Dopisi. Iz Konjic, 23. sušca. (Obletnica kat. pol. društva.) Dnes teden je naše kat. pol. društvo že drugo obletnico svojega ustanovljenja obhajalo. Prav obilno gospodov iu kmetov se je bilo zbralo. Društ7eno dvorano so kinčale podobe sv. OčetaPija IX., svitlega cesarjaFranca Jožefa I. in našega brabrega slov. poslanca g. Hermana. Preden se je zborovati začelo, se je 17 novih udov oglasilo, ki so bili med društvenike sprejeti. Odbor je po g. zapisovalcu dal daljše povočilo o društvenem delovanji v preteklem letu 1872. Iz tega poročila smo zvedeli, da šteje društvo sedaj 253 še živib udov, pet jih je že umrlo. V preteklem letu je imelo 10 zborov in in odbor 4 seje. Vrb tega se je bila 16. junija pr. 1. napravila slovesna beseda v spomin 26Ietnega vladanja sv. Očeta Pija IX. Tudi cesarjev rojstui dan, 18. avg. pr. 1. je društvo imelo slovesni zbor z veselico. Zanimivo je bilo slišati, kako da sta se v. č. gospod prvomestnik društva in g. zapisovalec sv. Gregorja den t. 1. morala v Celji pied c. k. okrajnim glavarstvom zagovarjati zavolj prošnje, katero je naše društvo pred letom sklenilo poslati do svetl. cesarja, da bi se med narodi sprava in mir napravila. Našemu društvu se je podtikalo, da je z drugimi društvi v nepostavni zavezi stalo, ter da je brez privoljenja tiskovine razsirjevalo*). Vse to natolcevanje vendar društvu nc bo moglo nič škodovati, ker se jc vselej strogo postavne poti držalo. Potov iu pisarij je bilo pa vendar le celib 14 dni! Naše društvo se ni le kar s polilitiko, temuč tudi s primernim podučevanjem svojih udovv nepolitičnih rečeb pečalo. Razlagala se je poljudno bučeloreja, sadjoreja, nova metrična mera itd. Pojasnovale so se novc postave. Večkrat so udje tudi kaj iz domače in občne zgodovine slišali. Nobeden zbor ni minol, da bi se ne bilo povedalo, kaj da se je med tcm v Rimu in po ostalem svetu naj važnejšega prigodilo. — Društvo je tudi več veselic svojim udom preskrbelo. Od čistib dobodkov tombol je rado, kolikor je moglo, potrebnim slovanskim bratom darovalo. *) Tako čujemo tudi od drugih strani, da je popraševanju poglavitni namen bfl pozvedeti, ali neinajo morebiti pol. društva zvezc med seboj, kar bi ugoden povod dalo, vsa društva zadušiti. Naši prijatelji vedo zdaj, kako treba postopati, vedo pa tudi, kako silno važna da so naša pol. društva. Vredn. Kdor je to sporočilo slišal, je šel gotovo na svoj dom do živega prepričau, da so takošna društva res dobra in vrcdna, da jih vsak po svoji moči podpira. (Ko bi le ,,katoliške" ne bile, pravijo liberalci. Vredn.) Po nasvetu č. g. župnika iz Zreč so bili potem za tretje društveno leto soglasno izvoljeni sledeči odborniki: za prvomestnika: v. č. g. Jožef Rozman, dekan in nadžupnik v Konjicah, za odbornike pa ti-le gospodje: Jož. Virk, župnik v Ločab, Jaka Klinc, Juri Kolarič, Jernej Vob, Ludevik Redi, Janez Skuhala, Anton Kračun (vsi iz Konjic) ia Peter Dobnik župan v Zrečah. V. c. gosp. župnik J. Virk so v daljšem govoru deloma resno, vzmes pa tudi prav zabavljivo ali satirično opisah, kako da se dandanes sv. kat. cerkvi po svetu godi. Zlasti so pripovedali, kako da so na Švicarskem jeli škofe preganjati. Prav šaljivo so popisali, kako je Amadej, sin laškega kralja Viktorja^Emanuela, pred 2 letoma po babarsko šel na