220. številka. Ljubljana, v četrtek 25. septembra 1902 XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 b, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 b, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. »Slovenski Narod41 telefon št 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Gozdarstvo na Kranjskem. Pod tem naslovom je izšla pred nekaterimi tedni brošura kot poseben odtisek cele vrste člankov v časopisu »Argoa, VIII. in IX. letnik iz peresa kustosa profesorja A. Miillerja, v Ljubljani 1902, v zalogi gozdarskega društva za Kranjsko in Primorsko. Omenjena brošura ima za poznanje o historičnem razvoja posestva in lastništva kranjskih gozdov stalno vrednost, zakaj ista je skrbno posneta po ar-hivaliških virih ter razvidno sestavljena. Našim cenj. bralcem hočemo podati na podlagi bogate te vsebine v naslednjem kulturno-zgodovinsko krajinsko sliko. V ta namen začnimo z ono znamenito staro dobo, o kateri vemo, da so tačasni gozdovi v primeri s sedanjostjo pokrivali mnogo "večji del naše ljubljene domovine. — Bili so to neizmerni, gosti pragozdje, polni plemenite in roparske divjačine, ki so se raztezali splošno na dolgo in široko čez gorovja in deloma tudi še po dolinah, ko so si naši slovanski pradedi ustanovili svoje prve, primitivne naselbine. Napačno pa bi bilo misliti, da je bila Kranjska poprej popolnoma pokrita z gozdovi; proti temu govorijo tako prazgodovinske najdbe in dokazi keltiskih naselbin v mnogih krajih naše domovine, kakor tudi svetovno zgodovinsko znane, velike vojne Rimljanov, Hunov, Gotov in Frankov, ki so nam zapustili svoje sledove deloma z deli takratne kulture, deloma pa z opustošenji. Temni gozdovi so morali povsod tam, kjer so bili najstarejšim kulturnim narodom dežele pri napravah stanovanj, utrdb, prometa in pri potrebščinah za obstoj na poti, zapasti ognju in plamenu. Na drug način ni bilo tačas mogoče gozda odrivati. In jasni sledovi zelo obsežnih gozdnih pogorišč so brezdvomno v naši deželi se dandanes v bližini keltiskih in rimskih naselbin in vštric starih rimskih vojaških cest, posebno pa je najbrže popolna razgozditev na kranjskem Krasu, kakor tudi v sosednjih deželah v prvi vrsti pripisovati nemotenemu požiganju rimskih kolonistov. V početku se je seveda v glavnih dolinah gozd vedno dalje obdeloval; večinoma se je požgal, kakor se to še dandanes godi v mnogih gozdnatih pokrajinah Amerike, da se dobi zemlja za travnike in njive. Razsežni gozdi v glavnih in stranskih dolinah naše dežele so dajali pač več stoletij potreben prostor za nove naselitve. Toda ko to ni več zadoščalo, da bi se skupno naseljeno, množeče se prebivalstvo skupaj držalo in preživljalo v dolinskih krajih, je bil seveda gozd v bližini trdnih bivališč takorekoč kulturna zapreka, in napredujoče obdelovanje gozdov je bil predpogoj za gospo darski razvoj ljudstva. In vendar je služil gozd izza najstarejših Časov, kakor povsod na širnem svetu, v zadoščenje cele vrste gospodarskih potreb naših pradedov. Les ni bil samo za kurjavo in za stavbo stanovanj, temuč tudi v napravo vsega hišnega in gospodarskega orodja; tudi je bil cela stoletja edini material za razsvetljavo primitivnih koč. Ravno tako važni so bili že za najstarejše prebivalstvo vsi ostali gozdni produkti: okusna divjačina, kožu-hovina zverin, želod in bukovica kakor tudi divje sadje kot piča za svinje, trava in grmovje za pašo živini, gobe, različne jagode, korenine in zelišča kakor tudi med divjih čebel i. mn. dr. Iz te stare pradobe starega veka vemo samo, da se je sodila posest in last po rimsko - pravnih nazorih in navadah. Pri neizmerno veliki obsežnosti gozdov ni imel takrat les pravzaprav nobene vrednosti ter ni v začetku ter tudi mnogo pozneje nikomur na misel prišlo, sploh na to misliti, obdelovanje gozdov ljudstvu braniti ali kratiti. In ako zasledujemo najstarejše čase in ako se ne oziramo nadalje na razmeroma mala gozdna posestva poedinih, že tačas obstoječih mest in vasi, katerim se je najbrže priznalo že v prvem srednjem veku sosednja gozdna pokrajina kot občinski gozd, bilo je vse gozdno posestvo v naši lepi domovini že od začetka ljudskega prese ljevanja pod vrhovno oblastjo vsakokratnega deželnega kneza. Gozd, ki je bil brez lastnika, je pripadal kot »res nulliusa po takrat obstoječi prilastitni pravici vsakokratnemu deželnemu knezu, ki ga je, kakor stvarni del novo narejenih graščin prenesel na svoje zveste in cerkve za fevd. Po smrti fevdnih graščinskih rodbin prešla so ta posestva zopet nazaj deželnemu gospodarju, ki jih je navadno zopet dalje oddal za fevd, ali jih pa zastavil za denarna posojila. In tako so nastale takozvane zastavljene graščine (Pfand-schillingherrschaft), pri katerih pa se je vedno izrecno ohranila vrhovna oblast deželnega kneza nad gozdi. Pravica do lova je bila takrat ne enak način, kakor gozd, pod vrhovno oblastjo deželnega kneza ter se je fevdnim gospodom podelila istočasno z zemljiščem. Posamezna fevdna posestva so si sicer pozneje pridobili posestniki kot popolno svojo last, toda z varstvom deželnoknežjega prava. Kot deželnoknežje graščine, t. j. take, ki so se podeljevale in zastavljale, se navajajo iz srednjega veka: Postojna, Smlednik, Gamberk, Goričane, Kočevje, Kostel na Kolpi, Knezija, Grmače, Krško, Planinski grad, Kostanjevica, Lož, Predjama na Notranjskem in na Dolenjskem, Mengeš, Metlika, Gor. Motnik, Gor. Kamnik Ortnek, Poljane na Kolpi, Radovljica, Ribnica, Žužemberk, Svibno, Senožeče, Žib-nik, Statenberg, Trebnje, Črnomelj, Višnja-gora, Bela peč, Vipava in Čušperk. K vsem naštetim graščinam spadajo še dandanes najboljši in najznamenitejši gozdovi naše domovine. Razun tega so obstojali še pravi deželnoknežji gozdovi, ki so bili podrejeni neposredni upravi dvorne komore, ki jih je spravljala po svojem lastnem gozdarju. Taki logi so bili: Štangar-ski gozd pri Litiji, Utiški gozd pri Ljubljani, Venboršt pri Kranju, Bistriški gozd pri Kamniku, Smrekovec pri Preserju in Rakitna. K temu še pridejo razsežni gozdovi škofij, ustanov in samostanov, in sicer: brižinska škofija, ki je imela neizmerno loške gozdove ob obeh rekah Sore, nadalje briksenska škofija, ki je imela bleske graščinske gozdove ob obeh Sa-vah na Gorenjskem, nadalje je imenovati bivše samostanske gozdove v Bistri, Zati-čini, Zapotoku, Pleterjih, Krški vasi in Velesovem. Za izrabljanje svojih neizmernih graščinskih zemljišč uvedli so vsakokratni gozdarji vladujoč:h deželnih knezov, kakor tudi veleposestniki in fevdalni najemniki vsestranske kolonizacije, pri koji priliki so se seveda odkazali posameznim občinam večji gozdi deloma v obdelovanje in deloma v skupno sekanje in pašo. In vsled tega so bile koncem 15. stoletja, t. j. koncem srednjega veka naslednje lastninske oblike glede gozdov na Kranjskem: 1. Gozdovi deželnega kneza ter veleposestnikov, in sicer posvetne in duhovske gosposke; 2. občinski gozdovi, ki so se večinoma tako izsekali, da so dobili obraz grmičevnega gozda, v kakršnih se še dandanes pase kot po »gmajni«. Male privatne lasti gozda potemtakem tedaj še sploh ni bilo. V deželnoknežjih in graščinskih gozdih so imeli nadalje podložniki pravico, za gotova opravila jemati si za domačo potrebo les. Istočasno pa so se taki gozdi v rudninskih krajih prepustili v imenu deželnega kneza tovarnam za pridobivanje železa, da se na eni strani ljudstvu koristi ter prinaša tuji denar v deželo, na drugi strani pa v obliki carin, mitnin itd. priskrbeti deželnoknežji komori indirektne koristi. Ravno v oni čas 15. stoletja, ko so nastale na Kranjskem in osobito na Gorenjskem številne fužine in kovačije, ki so zahtevale zase izvenredno velike množine lesa ter so vsled tega spravljale v nevarnost domače potrebe lesa podlož-nikov, pade sukcesivno spoznanje vrednosti gozda. Izmed hitro rastočega prebivalstva dolinskih krajev in tovarn so odišle nekatere rodbine dalje v gorovje, da ustanove tam nove naselbine. Iztrebili so deloma jim od gospodarja prepuščeni gozd. Na ta način so nastale posamezne vasi (Rovte), mala sela in posamno stojsče kmetije, katerim se je odkazana zemlja prepustila v trajno iaat, da se jih obdrži v goratih krajih. Ravnotako se je nastanilo več rodbin oglarjev in sicer na ugodnejših krajih goratega gozda, kjer so svoje prvotno male koče v teku časa preosno-vali v večje kmečke dvore. Z izpoznanjem vrednosti gozdov, t. j. z rapidnim poje-manjem navidezno neizcrpljivih lesnih za-! kladov, ki so se podelili deloma podjet T ¥ T* 13* V Uboge rože! Spisal Ivan Cankar. (Konec.) Ljudje ki so so stali okoli nje, so jo poslušali spoštljivo. »Za grofico Landsberg šiva . . .« In ženska, ki jo je bila malo prej še rinila in jo suvala v hrbet, se je odmaknila. »Grda baba, ta grofica Landsberg!« se je oglasil nekdo v ozadju. Ogorčeni, zardeli, sovražni so se obrnili na tisto stran. »čemu pa je prišel sem? . . . Dajte mu no po ustih! . . . Stran z njim, pahnite, udarite!« Valovanje je bilo silneje, prsi so stokale v gneči. Šivilja se je bila vsesala v voz, čisto iz jam so bile stopile velike, bele, jetične oči, rokč so se iztegale, ustnice so trepetale, prosile pogleda, milosti. Voz je švignil mimo — bel oblak belih rož se je vsul na tla, v jarek, pred šiviljo, ki je pokleknila, razprostrla roke in grabila. »Videla me je . . . grofica Landsberg mi je pokimala, nasmehnila se je . . .