St. 203 Kialu jla&aa t sMi (tMtt omiti cm la prta) V Trstu, v torek 29« avgusta 1922 Posamezna številka 20 stotlnk Letnik XLVI1 jihafa, tevzemšl pondeljek. vsak dmu »jutraJ. UraiaiStvo: atlet w. ftentifle Asiškega St 20. L nadstropje. Eto^juj te pošiljajo vredni** Ndrioklraat pisma se ne sprejemajo, rok^lift^lo. Izdajatelj lo odgovor* -— i te lan Godina. - ^ TI* tiskan* mala za mesec L 7. — ''"T*^™"d " C * —--- pot let' . ve£- — Telefon r . X - •" DNO Posamezne Številke v Trstu la okolici po 20 stotlnk. — Oglasi te računalo % Urok osti ene kolone (73 mm.) — Oglati trgovcev ki obrtnikov mm po 40 cent čem talce, in zahvale, poslanice ln vabila po L !• oglasi denarnih zavodov mm po L % — Mali oglas) po 50 si beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina tn reklamacije se pošiljajo Iz k I učno opravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-FranttJka Aailkega štev. tO, L nadstropje. — Telefon uredništva m uprave 11-57. AVSTRIJSKE TEŽ.4VE Neprestano, prav katastrofalno padanje lutnega verižništva, ^trgovine* in podobnih valute Nemške Avstrije je najboljše me- poklicev. Nebroi novih bank je nastalo po rilo v kakšnem položaju se nahaja ta dr- vojni. Mnogo teh bank imajo d«1*9 četrtem letu svojega klavernega ogromna premoženja. Banka je postaia zavica v obstoja. To ni življenje, niti životarenje sama sebi namen, ne pa iz dejanskih deve č, ampak je dolgotrajno i n boletfno j narnoprometng^potri^ umiranje organizma, kateremu manjkajo' ' " ~ vsi življenski pogoji. Svetovna gospodarska kriza, ki dela preglavice velikim in močnim državam, pač ne more iti mimo take državice, ki ne more s svojimi zemeljskimi zakladi in pridelki preživeti niti polovice svojega prebivalstva. Zastoj industrije ie udaril na industrijsko proizvodnjo, ki bi morala držati v ravnovesju izvozno in uvozno bilanco. Saj to je vendar ogromne množine denarja ter so posred povzročiteljice draginje. Kmetske množice gledajo z nevoljo, skoraj s sovraštvom na mesrta, ki morejo dati malo v zameno za dragocena živila. Kmet je postal velik gospod v primeri z meščanom, ki je igral nekoč vlogo gospoda. In tako izginja polagoma zavez skupnosti med mesti in deželo. Dežela se skuša otresti mesta, plačevati veliko število uradništva, ki ni v razmerju s številom prebivalstva, potem pa pride še plačevanje pokojnin upoko*. jenim častnikom, visokim uradnikom i. t. d. Taks mora biti tudi državna bilanca pasivna, pa naj je na vladi ta ali ona stranka. medtem ko morajo meščani vsak dan več eden glavnih predpogojev za urejene go- j beračiti miloščino od. dežele. Toda ta pre-spodarske razmere. Dalje imora Nemška | pad opazujemo tudi med posameznimi Avstrija, ki je dedinja velike monarhije, pokrajinami, ki skusajo doseči m so de- - - — * * - loma tudi dosegle tako avtonomijo, da iz- gublja centralna vlada na Dunaju vsak dan bolj na moči in ugledu. Los von Wien je geslo, ki danes prevladuje. Nemška Avstrija kot država je podobna potapljajoči se ladji, ki jo podgane zapuščajo. In Dunaj, tisti ponosni, bogati Dunaj, Razume se, da morajo pri tem trpeti | mora gledati, kako ga vse prezira in pre-zlasti vsi oni, ki so navezani na stalne j klinja. Danes, kot nikoli poprej, zamorejo pl-će kaor tudi delavstvo, ki dobiva Dunajčara objokovati svojo «samostoj-dnevno ali tedensko plačo. Teh pa je j nost*. Danes se pokazuje, kako je to mesto