VZGOJA IN IZOBRAZEVA
2001 XXXII
Boris Zupančič
OS Danile Kumar v Ljubljani
RAVNATELJ - ŠUŠMAR?
Pomembnost in občutljivost vloge ravnatelja vrtca, šole
je nedvomna in tudi laični javnosti povsem razumljiva.
Če ne drugače, je velikokrat slišati, »da šola zraste in
pade prav zaradi dobrega ali slabega vodenja«.
Tovrstna trditev je seveda povsem na mestu, a žal
mnogi, tudi v lastnih vrstah, tega ne jemljejo povsem
resno. Ravnatelj - vzgojno-izobraževalni menedžerje
danes na bistvenem razpotju. Družba in družbene
potrebe zahtevata od njega skoraj vsak dan več in več.
V luči hitenja so velikokrat zastavljene fikcije, da naša
šola ni dobra, ni prilagojena pozitivnim trendom
evropske, če že ne svetovne pedagogike, da
produciramo zgolj faktografijo in skratka povsem
zanemarjamo svoje poslanstvo. Avtorji tovrstnih zamisli,
ki jim veter v jadra velikokrat daje nekritična »laična«
javnost in si s tem zdravi svoje šolske travme, pa ne
želijo videti in ovrednotiti številnih dosežkov, kijih
dosegamo pedagoški delavci. Dobrodošle so največkrat
le tiste študije in primerjave, ki naše šolstvo umeščajo na
nižji nivo od naših pričakovanj. Nemalokrat je uvrstitev
v zgornjo sredino že nacionalna katastrofa, ne da bi
pogledali, katere države, nacije so še za nami. In tistim,
ki so pred nami je potrebno pogledati tudi pod prste; v
kakšnih razmerah dosegajo rezultate, ki jim jih
zavidamo. Tovrstnih študij ni bilo kaj prida zaslediti.
A nedvomno že bežen pogled na take lestvice pokaže
eno izmed bistvenih komponent, ki nedvomno
pripomore, da so lahko drugi boljši, nas tudi prehitijo
ali pa že uresničujejo naše sanje. Gre za vlogo in mesto
pedagoškega vodje - ravnatelja, za vlogo pedagoškega
menedžerja. Trdim, in z veseljem bom sprejel drugačne
trditve, da tako specifične vloge, kot jo ima slovenski
šolski menedžer, ni lahko zaslediti v arzenalih
pedagogike in šolskih sistemov.
Status ravnatelja je v naši zakonodaji opredeljen v
dveh krovnih predpisih: 31. členu Zakona o javnih
zavodih, kjer se ravnatelj skriva pod pojmom direktor
(Poslovodni organ zavoda je direktor ali drug
individualni organ /v nadaljnjem besedilu: direktor/) in
v 49. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje
in izobraževaja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS,
št. 12/96). Člen opredeljuje ravnatelja kot: »Pedagoški
vodja in poslovodni organ javnega vrtca oziroma šole
je ravnatelj«. Nalaga mu naslednje obveznosti:
1. rganizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole,
2. pripravlja program razvoja vrtca oziroma šole,
3. pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je
odgovoren za njegovo izvedbo, 4. je odgovoren za
uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti
učencev, vajencev, dijakov, študentov višje šole in
odraslih, 5. vodi delo vzgojiteljskega, učiteljskega in
predavateljskega zbora; 6. oblikuje predlog
nadstandardnih programov, 7. spodbuja strokovno
izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
8. organizira mentorstvo za pripravnike, 9. prisostvuje
pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma
učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, 10.
predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,
11. odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,
12. spremlja delo svetovalne službe, 13. skrbi za
sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki,
govorilne ure in druge oblike sodelovanja), 14. obvešča
starše o delu vrtca oziroma šole in o spremembah pravic
in obveznosti učencev, vajencev in dijakov, 15. spodbuja
in spremlja delo skupnosti učencev, vajencev oziroma
dijakov ter študentov višje šole, 16. odloča o vzgojnih
ukrepih, 17. zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in
je odgovoren za zakonitost dela, 18. določa sistemizacijo
delovnih mest, 19. odloča o sklepanju delovnih razmerij
in o disciplinski odgovornosti delavcev, 20. skrbi za
sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo in 21. opravlja
druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
Vse navedene alinee, razen zadnje, se nanašajo na
neposredno pedagoško vodenje. V prenesenem smislu,
tudi skladno z menedžersko doktrino lahko zapišemo,
da gre za naloge tehničnega direktorja - vodje. Vsa
zgodba, predvsem pa izvor težav, omenjen že v uvodu,
pa se skriva v zadnji alinei. Pod krinko 21. alinee: »...
opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi
predpisi...« se skrivajo določila še 29 zakonov in nepre¬
poznavno število izvršnih predpisov v obliki pravilnikov,
odredb, sklepov. Za vse to prepoznavanje in udejanjenje
v vsakodnevno prakso naj skrbi ravnatelj kot poslovodni
organ, v menedžerski terminologiji - direktor.
Naš Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja v 51. členu pozna vlogo direktorja v
primerih, ko v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu,
v katerem se za izvajanje programov za predšolske
otroke oziroma posameznega izobraževalnega programa
oblikuje organizacijska enota, lahko opravlja
poslovodno funkcijo direktor javnega vzgojno-
izobraževalnega zavoda, funkcijo pedagoškega vodje
v organizacijski enoti pa ravnatelj te enote. Takih
primerov je malo. Sploh pa primarno ne gre za delitev
UJ
<
Cč
Q_
NI
S
O
O

1 2001
10
GOJA IN
IZOBRAŽEVANJE
med funkcijama pedagoškega vodje - »tehničnega
direktorja« in funkcijo ravnatelja kot vodje -
»direktorja«. Bistvo je očem skrito, v poplavi različnih
predpisov, ki so si tudi večkrat v medsebojnem
izključevanju (koliziji) ali pa zapletajo birokratske poti
in reševanja do skrajnosti. Naj za ilustracijo navedem
samo primere pri podeljevanju statusov učencem
(Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti), ko je
potrebno za vsako podelitev izpolniti najmanj tri
posebne obrazce. Ali, če šola želi izvesti veliko javno
naročilo (prehrana, pohištvo, nabava kombija), je
predhodno potrebno izvesti pravo študijo, katera
odvetniška družba, ki ima dovoljenje za izvajanje velikih
naročil, bo to počela. Velika naročila, normirana na
vrednost 5,000.000 SIT za šole in vrtce, so nesmisel.
V okviru pedagoškega in poslovnega poslovanja
mora vrtec, šola ne glede na velikost (mala, srednja,
velika) izpolniti oziroma urejati približno 211 obrazcev
s področja delovne zakonodaje, 17 obrazcev s področja
pedagoškega dela, več kot 15 obrazcev s finančnega
področja, nedoločljivo število obrazcev s področja
upravnih zadev, 5 obrazcev o varnosti pri delu, 5
obrazcev z zdravstvenega področja, več obrazcev s
področja zaščite in reševanja, vodenja najrazličnejših
evidenc, vpisov, 6 obrazcev o varovanja podatkov. Kot
že omenjeno, so posebna zgodba mala in velika
naročila. Stanje je na tem področju povsem nepregledno
in deležno različnih razlag. Prav posebna zgodba je
najavljanje sredstev za plače in procedura pri
napredovanjih v nazive in plačilne razrede.