« In bolne prsi so se burno dvigale od sreče, jetična rdečica se je bila razlila od las do vratu . .. Voz poleg voza, voz za vozom, brez konca: skoro dve uri je trajal beli korzo. Štefi je stala ob jarku, tresla se je, solze so ji zastirale oči. Švigali so mimo nje, zakopani v blagodišeče cvetje, debeli, odurni ljudje, trdi obrazi, ki so se ozirali s preglobokim zaničevanjem na pisani špalir, na tiste suhe rok6, ki so se iztegale po rožah in nageljnih, na oči, ki so gledale pobožno, udano, vse polne plašnega suženjstva . . . Ali Štefi ni videla ne tistih obrazov, ki so švigali mimo — celo kne-ginje Metternichove ni videla — niti onih, ki so drgetali zraven nje. Pokleknila je bila in je pobirala reže, nageljne, lilije, hiacinte . . . roka ji je trepetala, po licih so ji tekle solze . .. Vsa aleja je bila že pokrita z rožami, po mehki, dišeči, beli preprogi so vozili vozovi. Kolesa so trla in trgala neusmiljeno tiste nežne bele lističe, tiste komaj še razvite bele popke, tiste nedolžne glavice poznih šmarnic. In Stefi je videla, kako so se lističi zvijali, kako so trepetali od bolečine . . . slišala je, kako so vzdihovali in stokali. Že je sama začutila bolečino, kakor da bi vozila kolesa preko njenih nog, njenih rok, preko njenega obraza ... in stokala je sama in prosila usmiljenja . . . Ugledala je veliko rožo, ki jo je bil zalučal nekdo od one strani aleje preko voz prav na rob jarka. Že se je približal voz, zavrtilo se je kolo in je švignilo preko rože, preko velike bele rože . . . Štefi je planila, posegla je po roži in voz, ki je prišel za prejšnjim, jo je oprasnil na mezincu, ko se je hitro umaknila ... Na pol je bila že zmečkana velika bela roža, lističi, ki se jih ni bilo še dotaknilo kolo, so se zvijali, zvijali so se od bolečine. In roža ni bila čisto bela — tenke rdeče srage, krvave srage so pre-pregale čisto belfno . . . krvavela je roža. Ko jo je držala Štefi v roki so padale na rožo drobne krvave kaplje od mezinca, padale so drobne vroče kaplje iz očij . . . Ozrla se je na voze z otroškim sovraštvom, velikim in globokim sovraštvom, ki ne odpusti nikoli. Tiščala je rože k sebi kakor otroke, ves predpasnik jih je bil poln. Ranjene so bile vse, posvalkane v prahu, oskrujene od sirovih, neusmiljenih rok, nedolžne, plahe rože, ki niso bile storile nikomur nič zalega . . . Štefi jih je nesla domu, umila jih je lepo in jih dala v vodo. In glej, rože so začutile, da so doma, polagoma so se napenjali zgrbljeni listi . . . da, polagoma ao se odpirale prestrašene oči in zasmejale so se, ko so ugledale nad sabo ljubeznipoln, materinski obraz. Zasmejale so se in ae samo še nalahko otresale od prestane bolečine, od strašnega spomina . . . Tudi Štefi je zatrepetala časih nenadoma — kakor da bi bili šli neusmiljeni vozovi preko njene duše .. . Umetniška izložba v Zagrebu. Glavni del hrvatskih umetnikov je priredil zopet razstavo svojih novejših del v Zagrebu. Ker se more mirne duše trditi, da je med izloženimi deli velik broj pravih umetnin, ne bo odveč, ako s temi vrsticami opozorim brate Slovence na ta dogodek ter s tem koga animiram, da si gre sam izložbo pogledat. Gotovo bo prijetno iznenađen. jem zrn oglje, deloma graščinskim podložnikom t izrabljanja, ae je začel medsebojni prepir med tovarnarji in gosposko, kakor tudi nadalje tožbe deželnoknežjih gozdnih nadzorovalnih organov zoper zlorabe podeljenih pravic do gozda od strani tovarniških podjeti in graščinskih podložnikov. _ (Dalje prih.) V l^jiibljaitfc, 25 septembra. Ministrske konference. Nove konference ministrov obeh državnih polovic bodo trajale več dni, ker hočeta ministrska predsednika, da se nagodba dožene vsaj v glavnih točkah. Bližajoče se zasedanje drž. zborov pospešuje pogajanja. Glavna točka pogajanj je še vedno carinski tarif. Glede kemikalij in kemičnih fabrikatov se je dognala edinost. A še vedno je okoli 200 pozicij odprtih. Tekstilna industrija, volna, poljedelski stroji in steklo so sedaj na razgovoru. Vendar se carinski tarif v glavnih točkah te dni dožene. Konference se vrše na Dunaju in je upati, da bodo imele mnogo uspeha. Kossuth. Lajos Kossuth se je rodil 19. sept. 1802; preteklo je tedaj v petek 100 let po njegovem rojstvu. Ob tej priliki so slavili po Ogrskem na demonstrativen način njegovo stoletnico. Bil je slovaškega rodu ter je izhajal iz ubožne plemenite rodbine slovaškega pokolenja in evan-geljske vere. V mladosti je razveseljeval svoje sošolce s petjem s 1 o v a š k i h pesmi. Madjara se je pričel čutiti v Budimpešti, kjer je postal jurist. Ko se je Kossuth kot odvetnik nastanil v Budimpešti, je deloval predvsem na žurnalističnem polju, in sicer tako prostomiselno, da je bil leta 1837. zaprt, obsojen na daljše jetništvo, a bil kmalu pomiloščen. Odslej se je Kossuth popolnoma posvetil žurnalistiki. Prevzel je uredništvo lista »Pesti Hirlapa«, ki je zavzemal odslej glavno vlogo v svobodomiselnem gibanju Ogrske. Kossuth je postal glavni zagovornik vseh narodnih teženj in kmalu dosegel brezprimerno po-pulariteto. Bil je izvoljen v ogrski državni zbor, kjer je bil prvi vodja opozicionalne stranke. Leta 1848. je postal duša gibanja za neodvisnost Ogrske. Na čelu deputacije je šel na Dunaj zahtevat od cesarja reforme, ki so bile tudi dovoljene; med temi je bila najvažnejša ustanovitev samostojnega ogrskega ministrstva, v katerem je Kossuth prevzel finančni porte-feuille. Še isto leto je to ministrstvo padlo, vendar je Kossuth ostal na čelu vlade in stopil kot vodja deželnobrambnega odseka v javnost ter je deloval za ustanovitev ogrske armade. Pri tem je bil neumorno delaven, imel je hujskajoče govore zdaj tu, zdaj tam, se posvetoval in nabiral denar za ogrsko armado. Ves ta njegov trud ni imel posebnega vspeha, saj je avstrijska armada premagala Ogre z lahkoto dne 30. oktobra pri Švehatu. Potem pa je proglasil ogrski državni zbor na njegovo prigovarjanje Ogrsko za neodvisno in da je habsburška vladarska hiša vržena s prestola. Hkratu je bil Kossuth imenovan odgovornim deželnim guvernerjem Ogrske. Da, človek je iznenađen, ko vstopi v dvorano »umetniškega paviljona« in vidi ta novejša dela naših umetnikov. Že davno ni bilo tako radostnega pojava v našem življenju, — osobito v zadnji dobi, ko je udarec za udarcem rušil zadnje nade v srcih naših optimistov . . . Videl sem tudi prejšnje razstave hrvatskih umetnikov — vendar sem bil zelo presenečen. Tudi na prejšnjih je bilo dobrih, dovršenih del, morda i znamenitejših, kakor na tej, kar se tiče invencije in kompozicije. Ali ta razstava ima v celoti neko značilno črto, ki je doslej ni imela še nobena: oduševljenje za polne, sočne, sveže boje. Z razkošno roko mečejo pred nas najza-mamljivejše nijanse, najfinejše študije komplementarnosti, pripovedujejo navdušeno o burnih vodopadih, morskem zraku, šumenju gozdov, — ali razsipajo kombinirane reflekse na portrete. Srečne, naivne duše! Od vseh strani jih bije led, okol-ščine so za njihovo ustvaranje skrajno slabe, ni kupovalcev, ni plodnega milieua, ki bi jih oduševljal, nimajo mnogokrat niti — modelov, — a oni, glej, delajo tako veselo in nebrzdano! Samo svetle, visoke note, niti sence mračnosti in obu panosti. Ljuta resnoba življenja, kakor 5. junija 1849 je imel po sopetni osvojitvi Budimpešte slavnosten vhod v glavno mesto. Zdaj je stal na vrhuncu svoj« moči, ki ni trajala dolgo. Vojna se je zopet obrnila na ikodo puntarskih Ogrov in je bila Budimpešta zopet premagana. Kossuth je bil prisiljen predati diktaturo svojemu glavnemu nasprotniku. Zbežal je iz domovine, skril državne dragocenosti v neki zazidani votlini v Oršovi ter prekoračil turško mejo. V Turčiji pa so ga zaprli; šele na zahtevo Francije in Amerike so ga leta 1851. izpustili. Pobegnil je na Angleško; med tem pa so ga doma v njegovi nenavzočnosti obsodili na smrt. Na Angleškem je Kossuth prirejal shode in nabiral za novo ustajo denar. Potoval je v Severno Ameriko in postal čisto navaden političen pustolovec, ki je iskal povsod zveze. Tudi z Napoleonom III. se je brezvspešno pogajal. Vsi boljši elementi ogrskih izseljenoev na Angleškem so se mu odtujili in kmalu je izgubil za politično življenje vsak pomen. Leta 1867. je bil pomiloščen, pa se ni maral vrniti domov, temveč se je naselil v Turinu in bil vedno v zvezi z ogrskimi rovarskimi politiki. Umrl je 20. marca leta 1894. v Turinu. Njegovo tru lo so prepeljali na Ogrsko in ga z velikimi slovesnostmi pokopali. Pogreba se je udeležilo ogromno ljudstva; vršile so se tudi burne protiav-strijske demonstracije. Položaj v Srbiji. Nove komplikacije, ki so se pojavile pri najemanju srbskega posojila, obstanku ministrstva niso nevarne. Vujić ostane. Šele novo zasedanje skupščine, ki se snide sredi novembra, more prinesti kako izpremembo. Sredi oktobra pa pojdeta kralj in kraljica na Rusko in ministrski predsednik ju bo spremljal. Kralj in kraljica ostaneta v Livadiji 4 dni, potem se vrneta naravnost domov. Aleksander otvori namreč skupščino sam z nagovorom. Listi so pisali, da se sklene med Srbijo in Bolgarijo vojaška konvencija, kar pa se sedaj odločno prereka. Med sosednjima državama