ogromna večina, posebr.o'V mestih. Dunaj sesalo obširne nenemške pokrajine nek-in ostala mesta bi se morala preživljati z danje podonavske monarhije. Ogromna izvažanjem industrijskih izdelkov. Če pa zmanjkajo tržišča, potem morajo vse te ogromne množice (ki so v znatnem številu neproduktivne) živeti ob kreditu; Ob kre^ bogastva so nanosili tlačeni in zaničevani narodi ošabnemu mestu. In za plačilo so želi samo prezir. Dane®, ko je ta nekdanja raja osvobojena, in so si ti narodi ustva-ditu mora živeti država in vsi javni; rili svoje državi ter je Dunaj izgubil vire obrati. Edina pomoč v tem slučaju bi bilo svojega blagostanja, dar.es živi Nem&ka izdatno posojilo v zdravi valuti, ker pa j Avstrija, posebej pa še Dunaj, življenje be-tega ni, zato je treba tiskati neprestano j rača, ki trka na vse duri za košček kruha, nove bankovce. To množenje bankovcev: Vkljub neugodnemu položaju, v katerem pa ima za posledico zopetno padanje va- j PC nahaja ta državica, pa bi se dalo ven-hite, padanje valute pa povzroča novo:^ nekaj narediti. Toda čakanje na zu-stopnievanje draginje. 1 nanjo pomoć je oslabilo odporno silo pre- Edcn glavnih gospodarskih temeljev pa j bivalstva; ustvaril zlasti v meščanstvu je stalna valuia. Skakanje valute navzdol n8ko fatalno brezbrižnost in neko goto-zmeša popolnoma vse proračune, iz ki ju- j vost( da mora iti vse v franže. Ta lenobna Sena je vsaka gotova kalkulacjia v držav-, duševnost sj>ada med dedščino, k; so jo nih in javnih obratih, zakaj, kar je danes: podedovali po ranjki Avstro-O^rski. Iz vredno 10.000 kron. bo morda črez p&r, vloge gospoda so prišli avstrijski Nemci v Strogi ukr«pl sa polniacjc draginje v Nemčiji EERLIN, 28. Minist-ski svet pod pred-jddsivcm državnega predsednika je razpravljal včeraj o notranjem položaju v Nemčiji in o ukrepih, ki jih bo treba storiti spričo draginje. Glasom uradnega poročila je sklenil ministrski svet, da se omeji uvoz luksusnih predmetov. Te dni se objavi odlok o zvišanju izvozne carine. Ministrski svet je tudi razpravljal o ukrepih za pobi- Iz tega je razvidno, da je valutno vprašanje me(J nj^ ^ {rde, da je samopomoč prv: » .valutne špekulacija kaJtor tudi o iTivljenskti važnosti za vsak državni in korak k ozdravljenju. Toda teh mož je malo ^P* za nekaterih in družabni organizem. ^ in niso vplivni. Ustanovitev nove emisijske banke, ki jn se danes širijo glasovi o delitvi se baje v kratkem otvori na Dunaju, bo Nemške Avstrije, je to le znak, da je tr- tednov veljalo 20.000 vilne račune držav 00. Kako naj dela pra-: položaj nemaničev r a, trgovec, podjetnik? j ue znajo orientiral in v tem položaju se ratL Zato ne manjka mož da se je na njih razpravljalo tudi o avstrijskem vprašanju. Dosegel se je popoln sporazum za vse možnosti, ki bi znale priti v poštev. Nadalje te je razpravljalo o podaljšanju zveze med Čehotlovaško inJugo-?lavijo. Obema zaveznicama je pri srcu skrb, da si v slučaju nevarnosti dasta ena drugi kar najhitrejšo pomoč. Na diplomatskem in političnem polju bosta nastopali obe državi sporazumno in s primernim ozi-rom na sodelovanje Romunske in Poljske. Med obema državama se bo sklenila tudi gospodarska, trgovska in finančna zveza, ki bo veliko koristila narodnemu gospodarstvu obeh zaveznic. Poljsko Poljska zunanja trgovina v mesecu aprilu VARŠAVA, 28. Evo nekoliko podatkov o poljski zunanji trgovini v mesecu