Špansko za kralja, kako da je pa letos ves osramoteu pustil kraljevi prestol in je k svojemu izobčenemu očetu na Laško se povrnol. Laške novine so se pred 2 letoma rogljivo posmehovale sv. Očetu, rekoč: kaj je laškemu kralju škodovalo, da so ga Papež izobčili ali v cerkveno pano djali, kaj neki? Nič mu ni škodovalo, cel6 nič! Njegov sia je ravno zato dobil kraljevo krono Španjsko. Pa komaj ste dve leti pretekle, ga imajo že zopet doma. Genevske novine (,,G. Corr.") so laškemu kraljičn dobro povedale, rekoč: ,,V 30. letu starosti se kralja imeuovati in brez punta, brez vojske kopita pobrati, to je že presramotno! Tudi avstrijanskega nadvojvodo Maksa so bili premotili, da je šel v Mehiko po cesarsko krono, pa on je rajši tamkaj junaško smrt storil, kakor da bi bil tako sramotno pobegnol." Ob koncu zbora je še naš kniečki govornik g. Brglcz iz Tičevega kmetom prigovarjal, naj vendar vsak da svoja poslopja dobro zavarovati zoper požar. Bolj kakor kedaj je zlasti dan dcnes tobak velikokrat kriy, da se ogenj zatrosi in cele vesi pogorijo. Pa tudi ni čuda — saj smo še le te dni brali, da se je pri nas vlansko leto za 41 — beri: eden in štirdeset miljonov gold. tobaka požgalo! Med zavarovalnimi diuštvi se Slovencem pred vsem domača zavarovalna družba ,,Slovenija" priporoča. Svoj sedež ima sicer v Ljubljani, pa v Celji ima tudi glavnega opravnika g. Lokveuca. Ako se jih več oglasi v tej okolici, se bode v kratkein tudi v našem okraju postavil opravnik ^SIovenije", ki bo vsakemu dajal priložnosti, da svoje blago proti nesreči zavarovati more. V Cmureku, 24. marc. (V pojasnilo srenjske samouprave.) Citajoč sostavke o srenjskib zadevab v ,,Gospodarji" se spominjain prigodka, ki se jc tukaj godil, in kteri prav očitno kaže, da ima pisatelj omenjenib sostavkov čisto prav. — Med drugimi posli spada tudi vincarski red v srenjsko samoupravo. Tukajšni vincar V. je imel v neki zadevi zoper svojega gospodarja S. pritožbo, S. je pa ob enem srenjski predstojnik. Po najkrajšem procesu je predstojnik S. vincarja s svojo pritožbo vred zapodil, ker ni mogel kot zatoženec ob enim tudi sodnik biti. Tndi srenjski svetovalec je gibal z ramami ter ni vedel kaj storiti. Vincar V. se obrne do politiške gosposke v Radgoni; ali ta ne sme nič storiti, ker bi sicer motila srenjsko samoupravo. Gosposka toraj odstopi pvitožbo vincarjevo deželnemu odboru ter predlaga, da se naj za to stvar druga, namreč srenja M. delegira. Kaj da bo dež. odbor v tej zadevi storil, ne vem; to pa vem, da bode le i z v a n r e d u a s r e č a, ako vincar pravico najde. Dež. odboru namreč postava ne daje pravice delegirati srenj; iz druge strani pa tudi uobena srenja^dolžna ni, upravo druge srenje v roke vzeti. Če se srenja M. v resnici deligira, službinega opravila v delegiranem področji pa prevzeti uoce, je nobena oblast k temu siliti ne more. Tako tedaj tožnik V. kljubu srenjski upravi, ali prav za pvav ravno zarad nje pravice ne najde; in taka je v vseb slucajih, kedar srenjsko predstojništvo uič ne stori ali storiti ne more. — Koliko vrlib županov jc, ki bi n. pr. proti potepuhom in očituo sumljivim osebam radi postavno pot nastopili, marsiktero pobujšanje zatrli, pa kaj, ko se j'm hudobneži groze, da jim rudečega petelina ua strebo spravijo, čc to