je namreč precej nasprotstva, kar se je pokazalo tudi v aferi Firmilijana. Baje poseti pozneje srbski kralj tudi našega cesarja, a brez kraljice. Nato pojde prvič na grob kralja Milana. Iz Južne Afrike. Burski generali apelirajo na dobrodelnost Evrope, kajti po končani vojni je zavladala med Buri velika beda. Vojna jim je vzela vse: zgorela so jim gospodarska poslopja, hiše, orodje, živina je poklana in več tisoč pridnih rok je otrpnilo za zmeraj na krvavem bojišču. Lakota in siromaštvo povsod. Vojna odškodnina, ki jo da Anglija, je mnogo premajhna. Zato prosijo burski generali milodarov za svoj narod, ki je bil v junaškem, od vsega sveta občudovanem boju premagan le zato, ker ga je bilo premalo po številu. Sedaj pa po osjo listi, da hoče angleška vlada velik del vojnih stroškov zvaliti na nekdanji burski republiki in zato davke povišati. Ta davek bo znašal baje 100 milijonov funtov. Razen tega se najame 20 milijonov funtov za javna dela in tudi da se jih ni dotaknila, kakor da je zanje ni. In to je vzrok, da se jim od neke strani očita kompromisnost. Govori se, da so se hote umaknili iz javne arene, kjer je toliko kočljivih vprašanj, v prirodo, da so se lotili izključljivo le pejsaž, dekorativnih načrtov ali portretov. Istina — mnogo resnice je na tem. Naše javne razmere so za vsakega naprednega delavca zelo žalostne in ni se čuditi, da so mehke duše umetnikov bežale iz te dušljive atmosfere. Evo — tudi najbolj naobraženi Čikoš s svojo »Lijepko« dokazuje, da se pri nas o nekih stvareh niti šepetati ne sme . . . Naši umetniki so postali kompromisni, to je resnica Ali ako pogledamo na literaturo, ki ima pri nas že od dav-naj uglajeno pot in ki si tudi že sama po sebi laglje dela prostor, kakor upodabljajoča umetnost, ki vsekakor nagiblja bolj na stran luksusu, — pa kaj vidimo tam? Vidimo, da smo tudi v literaturi bedni, da dva, trije lepši pojavi (n. pr. Kranjčević) ne stvore nikakor nove, boljše epohe, ki bi radikalno obračunala s slabimi ostanki prejšnjih generacij. Tudi literatura je pri nas docela kompromisna in največji bohemi morajo vsak čas delati nedostojne to posojilo se poplača iz dohodkov bur-skih kolonij. Velikanski dohodki iz zlato-kopov se porabijo torej nekaj let za poravnavo dolgov in za javna dela, Buri pa bodo morali poleg svoje bede prenašati še ogromne davke. Potovanje burskih generalov po svetu ima torej namen, nabrati čim največ milodarov za bedni burski narod. Ustanovljajo se burska društva, ki nabirajo prispevke, izdajo se zanimivi popisi vojne — popise izvrše Kriiger in generali brezplačno — in skupiček se obrne na korist obubožanih burskih rodbin. Našlo pa se je že nekaj bogatih ljudij, ki so podarili Burom velike svote. Buri so izgubili v minoli vojni vse: svojo svobodo in svoje imetje, tako so danes narod beračev, ko so bili še pred tremi leti imoviti in ponosni na svojo neodvisnost. Najnovejše politične vesti. D e ž e 1 n o z b o r s k i mandat sta odložila oba poslanca za okraj Ljubno na Gor. Štajerskem dr. Ig. Bachmuller in Hans Thunhart. — Nagodba z Ogrsko se poteku dosedanjih konferenc baje vendar le dožene do 8. oktobra t. j. pred otvoritvijo ogrskega drž. zbora. Od 3. januvarja 1896, ko so se začele obravnave o nagodbi, so bili ogrski ministri 67 k rat na Dunaju in avstrijski 07 k rat v Pešti. — Angleške pridobitve v portugalski Afriki. Angleška si je pridobila od Portugalske z najemno pogodbo luko Motola, od koder si je osvojila svobodno pot od morja v Transvaal ter bo na ta način tudi lahko kontrolirala ves morski promet nekdanjih burskih republik. — V Arabiji se vršijo velike priprave za splošno reorganizacijo turške uprave ter se vojaštvo od vseh strani koncentruje. — Obstrukcijo zoper nemško carinsko p r e d 1 o g o napoveduje v imenu socialnih demokratov njih vodja Bebel. Carinsko vprašanje se tudi napravi za parolo pri volitvah. — K n e-ginjo VVindischgratz (nadvojvodinjo Elizabeto) je sprejel cčsar Fran Jožef ter si dal podrobno poročati o aferi kralja belgijskega z njeno hčerjo grofinjo Lon-yay. — Poziv burskih generalov za pomoč Burom je zbudil v angleških krogih splošno nevoljo. — Posku-šeni atentat na ruskega carja so zločinci izvedli na ta način, da so kot preoblečeni železniški čuvaji prišli skozi stražne kordone ter odvili železniške proge. — Obisk nemškega cesarja na dunajskem dvoru se pričakuje v doglednem času. — Vstaja v Južni Ameriki. Pri Santa Marta se je vršila bitka. Vstaši oblegajo mesto, v katerem vlada vsled tega lakota. — Dunajski Čehi so vložili dvajset rekurzov zoper znani odlok nižje avstrijskega deželnega sveta v zadevi ustanovitve javnih čeških šol. Dopisi. Iz Postojine. V nedeljo dne 21. septembra t. 1. imel je postojnski „dramatični klub" svoj prvi nastop v dvorani g. koncesije, — odkod torej naj vzamemo pravico, vstajati proti umetnikom? Priznavam, da je v literaturi radikalnejših pojavov, nego v umetnosti. Za naše razmere je vsekakor značilno, da se je v borbah radi moderne smeri slikarstva silno naglašala formalna stran. Reklo se je: vsebina ne odločuje, nego forma, način, s katerim umetnik svoj predmet uporabi in obdela. Ni sumnje, da je tak nazor jeden od modernih postula-tov umetnosti. Ali ravno zato, ker je modernemu umetniku dovoljeno prikazivati vse, ravno zato moderni umetniki v drugih zemljah bolj kakor kdaj kažejo tudi po vsebini, da niso nehali biti člani gotovega naroda, gotove skupine, — tudi po vsebini se kažejo moderne, tudi po vsebini revoltirajo proti slabim stranem našega današnjega socialnega življenja. Evo Boecklina! Ne samo, da je re voltiral z obliko, da je v tehniki uvel nove note, — tudi po vsebini je revolucionar. S svojimi razkošnimi poganskimi himnami revoltira proti današnjemu duhu lažiasketstva, pseudomoralstva in prora-čunjene Bramožljivosti. A kaj šele legija sijajnih karikaturistov, ki poleg moderne tehnike neusmiljeno šibajo tudi z vsebino ? Fran Paternost-a. Predstavljala se je tragična igra v treh dejanjih „Graščakov samomor ali kletev pijančevanja" zložil A. Šibenik. Vsebina igre je: Graščak Ivan Hrošar, dober soprog in oče, udal se je pijančevanju, zapeljan od prijatelja Frana Lnkca in je vsled tega zabredel v dolgove. Glavni upnik, 80 let star bogat trgovec Marijo Renšak, zaljubil se je v graščakovo mlado hčerko Milko, jo snubil in zahteval, ker je imela menica zapasti v treh dneh, da se takoj določi poroka. Graščak Hrošar sili v poroko, sodni sluga posreduje, veudar se temu ustavljati njegova soproga Tilka in hči Milka. Boječ se, da preneha tudi zanj lepo življenje, ako se Ren-šakova želja ne izpolni, zastrupi Lukec zavrat-no graščakovo soprogo, in stari Renšak postane mož nesrečne Milke. Ker graščak sumi, da je Lukec morilec, odpove se daljnemu občevanju ž njim, vsled česar se Lukec maščuje na ta način, da zopet zavratno zakolje Renšaka in ga oropa. To zlodejstvo pa tako vpliva na graščaka, da ta ustreli Lukca in zastrupi sebe. Temu je še dostaviti, da se med igro pridno popiva. Ne glede na to, da je jezik te igre jako slab, da je bilo slišati mnogo slovniških napak in še več jako nelepih tujk, da ima igra prizore, ki z glavno stvarjo sploh nimajo ničesar opraviti, kakor deklamacija „Vseh mrtvih dan" graščakovega sinka, nastop kuharice Reze, ko tepe Lukca v graščakovi navzočnosti i. t. d. je že snov sama popolnoma nesposobna za oder. Graščin, kjer igrajo kuharica in hišna tako vlogo, kot tukaj menda ni, in tudi graščak, čeprav pijanec, zbere si boljo družbo kakor je Lukec, o katerem se le toliko ve, da je bil že šest mesecev zaprt in kojega prijatelja sta navadni barabi. In k vsemu temu enem dejanju dva umora za odrom ter en umor in en samomor na odru. Kratko, v tej igri se pretaka preveč vina in krvi. Kakor je treba grajati, da se uprizori taka igra, tako je treba občudovati igralce diletante, kateri so se trudili kakor za najboljšo stvar. Osobito ženske vloge so bile v tako dobrih rokah, da bi kmalu pozabili, da igrajo diletantje. — Dramatični klub pokazal je, da premore prav dobre moči, zato pa naj sprejme v svoj reportoar le priznano dobre igre, ker na ta način vežba svoje člane, občinstvu pa da lepo zabavo in oni duševni užitek, kateri je glavni smoter gledaliških predstav. Y. Dnevne vesti. •■' Ljabl]ani, 25 septembra — Zaplemba. Včerajšnji naš list nam je državno pravdništvo zaplenilo, in sicer radi uvodnega članka. Pečal se je ta članek z grofom Gleispachom in njegovim postopanjem. Morda se hoće znova upeljati praksa, da se proti omenjenemu grofu, ki nam Slovencem čisto nič ne impo-nuje, ne bode smelo ničesar pisati? Napravili smo novo izdajo lista, proti zaplembi pa vložimo svoj čas ugovor. — Dr. Krek in dr. Šusteršič, sta se na žirovskem shodiču pred [žirov-skimi babnicami objemala in poljubljala. TdSfT Dalje v prilogi. Tako bi moral ustvarjati moderni umetnik: ne sme se odtrgati od življenja, ostati mora v njem, v mišljenju, v fantaziji, čuvstvovanju, v stvarjanju in prenašanju na platno, — vedno svoj, vedno ind i vidi um, vedno v borbi proti zlu in za svoje svetle ideale. Mucha, ta nežni, dekorativni Mucha, ustvarja cel ciklus iz Husovega življenja, delovanja in — smrti, ciklus, ki je velik v tendenci, velik v umetniški koncepciji; Kupka se je v frivolnem in dekadentnom Parizu naučil najbolj pereče socialne satire, katero tudi formalno dovršeno obvlada; Holarek filozofira ravno tako v svoji samoti in riše svoje ognjene obtožbe in kletve. To so samo trije primeri iz jed nega naroda, — ali ravno pri teh treh Cehih se lahko naši ljudje marsičesa nauče. Ne suho proračunjeno dociranje — ali niti sama skrb za formo! Pri nas se je to poslednje naglašalo preveč, ker je naše življenje tako korumpirano, da se nihče ne upa dotikati ran . . . Tudi nova umetnost nas je omamila samo z moderno obliko — ni nam pa donesla tudi celih, zaokroženih umetnikov — individuov.j : j (Konec prih.) Priloga „Slovenskomu Narodu" St 220, dn6 25. septembra 1902. pSlovenec« o tem poroča tako-le: »Dr. Krek pravi, da je duhovščina združena kot trdna veriga. Vsi smo edini, zavedamo se pa tudi te svoje moči. Ta mož, dr. Šusteršič, ki predseduje današnjemu shodu, je ljubljenec naše stranke in po pravici rečem, da preko naših tru pel gre pot do njega.