in z njo omogočili pogoje za normalno delo delavcev, ki zdaj delajo v nemogočem okolju.
Vsa ta leta smo razvijali samoupravne odnose, skušali smo se prilagajati določilom nove Ustave in Zakona o združenem delu. Od leta 1976 poslujemo v 6 TOZD in DSSS, od julija 1976 se nam je priključil TOZD TIO. Zaradi boljše oskrbe z materialom in uspešnejšega nastopanja na tujem in domačem trgu poslujemo že od leta 1974 v okviru Slovenskih železarn, kjer se s pomočjo Interne banko dohodkovno povezujemo z ostalimi člani SOZD SŽ.
Smo v času priprav srednjeročnega plana do leta 1985 in dolgoročnega do leta 2000. Izkušnje iz preteklih let nam bodo pri tem delu vsekakor koristile. Bistveno pri vsem tem pa je čimboljše prilagajanje potrebam tržišča, saj je konkurenca čedalje večja. Le z boljšim delom, z uvajanjem cenejših, učinkovitejših postopkov si bomo rezali večji kos kruha.
M. Kozamernik
Novi
urednik
Glasila
Ob dvajsetletnici bo naše glasilo dobilo novega urednika in obenem tudi odgovornega urednika VERIGE. To bo tovariš TORKAR MITJA, rojen 7. marca 1954, stanujoč v Mostah pri Žirovnici, absolvent strojne fakultete, zaposlen v tehničnem sektorju — projektiva, trenutno kot pripravnik.
Želja uredniškega odbora, organov upravljanja, političnih organizacij, vodstva delovne organizacije in prav gotovo tudi bralcev je, da bi naše glasilo tudi v bodoče ne samo ohranilo doseženi nivo, ampak, da bo še boljše, kvalitetnejše in zanimivejše kot doslej. Zato moramo novemu uredniku nuditi vse pogoje, možnosti in pomoč, da bo uresničil te naše želje. Dosedanji dokaj številen krog sodelavcev in dopisnikov je potrebno razširiti in pridobiti nove dopisnike, posebno iz temeljnih organizacij (proizvodnje).
Politične organizacije, posebno pa sindikat, naj bi v bodoče bolj kot doslej usmerjale svoje delo preko tovarniškega glasila, kar bo novemu uredniku olajšalo delo.
Vse sodelavce in dopisnike, prosimo, da odslej svoje članke in druge prispevke dostavljajo novemu uredniku bodisi osebno ali po redni pošti (kurirska služba — pošta) oziroma preko administracije splošnega sektorja, kjer je tudi sedež uredništva. NOVI UREDNIK IMA TELEFONSKO ŠTEVILKO 310.
Ob vsestranski pomoči vseh zaželimo novemu uredniku veliko uspehov pri urejanju našega glasila.	N. B.
Rezultati proizvodnje v maju
Poslovni rezultati preteklega meseca so zadovoljivi, saj smo količinski plan proizvodnje za eksterni trg presegli 1 % in skupni obseg z interno prodajo 3%. Tudi rezultati za obdobje januar—maj so ugodni, saj smo za eksterni trg izdelali 100,4% v primerjavi s planom, za interni trg 107,6 % in skupno 103%. To se ujema z našo akcijo, da bi s povečanjem proizvodnje nad planiranim obsegom znižali stroške proizvodnje, saj bi ta dodatna proizvodnja povzročala le variabilne stroške. Poleg tega ukrepa pa skušamo v tehnološki proces posameznih TOZD uvajati izboljšave, ki bi sicer zahtevale majhna vlaganja sredstev, vendar bi z njimi dosegli ugodne učinke.
TOZD vijakarna je količinski plan v maju dosegla v to-naži 94% in v kosih 92% Še posebno uspešni so bili pri sponskih in kovinskih vijakih, pri lesnih vijakih, specialnih in barvastih zakovicah. Težave v proizvodnji nastajajo zaradi pomanjkanja orodja za specialne izdelke, pa tudi del žice ni bil ustrezno pripravljen.
TOZD verigama je količinski plan proizvodnje presegla tako kot tudi v vseh preteklih mesecih. Zaradi nujnega remonta nekaterih strojev so nastale ovire v procesu proizvodnje, problematično je bilo tudi pomanjkanje komprimiranega zraka, kar bo rešeno z aktiviranjem nove kompresorske postaje.
TOZD sidrne verige je presegel proizvodni plan za inter-
ni in eksterni trg. Zaradi nedokončane opreme del verig ni bilo možno kompletirati in od-premiti. Primanjkovalo je tudi materiala za nekatere vrste verig. Proizvodnja visokokvali-tetnih verig zaostaja za planom, rudarske verige za TOZD kovačnico pa so bile izdelane 75 % več, kot smo predvidevali.
Tudi TOZD kovačnica je uspešno izpolnila planske obveznosti v maju. Še posebno izstopa proizvodnja dvoveriž-nih transporterjev, bremenskih verig in odkovkov serijske izdelave. Opreme za TOZD verigarno je bilo izdelano 75% več od plana, za TOZD sidrne verige pa 11 % pod planom. Primanjkovalo je odlitkov za izdelavo opreme, težave imajo tudi s fazami drganje in ka-libriranje.
TOZD orodjarna ni v celoti dosegla plana, saj so težave zaradi pomanjkanja delovne sile čedalje večje: v tem času so nekateri odšli k vojakom, tako da je stalež vedno nižji. V TOZD vzdrževanje so proizvodni plan presegli za 11 %, čeprav primanjkuje delavcev za normalno opravljanje predvidenih nalog.
TOZD TIO so plan proizvodnje presegli, zaostaja pa realizacija. Zaradi nedokončanih nekaterih sestavnih delov ni .bilo možno nekaterih proizvodov kompletirati in odpre-miti.
Realizacija delovne organizacije je bila dosežena 98 % v primerjavi s planom, odprem-ljena količina pa je bila večja
od planirane. Pri tem je bila večina odpreme namenjena domačemu trgu, izvoz smo dosegli le v višini 55 % planirane količne in 38 % planirane vrednosti. Povprečno dosežena prodajna cena ne dosega predvidene višine, kar je posledica počasnega reševanja vlog za povišanje cen in pa nižjih cen zunanjem trgu. Prodana količina 1 % zaostaja za proizvedeno količino, vendar to je povprečen pokazatelj. Še posebno to ne velja za TOZD vijakarno, kjer so se zaloge gotovih izdelkov v letošnjem letu bistveno znižale, v TOZD verigar-ni pa so porastle zaradi neod-premljenih snežnih verig.
Ob koncu navajamo še podatke o izplačanih osebnih do-
hodkih.
Železarna Jesenice	7187
Železarna Ravne	7497
Železarna Štore	6960
Veriga Lesce	6748
Tovil Ljubljana	7131
Plamen Kropa	6999
Žična Celje	5725
Če sledimo gibanju osebnih dohodkov v Slovenskih železarnah vsak mesec, lahko opazimo, da se vrstni red višine OD vsak mesec menja, kar je posledica različnih sistemov delitve OD (nekateri uporabljajo 3-mesečne poravnave glede na poslovni uspeh četrtletja).
M. K.
Vprašanja in odgovori
Dvajset let je minilo, odkar smo v Verigi izdali prvo številko našega glasila. Prav je, da ob takem jubileju pogledamo, kdo so tisti, ki so mu dajali podobo. Mnogo avtorjev člankov in drugih sodelavcev bi ob prelistavanju številk Verige lahko našteli. Mnogo imen, ki so se večkrat pojavljala na straneh kot rdeča nit pa se eno ime vleče skozi vse številke. ki so izšle v teh dvajsetih letih. To je Niko Bulut.
Malo je glasil delovnih kolektivov, če sploh so, ki bi imela toliko let istega urednika. Če človek opravlja dolga leta delo, ki bi mu naj bilo ob njegovem rednem delu pravzaprav le v breme, more opravljati to delo le z veseljem in ljubeznijo. Tov. Bulut pa glasila ni samo urejal, bil je tudi avtor mnogih člankov. Pisal je o nas in za nas. In zakaj ne bi ob tem jubileju povedal tudi česa o sebi? Uredništvo glasila je menilo, da je ravno zdaj ob jubilejni številki in ob zadnji številki, ki jo je še uredil on, najboljši trenutek za to. Zato smo mu zastavili nekaj vprašanj, ki jih skupaj z njegovimi odgovori objavljamo v nadaljevanju.
VPRAŠANJE
Težko bi rekli dolgoletnemu uredniku, naj se predstavi. Pa
vendar :
ODGOVOR
Ne vem, kaj je mišljeno pod predstavitvijo. Na kratko naj povem, da sem rojen leta 1914 v Čapljini, ki leži na bregovih spodnjega toka reke Neretve v Hercegovini. Prav gotovo me ni dobro življenje v teh takrat pasivnih krajih odgnalo v svet, ampak sem se moral podati, kot pravimo, s trebuhom za kruhom. Znašel sem se tu na Gorenjskem že leta 1936. V Verigo sem prišel leta 1949 (torej pred tridesetimi leti), opravljal sem razna dela od sti-skalca v vijakarni, kontrolorja kvalitete, do varnostnega inženirja in sedaj arhivarja. Seveda sem v tem času opravljal tudi razne družbenopolitične funkcije v Verigi, občini in republiki. Med drugim sem bil predsednik sindikata v Verigi polnih 5 let, da ostalih ne omenjam. Sicer pa je 30-letno delo v tovarni najzgovornejši podatek.
VPRAŠANJE
Kakšni so bili začetki izhajanja našega glasila?
ODGOVOR
Na to vprašnje sem delno odgovoril že v uvodnem članku. Ob začetku izhajanja glasila sem bil član uredniškega odbora, čez dobre pol leta pa sem prevzel dolžnost urednika. V tistih časih to ni bilo niti malo lahko, saj je bilo glasilo novost, bili smo brez izkušenj in zato ni čudno, da so se uredniki tako pogosto menjali. Ne po svoji želji sem moral prevzeti glavno skrb za izhajanje našega glasila, pri katerem sodelujem od same ustanovitve do danes.
VPRAŠANJE
Poznamo vas tudi kot prizadevnega družbenopolitičnega delavca in dolgoletnega sindikalnega funkcionarja. Menite, da sindikat kot najbolj množična organizacija v delovni organizaciji preko našega glasila dovolj dobro in v zadostni meri obvešča svoje članstvo?
ODGOVOR
Sindikalna organizacija se sicer poslužuje in izkorišča glasilo za obveščanje svojih članov, vendar osebno menim, da vse premalo in bi ga morali mnogo več, posebno pa osnovne organizacije po TOZD. To trdim zato, ker imajo sindikalne organizacije danes odgovorne in zahtevne naloge, ki pa o njih vse premalo beremo v našem glasilu.
VPRAŠANJE
Le dobro informiran delavec je lahko tudi dober samo-upravljalec. Kaj menite o in-formatoju v Verigi. Bi lahko primerjali povprečno informiranega delavca danes in recimo pred dvajsetimi leti?
ODGOVOR
Informiranost v naši DO je po mojem mnenju na splošno dobra. Zelo dobro se je obneslo informiranje preko informatorjev, ki bi ga morali še razvijati in dopolnjevati, saj je ta način informiranja najhitrejši in najcenejši. Informiranost danes in pred dvajsetimi leti je težko primerljiva. Pisanih informacij takrat skoraj ni bilo. Čeprav količina pisanega gradiva za informiranje ne more biti merilo za ocenjevanje le-tega, pa menim, da imajo ljudje danes resnično možnost, seveda če se zanimajo, biti do dobra seznanjeni z vsemi podrobnostmi v zvezi z delom in življenjem delovne organizacije.
VPRAŠANJE
Kot urednik poznate tudi glasila drugih delovnih organizacij. Kako bi »Veriga« prenesla primerjavo s podobnimi glasili?
ODGOVOR
Kot dolgoletni urednik sicer poznam, dobivam in prebiram mnogo glasil delovnih organizacij, poznam mnogo urednikov in sem sodeloval na raznih posvetovanjih, seminarjih in sestankih urednikov glasil, nisem pa poklican in tudi nerad ocenjujem in primerjam naše glasilo z drugimi. Lahko pa re-
čem, da je naše glasilo po obliki, kvaliteti in vsebini med boljšimi v Sloveniji.
VPRAŠANJE
Kaj pa sodelavci? O čem najraje pišejo? Ali imate gradiva za objavo dovolj in o čem bi po vašem mišljenju morali več pisati?
ODGOVOR
V svojem uvodnem članku sem omenil tudi sodelavce. Brez množice dobrih sodelavcev — dopisnikov, si sploh ni mogoče zamisliti uspešnega dela na tem področju. Tam, kjer uredniki sam pišejo večino člankov, glasilo ne more odigrati svoje vloge pri obveščanju. Nam je uspelo, da smo z dolgoletnim razvijanjem sistema obveščanja pridobili preko 40 bolj ali manj stalnih dopisnikov iz raznih služb in TOZD v delovni organizaciji, ki redno ali občasno pišejo članke za glasilo. Še nikoli se ni zgodilo, da bi nam primanjkovalo gradiva za objavo. Naši dopisniki ali sodelavci, ki pišejo za glasilo razne informacije tudi' po službeni dolžnosti, najraje pišejo o dejavnosti na svojem področju, največ pa o temah, ki so še poprej dogovorjene z urednikom, oziroma so po planu predvidene od strani uredništva za posamezno številko. Več bi morali pisati o stvareh, ki se šele snujejo in oblikujejo, da bi ljudje v samem začetku vedeli, za kaj gre, in da bi lahko tudi koristno sodelovali pri začetnih predlogih. Najbolj pa pogrešamo prispevkov iz posameznih TOZD oziroma iz proizvodnje.
VPRAŠANJE
Večkrat ljudje govorijo o »cenzuri. Ali se kdaj zgodi, da se napisan članek iz kakršnega koli razloga ne objavi?