aprilu letošnjega leta: Uvoz" je znašal 455.000, izvoz pa 234.000 ton. Vrednost uvoza je dosegla 37 miljard 907 miljonov poljskih mark, a vrednost izvoza 19 miljard 731 miljonov. To pomeni, da znaša izvoz 51% težine in 52% vrednosti uvoza. V aprilu L 1921 je znašal izvoz 51%', v L 1920. pa le 1T% vrednosti uvoza. Frsndia Krvava stavka v Le Havreu LE HA VRE, 27. Stavkajoči delavci so streljali na policijo. Policija je odgovarjala. Tri osebe so bile ubite in 37 jih je bilo ranjenih. Med ranjenimi je 15 policijskih agentov in 22 civilistov. Ob 3. uri zjutraj je zasedla policija brez prelivanja krvi sedež stavkarskega odbora, kjer so se bili zaprli skrajneži. Policija je izpraznila prostore in aretirala mnogo delavcev. imela to nalogo, da ustali valuto. Če s« enkrat valuta ustali, pa če je še tako nizka, je mogoče ustvariti podlago za zdravo trgovsko izmenjavanje. Le potem je mogoče priti v okom najraznovTstnejšim sleparskim sistemom, ki so zvezani z valuto; kakor valutno verižništvo, draginja i. t. d. Praksa pokazuje namreč, da mora konsument plačati ne-le vse neugodnosti, ki izvirajo iz padanja valute, ampak da pri tem trgovci in banke nesramno izkoriščajo novi položaj. Trgovec n. pr. bo evišal cene predmetom, tovarnar izdelkom, toda to povišanje ni nikoli v pravem razmerju z vsakokratnim padcem valute, am- pljenje in brezbrižnost prebivalstva *tbila v njem vsako energijo in vero v življenje. Dunajski kancler potuje v Prago in Berlin, da zainteresira pred vsem sosedne države za pereča £c«podarska vprašanja svoje dežele. Največ Razumevanja za to je našel pri Čehih. Kaj opravi drugje, bomo videli. Najbrže nič, kakor dosedanji njegov! predniki. Eno pa je gotovo: protislovenska politika Dunaja gre k svojemu koncu. Revščina in potreba je prisilila tudi nekdanje zagrizene in nadute sovražnike Slovan-stva na Dunaju, da so znatno ublažili svojo srboritest. Zdaj, ko*so prisiljeni tr- o^k ie vedno navito za nekaj točk navzgor. , - - Vendar pa ni samo valutna mizerija kati na sosedna vrata slovanskih narodov, iva vsem nesrečam Nemške Avstrije, bodo pač morah sleči vlogo «Herrenvolia> kriv Ta majhna dežela ima dvemjonsko mesto ter se bodo morali končnoveijavno spn-Dunaj na svoji grbi Niso zastonj primerjali J jazniti z mislijo, oa «o ti narodi enake- Avstrijo otroku z veliko glavo. Precejšen I vredni in enakoveljavnL Do tega spoznanj« del teča mestnega prebivalstva živi od va-lpa prihajajo vsled sile nov A razmer. darja, da je bilo zadržanje rudarjev vse hvale vredno«. Kalila SitalijsnAe mon?.vice povodom iesreče, ki je doletela oklopnico «France» RIM, 28. Minister mornarice je brzojav-j no naročil našemu pomorskemu za-stopni-i ku v Parizu, naj se poda k francoskemu! ministru mornarice ter mu v imenu irali- Een-e|a konferenca ministrov janske mornarice izrazi najgloblje sozaije.; stvari Mak cntente 'm Poljske. Ministrski D'Aanua-ijero stanje j predsednik Beneš je še-le včeraj prispel iz GARDONE, 28. D'Annunziju gre oči- Marijanskih Lažni, kjer se je sporazumel vidno na bolje. Za kratko dobo lahko že z jugo slovenskim ministrskim predsedni- KonlerencA Male enteate v Pragi PRAGA, 27. Danes ob 10 se je pričela v prostorih ministrskega predsednika Eeneša konferenca ministrov vnanjih predmetov. kom Pašičem glede podaljšanja dogovora med Čehcslovaško in Jugoslavijo. Po tem dogovoru, katerega besedilo boeta