Glede na normative ima povprečna slovenska
osnovna šola (20 rednih oddelkov in recimo, 6 oddelkov
podaljšanega bivanja) zaposlenega ravnatelja,
pomočnika s polovično obveznostjo, tajnika,
računovodjo, bolj redko še dodatnega računovodskega
delavca (če je število oddelkov nad 30) in svetovalnega
delavca. Če ti sestavljajo upravno-administrativni tim
(pri tem prištevanje svetovalnega delavca v to kategorijo
pomeni že strokovno nedopustnost), za vodenje skrbi na
povprečni slovenski šoli 3,5 do pet delavcev. V
povprečni slovenski osnovni šoli je skupno zaposlenih
od 36 do 42 delavcev, odvisno od programa, razredov,
tudi okolja, v katerem deluje. Normativi so trenutno
naravnani tako, da šole z večjim številom oddelkov ne
pridobivajo linearno večjega števila zaposlenih
delavcev. Na tem področju skuša biti ministrstvo
fleksibilno in s posebnimi sklepi omogoča dodatna
odstopanja, a ta zaradi normativnosti, predvsem pa
izhodišča, da je šola pedagoška ustanova in ne
»podjetje«, ne predvideva dodatnega administrativnega
in upravnega zaposlovanja. Ko pa se sprejemajo razni
predpisi, se na to dejstvo pozablja in šolam nalaga prav
a iste obveznosti kot podjetjem. Menedžerska stroka, še
bolj pa ekonomska, poznata delitev organizacij na
velike, srednje in male. (ekonomika pozna delitev na
N
profitne in neprofitne) Merilo je število vseh zaposlenih
in ustvarjen prihodek ter denarni tokovi. Tako so
nekatere šole po tej klasifikaciji uvrščene v isti rang kot
srednje velika podjetja s skoraj enakimi obveznostmi
samo z zmanjšanim številom upravno managerskega
osebja. Samo primerjava: srednje veliko podjetje ima v
upravnem delovanju na voljo med 15 in 20 zaposlenih.
V to skupino sodijo ekonomisti, pravniki, upravni
delavci, računovodski in kadrovski delavci. Na šolah
tega preprosto ni, čeprav se opravljajo enaki posli, samo
finančno se na obrazcih pojavljajo manjše številke. In
kdo ta dela kljub vsemu poskuša in jih tudi z večjo ali
manjšo uspešnostjo opravlja? Ravnatelj ob pomoči
pomočnikov, če jih ima, računovodje in tajnika.
Že v izhodišču je jasno, da tako delo ne more biti
uspešno. Da se ravnatelji vse bolj ukvarjajo z
menedžerskim delom, pa še to po svojih najboljših
močeh, izkazuje tudi raziskava Sabine Špehar Ravnatelj
osnovne šole - menedžer ali pedagoški vodja (Sodobna
pedagogika, 2000, 4), predstavljena na zadnjem
srečanju ravnateljev v Portorožu. Prepričan sem, da se
ravnatelji še bistveno več ukvarjajo z vodenjem in
administracijo, kot to navajajo, ker marsikdo tega ne želi
povsem javno povedati. Bil bi označen, daje
nesposoben. Morda samo še vprašanje ob dejstvu, da
mora šola na podlagi osnovnih predpisov sama sprejeti
okoli 17 internih aktov. Kdo naj jih pripravlja; ravnatelj,
ki mora biti pedagoški delavec, ni niti ekonomist,
pravnik, upravni delavec...?
Slovenskemu ravnatelju ta trenutek zakonodaja ne
omogoča, da bi bil lahko večino šolskega časa »strokov¬
njak za izobraževanje«. Postaja šušmar za menedžerska
opravila. Posledice pa so seveda vidne tudi v tem, da
ima ravnatelj vse manj časa za spremljanje pedagoškega
dela, vodenje pedagoške dokumentacije, predvsem pa za
pogovarjanje z učenci in s svojimi učitelji.
Nujno je izvesti študijo primerjave med nalogami in
statusom ravnatelja pri nas in v drugih šolskih sistemih,
npr. z državami, s katerimi bomo v bližnji prihodnost v
Uniji, in morda še skandinavskimi, ki so nam bile vodilo
za devetletko. Raziskava je lahko opravljena sorazmerno
hitro - vsi relevantni podatki so dosegljivi prek
interneta. Na tej podlagi naj se nato prilagodita že
navedena osnovna slovenska zakona za področje vzgoje
in izobraževanja - Zakon o organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in seveda
Zakon o javnih zavodih. Namero za spremembo
slednjega je že bilo zaznati v javnih občilih. Namera
spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje
in izobraževanja pa je že objavljena na spletnih straneh
Državnega zbora. Med drugim je v še trenutno
zadržanem predlogu predvidena tudi sprememba 49.
člena, ki govori o pristojnostih in nalogah ravnatelja: »V
prvem odstavku 49. člena se doda nova 17. alinea, ki se
glasi: Zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov.«