ODGOVOR
O cenzuri v pravem smislu besede pri nas sploh ne more biti govora. Zgodilo pa se je večkrat, da nekaterih člankov nismo objavili, ker po mnenju uredništva niso bili primerni za objavo, bodisi zaradi aktualne vsebine ali preobilice gradiva, ko izbiramo za objavo članke, ki so za bralce bolj zanimivi. Temu ne bi mogli reči »cenzura«.
VPRAŠANJE
Kdaj vam je bilo kot uredniku najlažje in kdaj najtežje?
ODGOVOR
Ne bi se mogel točno opredeliti za najlažji in najtežji trenutek v tem dolgoletnem obdobju. Kot uredniku mi je bilo najtežje začetno obdobje, kar je tudi razumljivo. Bile so tudi neprijetnosti zaradi objavljenih člankov na eni strani, na drugi pa zaradi neobjavljenih. Ljudje si pač po svoje tolmačijo in zagovarjajo to ali ono stališče. Neprijetno je vedno prositi in nadlegovati sodelavce za članke, morda prav v času, ko imajo dosti drugih opravil. Urednik mora biit dosleden, vztrajen in tudi nadležen, če hoče, da glasilo pravočasno pride v roke bralcev. Pravi užitek je za urednika, če ima na mizi kopico dobrih in zanimivih člankov, to pa se žal bolj redko dogaja.
VPRAŠANJE
Kaj pa tehnična plat? Kot urednik morate skrbeti tudi za tiskanje glasila?
ODGOVOR
S tehnično platjo urejanja glasila zadnja leta ni bilo nobenih težav. Lahko se samo pohvalno izrazim o sodelovanju s tovariši v Tiskarni Ljubljana, ki nam tiskajo glasilo. Ob tej priložnosti se jim zahvaljujem za sodelovanje, pomoč in vsestranko razumevanje. Vsi naši bralci lahko povedo, da naše glasilo izhaja redno v točno določenem roku, kar ne bi bilo mogoče brez doslednosti uredništva, urednika in dobrega sodelovanja odgovornih tovarišev v tiskarni.
VPRAŠANJE
In za konec, kaj bi svetovali novemu uredniku in novemu uredniškemu odboru?
ODGOVOR
Novemu uredniku priporočam, da skuša mrežo dopisnikov še bolj koristno razširiti z mladimi in ambicioznimi ljudmi. Za urednika bo koristno, da skuša obdržati dosedanji red glede zbiranja in oddaje gradiva tiskarni. Seveda je novemu uredniku treba nuditi vso pomoč in dati pogoje
za delo, oziroma mu omogočiti, da bo vedno lahko na tekočem o vseh važnejših dogodkih v delovni organizaciji. Novemu uredniškemu odboru pa priporočam, da ne opusti dosedanje dobre navade in naj jih po možnosti dopolnjuje z novimi, še boljšimi idejami ter tako pomaga novemu uredniku pri njegovem odgovornem delu.
Na koncu se v imenu dosedanjega uredniškega odbora in v svojem imenu zahvaljujem vsem dopisnikom in sodelavcem za sodelovanje in razumevanje. Obenem se opravičujem vsem tistim, ki se čutijo kakorkoli prizadeti v zvezi z objavljenimi ali neobjavljenimi članki in želim, da bi razumeli, da vse kar sem kot urednik delal, nisem nikoli in nikogar želel žaliti, oškodovati ali zapostavljati. Kot urednik sem skupaj z uredniškim odborom vedno imel pred očmi ugled in interes skupnosti in naše delovne organizacije, ki so obenem tudi interesi vseh naših bralcev.
Novemu uredniškemu odboru, posebno pa novemu uredniku želim, da bi naše glasilo v bodoče bilo še boljše in pestrejše. V veliko zadovoljstvo mi bo, če bom po odhodu iz DO lahko ugotovil, da naše glasilo nadaljuje začrtano pot.
Pohvala gasilskemu oddelku CZ
Pripadniki gasilskega oddelka civilne zaščite naše delovne organizacije so dne, 3. junija nastopili na tekmovanju gasilskih oddelkov CZ, k ga je organizirala občinska gasilska zveza.
Pod vostvom tov. Cirila Ažmana je oddelek nastopil v naslednjem sestavu:
1.	Zavratnik Franc
2.	Nežmah Anton Stiperski Štefan Lilek Stane Osterc Anton Ptiček Drago
7.	Panker Franc
8.	Žiželi Zvonka UdovčIgnac
9
komandir
namestnik komandirja gasilec gasilec gasilec gasilec gasilec gasilec gasilec
Gasilski oddelek v navedenem sestavu je na tekmovanju dosegel odličen rezultat, saj je z 965 točkami dosegel I. mesto.
Za ta njihov uspeh, ki je rezultat temeljitih predhodnih priprav, izrekata štab CZ in delavski svet delovne organizacije članom gasilskega oddelka CZ in njegovemu vodji tov. Cirilu Ažmanu.
javno pohvalo,
ki naj bo pobuda za njihovo nadaljnje delo in usposabljanje na področju civilne zaščite.
Za prizadevnost članov ekip prve pomoči pri usposabljanju za opravljanje svojih dolžnosti izreka štab CZ pohvalo celotnemu oddelku prve pomoči.
Jože Ješe
Nov samoupravni organ v TVL
Z namenom, da bi vsak član kolektiva bil seznanjeni s sestavo samoupravnih organov v posameznih temeljnih organizacijah, delovni skupnosti skupnih služb in organov delovne organizacije kot celote,
objavljamo sestav vseh organov, ki
TOZD KOVAČNICA DELAVSKI SVET šteje II članov
Serajnik Vladimir, predsednik
Šmid Janez, nam. predsednika
Košir Rudi
Radevič Ivo
Tonejc Peter
Tomažič Marjan
Grilc Jakob
Muhovec Vinko
Hanžič Stane
Sovič Jože
Flegar Milan
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
šteje 5 članov
Žemva Karel, predsednik
Bratuša Alojz
Vidic Slavko
Stražišar Vera
Novak Ignac
KOMISIJA ZA DELOVNA
RAZMERJA
šteje 7 članov
Hrustelj Franc, predsednik
Dečman Dane, namest. pred.
Halačevič Ekrem
Tutič Mato
Habjanič Nežka
Kovačič Ivan
Milojevič Nikola
TOZD ORODJARNA DELAVSKI SVET šteje 9 članov
Praprotnik Janez, predsednik Resman Jože, II., namestnik Pristov Leopold Janškovec Marjan Mohorč Franc Slakonja Franc Vovk Janez Kunčič Stane Panker Mira
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE šteje 5 članov Trobec Jože, predsednik Kolman Pavel, namestnik Crnkovič Jože Ličar Božo Valand Janez
KOMISIJA ZA DELOVNA
RAZMERJA
šteje 5 članov
Frelih Stane
Vidmar Edi
Kavčič Anton
Habjan Vinko
Avsenik Milan
TOZD SIDRNE VERIGE DELAVSKI SVET šteje 11 članov Krivec Milan, predsednik Beravs Jakob, nam. pred.
Vavpotič Francka Zupančič Rudi Stale Jože Izlakar Anton Slibar Niko Mihajlovič Nenad Joskič Mato Lazarevič Cvijetin Mohorič Alojz
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE šteje 5 članov
Resman Stanko, predsednik Horvat Ivan Koščak Marko Lavrič Niko Poklukar Jože
KOMISIJA ZA DELOVNA
RAZMERJA
šteje S članov
Pogorevc Hubert, predsednik Gluščič Miha, nam. pred.
Bešter Anton Vidic Janez Mujezinovič Muhamed
TOZD INDUSTRIJSKA OPREMA
DELAVSKI SVET
šteje 13 članov
Zajc Jože, predsednik
Bizjak Pavel, nam. pred.
Grilc Janez Čadež Anton Cengle Milan Koselj Gabrijel Valant Alojz Pašič Anton Levstik Drago Cvetkovič Rafael
so bili izvoljeni 30. maja 1979.
Kržišnik Darko Lah Ivan Resman Slavko
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE šteje 5 članov Božič Franc, predsednik Kunstelj Janko Lah Ivan Berlogar Anton Polajnar Mato
KOMISIJA ZA DELOVNA
RAZMERJA
šteje 7 članov
Šušteršič Slavko predsednik
Justin Ciril, nam. pred.
Pristavec Zdravko
Gros Franc
Knaflič Anton
Berlogar Anton
Bizjak Pavel
TOZD VERIGARNA
DELAVSKI SVET
šteje 15 članov
Demšar Janez, predsednik
Čemažar Marjan, nam. pred.
Amon Marija
Jerman Danica
Jungič Persa
Pogorevc Marija
Gregorič Angela
Resman Jožica
Smolej Cvetka
Ribič Janez
Pristavec Boris
Mučič Nikola II.
Sebjanič Janez Ptiček Jože Rožič Štefka
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE šteje 5 članov Poličar Franc, predsednik Gričar Majda Urh Marija Ovčak Anica Dežman Janez
KOMISIJA ZA DELOVNA
RAZMERJA
šteje 5 članov
Pfajfar Jože, predsednik
Merdanovič Hasan, nam. pred.
Tonejc Majda
Gumzej Anton
Drol Leno
TOZD VIJAKARNA DELAVSKI SVET šteje 15 članov Kranjc Janez, predsednik Selan Emil, nam. pred.
Burič Jusuf Medja Alenka Dijak Ivanka Marič Ivica Odar Veronika Stiperski Stefan Krničar Irena Podlipnik Jože Bešter Janez Planinšek Peter Prem Jože Intihar Cirila Pogačar Pavla
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE šteje 5 članov Vidic Alojz, predsednik Potočnik Vlado, nam. pred. Pretnar Franc Zupan Ivo Teskač Marjana
KOMISIJA ZA DELOVNA^
RAZMERJA
šteje 5 članov
Dežman Franc, predsednik
Mali Matevž
Beznik Jožica
Podgornik Ljuba
Pagon Zora
TOZD VZDRŽEVANJE
DELAVSKI SVET
šteje 11 članov
Janša Rado, predsednik
Nežman Anton, nam. pred.
Črnilec Jože
Čop Janez
Cijan Vladimir
Dežman Leopold
Murn Franc
Ambrožič Jurij
Jelenc Dušan Kneževič Dane Glcbevnik Janez
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE šteje 5 članov
Robnik Vinko ml., predsednik Larisi Janko, nam. pred.
Košir Rudi Legat Urban Ločniškar Niko
KOMISIJA ZA DELOVNA
RAZMERJA
šteje 7 članov
Prezelj Zvone, predsednik
Bagi Tomo, nam. pred.
Knavs Vinko Tajnikar Franci Mulej Brane Šmid Ivo Zor Anton
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DELAVSKI SVET šteje 15 članov Perovič Vojin, predsednik Jutriša Štefan, nam. pred.
Piber Leopold Ptiček Ivan Černe Lenart Kajdiž Darja Obermajer Štefka Koman Mitja Kecelj Anton Veber Olga Sebanc Alojz Legat Marija Novak Anka Dežman Helena Janša Polona
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE šteje 5 članov
Pogačnik Matko, predsednik Rems Vitomir Rozman Vinko Žagar Marjan Pejič Radojka
KOMISIJA ZA DELOVNA
RAZMERJA
šteje 5 članov
Dobnikar Marjan, predsednik Pušnik Dušan, nam. pred.
Hozjan Vanda Vrečko Ljudmila Repe Drago
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE Predsednik KOMAN MITJA,
DSSS
namestnik KOSELJ GABRIJEL, TIO
TOZD KOVAČNICA Grilc Jakob, vodja Košir Rudi, nam. vodje Serajnik Vladimir Sovič Jože Muhovec Vinko
TOZD ORODJARNA Vovk Janez, vodja Mohorč Franc Praprotnik Janez Kunčič Stane
TOZD SIDRNE VERIGE Beravs Jakob, vodja Zupančič Rudi, nam. vodje Kristan Vinko Krivec Milan Stale Jože
TOZD INDUSTRIJSKA OPREMA
Koselj Gabrijel, vodja
Arh Miro
Pašič Anton
Rekelj Ludvik
TOZD VERIGARNA Ptiček Jože, vodja Demšar Janez Gregorič Angela Sebjanič Janez Jungič Persa Pogorevc Marija Mučič Nikola II.
TOZD VIJAKARNA Kranjc Janez, vodja Selan Emil, nam. vodje Dijak Ivanka Medja Alenka Stiperski Stefan
TOZD VZDRŽEVANJE Nežmah Anton, vodja Klöckl Marjan Jelenc Dušan Črnilec Jože Kneževič Dane
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Černe Lenart, vodja Koman Mitja, nam. vodje Janša Polona Novak Anka Piber Leopold Obermajer Štefka Jutriša Štefan Ptiček Jože
DISCIPLINSKA KOMISIJA DO Lilek Franc — kovačnica Beguš Franc — kovačnica Kavčič Anton — orodjarna Mulej Franc — orodjarna Kodraš Ivo — sidr. verige Meglič Albin — sidr. verige Bešter Stane — TIO Hribernik Franc — TIO Brezovnik Ljubo — verigama Kokalj Sandi — verigama Vidic Alojz — vijakarna Kos Zdravko — vijakarna Eržen Gaber — vzdrževanje Kavčič Anton — vzdrž. nam. pred. Cilenšek Alojz — DSSS Lotrič Franc — DSSS, predsednik Burja Irena — TOZD ELMONT BLED
Jensterle Marjan — TOZD ZITO LESCE
Jurkovič Marija — DO VEZENINE BLED
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DELOVNE ORGANIZACIJE Rems Vitomir, član — DSSS Žemva Karel, član — kov.
Trobec Jože, član — orodjarna Lavrič Niko, nam. — sidr. verige Polajnar Mato, član — TIO Poličar Franc, član — ver. Pretnar Franc, član — vij. Robnik Vinko ml. — vzdrž.