sestavila zapusti posteljo. Neresnične vesti o zbiranju jagosiovenskih. te dni v Pragi Benei in Ninčič, bosta obe čet cb avstrijski meji I državi nastopali enotno v vseh mednared- BELGRAD, 27. Z ozirom na vesti ino- I vprašuijft, ^akor tudi^v vseh diploma- zem skih zbiranju časopisov o °nekemR domnevnem tičnih in političnih akcijah, jugoslovenskih čet ob avstrijski Konference v Pragi se bodo udeleževali meji se jaT iTa iz poučenega vira, da so te čehoslovaški ministrski predsednik Beneš, vesti popolnoma neresnične. Jugoslavija jugoslavenski minister \-nanjih stvari ali kak drug član Mak entente nimajo Ninčič, romunski minister Duca in poljski nikakih namenov izkoristiti sedanje stanje poslanik v Pragi Piltz. Dnevni red da^ Avstrije v s vrh o zasedbe kakega dela našnjega sestanka je bil ta-le: 1. s njenega ozemlja. Rudarska stavka LJUBLJANA, 27. Trbovljah končana Tekom sobotnih po- mednarodni položaj; 2. vprašanje narodnih manjšin spričo predstojećega sestanka Zveze narodov; 3. vprašanje zastopstva Male entente v izvršilnem svetu Zveze gajanj med Trboveljsko premotokopno! narodov; ± položaj v srednji Evropi s družbo in stavkajočimi rudarji se ,e dose- j posebnim ozirom ^ Avstrijo in 5. sprejem gel sporazum. Pogajanja so se vršila Pri j Madžarske v Zvezo narodov, pokraiinski upravi. Ugotovilo se je, dat - . . . . . . . f . znaša povprečna dnevna potreba delavca . ^pis,e pnp.sme te, konferenc, vel»-najmanj 103 K za osebo Na tej podlagi ^ko važn«t . spoco položaja v Avstrip i spneo vedno bolj grozečega razpada najmanj 103 H za osebo. Na tej podlag so se zvišale mezde od 9 do 20 K na šiht, akord pa za 30%. Mezde se bodo regulirale vsakih osem tednov na podlagi sporazumno ugotovljene dnevne potrebe delavca. Na pcdlagi tega sporazuma se jutri zopet prične delo v revirjih. Vest o dosežsnem sporazumu med Trboveljsko premogokopro družbo in st?.vkajoč;mi rudarji je sprejela vsa javnost z največjim zadoščenjem. Splošno se pou- Velike entente. Na tej konferenci se bo baje tudi poskrbelo, da eventuelni razpad Velike entente ne najde Male entente nepripravljene. Mala ententa si mora utrditi neodvisno od Velike entente svoj položaj v srednji Evropi. Uspehi gogajanf ▼ Marijanskih Lazmh PRAGA, 28. Poluradna «Prager Predse» pravi o pogajanjih v Marijanskih Tržnih, Avstrija Položaj v Avstrip DUNAJ, 28. Kancelar Seipel in finančni minister Segur sta se včeraj vrnila na D\maj. Korespondenčni urad objavlja o položaju sledeče: Državniki, s katerimi je Scfpel imel pogovore v zadnjih dneh, so vsi priporočali, naj s-e avstrijsko vprašanje pr odloži pred vsem Zvezi Baredov, ter so obljubili svojo podporo. Minister za zana-nje zadeve Ruenberger jc danes odpotoval v 2enevo, da Zvezi narodov poroča o položaju Avstrije, kakor je to storil Seipel v Pragi, Berliau in v \feronl Med tem časom"se bodo na Dunaju napravili vsi TM>treb-ni korsiri, da se bo moglo izvesti tiste ugodne ukrepe, ki bi jih Zveza narodov eventaelno storila. V to svrho je danes Seip-el konferirai z zastopniki veeh velesil na Duapju ter z nač^niki parlam-enramih straek. V kratkem bo imei Seipel tudi p govore z odličnimi osebnostmi iz industrijskih, trgovskih in bančnih krogov ter iz krogov delavskih sindikatov; razpravljal bo o gospodarskem vprašanju. Časopisje posveča, seveda, pogajanjem z Italijo veliko pažnjo. Skoraj vsi listi brez razlike so