Gospodarske skušnje. * Zatulili oves popraviti. Po gotovih skušnjah, na debelo napravljenih, se da. zatohlemu ovsu pa tudi drugemu žitu prav lahko in z zel6 majhnimi stroški smrad popolnoma odpraviti, tako, da je zopet dober in zdrav, če se med 25 hektolitrov *) tacega ovsa 1 hektoliter navadnega oglja, v prah zmletega pomeša in večkrat z lopatami premeče. Tako premešani kup naj leži kakih 8 dni, potem naj se preišče oves, ali je zatuhlost zgubil ali ne. Ce ima še zatuhii duh, se to še enkrat z ogljem pomeša in potem čez 8 ali 14 dni zopet preišče. Zdaj je gotovo, da je oves zatuhii duh zgubil. Oves se potem po veternici ogljenega prahu očisti. Ce oves ni *) 1 hektoliter znaša po stari meri dva mernika in 10 maslnov. ------ 226 ___ preveč zatuhel, zadostuje uže enkratno pomešanje z ogljem. — Za magazine je to zelo važno, pa tudi za vsacega gospodarja, če je ovea po mlatvi vlažen bil in potem zatuhel postal. * Kako gladek in trden skedenj ali pod napraviti. Leseni podi so večkrat zato napačni, ker se v njih naredijo špranje in razpoke, v katerih pri mlačvi žitna zrna obležijo. Tudi je les dandanes drag. Popolno gladki in trdni podi brez razpoke se dad6 pa napraviti iz ilovice, in sicer tako-le: Vzame se dobre mastne ilovice, katere se za 45 do 48 centimetrov*) na debelo nanosi, katero več mož več ur zaporedoma z nogami dobro uteptajo. Teptd se pa ilovica tako, da stopinja tikoma zraven stopinje pride, in nobena globina vmes ne ostane, ampak da je cela plos-njava popolnoma ravna. Potem se dile položijo čez ne še popolno suho ilovico, in na te dile se vstopijo možaki, kateri ilovico s tako imenovanimi ovni enakomerno nabijajo tako , da od enega konca podu začenši pridejo do druzega konca. Zdaj se pusti pod dva do tri dni sušiti, in potem se s cepci, dobro potolče in potem pusti zopet en dan sušiti se. Ce je kje kaka razpoka videti, se s cepci zatolče. Po vsem tem se pod z volovsko krvj6 polije in z metlo enakomerno po vsem podu razbriše, na to pa še s presejano škajo (Hammerschlag) potrese in se enkrat do dobrega potolče, da je pod trden, raven in brez razp6k. — Dado se pa trdni podi napraviti tudi a premo-govim pepelom in ugašenim apnom, pa tudi s cementom portlandskim. * Ce kobila ne pušča zrebeta k vimenu. Poljski posestnik Matczinsky svetuje sledeči priprosti pomoček. V čisti vodi raztopi naj se soli kolikor se le more, in 8 to slano vodo naj se umivajo sesca kobili, katera ne pušča k sebi žrebeta. Ta gospodar trdi, da ga to sredstvo nikoli ni goljufalo. Slana voda, ki je bila enkrat narejena, more se držati, dokler se vsa ne porabi. *) 1 centimeter je po stari meri pol cole.