KOLEGIJSKI IZVRŠILNI ORGANI DELAVSKEGA SVETA DEL. ORGANIZACIJE POSLOVNI ODBOR 13 članov in 13 namestnikov Hribernik Franc, pred. — TIO Valjavec Slavko, član — DSSS Kozamernik Janez, član — kov. Pavlin Jože, nam. — kov.
Smole Jože, član — orod.
Habjan Vinko, nam. — orod. Panker Franc, član — sidr. ver. Avsenik Janez, nam. — sidr. ver. Kunstelj Janko, nam. — TIO Felicijan Vili, član — ver.
Pfajfar Alojz, član — ver.
Mežek Mira, nam. — ver.
Bevc Jože, nam. — ver.
Krničar Marjan, član — vij. Stiperski Marjan, član — vij. Marič Ivica, nam. — vij.
Prem Jože, nam. — vij.
Mulej Marko, član — vzdrž.
Vidic Milan, član — vzdrž. Kozamernik Marjana, nam. — DSSS
Golmajer Nada, član — DSSS Koman Mitja, član — DSSS Meze Franc, nam. — DSSS Svete Lidija, nam. — DSSS Cop Franc, nam. — DSSS Dobar Vlado, nam. — DSSS
ODBOR ZA SISTEM
IN RAZDELJEVANJE OSEBNIH
DOHODKOV
šteje 9 članov in 9 namestnikov Horvat Martin, član — kov. Lapuh Janez, član — TIO Urh Franc, nam. — kov. Kovačevič Dane, član — orod. Kornuta Brane, nam. — orod. Meglič Albin, član — sidr. ver. Gorenčič Anica, nam. — sidr. ver. Dordevič Greta, nam. — TIO Jemc Ciril, nam. — ver.
Vidic Miha, nam. — ver.
Zupan Ivo, predsednik — vij. Dežman Franc, nam. — vij. Rozman Stane, član — vzdrž. Kavčič Anton, nam. — vzdrž. Peternel Cirila, član — DSSS Torkar Mitja, član — DSSS Bukovnik Štefka, nam. — DSSS Vovk Anica, nam. — DSSS
ODBOR ZA KADROVSKE ZADEVE IN SKUPNO PORABO
9 članov in 9 namestnikov Pristov Matjaž, predsednik — vzdrž.
Žvegelj Vlado, član — DSSS Serajnik Lojzka — član — kov.
Vukovič Milorad, nam. — kov. Kenda Janko, član — orod.
Oman Filip, nam. — orod. Todorovič Simo, član — sidr. ver. Jutriša Josip, nam. — sidr. ver. Zorc Ignac, član — TIO Pogorevc Jože, nam. — TIO Pfajfar Jože, nam. — ver.
Gumzej Anton, nam. — ver. Maltar Jože, nam. — vij.
Pintar Ivan, nam. —vij.
Veren Bela, nam. — vzdrž.
Vovk Tončka, član — DSSS Jaušovec Slavica, nam. — DSSS Vovk Franc, nam. — DSSS
ODBOR ZA INFORMIRANJE šteje 8 članov
Vidic Božena, pred. — orod. Torkar Mitja, član — DSSS Sodja Ivanka, član — kov.
Silič Hilda, član — sidr. ver. Rekelj Ludvik, član — TIO Tonejc Dora, član — ver. Dobnikar Bogo, nam. — vij.
Rems Vito ml., član — vzdrž.
VOLILNA KOMISIJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kralj Janko predsednik — DSSS Markovič Ivan, nam. pred. — TIO Stiperski Marjan, član — vij.
Zor Anton, član — vzdrž.
Valant Franc, nam. — orod. Resman Ivan, nam. — kov.
VOLILNE KOMISIJE TOZD IN DSSS KOVAČNICA Resman Ivan, predsednik Ališič Ekrem, nam. pred.
Justin Anka, član Koblar Lidija, član Golob Nenad, nam. člana Beguš Marija, nam. člana
ORODJARNA Valant Franc, predsednik Jakič Milan, član Knaflič Ljuba, član Vidmar Edi, nam. pred.
Polajnar Darko, nam. člana Hrast Zore, nam. člana
SIDRNE VERIGE Gluščič Miha, predsednik Pogorevc Hubert, član Silič Hilda, član Podobnik Niko, nam. pred. Korošec Anton I., nam. člana Heberle Olga, nam. člana
INDUSTRIJSKA OPREMA Markovič Ivan, predsednik Ravnikar Rudi, član Drol Anuša, član Vukotič Nena, nam. pred. Kalajdžič Dragica, nam. člana Burgar Marjan, nam. člana
VERIGARNA Vovk Janez, predsednik Urh Marija, član Kokalj Sandi, član Poličar Franc, nam. pred. Širovnik Marija, nam. člana Košir Nada, nam. člana
VIJAKARNA
Stiperski Marjan, predsednik Pagon Zora, član Intihar Cirila, član Krničar Marjan, nam. člana Dijak Ivanka, nam. člana Medja Alenka, nam. člana
VZDRŽEVANJE Zor Anton, predsednik Rošelnik Ludvik, član Šaruga Martin, član Vidic Milan, nam. pred.
Žalik Franc, nam. člana Mlakar Janez, nam. člana
SKUPNE SLUŽBE Kralj Janko, predsednik Derlink Bronka, član Ravnik Jože, član Meze Franc, nam. pred.
Demšar Nika, nam. člana Jankovič Janez, nam. člana
UREDNIŠKI ODBOR Torkar Mitja, odgov. urednik Kozamernik Marjana, član Vidic Božena, član Vovk Franci, član Arh Zdenka, član
KOMISIJA ZA INOVACIJE
Legat Franc, predsednik Lampe Albin, tajnik Nečimer Alojz, član Mertelj Marjan, član
Vedno bolj pomembne naloge sindikata
Leski pihalni orkester v slavnostnem sprevodu v Ravnah na Koroškem
Komaj so se končale volitve v neposredno voljene samoupravne organe v TOZD, DSSS in DO, izvršilne organe DS TOZD, DSSS ter DO, so že v teku nove politične akcije. Tako smo v prvi polovici meseca junija končali razpravo o predlogu družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Ker je bilo časa za razpravo po TOZD malo, smo jo uspeli organizirati samo v DSSS in TOZD kovačnica ter na ravni DO, DPO in delegacije stanovanjske interesne skupnosti. Namen razprave je bil pridobitev zelene luči za pripravo samoupravnih sporazumov na ekonomske stanarine do leta 1985. Kot druga je za DPO v TOZD in DSSS še bolj pomembna in tudi dokaj zahtevna naloga — uresničevanje stališč RS ZSS o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanje načela delitve po delu. V ta namen smo v vseh TOZD in DSSS sklicali razširjene seje IO OOS z nosilci nalog za izdelavo samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih, pripravili primerjavo s stališči, mi pa smo vztrajali, da se morajo stališča dosledno upoštevati in uveljaviti. Za izvedbo te akcije smo pripravili program aktivnosti z nosilci in roki, ki naj bi se končal na referendumu v mesecu novembru. In kot tretja nič manj pomembna DP akcija je akcija »Nič nas ne sme presenetiti«. Njen glavni in ne edini namen je podruž-biti ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter izdelati programe, imenovati odbore in vojne svete ter uskladiti in povezati programe s krajevno skupnostjo ter poučiti ljudi za obnašanje v vsakem primeru vojne nevarnosti. Seveda je v tej akciji za 10 OOS nekaj konkretnih nalog, ki pa morajo biti končane konec septembra.
Kot četra široka in obenem tudi najbolj pomembna družbena akcija so priprave na srednjeročne planske dokumente za obdobje 1981—1985.
Ker se sedanji srednjeročni razvojni plan 1975—1980 končuje in so v polnem teku priprave na novo srednjeročno plansko obdobje 1981—1985, velja o tem vendar spregovoriti nekaj besed. Na samoupravnih organih DO so sprejeti sklepi o pristopu k pripravi planov. V ta namen je imenovana strokovna komisja, ki bi pripravila ustrezne osnutke dokumentov, seveda na podlagi zveznega zakona, kajti republiški je še vedno v osnutku. Tudi tukaj smo sindikati pripravili program aktivnosti DPO in samoupravnih organov, kjer bomo pozorno spremljali pripravo dokumentov, ki morajo sloneti in biti grajeni na naslednji zakonski podlagi:
Samoupravno planiranje v SRS sloni na izhodiščih Zveznega zakona o planiranju in podrobnejše določa nekatere elemente, ki jih zvezni zakon nima. V okviru pravil in dolž-
nosti socialistične republike ureja sistem družbenega planiranja, družbeni plan SRS.
Kaj usklajujejo z družbenimi plani?
Usklajujejo odnose v proizvodnji in družbeni reprodukciji, odnose pri ustvarjanju, pridobivanju, razporejanju in uporabi dohodka, določajo pogoje za razvoj materialne podlage dela kot celote za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb.
Temeljni nosilci planiranja so delavci združeni v TOZD v samoupravne organizacije in skupnosti. Družbeno planiranje je zasnovano kot metoda, način in sredstvo zato, da zagotavljamo usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in materialnih odnosov v celotni družbeni reprodukciji ter v njenih posameznih delih, obvladovanje stihijskega delovanja trga in neenakomernosti v razvoju proizvajalnih sil in drugih dejavnikov družbene proizvodnje, usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbenoekonomskih- socialnih in drugih samoupravnih odnosov ter interesov združenega dela in posameznih delov združenega dela.
Zakon o družbenem planiranju ima sedem poglavij. V prvem poglavju so splošne določbe, ki opredeljujejo pojem družbenega planiranja, cilje družbenega planiranja ter nosilce družbenega planiranja.
Med nosilci je krog širši, kot ga določa zvezni zakon, in sicer je razširjen na delavce v delovni skupnosti državnih organov, družbenih organizacijah in društvih. Razen tega je v splošnih določilih opredeljeno še načelo družbenega planiranja na samoupravnih socialističnih osnovah, sočasnost in kontinuiranost planiranja; izpostavljena je dolžnost nosilcev družbenega planiranja, ki zagotavlja, da se upošteva celovitost odnosov v družbeni reprodukciji. V teh določilih so ustvarjeni pogoji za soodvisnost gospodarskih, socialnih, prostorskih in drugih vidikov planiranja, pravica in dolžnost delavcev, da so redno, pravilno in sproti obveščeni o vseh podatkih, ki so pomembni za določanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o temeljih planov TOZD in širše družbe. Opredeljene so odgovornosti delavcev za redno, kakovostno in pravočasno izpolnjevanje obveznosti in dolžnosti, ki so jih sprejeli s planskimi akti in drugimi dokumenti. Pojasnjuje tudi, kaj je pojem resolucije o politiki uresničevanja družbenega planiranja v posameznih delih, vloga gospodarskih zbornic in družbenopolitičnih organizacij zlasti za Zvezo sindikatov in sindikate.
V drugem poglavju so opisani posamezni samoupravni akti, njihovo pripravljanje, sprejemanje in vrednotenje. Ureja odnose med zakonom o temeljih planov SFRJ in zakona o združenem delu, okvirno
določa, kaj obsega temeljni plan TOZD, kaj vsebuje resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana kot osnovni bistveni izvedbeni akt srednjeročnega plana družbenopolitičnih skupnosti.
Samoupravni sporazumi o temeljih plana so opredeljeni kot planski akti, ki zajemajo celovito dohodkovno projekcijo za izvedbo vsake skupaj opredeljene naloge v proizvodnji, oziroma v celotni družbeni reprodukciji.
Samoupravni sporazumi posameznega udeleženca morajo biti povezani z institucionalnimi osnovami uresničevanja samoupravljanja. V njih je pojasnjen pomen in vsebina planiranja v bankah kot element planiranja TOZD na podlagi elementov iz zakona o bankah, vsebina in oblike medobčinskega sodelovanja za usklajevanje in uresničevanje zakona, vsebina in postopek sprejemanja planskih aktov v krajevni skupnosti, planiranje v delovni skupnosti SIS. 19. člen pa podrobno opredeljuje delo sindikata, da sodeluje pri samoupravnem družbenem planiranju s tem, da sproži pobudo za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o temeljih planov, da se udeležuje sporazumevanja in dogovarjanja pri določanju osnov in meril za pridobivanje in razporejanje dohodka. Sindikat je nosilec družbenopolitične aktivnosti pri planiranju v TOZD.
Tretje poglavje pa govori o spremljanju in uresničevanju planov, odgovornosti organov upravljanja, obravnavanju zaključnih računov kot temeljiti oceni gospodarjenja, vloga in odgovornost izvršnih svetov skupščine in družbenopolitičnih skupnosti za uresničevanje planov, vloga in naloge ter odgovornost drugih organov v okviru občinske skupščine, spremljanje in nadzor nad uresničevanjem planov SIS.
Četro poglavje navaja možnosti sprememb in dopolnitev planov, če se plani ne uresničujejo in če se z analizo razmer ugotovi, da plana tudi s posebnimi ukrepi ni mogoče uresničiti. Ob vsaki spremembi planov morajo udeleženci točno ugotoviti, kako te spremembe in dopolnitve vplivajo na uresničevanje politike.
Družbeno planiranje je možno oziroma potrebno spredenih in dopolniti le na podlagi sprememb in dopolnitev dogovora o temelju plana po postopku kot velja za njegov sprejem in vlogo letnih planskih dokumentov.
Peto poglavje nakazuje načelno vprašanje metodologije planiranja, vlogo strokovnih služb, naloge raziskovalnega dela, informacijske osnove planiranja, odgovornost poslovodnih organov, upravnih in strokovnih organov, za strokovnost in objektivnost rezultatov strokovnega dela. Zagotoviti morajo TOZD, da bodo delavci pravočasno seznanjeni z analizami razvojne možnosti, ki de-
delavcem nudijo celoviti pregled, naloge posameznih družbenopolitičnih skupnostih, katere strokovne službe se morajo ukvarjati z družbenimi planiranji in njihova odgovornost, katere skupne osnove predstavljajo minimum kazalcev glede informacijskih osnov za samoupravno družbeno planiranje in kazalci kot osnova za oblikovanje bilanc.