proti stikom med obema državama, ki bi presegali meje gospodarskega sodelovanja, torej tudi proti kaki carinski zvezi ali sploh odnosa jih, ki bi ogrožali politično neodvisnost Avstrije. Posebno zaničevalno piše o Seipelovem potovainju v Italijo «Arbeiter Zeitung». Lbt dvorni, da se bode strinjali Nemci na Grajskem in na Tirolskem s Sejp«h>m, ki se je v toplih besedah zahvalil Italiji za njeno zadržanje po vojni nasproti Avstriji. Kar pa se tiče carinske zveze z Italijo, o kateri so pisali inozemski listi, pravi «Arbeiter Zeitung*: «To zveni vendar preveč fantastično, ker take carinske zveze si ni mogoče zamisliti. Bila bi v navzkrižju z.mirovno pogodbo nič manj kot priklopitev k Nemč:ji in bi brezdvomno povzročila zelo resen kcnllikt s Čehoslovaško in Jugoslavijo in morda tudi s Francijo. Taka carinska zveza bi se ne mogla zamisliti brez kakega državnopravnoga dogovora, ker italijanski parlament bi na vse zadnje ne mogel izdajati zakonov o carinah in denarstvu, ki bi potem veljali tudi za nas. In njena gospodarska korist bi bila za Italijo in za nas zelo dvomljiva. Na vse zadnje se zdi tudi zelo neverjetno, da je gospod Seipel, ne da bi bil pooblaščen od parlamenta ali pa vsaj od odbora za vnanje stvari, stavil Italiji tako nov tn vsem dosedanjim avstrijskim ciljem tako nasprotujoč predlog.* — List v nadaljnjem ostro nastopa proti Seipelu, ki postavlja Avstrijo »na boben.« So v Nemški Avstriji ljudje, pravi list, katerih to ne plaši Oni bi rajši videli pasti pod tuje gospodarstvo ljudstvo in državo, nego da bi žrtvovali tudi majhen del svojega premoženja za rešitev republike. Oni mislijo, da bi tuji guverner, ki bi vladal republiko, lažje priganjal naše delavstvo nego domača buržuazija, in če bi imel razen tega na razpolago nekoliko fašistovskih orožnikov, bi mu to bilo dvakrat lažje!« List zaključuje: »Mi hočemo dobro sosedstvo in tesno gospodarsko sodelovanje z vsemi narodi, uprli pa se bomo z vsemi sredstvi proti vsakemu poizkusu, ki bi šel za tem, da postanemo kolonija kake tuje države.« Mali sporazum in Francija proti združitvi Italije in Avstrije DUNAJ, 27. «Wiener Tagblatt» je objavil pogovor z neko visoko čehoslovaško osebo, ki je izjavila, da se bo Mali sporazum s pomočjo Francije upiral združitvi med Avstrijo in Italijo ter da bo porabil vsa sredstva, da jo prepreči. Avstriji bi se morala dati pomoč skupno od vseh njenih sosedov in v ta namen naj bi se obrazoval nekak mednarodni odbor ter imenoval gubernatorja, ki bi mu bil poverjen skupni mandat vseh prizadetih držav. Otvoritev medparlanisatarske konference DUNAJ, 27. 40 italijanskih parlamentarcev, ki se udeležijo sestanka je prispelo na Dunaj v spremstvu com. Nuvolonija. Jutri bo otvoritvena seja sestanka. DUNAJ, 28. Danes &e je* svečano otvoril 20. kongres medparlamentarske zveze. Mataja, načelnik avstrijske skupine, je bil izvoljen za predsednika in je pozdravil tuje delegate, poudarjajoč važnost tega kongresa, katerega se udeležuje nad 300 zastopnikov evropskih, azijskih in amerikanskih parlamentov. Osrska Ogrska je ves sla sfcSžsaja med Italijo in Avstrijo BUDIMPEŠTA, 27. Ogrski dopisni urad javlja: Ogrski politični krogi sodijo zelo povoljno o zbližanju med Italijo in Avstrijo ter naglašajo, da je obisk kancelarja Sei-pela v Veroni dokazal, da je Italija odločilni činitelj pri reševanja avstrijskega vprašanja. V