« Citavši to izjavo, smo se začudeno povpraševali, kaj je Janezka Evangelista napotilo do tako navdušene ljubezni, da je pripravljen za bivšega minorita še celo svoje »truplo« žrtvovati? Ali se je kaj posebnega pripetilo? Pri naši stranki ne, ker lasamo šasteršiča danes z ravno isto močjo, kakor smo ga lasali prejšnje dni. Morda pa v klerikalni stranki kaj poka, morda se ondi kaj pripravlja, tako da mora Curtius Krek s svojim »truplom« v prepad, če naj se resi dr. Šusteršič! Sivar vabi k premišljevanju! Morda res kaj poka! Ne bilo bi Čudno, če bi končno najzabitejši klerikalec, (ali pa še celo škof ljubljan ski) prišel do prepričanja, da klerikalna stranka še nikdar ni imela tako neum nega vodstva, kakor ga ima dandanes. Tukaj bi se lahko vporabila besede dr. Šusteršiča: to vodstvo žre, žre in žre na svoji lastni stranki! — Kmetijsko društvo v Poljanah nad Škofjo Loko je včeraj oglasilo konkurz pri tukajšnjem deželnem sodišču; v Poljanah pa je zaprlo svojo prodajalnico. Tako je zopet jeden klerikalnih konsumov poginil, dasi so od pri-eetka poljanski »katoliki« klicali, da društvo krasno vspeva in da širi slavo poljanske fare v deveto vas! Sedaj se pa kaže to krasno vspevanje! V zadnjih devetih mesecih so imeli ti zapeljani reveži 4500 K izgube! Med upniki se nahaja tudi slaboznana »Gospodarska zveza«, ki je poljanskemu konaumu preskrbovala kavo in sladkor. Njen zastopnik seje še zadnje čase trudil, da bi zajamčil polno plačilo »Gospodarski zvezi«. Hotel je namreč odbornike zamršega konsuma pregovoriti, da bi za svojo osebo podpisali primerno dolžno pismo. Možje, ki so že pri poljan ski posojilnici za ponesrečeni konsum podpisali 24 000 K, v tem slučaju »Gospodarski zvezi« niso hoteli iti v past, na kar je le ta z dolgim nosom odrinila. Omenjeni poroki se nam prav iz srca smilijo; konec bo pač ta, da bodo krvavo pomnili, kdaj so prevzeli poroštvo 24.000 kron za nepotrebni poljanski konsum. Te reveže ima na črni svoji vesti dr. šusteršič! Radovedni smo, bo li o vsem tem Tolminec iz Lovskega Brda — dr. Tavčarju, ali komu drugemu kaj pisal? — Šušteršičev „tabor" — prepovedan. Pod tem naslovom je prinesla »Soča« uvodni članek, ki ga zaključuje: »Tabora dne 12. oktobra v Ljub ljani ne bo. Zato tudi dr. Šusteršič ne bo slavil svojih »triumfov«. Ali da mu ne bo preveč hudo pri srcu, se na omenjeni dan Bredi Ljubljane lahko postavi na svojo »katoliško« glavo, ter si nabere bohinjskih polhov, izmed katerih pobije vse tiste, ki se mu utegnejo zdeti preveč »liberalnia — ali liberalcev na dan 12. oktobra 1902 po Kristusovem rojstvu ne bode nikdo pobi jal vLjubljani. — Kako sleparijo svoje čitatelje. »Gorica« piše, da so šli tržaški slovenski dsželni poslanci k novemu škofu dr. Naglu se predstavit ter mu predložit želje tržaških Slovencev v cerkveno-na rodnem oziru. Na to pa piše: »Vladika jih je prijazno sprejel in jim odgovoril slovenski, da se zahvaljuje Slovencem na prijaznosti in je izjavil, da ga posebno veseli« itd. . . , Naročniki »Gorice«, kateri morajo vse verjeti, kar jim natvezi ta fa-rovški list, morajo misliti po tej pisavi, da zna Nagi slovenski, dočim je istina, da oe zna nič. Resnično pa je spregovoril v odgovor par slovenskih besed, ad hoc naučenih. Ali ker se je naučil v to svrho kake tri besede, že pisarijo, da je odgovoril slovenski ter izjavil itd., kakor da bi poznal naš jezik. — Tako sleparijo svojo »javnost« dosledno. Se ve, o škofu se kaj zlagati, s čimur se ga povišuje pri ljudeh, to pa še greh ni. Kdor se zlaže, dobi še zasluženje pri Bogu, ker namen posvečuje sredstva! — Popravek g. dr. Elberta. k Novega mesta. Poročal sem Vam dne 19. septembra t. 1., da je gosp. prost pred ▼olitvijo obč. odbora v Novem mestu ne- kemu našemu strankarju rekel, da on nima nič s to volitvijo opraviti in nič s klerikalci, ki so se v boj spustili. To gosp. dr. Elbert v »Narodu« od torka popravlja in piše, da to ni res, da si je to Vaš dopisnik izmislil. — Stvar zdaj nima več pomena. A resnici na ljubo moramo gosp. prosta zavrniti ter mu reči, da ni pisal resnice v popravku. Gosp. prost je prišel par dni pred volitvijo h g. pl. SI. — ter mu to rekel z željo, da to med meščane pride. — »Diligite veritatem, filiam Dei!« — Blagodušen dar. Gosp. Fran Tomšič, vrhovni inženir zagrebške ka nalizacije, je prejel — kakor vsi drugi — samo nemško povabilo k slavnosti petdesetletnice ljubljanske realke. Odgovoril je dotičnemu odboru takole: Slavni odbor! Zahvaljujem se na časti, da ste se tudi mene spomnili prigodom svečanosti pet desetletnice ljubljanske realke, kateri prisostvovati mi službene zadeve ne pripuščajo. V spomin te slavnosti pošiljam ob jednem 200 K uredništvu »Slov. Naroda«, da jih isto blagovoljno pošlje v znamenje hvaležnosti bivšega dijaka realke za dobljeno znanstveno in domorodno odgojo na tem zavodu — društvu sv. Cirila in Metoda v Istri. Z odličnim spoštovanjem! — Pravilno! Dar smo sprejeli ter ga ob jednem odposlali omenjeni družbi! — Slovensko gledališče. Sezona 1902,3. se začne v soboto, dne 27. t. m. z narodno igro s petjem »Gospod Jakob«, spisal Karol M orrč, znani avtor pri nas velepriljubljene narodne igre »Revček Andrejčeka. Glavno naslovno ulogo igra g. režiser A d. Dobrovoln^. Velike uloge imajo nadalje novi ljubimec, g. K. Hašler, gdč. K. Račkova in g. Lier. Sodeluje vse dramsko osobje in operni zbor. Igra ima velezanimivo in tudi za naše socialno politične razmere &ktuvalno vsebino. — II. slovenska umetniška razstava. Danes so izšli katalogi o razstavljenih slikah in skulpturah. Akad. kipar g. Ivan Zajec je razstavil osnutek svojega monumentalnega vodnjaka pred novim deželnim dvorcem. Gosp. Vesel pošlje svoje slike te dni. Gosp. deželni predsednik, baron Hein, in gospa soproga, baronica Ileinova sta posetila razstavo, ki šteje sedaj 152 del. — Odlikovanje gospoda ravnatelja Fr. Raktelja. Danes dopoldne je bila v okrašeni telovadnici I. mestne šole lepa slavnost. Starosta slovenskega učiteljstva, g. ravnatelj Fr. Raktelj, je dobil zlati zaslužni križec. K tej slavnosti se je zbralo vse ljubljansko učiteljstvo in nekateri člani mestnega šolskega sveta. Njega predsednik, gosp. župan Hribar, je povdarjal v svojem govoru, da izgine izmed vrst slovenskega učiteljstva z ravnateljem Rakteljem markantna oseba, učitelj, ki se je pri petdesetletnem svojem delovanju ravnal vedno in povsod po načelu, da bodi učitelj obenem tudi vzgojitelj svojega naroda. Ravnatelj Raktelj je bil vedno značajen mož, pravi rodoljub, ki se danes lahko s ponosom ozira na lepo število svojih učencev, kateri zavzemajo že častna mesta v človeški družbi. Za vse nebrojne svoje zasluge je bil slavljenec že pred kratkim odlikovan z naslovom ravnatelja, a danes mu pripenja predsednik mest. šolskega sveta najvišje odlikovanje, s katerim ni počeščen samo on, nego ž njim vred vse ljubljansko učiteljstvo — pa tudi vse slovensko učiteljstvo, ki imenuje ravnatelja Raktelja s ponosom svojega starosto. Ljubljana je imenovala že 1886 1. Raktelja svojim meščanom, danes pa mu je prišlo odlikovanje od naj višje strani, kjer dan danes delovanje učiteljstva tudi že dostoj neje in pravičneje sodijo, nego so ga sodili svoje dni. Vse delovanje slavljenčevo je bilo posvečeno v prid mestu, domovini in uči-teljstvu, zatorej se naj veseli še mnogo, mnogo let cesarjevega odlikovanja! Po županovemu govoru so odpeli učenci II. mestne šole cesarsko pesem, potem pa je čestital slavljencu v imenu ljubljanskega učiteljstva vodja gospod Gabršek, za njim pa katehet g. Smreka r. Prelepo pa je bilo, ko je odlikovancu čestital učenec II. mestne šole, poslavljajoč se obenem od vrlega in ljubljenega ravnatelja. Na vse čestitke se je z zagotovilom vdanosti in ljubezni do presvetlega vladarja zahvalil g. ravnatelj Raktelj. — Precej po slavnosti se je vršila volitev zastopnika učiteljstva v mestni Šolski avet. Bil je malone enoglasno izvoljen g. Luka Jelene. — Ravnatelj c. ki*, kmetijske družbe g. Gustav Piro se je mudil ta mesec po naročilu kmetijskega ministrstva na Danskem, da tam proučeva kmetijske razmere, zlasti mlekarstvo. — Himen. Poročila sta se gospod Herman Scaria, uradnik tovarne v Celovcu in gdčna. Tonka Jamškova. čestitamo! — Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 