Šesto poglavje določa, kakšen je samoupravni postopek
Slovenci smo se znašli v položaju, da se bomo morali boriti za svoj obstoj. Ogrožena je naša slovenščina.
Eden od pogojev za nastanek in obstoj naroda je njegov jezik in s tem povezana tudi narodova kultura.
Akcija »Slovenščina v javni rabi« traja že dalj časa. Prvič se je SZDL s tem problemom organizirano spoprijela že leta 1965. Takrat je RK SZDL poslala v javnost odprto pismo glede uporabe in ogroženosti slovenskega jezika. Vendar je bil problem zanimiv le nekaj časa, potem pa smo stvar prepustili svobodnim komercialnim tokovom.
Z razvojem naše potrošniške miselnosti, razvojem proizvajalnih sil in s tem zasužnjenosti človeka je plahnela tudi jezikovna kultura. Vsak dan je bilo več neonskih napisov, naslovov izdelkov, imen tovarn s tujimi imeni. Vsa ta nesnaga, vse te popačenke so se počasi vtihotapile v izrazje na televiziji in v drugih javnih občilih, od tod pa seveda med ljudi.
SZDL se je pred letom dni ponovno odločila, da skuša to stanje popraviti. Počasi, kakor se je to počasi vtihotapilo v nas, bo zajezila, če že ne popolnoma odpravila nepravilnosti, ohlapnosti in tuje izraze v našem jeziku.
Tako so se 14. in 15. maja 1979 v Portorožu zbrali vsi vidnejši slavisti, lektorji TV hiše ter časopisnih podjetij in vsi ostali, ki jih zanima usoda slovenskega jezika.
Na posvetu so bili tudi predstavniki DPO republike. Poudarjeno je bilo, da grozi slovenskemu jeziku predvsem notranja nevarnost — nevarnost v nas samih. Tare nas naša lastna zani-krnost. Spopadamo se z vprašanjem, ki zavira naš kulturni in družbeni razvoj. Slovenski jezik se je obogatil med NOB in pridobil mnogo novih izrazov, saj se je celotna ljudska uprava in delno tudi vojaška izražala v slovenščini.
Mnogokrat se hvalimo s Prešernom, Cankarjem, Kardeljem, češ, to so naši vzorniki. Vse prehitro pa pozabljamo na njihov boj za uveljavljanje slovenskega jezika.
Naš podcenjujoč odnos do tovrstnih problemov je privedel do tega, da tudi politično in predvsem samoupravno izrazje ni več popolnoma slovensko. Vsako leto
za sprejemanje plana, pripravljanje, zbiranje podatkov, oblikovanje, razprave, sprejem plana, družbeni plan SRS kot instrument delavcev, delovnih ljudi in občanov, njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti, s katerimi sami in samostojno odločajo na osnovi osnutka plana.
Zadnje poglavje opredeljuje končne določbe.
Jože Hozjan
se menjajo delegati v samoupravnih organih, SIS, DPO, zato bo ena njihovih prvih nalog popraviti izrazje na tem področju. Razprava je tudi kritično ocenila jezik na TV, radiu, časopisju, jezik podnapisov v filmih in podobno. Delavci na teh področjih so sami kritično ocenili svoje delo in napake.
Razprava je nakazala tudi tovrstne probleme v JLA. Ta problem bi morali reševati jugoslovansko na kakem skupnem posvetovanju. Mnogo je bilo govora tudi o vprašanjih obvladovanja slovenščine ostalih jugoslovanskih narodov, ki živijo in delajo v Sloveniji. Poudarjeni sta bili dve novosti :
—	pomoč pri usposabljanju učiteljev slovenskega jezika učencem iz drugih republik ter izdaja ustreznejših učbenikov;
—	med razpisne pogoje za delovna mesta uvrstiti tudi znanje slovenskega jezika.
V	osnovnih šolah povečujejo pouk drugih predmetov na račun slovenščine. Delegati so se dotaknili vseh področij rabe slovenskega jezika. Nekateri so se zagrizeno lotili naloge spreminjanja odnosov v slovenskem izrazoslovju. Drugi so bili črnogledi, da se vse to že preveč vleče, storimo pa premalo, če je bilo portoroško srečanje manifestativnega značaja ali delovnega, bo pokazal čas in naša skupna pripravljenost za sodelovanje. Po delovnih organizacijah in KS bi bilo potrebno ustanoviti posebne jezikovne odbore. Skrb za jezik je odvisna od nas samih. Pred zgodovino smo odgovorni za razvoj slovenskega jezika.
Nekdo je dejal, da dediščine jezika našega naroda ne smemo okrniti, temveč jo lahko samo oplodimo. S ponosom v očeh je povedal, kako vzgaja svoje otroke k spoštovanju slovenskega jezika.
V	naši samoupravni družbi, ki je zasuta z gorami papirja in modernimi referati, se vse glasneje javlja zahteva po naravni slovenski besedi s polnim in nič manj izraznim pomenom.
Tovariš Mitja Ribičič je poudaril, da je v ustavi zapisana pravica do jezika in govora. Vsi moramo spoznati potrebo po lepši jezikovni kulturi in tudi dolžnosti do nje. Ko bomo to spoznali, bomo že ustvarjalno prispevali k izboljšanju našega izražanja.
B. T.
Slovenščina v javni rabi
S solidarnostjo smo pomagali sovaščanu - borcu
V	današnjem času se v samoupravni socialistični družbi vedno bolj uveljavljajo krajevne skupnosti. Krajani pri različnih delovnih akcijah urejajo nove komunalne pridobitve za boljšo ureditev kraja in bolj zdrave pogoje življenja na vasi.
V	krajevno skupnost Ribno spada tudi vas Koritno. To je manjša vas, ki se razprostira po desnem bregu Save Dolinke v neposredni bližini Bleda. Vas ima dokaj ugodno lego, zato je simpatična občinskim urbanistom. Žal ravno ti z uničevanjem plodne zemlje na rodovitnem polju, imenovanem »Jarše«, še naprej razširjajo gradnjo novih stanovanjskih hiš in solidarnostnih alpskih blokov.
Vaščani Koritnega smo že marsikaj storili za lepšo ureditev kraja. Morda ni odveč navesti nekatere: z Bleda je bil napeljan glavni vodovod in asfaltirana cesta. Kot pri mnogih delih v drugih krajih, je tudi tukaj večina vaščanov aktivno sodelovala.
Med osnovne higienske in zdrave pogoje za življenje vaščanov sodi brez dvoma zdrava pitna voda. Ena družina, katere domačija stoji daleč izven vasi, pa še vedno uporablja potočno vodo. Analize strokovnjakov pa so pokazale, da ta voda ni več popolnoma zdrava.
Ta domačija je dom plemenitega vaščana, borca in kovača v Tovarni verig do upokojitve, tov. FRANCA STRŽINARJA. Tukaj živi z družino, kot sam pravi, nekoliko na samoti toda v prijetnem miru. To mirno življenje na domačiji, ki je obdana s travniki in gozdički, ga brez dvoma spominja kot pravi sosed, borec in komisar Pajk, na slavne dni v Prešernovi brigadi, na tiste težke, toda tudi lepe dni narodnoosvobodilne borbe. Njegova modra in prodorna misel je bila v trenutku odločitve nad borci tista inspiracija, ki je pospešila prihod svobode in uresničitev želja po bolje urejeni družbi. Tovariš
Franc Stržinar
Stržinar je še danes pripravljen mnogo prispevati za boljši in lepši rodni kraj. Ostal je še naprej zelo skromen in delaven. O svojem junaštvu v NOB ne govori rad, četudi včasih beseda nanese v ta znameniti čas. Kot prijeten in moder sogovornik se ob tem samo nasmeje, kot bi hotel reči, da o tem ne kaže preveč govoriti. Vsi vaščani pa, ki ga poznamo kot soseda in ga cenimo ter spoštujemo, pa mislimo povsem drugače. Vsi, ki ga radi obiščemo, doživljamo v njegovem domu prijetna srečanja, ko ob živahnem kramljanju doživljamo vsakokrat nekaj novega.
O njegovem deležu v borbi za svobodo bi morali nenehno pripovedovati mladim. Pa ne le o njem. Tudi o drugih junakih. Za take ljudi ni pozabe.
Vsaka soseska, vsaka vas in tudi družbena skupnost bi morala posvetiti več pozornosti živečim borcem. Morala bi jih obiskovati ali se s pisano besedo večkrat v javnosti spomniti na-
nje. Vsem bi morala biti skupna ena želja: da bi borci kot stebri naše družbe čim dlje prijetno in zdravi uživali sadove NOB. Vaščani — borci so tisti priljubljeni člani naše družbe, pri katerih se radi zbiramo v želji, da zvemo zopet kaj novega o tistih letih veličastne zgodovine, ki jih mi nismo doživljali.
Ko smo se vaščani pred več kot 10 leti lotili velike delovne akcije, napeljave vodovoda s samega Bleda preko polja v vas, je bilo treba opraviti veliko delovnih ur, sicer akcije ne bi mogli izpeljati. Takrat mi je tov. Stržinar dejal, da mora pomagati in sodelovati pri vsaki akciji, ki služi napredku vasi, saj je vaščan Koritnega, čeprav vodovod do njegove domačije ni bil načito-van. Ko pa so strokovnjaki ugotovili, da voda, ki jo je uporabljala Stržinarjeva družina, ni zdrava so sovaščani sklenili pomagati.
Organizirana akcija je kmalu uspešno stekla. Teren, ki poteka od vasi do domačije Stržinar, ni ugoden za izkop s pomočjo sodobne mehanizacije, saj je bilo treba precej strmo pobočje izkopati ročno.
Ob tej delovni solidarnostni akciji vaščanov vaščanu je vaška skupnost opravila zrelostni humani izpit. Se več. Najhujši del je bil izkopan in v enem dnevu končan. Takoj naslednji dan se je akcija nadaljevala. Nato smo polagali cevi in zasipavali izkop. Ljudje so delali z vedno večjim zagonom. Razvilo se je celo medsebojno tekmovanje udeležencev akcije, vzdušje pa je bilo podobno kot na mladinskih akcijah po osvoboditvi. Tisti vaščani, ki so bili pripravljeni še sodelovati pri izkopu, pa tiste dni zaradi zadržkov niso utegnili, so ostali brez dela. Ob samem delu nas je nenehno spodbujala misel, da pomagamo va-ščanu-borcu. Odslej bo torej tudi njegova družina lahko uporabljala za življenje zdravo pitno vodo.
Ob tem morda poskušamo ugotavljati, da se je vaščan in borec Stržinar ob tej delovni akciji lahko prepričal, da ga spoštujemo in ga imamo radi in da bo odslej še bolj čutil našo medsebojno povezanost.
Jernej Vovk
Ob odhodu tov. Stuška
Vsak človek stoji v svojem življenju večkrat na razpotju in se odloča za nova pota in cilje. Čim večji cilj si zastaviš, tem težja bo pot do njega. Veliko stvari pa je odvisno tudi od osebnosti posameznika. S 1. 6. 1979 je prof. Janko Stušek, zaposlen na delih in opravilih vodje splošno-kadrovskega sektorja, odšel na novo službeno dolžnost načelnika republiškega centra za obrambno usposabljanje.
Tov. Janko Stušek, (ki odhaja) pa ni bil le dober družbenopolitični delavec in član našega kolektiva ampak tudi navdušen zbiralec starega orožja. V njegovem rodnem Bohinju je ustvaril pravi mali, a zato nič manj zanimiv muzej
Pripravljenost enot civilne zaščite
Tudi letos je oddelek za ljudsko obrambo Skupščine občine Radovljice v skladu z določili zakona o ljudski obrambi že po ustaljeni praksi iz prejšnjih let razpisal izvedbo dopolnilnega pouka obveznikov civilne zaščite. Ti so razporejeni v ekipe prve pomoči v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela na področju naše občine.
Namen dopolnilnega pouka teh ekip je obnoviti in izpopolniti praktično znanje iz prve medicinske pomoči, da bi v primeru potrebe ekipe in posamezniki nudili kvalitetnejšo prvo pomoč.
Dopolnilni pouk je obsegal pripravljanje ekip na skupni nastop in nastop vseh ekip pred ocenjevalno komisijo v obliki tekmovanja. To je bilo izvedeno za ekipe iz OZD 18. maja in za ekipe iz KS 19. maja, obakrat na kopališču v Radovljici.
Nastop vseh ekip pred ocenjevalno komisijo je organiziral in vodil občinski štab civilne zaščite. Skupni nastop ekip je obsegal praktični del s prvo pomočjo poškodovancem in triažo. Z njo vodja trojke za prvo pomoč odredi, kateremu poškodovancu je treba nuditi prvo pomoč najprej in določi vrstni red, položaj poškodovanca in transportno sredstvo za njegov prevoz v najbližjo zdravstveno ustanovo.
Naša delovna organizacija se je na tekmovanju predstavila s tremi ekipami prve pomoči s po šest člani. Štab CZ je organiziral za vse člane ekip 15-urno pripravo s praktičnimi vajami za nudenje prve medicinske pomoči pod strokovnim vodstvom medi-
cinske sestre iz obratne ambulante tov. Ide Dežmanove. Za njeno prizadevno in uspešno delo na pripravah ekip v praktičnem delu se ji ob tej priliki javno zahvaljujemo.