Budimpešti eo prepričani, da bo Italija povzdignila svoj glas, ker ne more dovoliti, da bi Avstrija prišla pod oblast drugih držav, kakor na pr. Jugoslavije in Čehoslovaško. Zato da hoče Italija tako rešitev, ki bo pres** politične primesi. ter se bo ozirala le na gospodarske interese. Zadržanje Italije je že ublažilo napetost v položaju. Ker bi imela gospo- darska smrt Avstrije za posledico gospo* darsko smrt Ogrske, se upa, da se bo e pametnim posredovanjem Italije našla rešitev, ki bo v skladu z interesi velesil in z željami Malega sporazuma, ki pa bo posta! bolj skromen. Ogrska bo sprejela vsako rešitev, ki bi pospeševala razvoj ogrskih gospodarskih sil. Ogrska vlada ima popolno zaupanje v prizadevanje, a medtem pazljivo zasleduje dogodke. Ameriški bankirji za brisanje dolgov pod gotovimi pogoji PARIZ, 28. «Chicago Tribune* javlja: Amerikanski bankirji so se sestali k zborovanju v Williamstownu ter so se izjavili za brisanje dolgov vsem zaveznikom razen Anglije. Andersen član «National Bank e je predložil načrt, po katerem bi se brisanje izvršilo ped sledečimi pogoji: 1. Prc-uredba proračunov in zvišanje davkov; 2. Skrčenje evot papirnatega denarja in vzpostavitev zlate podlage; 3. ureditev uprave vojne odškodnine, znižanje njenega zneska in dovolitev moratorija Nemčiji za dobo od 3 - 5 let, ako bi se ji ne moglo dovoliti mednarodno posojilo. Prihodnji solnčni mrk žn Einsteinova teorija LONDON, 28. Za en mesec nastopi popoln solnčni mrk, ki sc bo videl na Indijskem oceanu in v Avstraliji. Pričakuje se, da bo opazovanje tega mrka dalo novo potrdilo za Einsteinovo relativnostno teorijo. Več astronomskih ckspedicij je že odpotovalo na maladivske otoke, na otok Christmas in na zapadno obalo Avstralije, kjer bodo proučevali ta važni pojav. * Nemali i cerar se oženi? LONDON, 27. «Times» javlja, da se širijo glasovi, da se bivši nemški cesar oženi letošnjo zimo z neko damo visoke skoraj kraljeve rodovine, katera ima tri otroke. Zveza narodov in ponaoč ruskim beguncem ŽENEVA, 28. Zveza narodov je sprejela predlog ,ki ga je stavila uprava amerikan-ake£a podpornega udruženja, namreč da zagotovi za 4 mesece ruskim beguncem v Carigradu prehrano ter da doprinese svoto 25 tisoč dolarjev za odpremo beguncev v druge dežele pod pogojem, da Zveza naro-dov& nabere svoto 30 tisoč šterlingov, da zagotovi to odpremo. Zveza narodov je to svoto že nabrala. O t-m vprašanju je podoisana «Zveza» že vijo v letu 1920, sploh dotaknila gospodarska večkrat obvestila našo javnost tako v «Edi- vprašanja in tudi ne vprašanje zamenjav? na-no*ti» v 70. štev. z dm 23. marca 1922. hr v ložb, i© v septembru 1920, predložila potom de- 139 štev z dne 13 junija t. L putacije političnega društva obširno spomenico Tudi .Pucki Prijatelj* je prinesel o tem pc- vladi v Rimu, kjer je zahtevala, sklicujoč se na ročilo v svoji 13. štev. z j 3 m 'ovom «Spa- odnos™ predujme do visine doUcmh sin:o nase zadruge* v svoii 3-t. šle * J ie 24. naložb. ^ t. m. pozval, da tt^no il >opol poročamo, Uspeh spomenice m posredovanja ,e bij nekaj da smo do sedaj glede zamenjave naložb gativen, ker & je italijanska vlada postavila na naJiii zadrug, ki so oaUia preko me/e, storili. 