h sta dobila tovarniška delavca Josip Bartoncelj in Mih. Mežnar iz Mojstrane, ki sta rešila 71etno Matildo Kozmarič iz vode. — Izložba grozdja v Krškem, ki jo priredi kranjska kmetijska družba 4. in 5. oktobra, je dobila 300 K državne podpore in dve srebrni ter dve zlati kolajni za odlikovanje najboljših izložnikov. — Za vinorejce. S 30. t. m. po teče rok za vlaganje prošenj za brezobrestna posojila v svrho obnovljenja vinogradov. Prošnje so oddati pristojni politični upravi ter so koleka proste. — Ponesrečil je v Domeh pri Ložu lOletni posestnikov sin Fr. Krašovec. Deček se je vtihotapil v mlin, odvrl kolo, ki ga je potem prijelo in zmečkalo. — Obstrukcija v občinski zbornici. V ljutomerskem občinskem zastopu so tudi trije Slovenci, dr. G r o s s-mann, Mišja in Vab ni k. Dosedaj ni bilo nič slišati o njih. Končno pa so vendar spoznali krivico, ki se godi Slovencem in njihovemu jeziku v tej nemškutarski korporaciji sredi med Slovenci. V seji dne 22. t. m. je izjavil dr. Grossmann, da bode on s tovarišema v zanaprej slovensko govoril. Župan, c. kr. notar Thurn, je ogorčen izjavil, da te pravice nimajo, ker kakor vsi akti pričajo, se v ljutomerski občini kaj takega še nikdar ni zgodilo. Tako trdijo vsaj graški listi. Na tako žalitev so začeli Slovenci razbijati ter se je morala seja zaključiti. Skrajni čas je pač že bil, da so se Slovenci v slovenskem trgu Ljutomeru spomnili pravic, ki jih ima naš jezik! — Dobrotnik Trsta. V torek je umrl v Trstu veleindustrijec Jurij Golatti, ki je zapustil celo svoje premoženje l1 , milijon kron mestu Trstu za ustanovitev bolnišnice, ki naj nosi ime njegovega očeta. — Enolotni, splošni komercialni oddelek za srednješolce. Na eksportni akademiji ces. kr. trgovinskega muzeja se otvori s 1. oktobra t. 1. splošni oddelek za abiturijente srednjih šol, ki naj bi slušateljem podal zase zaključeno, po mogočnosti obsežno splošno komercialno izobrazbo ter obsega dva semestra (eno učno leto). Koncem šolskega leta se vrši skušnja, o koji se bodo izdala spričevala. Zaznamek prednašanj se dobi zastonj. — Mejnarodna panorama. Dalmatinske obali s svojimimi slikovitimi mesti nudijo nam prijeten pogled v mej-narodni panorami. Mesto Spljet je osobito v krasni legi, nič manj pa druga mesta. Opomniti treba, da »Kreuzgang« v samostanih ni »križev pot«, marveč »prekrižano hodišč e«. — S Pogačarjevega trga. Pri branjevkah je vsak dan živahno, danes pa je bilo še posebno. Najpopred sta se sprli dve branjevki pri nakupovanju češpelj. Besedam so sledile zaušnice. Ljudstvo je imelo nad tem prepirom mnogo zabave. Kmalu nato pa sta prišla navskriž neki kmet in neka branjevka. Kmet je prodal branjevki češplje, ki pa niso bile vse take, za kakršne sta se bila dogovorila. Branjevka ni hotela plačati dogovorjene cene, za kar pa jo je kmet opsoval in osuval. Prišel je stražnik in oba sta morala iti na policijo. — Branjevka U. B. jo je dobila z desko po glavi. Smukala se je okoli voza, ko so skladali češplje. Voznik ni pazil in jo zadel z desko po glavi, da je zadobila majhno rano. — Branjevko K. Š. je zadela druga nesreča. Kunčičev hlapec Franc Tončič ji je podrl stojnico, da so se češplje razletele po tleh pa tudi drugo sadje in grozdje je ležalo v prahu pred branjevko. — Na roge nabodla je včeraj popoludne v Spodnji Šiški krava tri leta starega posestnikovega sina Mihaela Bizo-vičarja. Zabodla je rog v kožo nad desnim očesom. Dečka so pripeljali v bolnico. — Z rešilnim vozom so pripeljali včeraj popoludne v deželno bolnico berača Ivana Šusteršiča. Našli so ga na vrtu stare bolnice napol zmrznjenega. Ležal je celo noč na vrtu in celo dopoldne. Bil je tako slab, da si ni mogel sam pomagati. — Kolo odletelo je včeraj zvečer na Dunajski cesti pri poštnem vozu, ko je vozil po tiru električne cestne železnice. Morali so pošto preložiti na drug voz, vsled česar je bil direktni promet na električni železnici oviran in so morali ljudje z jednega voza v drugega presesti. — Skupaj trčila sta včeraj opo-ludne na Poljanski cesti s tovornima vozovoma dva posestnika, ker se drug drugemu nista hotela izogniti. Pri jednem vozu se je zlomilo oje. — Konj z vozom vred ukraden je bil v Šmartnem pri Beljaku posestniku Janezu Fiblu iz Ebenvvalda. Tat je zbežal na Kranjsko. — Pogreša se 54 let stara, samska umobolna Marija Watzek iz Zapric pri Kamniku. Dne 16. t. m. je odšla z doma in se dosedaj še ni vrnila. — Dva prisiljenca ušla. Danes dopoludne sta ušla z njive pri prisilni delavnici prisiljenca Edvard Feilmaver in Franc Grassner. Zbežala sta na Golovec. — Zlat prstan je bil najden dne 21. t. m. na hodniku v justičnem poslopju. — Rujav pes z graško pasjo znamko je ušel nekemu posestniku v Mengšu. Najnovejše novice. Velik gozdni požar je uničil v Pehlinu pri Reki na tisoče kvadratnih metrov lesu. — Nasledki Kosuthove s 1 a v n o s ti. Hon-vedski divizionar v Segedinu, fldzm. Valen-tić zahteva od magistrata 450 K odškodnine za šipe, ki so jih pobili demonstrantje pri njemu in drugih častnikih, ki niso razsvetili okenj. Nekaj častnikov pa je vkljnb prepovedi razsvetilo okenj svoja stanovanja — Daljni potres so zaznamovale včeraj opazovalnice v Ljubljani, Pulju in dr. Potres je bil najbrže v Srednji Ameriki. — Kolera v Egiptu. Do 20. t. m. je bilo 812 slučajev kolere, samo v Aleksandriji 28. — Naslednik Virchovva je tajni medicinski svetnik profesor Orth v Gottingenu. — Novi bankovci po 100 K pridejo v promet najbrže 20. oktobra t. 1. ter ima v ta namen generalni svet avstro-ogrske banke danes plenarno sejo v Budimpešti. — Madjar-ski p on everj ale c. Okrajni vodja v Alba-ni - Szanto, Sandor Schwabi je poneveril 170.000 K uradnega denarja. Oddali so ga v — zdravilišče za nervozne. — Nenavadna oporoka. V Ameriki je umrl milijonar Strattton, ki je zapustil 13 milijonov za dobrodelne namene, svojemu edinemu sinu pa samo 50.000 dol. * Belgijski kralj Leopold in grofica Lonyay. Belgijčane je postopanje kralja Leopolda globoko razžalilo in razburilo. Da ni pustil hčere Štefanije ob odru umrle matere, temveč jej je sporočil, da mu njena prisotnost ni po volji, to brezsrčnost in surovost obsoja vsakdo. Sploh si je zadal kralj Leopold, ki se ni brigal nikdar za svojo ženo ter se je pečal vedno z ničvrednimi ženskami na najnesramnejši način ali je igral, z zadnjim svojim činom hud udarec, od katerega se bo težko opomogel. Svojo ženo, ki je imela sicer tudi svoje napake, je Leopold uprav sovražil ter jo kompromitiral vedno in vedno. Najstarejšo hčer Lujizo Koburško, znano izza afere Ke-glević Matačić, je vtaknil v blaznico, ker mu je delala s svojimi ljubavnimi razmerami ter s svojo razsipnostjo, a vsaj prvo je bržčas podedovala po svojem očetu — nečuvene škandale. S Štefanijo, grofico Lonyayevo, se je kralj izvrstno razumel, ona je bila njegova nada, a da ni imela v svojem prvem zakonu sina, že to je ohladilo njegova čustva do nje. Vendar je bivala sedanja grofica Lonyay tudi kot udova često v svoji domovini. Kakor hitro pa se je Štefanija zaročila z grofom Lonyayem, je pretrgal oče mahoma ž njo vse zveze; po svojem tajniku jej je dal sporočiti, da ni več njegova hči. Vzel jej je naslov »kraljeva visokost«; rad bi jej bil vzel tudi letno apanažo 50.000 fran-kov, a tega ni mogel storiti. Grofica Lonyay je že večkrat skušala spraviti se s svojim očetom, toda Leopold ju pošiljal njena pisma neodprta nazaj; vse to sovraštvo pa le zato, ker se Štefanija ni omo-žila »po stanu«, temveč po srcu. Naš cesar ji tega ni zameril, pač pa lastni njen oče, ki ima še sedaj na stara leta metreso Kleo de Merode, s katero zapravi ogromno denarja. Belgijčani ga tudi imenujejo Kleopold. Kraljica Marija Hen-rijeta, avstrijska nadvojvodinja, ni bila poleg svojega moža nikdar srečna; bila je vedno zapuščena. Še pred letom je dejala, da je nihče drugi ne ljubi, kot njeni psi. Rada bi bila spravila očeta in hčer, a ona itak ni imela nikake besede. Vsi listi kraljevo surovo postopanje ostro obsojajo. Pripetilo se je že mnogo demon- 8 traci j; zlasti ko se je odpeljala grofica Lortyay v Calais. je upilo ljudstvo »Proč s kraljem! Živel kralj Albert!