Izmed 58 nastopajočih ekip so tri ekipe »Verige« dosegle naslednje rezultate (možnih je bilo 120 točk):
Iz rezultatov je razvidno, da so bile vse tri ekipe v praktičnem delu popolnoma izenačene, število točk v triaži pa kaže slabo pripravljenost vodij ekip oziroma njihovih namestnikov. Prav tako stanje ugotavljamo tudi pri drugih ekipah, saj je le 9 ekip v triaži doseglo maksimalno število točk.
Štirinajst dni kasneje, to je
3.	junija, pa je bilo v organizaciji Občinske gasilske zveze v Bohinjski Bistrici izvedeno tekmovanje gasilskih oddelkov. Na tem tekmovanju so poleg pripadnikov gasilskih društev tekmovali v posebni skupini tudi gasilski oddelki civilne zaščite.
Na tekmovanju je sodelovalo skupno 80 ekip različnih skupin, kar kaže na močno razširjeno gasilsko dejavnost v naši občini.
Naša delovna organizacija se je na tem nastopu predstavila z
enim oddelkom gasilskega društva in z enim gasilskim oddelkom civilne zaščite, ki je tekmoval v B-programu, to je vaji s hidrantom suhe izvedbe in vezanja vozlov.
Temeljna predhodna priprava obeh oddelkov, izurjenost gasilcev in dobro vodstvo so prispevali k odličnemu rezultatu, ki so
ga dosegli gasilci enega in drugega oddelka.
Izmed 10 oddelkov civilne zaščite je naša ekipa dosegla I. mesto z 965 točkami.
Enak uspeh je dosegel tudi oddelek gasilskega društva Veriga, ki je izmed 20 nastopajočih gasilskih oddelkov iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela z 840,3 točkami dosegel za GD iz Begunj II. mesto, med OZD pa I. mesto.
K takemu uspehu naših gasilcev, ki dokazujejo svojo vsestransko usposobljenost in izurjenost v reševanju ljudi in objektov v primeru požarov, izrekamo čestitke z najboljšimi željami, da bi s takim elanom nadaljevali tudi v bodoče in na ta način uresničili namen letošnje akcije »Nič nas ne sme presenetiti«.
Jože Ješe
	Doseženo mesto	Triaža štev. točk	Praktično delo štev. točk	Skupaj 'točk
I. ekipa	16	20	75	95
II. ekipa	47	0	75	75
III. ekipa	33	8	75	83
Ce se ozremo na čas, ko je bil naš sodelavec, se nam nehote postavi vprašanje, kakšne delovne naloge je opravljal v naši delovni organizaciji. Rodil se je 14. 5. 1947 v Bohinjski Bistrici. Tam je tudi preživel svojo rano mladost. Želja po znanju ga je vodila v Ljubljano na Filozofsko fakulteto, kjer je leta 1972 diplomiral in si pridobil naslov profesor filozofije in sociologije. Svojo prvo službo je opravljal na Občinski skupščini Radovljica. Delo z ljudmi in prenašanje znanja na mladi rod je bila njegova želja in dolžnost. Kot vsak mlad človek, si je tudi Janko iskal novih znanj. Tako ga je pot pripeljala v našo DO, kjer je 1. 5. 1975 prevzel delovne dolžnosti na delovnem mestu vodje kadrovske službe. Nove delovne naloge in obilica dela so ga zaposlile v celoti. Delo z ljudmi v DO, kjer je zaposlenih 1300 delavcev, zahteva celega človeka.
Glede na strokovno usposobljenost in pridobljene izkušnje na področju splošnih zadev je 1. 1. 1977 zamenjal vodjo splošno-kadrovskega sektorja, ki je odšel v pokoj. Tudi tu se je z vso prizadevnostjo zagrizel v delo in zaupane mu naloge opravljal uspešno. Aktivno se je vključil v družbeno politično življenje in prevzel naloge odgovornega urednika internega časopisa »Veriga«. Kot rezervni vojaški starešina je bil izvoljen za predsednika ZRVS Radovljica. To važno družbenopolitično funkcijo opravlja še danes. Ker so za nami leta hitrih sprememb zakonodaje z vseli področij, je bilo dopolnjevanje ali izdelava splošnih aktov permanentna naloga. Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni. Prav gotovo je bil eden njihovih osnovnih tvorcev prav Janko Stušek. Vsak dan se srečujemo z novitetami razvoja samoupravljanja, katere člen je tudi naša DO. Iz informacij in predlogov za samoupravne organe je razvidno, kako zahtevne in pomembne naloge je opravljal. Vsi dobro poznamo delo organov upravljanja in vemo, da je to delo lahko uspešno le, če so strokovne priprave dobre.
Želja po napredku in iskanju novega ga je pripeljala tudi do novega področja dela. Delo na področju narodne obrambe in vzgoja kadrov za te namene je gotovo zahtevna naloga. Zato mu vsi skupaj želimo, da bi na novi delovni dolžnosti dosegel še večje rezultate in razvijal svoje znanje, obenem pa svoje izkušnje prenašal na mladi rod.
P. A.
Informacija s področja varstva okolja
Ogled tiskarne Ljubljana
Naše glasilo VERIGA tiskajo v Tiskarni Ljubljana. Pri samem urejanju glasila nas je člane uredniškega odbora večkrat zanimalo, kako pravzaprav časopis nastaja. Pot od avtorja članka do pisanja čistopisa nam je poznana. Glavni urednik zbira članke, včasih mora seveda posameznike priganjati k pisanju, nato jih prebere, korigira jih tudi slavist, uredniški odbor skupaj z odgovornim urednikom izreče končno mnenje, morda spremeni kak članek ali ga tudi umakne. Končno glavni urednik odnese gradivo v tiskarno.
Tako smo gradivo za majsko številko glasila odnesli v Ljubljano vsi člani uredniškega odbora z glavnim in odgovornim urednikom na čelu. Povabili smo tudi fotografa, zapisnikarja odbora in tovarišico, ki že vsa leta tipka čistopis člankov. V tiskarni so nas prijazno sprejeli. Seznanili smo se z zgodovino nastanka organizacije; prej je bila to poštna tiskarna, zdaj pa poslujejo kot enovita DO. Prostori, v katerih poslujejo, so tesni, zastareli, pogoji dela so slabi. Rešitev so našli v novi investiciji. Pokazali so nam veliko gradbišče poleg same tiskarne, kjer so pravkar zastavili temelje novi zgradbi, v kateri bodo ustvarili boljše pogoje za normalno delo in razvoj v prihodnjem obdobju. Povedali so nam še to, da z investicijo hitijo, saj vsako leto pomeni podražitev vsaj za četrtino predračunske vrednosti.
Delo
in problemi konference ZZD DO
Veriga
Konferenca ZZD delovne organizacije, ki jo sestavlja sedem TOZD in DSSS tovarne Verig, je imela od 10. 4. 1978 do 23. 4. 1979 12 sej. Konferenca šteje 72 delegatov in ima 4 delegatska mesta v občinski skupščini.
Na seji konference se zavzemajo skupni interesi in stališča vseh delegacij TOZD, te pa predhodno obravnavajo gradivo v svoji bazi. Skupna stališča in delegatska vprašanja delegati posredujejo na seji ZZD občinske skupščine ali na seji vseh treh zborov občinske skupščine Radovljica.
Gradivo skupščine obsega: proračun občine, odloke davčne politike v gospodarstvu in kmetijstvu, poročila občinskih organov, urbanistične načrte občine itd.
Seje konference se delegati posameznih delegacij ne udeležujejo in svojih dolžnosti ne izpolnjujejo.
Udeležba delegacij po in DSSS je naslednja:	TOZD
TOZD kovačnica	46%
TOZD sidrne verige	29%
TOZD industrij, oprema	34%
TOZD verigarna	47%
TOZD vijakarna	57%
TOZD orodjarna	36%
TOZD vzdrževanje	52%
DSSS	61%
Udeležba posameznih delegatov na sejah je naslednja: Na vseh sejah so sodelovali: Horvat Martin — kovačnica, Vovk Tončka — DSSS.	
Na 10. sejah so sodelovali:
Habjan Janez — vijakarna, Kavčič Aniton — orodjarna, Ja-bec Stane — kovačnica, Čema-žar Marjan — verigarna in Valjavec Alojz — DSSS.
Na nobeni seji niso bili prisotni naslednji člani:
Mihajlovič Nenad — sidrne verige, Muhovec Vinko, Vidic Slavko in Žemva Karel — kovačnica, Bencak Bela — industrijska oprema.
Na eni ali dveh sejah so sodelovali :
Arh Franc — industrijska oprema, Ovsenek Marjan — DSSS, Valant Alojz — industrijska oprema, Markovič Milutin — verigarna, Intihar Cirila — vija-karna, Pogačar Brane — orodjarna, Pogačar Janez — sidrne verige, Habjan Vinko — orodjarna.
To so problemi, s katerimi se konferenca srečuje na vsaki seji. Ce pogledamo 158. člen Ustave SFRJ, ki pravi: »Vsakdo je dolžan vestno in v interesu socialistične samoupravne družbe opravljati samoupravno, javno in drugo družbeno funkcijo, ki mu je poverjena.« To ustavno določilo marsikdo ne upošteva. Tu se vidi človekov odnos do poverjene funkcije.
Delegatski sistem ne deluje, kot bi moral. Baza za gradivo občinske skupščine ne ve, kaj šele, da bi o njem razpravljala in dala svoja mnenja in stališča. Preveč gleda na pravice, dolžnosti pa zanemarja.
Namen delegatskega sistema je, da se okrepi neposredna socialistična demokracija, da se po delegacijah in delegatih zagotovi delovnim ljudem odločanje ne samo v okviru delovnih organizacij, ampak v družbi kot celoti.
Na koncu naj dodam, da so nekatere delegacije in posamezni delegati na seji konference zelo aktivni.
Martin Horvat
V Kranju je bila 18. maja prva seja komisije za varstvo okolja in uporabo sekundarnih surovin. Komisija je obravnavala vlogo medobčinsike gospodarske zbornice na področju razvoja varstva okolja in med drugim sprejela program dela. Podana je bila kratka 'informacija o pomembni vlogi medobčinske gospodarske zbornice pri nadaljnjem razreševanju varstva okolja in najbolj perečem problemu uporabe sekundarnih surovin na Gorenjskem. Komisija je po daljši razpravi sprejela predložen program z naslednjimi dopolnitvami:
—	v sodelovanju s SZDL in občinskimi skupščinami bo podpirala ustanavljanje komisij oziroma odborov za varstvo okolja v organizacijah združenega dela;
—	sodelovala 'bo s pristojnimi organi občinskih Skupščin, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi vodnega gospodarstva in varstva zraka, s kmetijsko zemljiškimi Skupnostmi, z gozdarstvom dn raziskovalnimi institucijami za varstvo okolja, ki zadevajo združeno delo;
—	pri občinskih skupščinah se bo zavzemala za določitev ustreznih odlagališč trdnih odpadkov, kot tudi za deponijo strupenih snovi iz čistilnih naprav;
—	vztrajala bo na tem, da bodo organizacije združenega dela dobile mnenja pooblaščeni institutov za preverjanje zaščite varstva okolja za investicijske naložbe v obstoječe ali nove naprave;
—	organizacijam združenega dela bo nudila strokovno pomoč z nasveti ob 'sestavljanju 'sanacijskih programov;
—	po potrebi bo nudila pomoč pri dogovarjanju s temeljno banko in območno vodno 'skupnostjo za kreditiranje izgradnje čistilnih naprav in novih čistilnih tehnologij ;
—	sodelovala bo pri pripravi zakonskih osnutkov in občinskih odlokov, ki obravnavajo elemente varstva okolja, ter informirala delegaci je združenega dela o svojih stališčih;
—	sodelovala bo tudi s komisijo za varstvo okolja dn komisijo za uporabo sekundarnih surovin pri GZ Slovenije in s Stro-
kovnimi komisijami splošnih združenj panog, še posebej pri izvedbi republiških akcij ter pripravi republiške in zvezne zakonodaje;
—	sodelovala bo pri strokovni pripravi in obravnavi družbenih dogovorov ter sporazumov, ki urejajo sanacijske posege na svojem področju;
—	preko šol bo širila ideje o nujnosti varovanja okolja ter s tem pri mladini spodbujala smisel za varovanje narave.
Za potrebe razreševanja problematike odlaganja škodljivih snovi zbere strokovna služba MGZ za Gorenjsko do 1. julija 1979 količinske podatke o nevarnih in škodljivih odpadkih na Gorenjskem. Podatki se zberejo iz obstoječe statistične evidence pri republiškem komiteju za varstvo okolja.
V nadaljevanju seje je bila članom komisije posredovana problematika onesnaževanja okolja v asfaltni bazi v Naklem, ki jo uporablja cestno podjetje iz Kranja. Stališče komisije je bilo, da lokacija asfaltne baze ni v pristojnosti odločanja komisije za varstvo okolja in sekundarnih surovin. Ta problem se bo moral razrešiti le po poti družbenega dogovora o izgradnji nove asfaltne baze.
Nadvse pa je bila razveseljiva novica komunalnega obrtnega podjetja iz Kranja o nabavi peči, ki bo namenjena za sežiganje odpadnih nevarnih snovi — olj. Ob sežigu bi nastalo toplotno energijo izkoriščali v proizvodne namene.
Na koncu naj omenimo še to, da delo komisije ne bo lahlko spričo problemov s katerimi se bo potrebno spoprijeti v številnih delovnih organizacijah. Zavedati se moramo, da je gospodarstvo človeka le del gospodarstva narave; zato lahko trdimo, da ekonomija, ki dela neekOloško, ne more biti stabilna in bi se sčasoma porušila.
Če torej ravnamo ekološko pravilno, ravnamo neekonomično, kakor to včasih trde gospodarstveniki; rajši delajmo ekonomično na višji 'Stopnji in za daljši čas.