storijo. Nič tudi ne pomaga, čc se paglavec zarad takega nevarnega pretenja zatoži; za kratko časa ga zapr6, v zaporu še liudobnež bolj dozori, in pridši iz zapora svoj budobni namen izvede, kakor se navadno godi. — Ne toraj lepih besed o ,,srenjski saraoupravi", nego pravične gosposke je srenjam potreba! Od Radgone, 20. marcija. (Opoinin zastran volitev v okr. zastop.) Rojaki gornjeradgonskega okraja pozor! Volitve v okrajui zastop so blizo — in so imenitne! Mnogo vaših dač dobi okrajni zastop v roke, treba je možakov, kteri bodo vedeli ž njimi dobro gospodariti. — Znano mi je, da z mnogimi svojib dosedanjib zastopnikov niste nikakor zadovoljni, in da budo tožite nad nercdom in nad potrato deuarjev v okr. zastopu. Glejte, krivi ste si sami, da se vam taka godi; čemu ste volili pred trerni let[ radgonske mestjane in domače nemškutarje? Čerau ste si izbrali za načeluika negovskega Špirka, ki si da za svojo službo mastno plačevati, svoji nalogi pak ni kos? Proč z Nemci in z nemškutarji iz našega okrajnega zastopa, ki nimajo nikdar dobre volje in srca za nas in za naš pvid! Ni na Slovenskem enega okraja, v kterem bi spravili svoj c narodne može tako leliko v okrajni zastop, kot pii nas! Cemu se potem pritožujemo in javkamo , ako si ne pomagamo zdaj pri volitvab, in se damo slepiti le sladkim besedam tujcev? — Zatorej na noge, narodni možje kapelski, št. jurjovski in negovski; na uoge kat.-političko društvo pri št. Jurji, zedinite se, pogovorite se se pred volitvijo in naznanite vsem občinam raože, v ktcre imate zaupanje! Vzlasti vi kmetje, veliki posestniki, ne dajte se loviti več po zvijačab! Poskusimo vsaj enkiat, naš okraj, dosibmal gnjezdo sršenov nemškutarjev, osnažiti teh nebodijibtreba v očeh slovenskega naroda! Izpod Rifnika, 25. marcija. (Eni delamo in pripravlj amo, drugi pa kradejo, kar si pripravimo.) Ker je repa lani po uekterih njivab slabo sbajala, in pri okapanji silno redka 8e kazala, sim naročal, da uaj se na prazne prostore sopet repnega semena vrže, mislee, da utegne še kaj prirasti, ako bo vreme ugodno. A pozno jesen, ko je blo treba repo domu spravljati, je bila repa prve setve scer redka, pajako debela, po 8 in 9 liber je tebtala; poznejše setve pa je komaj ozelenela, ter ui vredua bila, da bi jo bili popipali. Pretekli tjeden naročim poslu pogledati repo, je li kaj izrasla ali ne? iu smehljaje se prinese mi dekla poln jerbas repe, kakoršna dorase v srednjib letib. A prej še ko jaz izvobale so repo tatinsko kočarce, in svojirn čunkam jo pridno nosile, dokler da moj blapec iz med najbolj izurjenib tatink ene ne zasači, ko je ravno košek si bila napoluila. —¦ Pa kaj si čemo? Saj jc tatvina zdaj že v šegi, in svet sc jc skoro že nje privadil, kajti tatje so povsod, in nobeden zaklep jih več ne drži. Pred tremi dnevi so tatje v Svetjurskem trgu poleg južne železnice nekemu trgovcn veliko slanine, masti iu usnja pokradli; pred 14 dnevi pa v trško pisarno strli in taru inventarili. V tisti biši stauujeta ponočui čuvaj in občinski sluga, čuvaj je pa ravno takrat po trgu uro klical, uredni sluga pa na patroli bil. Ko bi bila dorua, bi oba tatjc labko ukradli in odncsli; kdo bi bil škodo povrnil? Toraj gospodarji, pazite ua svoje čuvaje in policaje, da vam jib — tatjc ne vzamejo!! —