« t. j. prestolonaslednik. Štefanijina hči, kneginja Windiscbgraetz se ni udeležila pogreba svoje stare matere. Na potovanju v Spaa ju zvedela v Koloniji, kaj se je zgodilo materi Štefaniji in se je zato zopet vrnila v Avstrijo. Princesinja Luiza Koburška je le prvi trenotek zajokala, ko je zve dela o smrti svoje matere, a kmalu je bila zopet prav dobre volje ter se je zanimala le za svoje žalne obleke. * Ženska gimnazija ima biti v kratkem ustanovljena na Moravskem. * Sipka. Proslave ruske zmage nad Turki na Sipki se udeležita tudi češki poslanec Klofač ter slad ar Franci, ki sta ravnokar odpotovala tja. * Zoper poljubovanje rok se je izrekel r. kr okrajni šolski svet v Roky-canah na Ćfškem v uradnem listu. * Novo mestno češko gledališče v Plznu se otvori slovesno to soboto, dne 27. t. m. To je drugo veliko češko gledališče, zato je razumljivo, da ga je vesel ves češki narod. Gledališča je v svoji opremi docela moderno Ravnatelj mu je igralec, g. Vendelin Budil. Gleda liščna elegantna stavba stoji v mestnem parku ter pekriva 1807 ms. Velja pa 1004000 K. Stavbnika sta bila arhitekta Fr. Nemec in Anton Balšanek. Repertoire 'obsega opero, opereto, balet in dramo. I/.med lanskega opernega osobja slovenskega gledališča so angaževani: g Tit. Olszewski, gdč. Noemi - Wolfova, gdč. M. Gartnerjeva - Romanova, g. C. Vasiček in g. R. Devl. * Starost mačk. Predsednik nemškega društva za ohrano živalijov Nemčiji, Pohl, je obelodanil pred kratkim svoje izsledbe v opazovanju starosti mačk* Spoznal je, da je tudi pri mačkah mirno, brezdelno, brezskrbno življenje glavni pogoj za dolgo življenje. Alžirska angora-mačka, ki jo redijo na gradu Nvmhen-burgu, nekdanjem bivališču nesrečnega bavarskega kralja Ottona, je doživela rav nokar 42. leto. Še pred dvema letoma je skotila mladiča, ki je bil razstavljen na mačji razstavi v Vratislavi. _ * Ljudske sodbe v Ameriki. V St. Louisu je množica zamorca Edward Browna na begu ustrelila. Zamorec je namreč napadel 12letno Annie Gates, ka tera je pribežala v neko gostilno in povedala o napadu. Takoj nato so pričeli napadalca zasledovati, katerega so tudi ujeli. Deklica je Browna spoznala; na potu v ječo je ušel, na kar so ga dohiteli in ustrelili. — V Hempsteadu je množica oprostila z ječe zamorca Jesse VValkerja in ga v prisotnosti občinstva obesila na brzojavnem drogu. "VValker je kriminalno napadel neko belo žensko, katera ga je kasneje spoznala. Pred svojo smrtjo je zločin pripoznal. * Poskusen samomor vpričo več sto gledalcev. Nedavno se je 541etna Jennie R. v Newyorku sprla s svojim soprogom, na kar je šla v bližnji park ob Melrose St., kjer se je skušala obesiti. Vpričo več sto ljudij je odšla na suho drevo, privezala vrv okrog svojega vratu in skočila doli. K sreči je prišel neki policaj na lice mesta in jo rešil, na kar so jo odpeljali v bolnico. * Posli roparjev. Nedavno je neki drzni ropar oropal policijskega rav natelja Reddya, kateri se je vozil z vo zom poulične železnice. Da pri tem tudi njegovih sopotnikov ni pozabil, je samoumevno. Na potu je moral voz čakati na mimovozeči vlak, v katerem času je ropar izrabil ugodno priliko. Držeč v vsaki roki po jeden revolver, skočil je na voz in prisilil sprevodnika, da mu je dal denar; potem je odvzel tudi potnikom njihov denar. Policijski ravnatelj ni bil oborožen in je moral torej roparju pohlevno vročiti denar. * Policaj ustrelil duhovna. V Bluefieldu je policaj W. A. Fanning ustrelil duhovna Cooka. Slednji je bil obdolžen, da je minoli ponedeljek pri Simone Greeku streljal na nekega človeka in da se ni oziral na zaporno povelje. Radi tega je dobil Fanning povelje, naj duhovna aretira. Ker je pa slednji nameraval z revolverjem tudi na policaja streljati, je streljanje policaj oskrbel. * Roparji napadli vlak. Nedavno je sedem drznih roparjev napadlo osobni vlak, ko je vozil mimo Sandy Point, Idaho v Ameriki. Roparji so strojevodjo s puškami prisilili, da je tovorni in ekspresni voz odpeljal tri milje daleč, na kar so z dinamitom skušali razstreliti vrata ekspresnoga voza, kar se jim pa ni posrečilo. Roparji so morali brez plena oditi. Potnikov niso nadlegovali. * Vsestranska ljubezen. Peter Lynch .r., št. 117 Orange Road, Montolair, N. J., samec, 35 let star, bogat, lep, zdrav in vesel, blagajnik »Bachelor« kluba, postal je slavna oseba, kajti 200 za ženitev sposobnih nežnih devic se mu je pismeno ponudilo, da jih vzame v zakon. Iz vseh mogočih krajev in na vse znane načine javile so se mu zapeljivo krasne device in bogate vdove, katerih večina mu je priposlala tudi tvoje slike. Peter Lynch pa ni le zagrizen samec, temveč tudi lilo zof, radi česar smatra vso stvar za ialo. Obiskal bode le jedno pisalko pisem, toda slednja stanuje na milijonarski 5. Ave. t New Yorku in ga bode brez dvomno osrečila. * Ek scen t riče n slikar — morilec. Iz Pariza poročajo, da je v Esretatu 25 letni slikar Sydon ustrelil svojega dobrotnika borzianca Luciena Davida. Svndon je bil ekscentričen; nosil je dolge nepočesane lase, ogromen klobuk in baržunaste, zgoraj široke, spodaj tesno privezana hlače ter bil na videz smešna prikazen. Slikal je malo in slabo, a zato je bil sila domišljav. V zadnjem „Salonu" pa se mu ni posrečilo dobiti za neki potret kolajno. Odtlej je bil megaloman. Ker pa je bil jetičen in neozdravno bolan, ga je David prosil, naj ne hodi več v hišo, da bolezni ne nalezejo otroci. Baje se je tudi nedostojno vedel do 17 letne Davidove hčerke. Svndon je zato Davida ustrelil. David je bil 45 let star in je zapustil vdovo in 4 otroke. Društva. — Gasilno društvo v Starem trgu pri Lozu priredi veselico, v nedeljo dne 28 septembra 1902 v prostorih gospe Petsche-tove. Ob lepem vremenu vrši se veselica na vrtu. Spored: 1. Tam buranje. 2 Loterija na dobitke. 3. Prosta zabava, ples ter šaljiva poŠta. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 40 vin., za družino 1 K. Ker je čisti dobiček namenjen pogorelcem v Martisjsku, vabi k obilni vdeležbi odbor. Književnost. — Narodnogospodarski Vest- nik ima v številki 6 naslednjo vsebino: 1 Utesnitev detajlnega potovanja. 2 Kranjske deželne finance. Spisal r. 3. Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 5 avgusta 1902 št. 11882. 4 Kapital in obresti. Spisal V. Kukovec. 5 Razsodbe obrtnih sodišč. 6 Društvene vesti. 7. Raznoterosti. 8 Lpremembe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskem. 9 Tržno poročilo in tržne cene. 10 Oglasi. Telefonska in brzojavna poročila. Ptuj 25. septembra Mnogoštevilno obiskani shod zaupnih mož ptujskega in rogaškega okraja je postavil enoglasno kandidatom za deželni zbor dr. J u r t e 1 o, ki je na občno prošnjo vseh navzočih prevzel kandidaturo. Dunaj 25. septembra. Danes do-poludne so imeli ogrski ministri sejo; popoludne so se nadaljevala posvetovanja obeh ministrstev radi nagodbe. Tudi jutri bo skupna konferenca. Dunaj 25. septembra. Srbski kralj je baje izjavil željo, da bi rad obiskal našega cesarja. V dvornih krogih so mnenja, da se tej želji ne bodo delale ovire. Dunaj 25 septembra. Po poročilih, ki so došla na Dunaj iz Pariza, namerava baje ruski finančni minister Witte odpovedati med Nemško in Rusijo obstoječo trgovinsko pogodbo. Dunaj 25. septembra. Tukajšnja policija in državnopravdništvo sta obveščena, da je pobegnil defravdant Jellinek na Angleško ter se s paro brodom odpeljal v neko angleško kolonijo. Ob pol 3. uri je prišla nova brzojavka, ki trdi, da so Jellineka na Angleškem prijeli. Praga 25. septembra Danes se je tu sešel izvrševalni odbor mladočeške stranke, da se posvetuje glede bodočega postopanja v državnem zboru Prišla sta tudi dr. Pacak in dr Straasky. Brno 25. septembra. Dr. 0 baron Pražak je govoril dne 21. septembra v Vvškovu k svojim volilcem Prigovarjal je za spravo z Nemci, a ni zakrival, da je malo upanja, da bi Nemci odnehali. Ako pa ne bodo Nemci naklonjeni za spravo, bodo imeli Čehi polno pravico „na vsestransko brezobzirnost". Zagreb 25. septembra. Obsedno stanje se odpravi še tekom tega tedna. Nagla sodba pa še ostane. Novi Sad 25. septembra. Tu se je vršil velik shod Srbov, katerega se je vdeležilo nad 1000. Razni govorniki se obsojali z najostrejšimi izrazi demonstracije in izgrede v Zagrebu Sprejela se je resolucija, ki izreka vladi nezaupanje, ki graja policijo in vso zagrebško upravo, kjer se Srbi baje sistematično zatirajo in preganjajo. Resolucija se pošlje ogrski vladi in cesarju. Srbskim poslancem pa se je naročilo, da dobe" užaljenim Srbom zadoščenje. Red se ni kalil. Beligrad 25. septembra. Albanci iz sandžaka Novibazar so vdrli v Srbijo ter napadli s puškami srbske voznike. Dva so ustrelili, tri pa odvedli saboj. Sofija 25. septembra. General Tončev, ki se je brez dovoljenja vrnil v Sofijo, je bil aretovan. Berolin 25. septembra. Cesarska jahta „Hohenzollern" je dobila povelje, naj bo dne 6. novembra pripravljena za cesarjevo potovanje na Angleško. Kolin 25. septembra. Shod med narodnih delegatov za varstvo delavcev se je izrekel za prepoved za ženska dela ponoči. Izvolila se je posebna komisija, ki bo delovala na to, da ta prepoved postane zakon. London 26. septembra Bogataš Phipp je podaril Burom 100000 zlat nikov z izrecno pripombo, da se smejo porabiti le za revne Bure, ne pa v angleške vladne namene. Poslano.