Vitomir Rems
Ogled tiskarne Ljubljana
Vprašanje otroškega varstva, to je enega od najbolj perečih problemov v naši krajevni skupnosti, bo z dograditvijo vrtca za Centrom končno rešeno. Z zmogljivostjo sprejema 120 otrok bo predvidoma' kril potrebe varstva predšolskih otrok v Lescah vsaj za nekaj let. To lahko trdimo na osnovi podatkov letos prijavljenih otrok in sicer je to število 106. Sprejeti so bili vsi prijavljeni otroci, tudi dveletni, ki do sedaj niso prišli v poštev za sprejem v varstveno ustanovo (vpis je bil možen šele od tretjega leta dalje). Tako bo vrtec poleg rednih oddelkov tri do štiri letnih in petletnih otrok ter oddelka malih šolarjev imel v svojem sestavu tudi poseben oddelek dveletnih otrok.
Po poročilu nadzornega odbora do sedaj gradnja vrtca poteka v skladu z izdelanim operativnim planom in bo objekt predvidoma dokončan v roku. Nekaj manjših problemov je sicer z izvajanjem obrtniških del in postavitvijo notranje opreme, vendar to ne sme povzročiti kakšnih večjih težav in zastojev.
Izvajalec del bo v kratkem pričel tudi z izvajanjem zunanje ureditve, ki bo obsegala: ureditev dostopov v asfaltu (glavni dostop za otroke je predviden po obstoječem dostopu, ki vodi do Družbenega centra), ureditev zelenice, ureditev zunanje razsvet-
ljave inu reditev zelene bariere proti pokopališču, ki jo Zahteva republiška sanitarna inšpekcija.
Oprema igrišč bo predvidoma dobavljena v letu 1980, ko bodo na razpolago finančna sredstva, in sicer naj bi jo finansirala Skupnost otroškega varstva, tako kot pri ostalih vrtcih.
Problem kadra, tj. vzgojiteljic, varuhinj še ni dokončno rešen. Poleg 2 vzgojiteljic in 1 varuhinje v obstoječem vrtcu bo glede na večje število oddelkov novega vrtca potrebno zaposliti 2 vzgojiteljici in 2 varuhinji.
Razpis za 4 vzgojiteljice bodo objavljeni v kratkem. Predvidevajo, da bodo pri tem določene težave. Teh kadrov sicer ne primanjkuje in občina Radovljica ima tudi določeno število štipendistov. Problem so stanovanja in teh v naši krajevni skupnosti ni na razpolago za tovrstni kader.
Odprto je tudi vprašanje naziva vrtca. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije so predlagale, da bi vrtec poimenovali po kakšni zaslužni ženi ali možu našega kraja. Predlog Društva prijateljev mladine je ime KEKEC.
Nedvomno je, da bo novi vrtec ena najpomembnejših pridobitev za našo krajevno skupnost, saj za marsikatero družino otroško varstvo pomeni največji problem.
Cirila Peternel

Sevedia pa nas je’ najbolj zanimala pot, po kateri nastaja naš časopis. Najprej dobi tekst v roke črkostavec — s pomočjo posebnega stroja vliva črke in tako nastaja vrsta za vrsto, stolpec za stolpcem. Vse to kasneje uredijo, napravijo krtačni odtis, katerega pregledajo, pa tudi glavni urednik mora dati svoje soglasje. Nato se časopis tiska.
Pokazali so nam tudi nekatere nove tehnike, ki jih uporabljajo pri tiskanju najrazličnejših prospektov, obrazcev, katalogov. Njihovo delo je pestro, zanimivo, vsaj za tistega, ki je tiskarno prvič videl znotraj. Naročil za delo jim ne manjka.
Seveda smo jim ob koncu zaželeli uspešno delo tudi v prihodnje, pa tudi uspešnega sodelovanja z nami pri tiskanju VERIGE.	M. K.
Varstvo predšolskih otrok v Lescah rešeno
Ob upokojitvi
Konec maja je odšel v zasluženi pokoj tov. JANEZ SOLAR.
V Verigi se je zaposlil leta 1946 in ji ostal zvest vse do danes. Rodil se je leta 1918 v Nemiljah pri Kranju. Za kovača se je izučil v Podnartu. Vojaški rok je šel služit leta 1939 tako, da ga je pričetek druge svetovne vojne zatekel pri vojakih, kjer so ga Nemci tudi ujeli.
Po končani vojni se je takoj zaposlil v Verigi in je nekaj časa delal kot verižni kovač. Ko so v tovarni pričeli z izdelovanjem debelejših verig, je postal varilec na postrojenju CIME. Z zgraditvijo OTV, pa je bil premeščen za varilca pri skupini SCHLATTER.
Z leti, ko so mu zaradi stalnega trdega dela pričele popuščati moči, je bil premeščen za varilca na postrojenju ESAB. Zadnja leta pred upokojitvijo pa je opravljal dela lanserja materiala, kjer je s svojimi izkušnjami in znanjem privarčeval prenekateri kilogram materiala.
Vsa leta se je vključeval tudi v dela samoupravnih organov, je pa tudi član PGD Veriga.
Za svojo družbeno politično delo in delo v Verigi je bil leta 1972 odlikovan z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM.
Ob koncu želimo, da bi zasluženi pokoj še dolgo užival v naravi, za katero je kot dolgoletni lovec žrtvoval veliko prostega
casa.
Sodelavci
Posebna izobraževalna skupnost za metalurgijo vabi k sodelovanju
Pogled v leto 1945
Bilo je maja, ko se je pomlad prebujala iz temačne zime. Povsod veselje, saj je svoboda beseda, ki jo vsakdo spoštuje, neguje, pa tudi zanjo marsikaj žrtvuje. Vsepovsod se zbirajo ljudje, veselja ni ne konca ne kraa. Toda porušena domovina je opozorjena, da bo borbo in veselje zamenjalo delo.
Staro in mlado se je zlilo v eno, da obnovi porušeno domovino. Tako je bilo povsod, saj ljudje še niso pozabili vojnih strahot. Le kdo bi jim tedaj mogel zavreti delovni elan in zagnanost v novi borbi — borbi za lepši jutri.
Ta posnetek je iz leta 1946. Med delavci, ki jih vidite na sliki, jih še 12 dela v Verigi
Tedaj je bila tudi ponovno usposobljena za obratovanje naša tovarna, saj vojna vihra tudi njej ni prizanesla. Borci so se vračali brez pušk in prijeli za kladiva. Kar je ostalo, je bilo treba usposobiti brez načrtov in inženirjev. Do izraza je prišla izkušenost in delovna ustvarjalnost delavcev in mojstrov stare šole. Ustvarjati je bilo treba skoraj iz nič, saj ni bilo niti materiala za najnujnejša osnovna orodja. Vendar je naš človek še enkrat dokazal, kaj zmore.
V tedanjih razmerah se je vodstvo tovarne zavedalo, da brez kvalificiranega kadra ni napredka. Le nekaj mesecev po končani vojni je pričela delovati prva šola za kvalificirane delavce. Prav gotovo je bilo prvi generaciji te šole najtežje, saj so poleg rednega dela in pouka opravljali raznotera dela v proizvodnji in gradnji porušenih objektov. Tedaj ni bilo dneva brez udarniških akcij.
Izpred vojne smo podedovali miselnost gospodstva mojstrov. Nič koliko truda in prizadevanja je bilo treba, da je spoštovanje do vsakega delavca v tovarni, postalo osnovni medsebojni odnos.
Prav bi bilo, da bi se spomnili prve generacije vajencev in kasnejših pomočnikov kovinskih strok. Ravno oni so v razvoju naše tovarne v tedanjih razmerah s svojim znanjem opravili ogromno delo. Mnogo teh delavcev še danes ustvarja in zvesto služi ciljem, zasnovanim pred 34 leti.
F. Hanžič
Šolska reforma, usmerjeno izobraževanje, usposabljanje za delo in ob delu, posodabljanje učnih programov in podobno, so problemi, o katerih zadnje čase dosti slišimo in beremo.
Pred nekaj tedni je republiška skupščina sprejela osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju. Priprave za sprejem tega osnutka so trajale razmeroma dolgo. Pred tem je bilo narejenih več poskusov, da bi oblikovali primerno, sprejemljivo besedilo omenjenega zakona. V več kot dve leti trajajoči pripravljalni fazi so družbeno-politični, strokovni in upravni organi v republiki v sodelovanju z združenim delom razčistili osnovna izhodišča: šolski sistem je treba korenito reformirati, izobraževanje je treba' preoblikovati v skladu s potrebami združenega dela. Oblikovati je treba sistem stalnega usposabljanja za delo in ob delu s kvalitetnejšim obvladanjem strokovnih in širših znanj delavcev.
Javna razprava, ki je stekla s sprejetjem osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju, bo prav gotovo dopolnila to in ono in prav kmalu — proti koncu leta — se bomo spoprijeli z uresničevanjem zakonskih določil v praksi.
Delavci industrije črne in barvne metalurgije in izobraževalne organizacije srednjega in visokega šolstva v Sloveniji so ob koncu 1977 formirali Posebno izobraževalno skupnost za metalurgijo. V samoupravni delegatsko oblikovani skupščini in njenih izvršilnih organih se enakopravno srečujejo delegati združenega dela — uporabniki in delegati šol — izvajalci.
Posebna izobraževalna skupnost za metalurgijo je na podlagi izvedene ankete in analize kadrovskih in vzgojno izobraževalnih razmer v metalurgiji jasno začrtala cilje svojega delovanja in je izoblikovala ustrezen program nalog.
Kakšni so ti cilji? Kaj želimo doseči ?
Želimo :
—	Izpopolnjevati in izboljšati mrežo šol za metalurške poklice;
—	popularizirati metalurške poklice in pri mladini vzbuditi zanimanje za vpis v srednje metalurške šole (akcija je že v teku);
—	oblikovati sistem izobraževanja ob delu in dopolnilnega usposabljanja za delo;
—	zagotoviti dopolnjevanje izobraževalnih programov metalurških šol v -skladu z razvojem potreb združenega dela;
—	oblikovati sistem uvajanja pripravnikov za združeno delo;
—	uresničiti vsebino svobodne menjave dela med TOZD materialne proizvodnje in izobraževalno sfero v metalurgiji;
—	posodobiti pouk v metalurških izobraževalnih centrih.
Naštete so le nekatere pomembnejše med številnimi nalomi, ki jih je treba opraviti, če hočemo dvigniti strokovni in izobrazbeni nivo kadrov v me-lurgiji in s tem prispevati k boljšim rezultatom združenega dela.
Popolnoma jasno je, da samoupravni organi PIS — skupščine in izvršilni odbor lahko sprejemajo sklepe le na podlagi podrobno izdelanih analiz in utemeljenih predlogov.
To delo namerava PIS 'poveriti posebnemu strokovnemu organu:
Svetu za vzgojo in izobraževanje, ki bo sestavljen iz predstavnikov Zavoda za šolstvo SRS in strokovnjakov iz združenega dela.
Prav za sodelovanje v svetu za vzgojo in izobraževanje potrebuje PIS za metalurgijo strokovne sodelavce iz neposredne proizvodnje. Delo sveta bo stimulirano na podlagi količine in ka-kavosti doseženih rezultatov.
Posebna izobraževalna skupnost za metalurgijo vabi torej k sodelovanju strokovnjake z visoko ali višjo izobrazbo metalurške stroke z večletnimi delovnimi izkušnjami v neposredni proizvodnji (področje tehnologije, razvoja, kontrole kakovosti), ki imajo nagnjenje do strokovnega dela na področju izobraževanja.
V	naši krajevni skupnosti je med društvi, ki se lahko pohvalijo z zelo aktivnim delovanjem tudi Kinološko društvo za vzrejo športnih in službenih psov. Sedež društva je v Lescah, zajema pa člane s področja radovljiške in jeseniške občine. Pred časom so bili včlanjeni tudi Tržičani, ki pa so se kasneje odcepili. Članstvo, ki trenutno šteje 170 ljudi, neprestano narašča, kar kaže na vse večje zanimanje med občani za tovrstno športno dejavnost.
Društvo je bilo ustanovljeno pred 11 leti na pobudo ljubiteljev štirinožnih prijateljev. Z načrtnim šolanjem in organiziranjem tečajev se društvo ukvarja približno 6 let. Tečajniki, ki uspešno končajo tečaj, polagajo tudi izpite. Zelja društva je vzgo-čimveč čistopasemskih psov.
Društvo se že nekaj let dokaj uspešno udeležuje raznih tekmovanj, tako doma kakor v tujini in srečanj, ki jih organizirajo podobna društva pri nas. Kinološko društvo Bled ima svojo 4-člansko ekipo tudi v državni reprezentanci (že 2 leti). Uspeh, ki ga beležijo na tem športnem področju je velik — uvrstitve, ki jih dosegajo so med 2. in 5. mestom. Veliko skrb posvečajo tudi mladim. Za aktivno sodelovanje v društvu želijo navdušiti čimveč mladine.
Društvo se lahko pohvali z zelo uspešno organizacijo nekaj društvenih srečanj za celo Slovenijo in dveh mednarodnih tekmovanj. V letošnjem letu nameravajo organizirati revije šolanih psov v Lescah, na Jesenicah in na Bledu, kar bo nedvomno še bolj dvignilo priljubljenost te športne zvrsti.
V	redno dejavnost društva spada tudi organiziranje lavinskih tečajev pod pokroviteljstvom Komisije za reševalne pse (predsednik tov. Stane Koren iz Lesc) in v sodelovanju z GRS. Seveda
Razmislite! Odločite se! Delo pri obdelavi strokovnih gradiv v PIS za metalurgijo je sicer strokovno zahtevno in odgovorno, vendar vam nudi možnost občasnega srečanja s strokovnjaki iz drugih organizacij združenega dela in Zavoda za šolstvo ter vam lahko razen finančne stimulacije nudi notranje zadovoljstvo, da ste prispevali svoj delež pri reševanju problemov na področju vzgoje in izobraževanja v metalurgiji.