1 stališče, da mora biti vprašanje rešeno v trgov- I»točswme se nam v onem članku očita, da, skih poganjanjih med Jugslavijo in Italijo. niw»o storili toliko, kohkor bi bili morali za: Takoj ko so naši državni poslanci po volit-do«e^o iam^ttjav« storiti, ra prihaja, da to pcd-| Va h leta 1921. šli v Rim, se je obrnila «Zadruž-krepa, s trditvijo, da je Goriška «Zadružna zve- : na zveza* na njih s prošnjo, da posredujejo pri za» «hvala neutrudijivemu in vztrajnemu delo-! vladi energično za zamen'avo. vaaju poslanca Š6«ka», dosegla zaraenjsvo de-- Vlada se je takrat pričela baviti resno s tem narja. dočira da je denar naših istrskih zadrug' vprašanjem in »Zadružna zveza* je dala na še danes nezamenjan. : razpolago ves tozadevni materijal, ki naj bj ga Enkrat za vs«hj moramo zavrnili očitanja, bila vlada uporabila pri trgovskih pogajanjih z Iti ptih^jajo s slabo poučone ali zlobne strani, Jugoslavijo. češ da Tržaška «-ZaJru?.na zveza* ni storila Pogaj«n:a so bila v prvi polovici 1921. v v&ega p&trebnega, kar je bilo v njeni raoči, za Rimu že pri& la, ali, kakor toliko drugih poga-dosego izmeiijave denarja in zato moramo v'ja:ijf tako so se tudi ta razbila. V novembru nasiedniem trezno aH tudi brezobzirno predo- 1921 se je tržaška «Zadružna zveza* zopet čiti širši javnosti vprašanje o izmenjavi ome- obrnila na vse naše državne poslance, predlo-njenih naložb. živši jim spomenico za zamenjavo denarja in Zfkladno ministrstvo v Rimu je s svojim cir- jim polagala to zadevo kot zelo perečo na srce. kularj«m z dne 29. junifa 1919, ki ni bil nikoli Naši poslanci so tudi intervenirali na pristojnih uradno objavljen, pozvalo zasebnik'?- in za- mestih, ali od vlade ni bik) nobenega definitiv-vede, kateri so imeli še pred 3. novembrom nofta sklepa. 1918.' naložen denar pri zavodih onstran meje,: Kljub t^mu, da se je podpisana «Zveza» ved-da tekom enega meseca vlože prošnje za izme-; no obračala na vse naše državne poslance in njavo naložb v lire po uradnem zamenjeval-: prosila za zamenjavo vseh naložb naših zadrug nem ključu. | onstran meje, smo dobili v januarju 1922. obve- Večina zadrug se je odzvala temu pozivu in'^^ da je dosegla le ^Zadružna zveza v Go-pričela j? zamenjava, katera je pa bila v de- rici» zamenjavo in sicer gledč zneska, ki ga je cembru 1919, potem ko je bilo našim zadrugam imela naloženega v Ljubljani, od okoli zamenjanih rvekftj miljonov kron, na enkrat in 1,800.000 kron, pri čem bodi naglašeno, da čla-brez vsakega raslega prekinjena. ijtiicam goriške «Zveze» ki so imele d»nar na- Takrat ni Še obstojala «Zadružna zveza v ložen direktno pri zavodih v Jugoslaviji, ni bila Trstu* kot zadruga, ampak je bila tu le, da ščiti dovoljena zamenjava, Jtakor tudi ne članicam koristi svojih članic, «Zadružna zveza* kot podpisane «Zveze*. dri.ištvo, ki si je takoj v začetku 1920, intenziv- Dočim je ostalo nezamenjanih okoli 16 milio-no prizadevala, da bi pomagala svojim člani- nov kron naših Članic in okoli 3.000.000 kron caia do njih denarja, ki so ga imele naloženega članic «Goriške «Zveze», pomeni dosega zame- v JugoslaviH na ta način, da z dobičkom pri iz-; njave od 1,000.000 kron le bagaTelaren znesek voza gotovih vrst blaga (pre-šičev za rejo in go- v primeru z drugimi 19,117.000 kron, ki še ča-veje živin:) pokrije zgubo, ki bi jo bile zadruge kajo za zararnjavo. trpele z dvigom svoph naložb (v jugosloverisld Ko je podpisana «Zveza» zvedela za gori-valuti). , i omenejno delno zamenjavo, se je obrnila takoj Dovoljenja za carine prost izvoz blaga pa ponovno na