*1 Slavnemu uredništvu »Slov. Naroda« v Ljubljani. Prosim Vas, da sprejmete v smislu § 19. tisk. zakona naslednji popravek ter istega natisnite v Vašem cenjenem listu na istem mestu in z istimi črkami, kakor v listu št. 217 z dne 22. septembra 1902 notico med dnevnimi vestmi »Občinske volitve v Novem mestu«. Popravek: Ni res, da je dvorni svetnik Šukl|e dirigiral svojega edinega pri jatelja, ki ga še ima v mestu, gosp. Frana Perka, med te strankarje. Nasprotno je res, da m« ni nihče, torej tuli ne dvorni svetnik Suklje, med te strankarje dirigiral, ker sploh nisem med temi strankarji. Ni res. da nisem si upal na piano; res pa je, da se sploh za volitve nisem brigal. Bil sem in ostanem pristaš na predne stranke, mi tudi ni treba izgubiti vse sramežljivosti in je nisem izgubil, na sprotno pa je vodstvo napredne stranke v Novem mestu proti meni iz osebnega nasprotatva jednega člana uprizorilo gonjo, zato ker sem prijatelj dvornega svetnika Sukljeja. Ni res, da sem mislil, da propade napredna stranka in izgubi bitko v III. raz* redu ter da izgubi II. razred. Ni res, da nesreča, ki spremlja slednji čas Šukljeta, tudi za mano hodi; nasprotno pa je res, da sem bil prepričan, da zmaga napredna stranka v III. in H razredu ter da Šukljetova nesreča ne hodi za mano. Ni res, da je napredna stranka mislila, da sem njen pristaš, nasprotno, vedela je odločno, da sem njen pri9taš, vendar me je le na videz kandidirala v III razredu, da bi pridobila voliice in pooblastila volilk za-se, ker je že a priori sklenila, mene iz obč. odbora izriniti na ljubo mojih osebnih nasprotnikov. Ni res, da sem jaz prehitro svoj vezir odkril; nasprotno res je, da nisem imel nič zakrivati ali prikrivati. Ni res, da so volilci dan pred volitvijo to izvedeli; nasprotno je res, da so že v sredo, dne 17, sklenili, mene črtati iz liste kandidatov tretjega razreda, ker so raznesli neresnico, da sem se udeležil volilne konference v kapitelju, kjer že od meseca aprila nisem bil. Res je, da sem dobil vsled teh mahinacij samo 22 glasov. Res je, da je bila volitev v III. razredu živahna ter da so dale volilke pooblastila napredni stranki; res pa ni, da so dale pooblastila, da se voli proti, ampak zahtevale so, da se mora voliti tudi mene, in le pod tem pogojem je stranka dobila veliko pooblastil; stranka je torej pooblastila, ki bi se morala za me porabiti, proti meni izrabila. Ni mi znano, da bi kateri duhovnik ponoči klical volilke, da podpišejo poobla stila zame. Res je, da je meni na tem, da se varuje občinsko premoženje in z občino združena hranilnica. Da sem tudi jaz za to, je dokaz moje 131etno delovanje v občinskem odboru in moje 81etno vodstvo hranilnice, katerega tudi zdaj ne dam še iz rok, da ne pride v druge nepoklicane roke. Ni res, da sem neo d kri to srčne ž ter da so me vrgli s krova; nasprotno res pa je, da sem vedno odkritosrčen ter svojih namenov in prepričanja ne prikrivam, vrgli so me le raz krov, ker postopanja nekaternikov v vsakem slučaju ne odo bravam. Novo mesto, 23. septembra 1902. Fran Perko, trgovec in pisarniški ravnatelj mestne hranilnice. Pripomba uredništva. Priobčili ■mo ta popravek kot poslano, da nam g. Perko ne bode očital, da ne postopamo lojalno proti njemu. Da »popravek« nima zakonite oblike, videti je na prvi pogled. V drugem pa prepuščamo odgovor svojemu novomeškemu dopisniku. *) Za vsebino tega spisa j« uredništvo od' govorno le tolike, kolikor določa zakon. Borzna poročila. Dunajska borza dne 25. septembra 1003. Skupni državni dolg v notah . . . . 101 Skupni državni dolg v srebra .... 1C090 Avstrijska zlata renta....... 12095 Avstrijska kronska renta 47..... 99 90 Ogrska zlata renta 4%....... 119 % 0gr«ka kronska renta 4°/#..... 97 90 Avstro-ugrako bančne delnice .... 1692 - Kidditne delnice......... 684 75 London vista.......... 239 50 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 - 20 mark . ........... 2343 20 frankov........... 1907 Itslijansai bankovci........ 94 C. kr. (»kini........... li Žitne cene v Budimpešti dne 25. septembra 1902. Termin. Pšenica za oktober .... sa 60 kg K 6 „ „ april 1903 ... „ 60 , „7 Hz „ oktober .... „ 60 „ „6 Koruza „ maj 1908. . . . „ 60 , .5 Oves „ oktober .... n 60 a .6 ■■Vališ Trdno. Darila. Upravnlstvu našega lista so posla Za družbo sv. Cirila in Metoda v lit Gospod Fr. TomSič, inženir v Zagrebu, 200 kr povodom BOletnice ljubljanske realke. — ŽW< Za pogorelce v Martinaku se nadalje dar vaii: g. Duftan Vilhar 100 K. g. Franc Žagar Markovec 400 K, in g. Leopoldina Kavčič iz H drtega 60 K. Vsem tem izreka podpisano * ;,. stvo v imenu pogorelcov naisrčnejSo zahvalo. Županstvo v Clrknlc 30.000 kron znaSa glavni dobiti oomuške razstavne loterije. Opozarjamo na naSe čitatelje, da se vrfti srečkanje nepreklic dne 25. septembra 1902, ter da se vsi dobi: dobiteljem izplačajo tudi v gotovini po »a biil*u ni . * Lefcarnarja Julijo Krliauniun aol za žrloder je pridobila tekom več ka; 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvi vsled tega je naftla tudi vsesplošno razSirjer Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nered stih prebavljanja, pri želodčnh nadlogah, ka se napravljajo (v želodcu) kisline, pri riganju .:. tako da se v obče smatra kot staro izpričano mače zdravilo Da tako izborno vpliva, zato i ima zahvaliti racijonalnemu skladu, in nebrojt priznanja dokazujejo, kako priljubljenost si je ; dobila Schaumannova sol za želodec. Najboljša hrana 23TwF ^Jiff, za zdrave f^TJJ^/jfl& želodčnem črevesu bolne otroke. Umrii so v Ljubljani: Dne 20. septembra: Julija Hočevar , de. čeva hči, 11 mesecev. Rožne ulice b6 pljučni sdi Dne 21. septembra: Marija Coriarij, za* niča 68 let. Gradišče 13, mrtvoud. — Alojz Lumbar, vratarjeva hči 3 mesece. Mesarska cc; 6t. 1. Črevesni katar. — Marijana Kokalj, oai Ijenka, 30 let. Radeckega cesta 11. Jetika. Dne 22. septembra: Vida Franke, prufes; jeva hči l1 , let. Gorupove ulice 3. Sopila. — 1 hael KobilSa, cestar 32. Radeckega cesta 11. ^ kundarna bebost. Dne 23 septembra: Franja Praprotnik, zarjeva bči 9. mes. Jenkove ulice 7. Akutai črevesni katar. V deželni bolnici: Dne 19. septembra. Fran Pehovnik, hlap* 62 let vsled raka. Dne 20 septembra: Marija Žargi, posea" kova žena, 40 let. Ponesrečen porod. — J&J Žitnik, zidar 26 let. Ponesrečenje. Dne 21. septembra. Viktor Dolenc, užitr skega paznika sin 5 let. Brightova bolezen. Dne 22 septembra. Fran Kermavnar, de; 63 let srčna hiba. Dne 23. septembra Gregor Kobilca, dni' 62 let. Malokrvnost. i Mjteorologično poročilo Vilma nad morjem 808-8 m. Brednjl ančni tlak 788-0 am 24 25 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol Stanje barometra v mm Ž9* &» Vetrovi 743 0 72 si. svzhod 744 0 90 si. jvzhod 425 15 5 ar. jvzhod Nebo jaai. megla jasno Srednja vceraj&nia temperatura 8*0', bJ male: 13 6' t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je naga preljubljena mati, oziroma sestra, teta in stara mati, gospa Terezija Fleš roj. Kromar včeraj, dne 24. septembra t. 1. po noči, po dolgi bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 68 let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage ranjce bode v petek, dne 26. septembra t. L, ob 4. uri popoludne is hiše žalosti v Ribnici na on-dotno farno pokopališče. Sv. mase posmrtnice brale se bodo v farni cerkvi. Nepozabno pokojnice priporočamo v blag spomin in molitev. Ribnica, dne 25. septembra 1902 (2335) Žalujoči ostali. I'o»ohni partl ee ne Ud»do. Zahvala. Za izraženo iskreno sočutje ob smrti naSe premile Vidite. za poklonjene ji obile krasne vence in kite cvetja in za mnogoštevilno udV ležbo pri nje pokopu izreka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naj-prisrčnejšo zahvalo žalujoča rodbina ces. kr. prof. In cas. svetnika (2329) Ivana Frankeia. Zahvala. Vsem rnim, ki so izkazali sočutje mej boleznijo najine preljube, nepozabne matere, oziroma stare matere, sestre, tete in tašče, gospe Marije Coriary roj. Jentl kakor tudi častitim pogrebcem in darovalcem krasnih vencev izrekata podpisani rodbini prisrčno zahvalo. (2330) Rodbini Coriarv in Marolt. J Učenec se takoj sprejme v špecerijsko trgovino. Rudolf podkrajšek, -trgro-veo -v S^podLnJi šišlcl št. 159, Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dae 1. junija 1902. leta. O&hcri. ta Ljubljane j ž. kol. Proga 6es Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensteste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čei Selzthal v Aussse, Solnograd, 6es Klein Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čet Klein - Reifling v Line, Budejevice, Pisen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago. Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 ni dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, — Ob 3. uri 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabei, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-G&stein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo. Pariz ; čez Klein-Reining v Steyr, Lise, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francovevaie, aarlove vare; Prago, Lipskc, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfeate, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. - Proz* v Hovomeito ln ▼ Kodevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomes-.c« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 08 ni zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proge is Trbiža, Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Fran-zensteete, Solnograda, Lin ca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 16 m aopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linča, Stevra, Pariza, Gene ve, Curina, Bregenca, Inomosta, ž.e'la ob jezeru, Lend-Gaste.na, Iijubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak s Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fruczensfeste, Pontaoia. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga is Hovega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob --.ur: 32 m po polu dne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 3o m zvečer, istotako. — Odhod lš LOiabijaae drž, kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob V, uri 28 m zjutraj, ob 2, uri o m popoludne, ob S. uri 50 m in ob 10 uri 25 m svečer, poslednji viak le ob nedeljah ia pravnikih. — Prihod v LJa*jl£aao drž. kol. 1% KazcniMa. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob li. uri 6 m dopoludne ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in pravnikih. _ Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 'A minute spredi. ;1517) Predaja na drcnno in debežo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši faoone priporočam g>o wl»Ul «t«»*i. J. S. Benedikt ■ Ljubljana, Stan trg1, tik moje glavne prodajalne na voglu. Išče se stanovanje za rodbino brez otrok, v sredini mesta, obstoječe iz treh sob z vsemi pritiklinami za november-termin. (2337—1) Ponudbe sprejema upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro ,,J. K. 20". Klauer-jev Ljutljana, Fogačarjev trg1. Fotoplastična umetniška razstava. Odlikovana na vseh svetovnih razttavah. Poučno in izobraževalno. Samo do sobote 27. septembra \ bode razstavljeno velezanimivo naravni rastlinski liker, izvrstnega vpliva na želodec (415-183; se dobi prlaten edino le iz glavne zaloge Edmund Kavčić-a Sir iSa ognjišDa potovanje po Dalmaciji in primorju. Novo in interesantno so ameriški mutoskopi. Otverjenu vsak dan, tudi ob nedeljah ln praznikih, od O. ure zjutraj do ». ure- sveder. (2327) za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se priStedi na kurjavi. (780—50) Dobiva se v vsaki večji železnineki trgovini. Tovarna štedilnik ognjišč lTrmmph, S. Goldschmidt & sin Vfel« nt* fsorenje \ \ »irJJmU.i-m. Edina zaloga na Kranjskem: lekarna Piceoli „Pri angelju" Ljubljana, Dunajska cesta. Jicva mesnica. S tem vljudno naznanjam, da sem prevzel z dnem 27. t. m. na Sv. Jakoba trgu št. 8 ter se priporočam v obilne naročbe. Prodajal bodem goveje meso pitanih volov ia sicer: (2331—1 stegno .... po 54 kr. pleče.....po 50 kr. bržola......48 „ flam in prsa „ 44 „ Z odličnim spoštovanjem Andrej Terčkan, mesar Sv. Jakoba trg št. 8 v Ljubljani, '^ijjjfc ■v Zeleznafo vino LEKARJA Piceoli-ja v Ljubljani. DoWrase\r lekarnah a^* krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe Polliteraka »teklenlea velja * H.. Zunanja naročila izvršuje lekarnar CJanriJel JPieeoli v LJubljani točno, ako se mu pošlje (1507) znesek po poštnem povzetju. 2 (7) Kot praktikant laee mesta v večji trgovini e mešanim blagom konsumski uslužbenec, 19 let star. Službo lahko nastopi s 15. oktobrom t. 1. Ponudbe je poslati najkasneje do SO. septembra t. I. pod šifro „Praktikant" poste restante Zagorje ob Savi. (2513—3) ledino asmrc^am (2317-2) divjačina dobi se pri hišniku v palači grofa Auersperga, Gosposka ulica 15. Veliko vinskih sodov od 600 do 650 litrov ima na prodaj Franc Cascio vinski trgovec v Ljubljani, Vegove ulice 10. Cena po dogovoru. (2321—2 Edina pekarija v Ilirski Bistrici proda se pod ugodnimi pogoji s I. oktobrom. Natančnejša pojasnila daje Karol Muha, pek v Ilir. Bistrici. (23ii—2) Najnovejša ročna dela izdelana, pričeta in predtiskana ; svilo, prejo, volno za vezanje, pletenje in kvačkanje priporoča (2324—1) H\ HITI Ljubljana ^ Pred škofijo štev. 20. ^: predtiskarija! m ■ Hi mm Trgovina z železnino „MERKUR" PETER "V Celju, Graška cesta. štev. 153 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključa I ni carski h izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Toraaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- ^ Bog-ata izber vsakovrstnih, nagrobnih križev. *- Postrežba točna. Cene nizke. TT 1 I je izšel I * * v proslavo * * I Fr. Prešerneue f§ stoletnice ■Prešernov" album. ^ * Cena izvodu K 2*40, po pošti 12 vin. več. Naročila sprejema L. Schwentner 19 knjigo tržeč v Lijublj»ni - - I m. - r "M - - I Darila za vsako priliko! g p Frid. Hoffmann | v Ljubljani, Dunajska cesta | priporoča svojo naj- H večjo zalogo vseh n vrst žepnih ur | zlatih, srebrnih, iz -*i tule, jekla in nikla, ['?• kakor tndi stenskih J ur, budilk in salon- -J skih ur, vse samo J dobre do najfinejše r* kvalitete po nizkih n cenah. 2 v žepnih in sten- *~. skih arah so vedno Šj v zalogi. !j Izvršujejo najtočneje. :s »mu aaBBOBBaaaaM Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lčvskih in potnih daljnogledov ter vseh optičnih predmetov. Zaloga in edina prodaja 1x1 one g"r6.ixi ^ v za zaznamovanje perila. Zaloffa S grammophoHOv -S ki igrajo izrecno močno in natančno. Pc pravila se Sai mamnaBBBBBB m Su •! nih ostankov vedno vsiiko v zalo,;. Za jesensio ia f zimsto sezono c II se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x HUGOIHL I xxxv Ljubjani x x x ^ v Spitalskih ulicah i\. 4. Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. S/^Z 63 37 37 ee sprejme na stanovanjo in hrano« Odda se tudi lepo opravljena 2325-1 mesečna soba. Več se izve Krakovski nasip št. 18 v pritličju (pri sv. Jakoba mostu). Vod dobrih v Ljubljani na Bregu. Čisti donesek 5%. Izplačati je 10.000 K, drugo ostane na hišij Več se izve pri g. J. Bahovc-u na Št. Jakobskem trgu. (2326—1) redivo, suhe gobe, vsakovrstno žito j in sadje ter vse j deželne pridelke j 9BtT kupuje -*m& finlon 3(oleiic | (2315-2) trgovec v Celju. sprejme takoj (2328-i) Jos. Rojina v Ljubljani. V Spodnjih Gorjah pri Bledu se proda iz proste roko skoro nova hiša ■ šestimi sobami, kuhinjo, shrambo, vodnjakom, dvema kletima, hlevom in sadnjom, s sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo. Hiša je kaj pripravna za letovišče, trgovino ali kakršnokoli obrt, ter je v neposredni bližini bodoče nove železniške proge in postaje. K hiši pripada 6 parcel gozda, poskusni vinograd in tri njive s pažnikoni; tudi ima hiša vse srenjske pravice. Za informacije gl»»_ Feliks Tom VSAK PETEK IN POSTNI DAN SE DOBE RAZNOVRSTNE = SVEŽE = kaninoMeski mojster rafublj&na, Resljeva cesta št. 30. -a—tt-j—z—t TRGOVINI 2 DELIKATESAMi ANT. STAOU V LJUBLJANI. ;2y67_2 Največja zaloga lae;cfl.«;l.a.n.£9a. nagrobnih spomenikov in noJIjoKateJča. Izbera črails piramid, obeliskov in nagrobnih križev o«I nujlepsejctt i» r »J *•;*.«*«* granita* in laItra«SorJa. Lastni izdelek. ^ Najnižje cene. (2301—2) Priznano najnatančnejše izdelovanje cerkveno umetnih in monumentalnih kamnoseških proizvodov. Stavbena dela vsake vrste. Plošča za pohištvo od raznega marmorja. tesna ženitna ponudba! Samostojni rokodelec na deželi (snažnega obrta), 29 let star, se želi poročiti s pošteno in delavno gospico, staro do 27 let in s 1000 do 1500 kron gotovine. Resne ponudbe s sliko naj se blagovolijo poslati pod ,,Resna ponudba" do 1. oktobra t. 1. na upravništvo »Slovenskega Naroda". (2303- 4) ^» mm m, f|. kolesarji blagovolite citati! mm mm mm mm Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka „Styria1' in „Eelical" letošnjih modelov, pod lastno ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pr dobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni. Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi za pneumatike. Priporočam se z velespoštovanjem Notarski kandidat z 1 Vt letno prakso, hoče premeniti SVOJO Službo. (2334—1) Oglasila naj se pošljejo na upravništvo »Slov. Naroda« pod ..Notarski kandidat". Na prodaj je hiša v Spodnji Šiški St.12 pripravna za gostilno ali prodajalno in kako obrt. Več pove lastnik tam. (2336 — 1) Malo rabljena vinska tromba se proda za nizko ceno pri Andr. Druško-viča nasl. Val. Golob-u, trgovina z telesni no, Mestni trg št 10. (2332—1) ,231o—3) 11 Išče se ica za poštni urad • s na Gorenjskem. Nastop s 1. ali 15. oktobrom t 1. Kje? pove upravništvo »Slov. Nar«. 2enitna ponudba. Trgovec in hišni posestni^ v Ljubljani, najboljših let, išče jnanja 3 gospico 20—30 let ter 10—15000 gld. premoženja v svrho jen/Zuc. Ponudbe s polnim imenom naj 52 pošiljajo pod: „Vesoljnost" la do 31. septembra t. L, poste restante, Ljubljana. (2276—3) za vodovodne cevi pri Logatcu se izroči pogodnikom (a kor dan to m). Prosilci za to delo naj se zglasć pri j (1088) A rat, Kunz-u (43) j tovarnarju za vodovode v Moravskih Gra-I nicah (Mahrisch-VVeisskirchen), Moravsko. Ne skisanim filistrom ampak prijateljem humo ja priporočamo Javihance" spisal Rado Murnik. Velika1 8. Str. 229. Vsebina: Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Čačkočikar pa Križ-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. ,1832-2:1) Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h. Založništvo L. Schwentner v Ljubljani, Dtorski trg 3. .m Ljubljana Dunajska cesta št. 13. Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. po najnižjih, cenah. Lekarna #„pri orlu" Lastnik M.'Mardetschlager, lekarnar In kemik Stari tr^ Glavni trg št- 21- št 6. priporoča: < m "° o cS fl g" E OB . bo g c « .n ^T^^ .s i 3 •~ oj rt ■ J> S o S -a S 9 a i-, P- 7? rt ta Bi k 2 ca g- n 2 "S 60 " o ^2 a o o ; a J3 «> \ £ > ^ B B " o. C? „ JM w - s > > rt geo ? ^ - 'rt ^? »j ° - > n C tB M< ■ • g .a » o, « • c« H OB Za S. h 2 ."S2, ? l j !S - £ o- 3 S b^o'S^o^" g rt i 2 >a > i* ■ O > d e t> os, — o rt xi M on C/3 > t> I m a 3 i Pekarija slaščičarna Jakob Zalazoik \\ ■ Prodaja moke in raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja. Stavi trg štev. 32. Sukneno blaao □ za moške obleke po najugodnejši ceni priporoCa 40 R. Miklauc Ljubljana, Spitalske ulice št. 6. Iidajatelj in odoroYorni urednik: Dr, Ivan Tavčar. {Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 9 ^36499