Pismene prijave pošljite na tajništvo PIS za metalurgijo, Ljubljana, Aškerčeva 9, kjer tudi dobite dodatne informacije (na tel. (061) 21-285, int. 004).
Tajnik: Valentin Kopač
se člani tudi redno udeležujejo teh tečajev.
V okviru Kinološke zveze Slovenije deluje tudi sekcija za šolanje psov za reševanje izpod ruševin. Lahko se pohvalijo, da tudi dva člana s svojima varovancema iz tega društva redno delujeta v tej sekciji. Zavedati se namreč moramo, da so poleg osnovne dejavnosti, to je. vzreje, pred kinološkimi društvi tudi druge dolžnosti, saj se morajo vključevati v teritorialno obrambo in družbeno samozaščito, v sodelovanju z JLA, LM in drugimi organizacijami, ki imajo interes kot npr. delovne organizacije za varstvo družbene lastnine itd.
Družbenopolitični činitelji v kraju, kakor tudi v občini se tega vse premalo zavedajo in društvo ne dobi nobene finančne podpore. Sredstva za svojo dejavnost si društvo pridobi s članarinami, organizacijo tečajev za šolanje psov, ocenjevanjem, prodajo značk itd., kar pa ni dovolj, tako da posamezni člani, ki se udeležujejo raznih tekmovanj, velik del stroškov krijejo sami. Nedvomno je kinologija družbena dejavnost in ji je treba kot taki dati tudi družbeno podporo, da se tako kvalitetno, kakor tudi kvantitetam čimbolj 'razvije.
Dosedanje vežbališče na Žagi, ki je opremljeno z vsemi potrebnimi napravami za šolanje psov, bo društvo moralo sčasoma zapustiti zaradi spremembe urbanističnega načrta v tem delu Lesc. Zato se vodstvo društva že dogovarja s Konjeniškim klubom Bled za preselitev na piano pod hipodromom. Upajo, da bodo naleteli pri članih konjeniškega kluba na razumevanje, tako da s postavitvijo novega vežbališča na tem prostoru ne bodo imeli težav.
Cirila Peternel
Program dela
Posredujemo del pograma dela republiške in občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin za leto 1979, ki se nanaša na delo v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Pri podružbljanju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter pri uresničevanju nalog v organizacijah združenega dela lahko in tudi morajo rezervni vojaški starešine prispevati še več kot doslej. Da bo njihova pomoč organizirana in učinkovita, je nujno, da v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, kjer so zaposleni člani ZRVS, ustanovijo aktive rezervnih vojaških starešin. Aktivi morajo imeti svoj delovni program, v katerem naj bodo jasno opredeljene konkretne naloge in akcije, namenjene bodisi celotnemu delovnemu kolektivu, ali samo mladini ali samo pripadnikom civilne zaščite, 'teritorialne obrambe ali drugim. Pomoč članov aktiva pri uresničevanju nalog na omenjenem področju bo prišla prav organom samoupravljanja, družbenopolitičnim organizacijam, enotam CZ in TO, odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugim.
Naloge rezervnih vojaških starešin v krajevnih skupnostih so, da poleg družbenopolitičnega angažiranja aktivno sodelujejo tudi v organiziranju obrambnih priprav in v akcijah obrambno-vzgo.jnega in izobraževalnega značaja, obrambnega osveščanja in usposabljanja. Zato naj bosta
ZRYS
pomoč in sodelovanje rezervnih vojaških starešin še učinkovitejša pri delu odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in drugih telesih in organih na obrambnih področjih, pri organiziranju vaj civilne zaščite, pri obrambnih dnevih krajevne skupnosti in v drugih, zlasti pa v tistih akcijah, v katere je množično vkljrčena mladina.
Letošnja akcija poteka pod geslom: »Nič nas ne sme presenetiti«. Vsi člani ZRVS se bodo aktivno vključili v to akcijo in izvršili vse naloge, ki jih bo prednje postavila SZDL, ki je idejni vodja te akcije.
Novelacija obrambnih načrtov je ena glavnih nalog naše družbe v letu 1979. Člani ZRVS so dolžni in poklicani, da sodelujejo pri izdelavi novih obrambnih načrtov tako v TOZD kot v krajevnih skupnostih. S svojo aktivno pomočjo bodo prispevali k temu, da bodo ti načrti dejanski odraz stanja in potreb kraja, za katerega bodo izdelani.
Člani ZRVS, vključeni v odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri krajevnih skupnostih in TOZD, bodo sproti obveščali svoja vodstva v organizacijah ZRVS o sprejetih sklepih odbora in skrbeli, da se sklepi pravočasno in v popolnosti izvršijo.
Še aktivneje se bodo vključili v akcijo »Našo obrambo v vsako družino !«
Jordan Blaževič
Društvo za vzrejo športnih in službenih psov Lesce-Bled
Srečanje godbenikov železarn
Naši godbeniki v Ravnah na Koroškem
Vsem je verjetno znano, da se srečujejo tudi godbeniki amaterji
—	zaposleni v naših združenih kolektivih SOZD Slovenske železarne. Letos smo se godbeniki
—	železarji srečali šestič, tokrat v organizaciji komisije za kulturo pri konferenci osnovnih organizacij sindikata Železarne Ravne na Koroškem, 26. maja.
Leščani, če jih lahko po domače imenujem, smo se zbrali že ob 4. uri zjutraj, kajti program .je zahteval, da je orkester ob 8.15 že na Ravnah. Leščani smo se tokrat četrtič podali na pot kot najmlajši v družini slovenskih železarjev — godbenikov, med zlate tovariše — orkester Ravenskih železarjev, ki je dosegel zlato medaljo na svetovnem tekmovanju orkestrov, mladih lahko rečem najmlajših godbeni-
kov iz Storske železarne in našega soseda orkester jeseniških železarjev.
Prihod v Ravne in pa sama pot iz Lesc je bila prijetna, saj nam je Peter pripravil dobro popotnico, pa tudi Ravenčani so nas presenetili z obilnim zajtrkom. Se razume — podlaga mora biti, le tako se pri taki vročini, kot je bila to soboto, da vzdržati in da godbeniki izjpolmijo vse, kar je pri takem . srečanju obvezno — pa tudi neobvezno družabno srečanje. Slednjega nam primanjkuje na vseh ravneh pri tako hitrem življenju. Tovariška srečanja — nevezanih razgovorov — zaupanja težav, problemov drug drugemu itd. To sprošča preobreme-njega samoupravljalca — delavca — železarja.
Želimo si takih srečanj in menimo, da je naložba — pomoč od kolektivov, ki jo sprejemamo, dobro naložena. Tako je med drugim v pozdravnem govoru dejal podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Slovenske železarne tov. Peter Kunc.
Samo srečanje potekalo zelo disciplinirano in točno po programu. Sprejem, mimohod in povorka po ulicah Raven ob 11. uri s slavnostnim koncertom.
Leščani smo nastopili prvi. Pod vodstvom prizadevnega dirigenta tov. Branka 'Lacka smo izvedli koračnico I. Tavčarja Pod Golico, skladbo Seep Neumayer Preludium in F. Vatovca Partizanske pesmi. Sledili so mladi Štor j ani s skladbami koncertna koračnica J. Wiehorsa, Choral and rock — auta, T. Huggensa in Resavka Djordja Kraklajiča
—	dirigiral jim je profesor Franc Zupanc, Jeseničani so pod vodstvom Ivana Knifica izvedli Bratstvo in edinstvo Nikole Ka-lodjere in Pet minut z melodijami bratov Avsenik. Gostitelj — orkester ravenskih železarjev pod vodstvom profesorja Alojza Li-povnika pa skladbe Radovanje T. Vidošiča in Novo baročno svito T. Huggansa.
Za zaključek pa so pod vodstvom gostitelja dirigenta profesorja Alojza Lipovnika zadonele mogočne skladbe iz več kot 200 glasbil — Moja domovina, Zlatorog in Učakarjeva koračnica Koroška.
Sledilo je obilno kosilo in pravo srečanje, lahko rečem srečno
—	brezbrižno, ko se godbeniki pomešajo med seboj. Ni važno, da je uniforma zapeta, vse je sproščeno, razigrano, instrumenti se razumejo — godbeniki govorijo skupni jezik. Glasba ne poma meja. Vsi godbeniki sveta imajo isto govorico. Tako srečanje je potrebno ne le videti, temveč doživeti. Vsega se ne da zapisati.
Ob odhodu s prelepe Koroške smo si še zaklicali:
»Nasvidenje v letu 1980 v Lescah !«
J. A.
Tekmovanje ekip za najboljši športni kolektiv:
Ekipno ženske:
1. Elan (65 točk)
Tudi v šahu zmaga Elana
V okviru občinskih sindikalnih prvenstev so se v nedeljo, 13. maja, pomerili med seboj šahisti. Na tekmovanju je nastopilo 55 moških in 5 žensk ali skupaj 60 članov sindikata iz 35 OOS.
Ob tako močnem šahovskem klubu v Lescah bi bilo realno pričakovati, da bo ekipa Verige nastopila ne samo s kvalitetno, ampak tudi s številno ekipo. Vendar temu ni bilo tako. Tekmovanja se je udeležilo le 13 članov našega kolektiva. Med njimi imamo nekaj odličnih posameznikov z mojstrom Rudijem Ostermanom na čelu. Manjka pa nam poprečnih šahistov. Prav tem pa je ta turnir pravzaprav namenjen. Kot na vseh občinskih sindikalnih prvenstvih naj bi se tudi tukaj srečali športniki, ki drugače nimajo priložnosti primerjati svojih moči s sodelavci oziroma drugimi člani sindikata občine Radovljica. Zato so bili tekmovalci razdeljeni v dva kvalitetna razreda: kategorizirani in nekategorizirani igralci.
Da pa nam manjka tudi žensk, navdušenih za šah, pač ni potrebno posebej poudarjati. Letos v ekipi nismo imeli niti ene. Imeli smo sicer prijavljeni dve, vendar se tekmovanja iz opravičenih razlogov nista udeležili. Kaj pa to pomeni, pove že podatek, da so Elanu za ekipno uvrstitev prinesle več točk (65) štiri drugače dokaj poprečne šahistke, kot pa nam 13 šahistov (51 točk).
Ob tako številni in izenačeni ekipi Elana v tekmovanju za najboljši športni kolektiv v občini, tako tudi na tem občinskem sindikalnem prvenstvu ni bilo moč doseči kaj več kot drugo mesto.
Rezultati:
Ženske:
1.	Gomboc, 2. Ferk, 3. Podlipec (vse Elan)...
Moški — kategorizirani šahisti:
1.	Slavko Mali (Združenje obrtnikov Radovljica), 15,5 točke, 2. Rudi Osterman 14, 3. Jože Harin-ski 13,5 (oba Veriga),... 8. Marjan Žagar 8,5 točke, 9. Rade Ra-devič 7,5 itd.
Moški — nekategorizirani šahisti:
1.	Anton Železnikar (UP Bled) 10 točk, 2. Pavel Ergor (Tapetništvo Radovljica) 7,5 točk, 3. Anton Cerne (Alpetour Radovljica) 7,5 točk itd.
Ekipno moški:
1.	Elan (61 točk)
2.	Veriga (51 točk)
3.	LIP Bled (34 točk)
4.	Alpetour Radovljica (18 točk)
5.	HTP Bled (10 točk)
6.	Bolnica Begunje (2 točki)
Ekipno skupaj:
1.	Elan (126 točk)
2.	Veriga (51 točk)
3.	LIP Bled (34 točk)
4.	Alpetour Radovljica (18 točk)
5.	HTP Bled (10 točk) itd.
F. V.
REKORDI
NAJHITREJSE vozilo
Največjo hitrost, kar jo je kdaj doseglo kako kopensko vozilo s kolesi, je dosegel MODRI PLAMEN (The Blue Flame), vozilo s štirimi kolesi in raketnim pogonom. Voznik Gary Gabelich, star 30 let, ga je v Bonnevilski slani puščavi v ameriški zvezni državi Utah 23. 10. 1970 pognal do hitrosti 1016,086 km/h. Vozilo je poganjal raketni motor na mešanico tekočega naravnega plina in vodikovega peroksida, po izračunih pa je bilo sposobno doseči tudi do 1.448 km/h.
Seveda ni naš namen spodbujati voznike k večji hitrosti v sedanjem času omejitev, gre le za informacijo.
NAJVEČ TAKSIJEV
Največjo vojsko taksijev so imeli leta 1929 v New Yorku, bilo jih je 29.000. Danes pa jih je samo 12.500, a ilegalci niso všteti. Ta podatek bi lahko bil tolažba tudi za nas, saj nam kaže sedanje stanje, da bo avtomobilska ekspanzija stagnirala.
Natečaj
Komisija za pripravo almanaha ob desetletnici SOZD SŽ, objavlja javni natečaj za barvni ovitek. Tema naj se nanaša na desetletnico SOZD SŽ. Ovitek naj bo v štirih barvah, formata A 3.
1. nagrada 1000 din; dve odkupni nagradi 500 din. Pravico do sodelovanja imajo vsi zaposleni v SOZD SŽ. Rok oddaje 20. avgust 1979.
Kadrovske vesti
(maj 1979)
PRIŠLI:
Splošni sektor:	Felič Lejla, Salihovič Zahida
TOZD orodjarna: Intihar Tone TOZD vijakarna:
Vukalič Ismeta, Dabižljevič Ružiča, Odobašič Bahrija TOZD verigama:
Varešič Sadeta, Čejvanovič Ajka, Vila Ljubomir, Jandrijevič Nevena TOZD TIO:
Jakopič Franci
ODŠLI:
Splošni sektor: Stušek Janko STK: Cotelj Stane
TOZD vzdrževanje: Bertoncelj Zvonko TOZD kovačnica: Simonič Marija, Rajgelj Miha TOZD vijakarna : Zalokar Darka
TOZD verigama: Simonič Janez, Sukalo Milan, Strgar Tanja TOZD sidrne verige: Šolar Janez, Pongrac Josip
ODŠLI V JLA:
TOZD verigama: Mičič Marko, Tucič Selam TOZD sidrne verige: Mohorič Zdravko
POROČILI SO SE:
Zupan Janez iz TOZD verigama Šebjanič Janez iz TOZD verigama Ovsenik Pavel iz TOZD vzdrževanje
RODILI SO SE:
Muršec Albinu iz TOZD verigama — sin Henri Ažman Valentinu iz TOZD vzdrževanje — hči Vesna Tajnikar Franciju iz TOZD vzdrževanje — sin Uroš Žemva Ladu iz tehničnega sektorja — hči Staša Pisek Silvi iz tehničnega sektorja in Pisek Stanetu iz komercialnega sektorja — hči Nika.
Iz kadrovskega oddelka
NESREČE PRI DELU V MAJU
nine 17, glavoboli in zoboboli 68, prehlad in bolečine grla 18, tujki v očeh 17, želodčne bolečine 10, previjanje poškodb 100, ostale intervencije 37 in merjenje krvnega pritiska 94-krat.
V maju smo zabeležili pet začetnih požarov:
dva v TOZD sidrne verige in tri v TOZD kovačnica.
Iz SVD
Zahvale
Vsem sodelavkam in sodelavcem vijakarne, posebno pa tovarišu Dobnikarju, se najlepše zahvaljujem za darilo in čestitke ob svojem življenjskem jubileju.	M|lja zlodnjak
Ponesrečili so se:
Duvnjaik Ante dz TOZD vijakarna,
Stjepanovič Drago in Zupan Izidor iz TOZD sidrne verige.
V ambulanti prve pomoči sta bolničarki nudili pomoč 430- krat in sicer:
urezi in vbodi 58-krat, opekli-7, udarine in stiskanine 4, odrg-
Zahvaljujem se osnovni organizaciji sindikata TOZD vijakar-
la, za denarno pomoč ob bolezni.	,	.	„ . ,
Ivanka Kristan
Vsem sodelavcem TOZD sidrne verige, se najlepše zahvalju-em za dragoceno darilo in dobre želje ob moji upokojitvi.
Vsem želim še mnogo delovnih uspehov.	Janez Solar
Zahvale
Ob smrti drage mame Ivanke Pogačar se iskreno zahvaljujem sodelavcem orodjarne za podarjeni venec ter spremstvo na njeni
zadnji poti.	sin Franci z družino
Ob boleči izgubi dragega očeta Jožeta Avseneka se najlepše zahvaljujem sodelavcem, osnovni organizaciji sindikata skupnih služb za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni
zadnji poti.	Žalujoča hčerka Tončka Zupan
z družino
Ob smrti mame Jožefe čop, se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
Kristina in Franc Čop
nagradna križanka
	DVOŽIVKA	NAPIS NAD Kristusa*	ČEBUL tone	MIKALNIC	Karpov	Avroaus PODJETJ	Portugal ska	DELO V Gozdu	PAKT	ČEPRAV		DRŽAVIC A NA OTOKU HISPANI0L/ v KARIBSKEM M 0MI
IZDELEK KOVAČ- NICE						1 1 1 1 1					/MadEarsk	
											ENAKI ČRKI	
REVIJA							PLAMENIC					
							-SRBSKO OČE					
BOK			■#>	JEZUSOV UČENCI								
				DEL AVTO M0B	'							
RAZLIČNA vokala			Kotnik tone			MOŠKO /ME				AMERIŠKA dr£ava	tona	
											pritok KASPIJSK JEZERA	
			NASTOP MOŠKEGA v' FILML/									
	WAS BOKSAR	REKA _...FRAN clsko	r			ANTON K ECU			SAMO&LA NIKI iz BES EDE SALUTI			
						VEZNIK						
Kärnten		ORODJE i« TRENJE LA N	/						LJUDSKA REPUBLIK/			ZDRAVKI RADO
		PODJETJE v Ljubu,							Kranj			
Junak ■1001 NOČI							pripadnik Armije					
							MAROKO					
BERI						VRH V HMALA1I						
I pisarna						TEO Lipicer						
			•				VČASIH KRATICA t! SRBIJO				9. ČRKA	
							/VANTAVČA'					
PRIPAD. MAČK				KISIK	Ikolka v WC						Avstrija	
					PARKIRNI PROSTOR							
Sestavil tramte a .	REVIJA					Z. IME					polmer	
nagrad«: 170, 2x110 in 2x80 din.	rešitve sprejemamo do 3.7.1878
Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v našem glasilu št. 5/79, smo dobili razmeroma malo rešitev, samo 42 in še med tistimi je bilo več kot polovica nepravilno rešenih.
Nagrade so dobili: prvo — 170 din, Pintar Ivan; drugo: — po 110 din, Bukovnik Štefka in Beznik Jožica in tretjo — po 80 din, Cotelj Stane in Hrovat Majda.
Spored kina Radovljica
OD 28. 6. DO 30. 7. 1979
KAKO POSNETI PORNO FILM
francoski barvni film
28.	6., 1. 7. in 3. 7. ob 20. uri
MOJ PRIJATELJ SLON barvni film
29.	6. ob 20. uri, 30. 6. ob 18. uri
SLADKE MALE ANGLEŽINJE francoski barvni film
30.	6. in 2. 7. ob 20. uri, 1. 7. ob 18. uri
EQUUS — SLEPI KONJ ameriški barvni film
4.	7. ob 18. uri, 7. 7. in 9. 7. ob 20. uri
PES, KI JE LJUBIL VLAKE jugoslovanski barvni film
4.	7. ob 20. uri, 7. 7. ob 18. uri
NOBODY IN INDIJANCI italijanski barvni vestern film
5.	7., 8. 7. in 11. 7. ob 20. uri
LOVCI SUŽNJEV ameriško-nemški pustol. film 8. 7. ob 18. uri, 10. 7. ob 20. uri
NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO
ameriški barvni krim. film
12.	7., 15. 7. in 18. 7. ob 20. uri
IZKUŠNJE PRVE LJUBEZNI francoski barvni film
14.	7. in 17. 7. ob 20. uri, 15.
7.	ob 18. uri
TRIKRATNA IZDAJA
ameriški barvni film
14. 7. ob 18. uri, 16. 7. ob 20.
uri
CANTERBURYSKE ZGODBE ital. barv. erotična komedija
19.	7. ob 20. uri, 22. 7. ob 18. uri
ZAPELJEVANJE italijanski barvni film
20.	7. in 21. 7. ob 20. uri
EL MEXICANO mehiški barvni film
21.	7. ob 18. uri, 22. 7. ob 20. uri
V času od 23. 7. do vključno
27.	7. je kino zaprt.
HOTEL NA PLAŽI francoski barvni zabavni film
28.	7. in 1. 8. ob 20. uri
BEL PEASE TEŽAVA MOJA italijanski barvni film
28.	7. ob 18. uri, 31. 7. in 29. 7. ob 20. uri
PROSTOR V PEKLU italijanski barvni vojni film
29.	7. ob 18. uri, 30. 7. ob 20. uri
Jugoslovanska odprava »Everest 79«
(Dnevnik)
Mt. Everest — jugoslovanska smer
27. februarja letos je odšla na pot sedma jugoslovanska himalajska odprava, ki je imela za cilj osvojiti najvišji zemeljski vrh Mt. Everest (8848 m). Na dolgo pot preko Beograda, Rima in New Delhija do glavnega mesta Nepala — Katvmanduja je odpotovalo 25 alpinistov in šest spremljevalcev; dva radioamaterja, snemalec, dva novinarja in slikar.
V Kathmanduju smo čakali 10 dni na opremo, ki je prihajala iz Indije s kamioni.
10. marca je odšla iz Kathman-duja na 18-dnevni pristopni marš, dolg okoli 300 km, glavnipa odprave, v presledkih dveh dni pa še dve manjši skupini, medtem ko se je skupina štirih članov pripeljala do Lukhle s helikopterjem, od koder je bilo do baze še pet dni hoje. Njihova naloga je, da že pred našim prihodom postavijo bazno taborišče na ledeniku Khumbu (5350 m).
Za pot do baze smo morali najeti 600 nosačev, ki so nosili tovore težke po 30 kg. Nosačev ni bilo vedno dovolj, ker je bila pred nami že avstrijska odprava na Lhotse (8511 m), četrti najvišji vrh.
23. marca smo prišli v Namche Bazar (3445 m), veliko šerpovsko vas, kjer je večino tovorov prevzelo himalajsko govedo — jaki.
27. marca smo zagledali šotore na ledeniku Khumbu, kjer stoji naša baza.
Od 28. marca do 8. aprila smo opremljali pot preko 700 m visoke skalne stene na sedlo Lho-la. Stena je mestoma dosegla 5. težavnostno stopnjo. Preko zadnjih 200 m stene smo postavili ročno žičnico. Obenem smo že postavljali tudi T 1 tako, da smo kopali v sneženo pobočje luknje zaradi izredno močnega vetra.
Od 9. do 14. aprila je bila preplezana in opremljena stena v
»Zahodni rami« in postavljen T 2 (6800 m).
Od 15. do 20. aprila je bil dosežen vrh Zahodne rame (7200 m) in postavljen T 3 (7150 m).
Od 20. do 27. aprila pa še dva in pol kilometra dolg snežni greben do vršne piramide in postavljen T 4 (7500 m).
Od 27. aprila do 9. maja smo preplezali in opremili vršni del skalnega grebena do višine 8100 m in postavili T 5 (8100 m).
Od 10. do 16. maja je trajal naskok na vrh. 13. maja sta ga osvojila v navezi Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj in 15. maja še navezi Stane Belak-Stipe Božič in šerpa Ang Pu. Ta naveza je morala pri sestopu po »ameriškem kulaarju« bivakirati na višini prek 8000 m. Naslednji dan je med sestopom zdrsnil po zaledenelem pobočju šerpa Ang Pu in se ubil.
Od 16. do 20. maja pa smo pospravljali tabore in nazadnje še bazno taborišče. 21. maja smo zapustili ledenik Khumbu, 25. maja pa prišli v Lukhlo, kjer je manjše letališče. 26. in 27. maja smo poleteli v Kathmandu, od tod pa 4. junija v Agro. Šele 5. junija smo pristali v New Delhiju, čez tri dni pa še v Frankfurtu in na Brniku.
Odprava je uspešno opravila svojo nalogo:
PREPLEZATI EVEREST PO NOVI SMERI — ZAHODNEM GREBENU. To je peta in najtežja smer, ki vodi na vrh. S tem uspehom so se jugoslovanski alpinisti ponovno povzpeli v sam vrh svetovnega alpinizma.
Zvone Andrejčič
Domačin iz vasi Namče Bazar
Še en uspeh šahistov
Šahovska zveza Gorenjske je z namenom, da bi še bolj poživila šah v sindikalnih organizacijah, organizirala delavsko šahovsko ligo Gorenjske. Na tern tekmovanju so nastopile ekipe iz osmih delovnih organizacij Gorenjske: Elana iz Begunj, Železarne Jesenice, ekipa Železarne Jesenice — remontne delavnice, Verige, Peka iz Tržiča, Is)kre — Eleiktromehanike iz Kranja, Gradbinca iz Kranja ter Save prav tako iz Kranja.
Na tem tekmovanju je Veriga dosegla lep uspeh, saj je zasedla prvo mesto.
Kot zmagovalci delavske šahovske lige pa so se nato naši šahisti Rudi Osterman, Jože Harinski, Marjan Žagar in Rade Radevdč udeležili tudi delavskega moštvenega šahovskega prvenstva Slovenije. Dvodnevni turnir je bil na Pohorju nad Mariborom. Nastopilo je kar 56 ekip iz cele Slovenije. V dokaj močni konkurenci, kjer je nastopil en mojster (naš Rudi Osterman), osem mojstrskih kandidatov, drugače pa v glavnem prvo- in drugo«kategorniki, so naši šahisti zasedli prvo mesto v tretji jakostni skupini.
F. V.
113 : 10
Ekipa Verige, ki tekmuje v občinski ligi za mali nogomet, nadaljuje z uspešno igro. V zadnjih štirih kolih je zopet prepričljivo opravila z vsemi nasprotniki. Z zmagami res potrjuje čvrstost in homogenost ekipe ter stalnost forme. Ekipa počasi pridobiva tudi gledalce in seveda navijače. Počasi, tako kaže, bodo gledalci postali tudi tisti, ki so ob postavitvi igrišča, vsaj po tihem negodovali.
V zadnjih štirih kolih zopet beležimo dva dvoštevilčna rezultata. Ekipo Ribna so premagali z rezultatom 10:1, golman Podhoma pa se je moral kar sedemnajistkrat skloniti in pobrati žogo iz mreže. Nekoliko kvalitetnejši sta ekipi Mladine Bled in Srednje vasi. Na lestvici po 10 kolih zavzemata 2. in 3. mesto. Obe so naši odpravili z rezultatom 3:1. Na obeh tekmah pa se je seveda poznala odsotnost našega najboljšega igralca — strelca Cmaliča, ki zaradi poškodbe roke ni nastopil. Vendar 'kljub temu pa gol razlike po 10. kolih lilB:10 dokazuje, da v drugi kvalitetni skupini Verigarji še niso naleteli na nasprotnika, ki bi jim lahko ogrozil zmago.
REZULTATI:
7.	kolo — Veriga : Ribno 10:1
8.	kdo — Podhom : Veriga 0:17
9.	kolo — Mladina Bled : Veriga 1:3
10.	kdo — Veriga : Srednja vas 3:1
F. V.
VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga n. sol. o., Lesce. Ureja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Puhar Marjan, Vovk Franci, Sodja Ivanka in Bulut Niko. Odgovorni urednik prof. Janko 'Stu-šek, urednik Niko Bulut.
Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.