vse naše poslance in jih prosila, da klkib posredovanje v Zagrebu in Belgradu te- ukrenejo potrebno tudi za zamenjavo ostalega danja ^Zadružna zveza v Trstu* ni dobila in je denarja. s tem propadel n»en prvi načrt, da spravi na- ! Na to so meseca marca intervenirali v Rimu ložbe iz Jugoslavije v Julijsko Krajino brez pri ministrskem predsedniku, zakladyem mini-zgube za zadruge. j stru in gen. zakl. ravnatelju g. poslanci dr. Pod- Ko je propadel ta prvi poizkus, se je obrnila gornik, dr. Willan in Lavr" nčič. tedanja «Zadružna zveza* na zakladno nadzor-! 31. marca je odposlala podpisana «Zveza» nižtvo v Trstu in zahtevala, da s^ suspendirana. zakladnemu ministrstvu brzo;avko, kjer je zamenjava denarja povzame. Dobila pa je ta opozarjala na zle posledice, ki bi jih utegnilo odgovor, da bodo morali jugoslovanski zavodi, imeti nadaljno zavlačevanje za naše zadružni-pri katerih so naše zadruge imele naložen de- štvo ifl gospodarstvo sploh in zahtevala takojš-nar po analogiji Člena 271. St. Germainske po- njo zamenjavo. godbe, vrniti našim zadrugam terjatve nastale i 2. maja 1922. so ravnokar omenjeni poslanci pred 3. novembrom 1918, po kurzu, ki ga je zopet intervenirali pri ministrstvu, ali tudi ta imela krona v septembru in oktobru 1918 na intervencija ni dovedla do zaželjenega uspeha ženevski borzi, t. j. po 56*8 lir za 100 kron in in naše zadruge so prič* le na to s prošnjami in vsled fga, da ne more italijanska vlada, dokler brzojavkami dan za dnem pritiskati na zaklad-se ne bo to vprašanje rešilo mednarodnim po- no ministrstvo, da dovoli zamenjavo, tom in s tozadevno pogodbo obvezala Jugosla-' K tej akciji posameznih zadrug se je pridni« vija na tako povračilo naložb, nadaljevati za-1 žilo tudi veliko število občinskih zastopstev menjave. L------m------J— Svetovalo so je takrat ^Zadružni zveza v Trstu* odnosno zadrugam, da pusti naložbe v Jugoslaviji nedotaknjene. brez razlike narodnosti. Da se započeta akcija pospeši, je poslala «Zadružna zveza»24. maja 1.1. v Rim deputaciji! _____________r________sestoječo od njenega predsednika gospoda dr. Ko je pa tedanja «Zadružna zveza» uvidela, Agneletta in podpreas1 dn&a g. dekana M. da se niso v pogajanjih med Kalijo in Jugosla-: Hušo, kateri se je pridružil tudi državni po- »lanec dr. Podgornik. Deputacija j« bila v av-Idijcnci pri zakla dnem ministru, pri generalnem ravnatelju državnega zaklada, pri namestniku gen. drž. odvetnika, pri kom. Salati in ministrskem predsedniku Facti. Vsem tem gospodom f« bila zadeva glede zamenjave ponovno in natanko predočena in deputacija se je sklicevala na cirlcular zaklad-»ega ministrstva z dne 29. VI. 1919. ter na dopis zakladnega nadzorništva v Trstu z dne 29. fanurja 1920., 6 katerim je bilo tedanji •Zadružni zvezi v Trstu* javi?-no, da je zamenjava le odgođena, dokler se ne reši diploma tičnim potom vprašanje, ali bo Jugoslavija plačala naložbe analogng, kakor določa St. Germainska pogodba za Nemško-Avstrijo t. j. po 5b'8% ali ne. . Zakladni minister je odgovoril, da je pr dlo-žil zadevo gen. drž. odvetništvu v pretres, da poda mnenje, če je okrožnica zakladnoga ministra z dne 29. VI. 1919 o zamenjavi naložb preko meje za državo obvezna ali ne, in da se bo po tem mnenju ravnal.^ Dnevne vesti Smrtna kosa. Na Sušaku je umrl po kratki bolezni v«!eindustrialec Dušan Vilhar. Smrt tega moža pomeni težek udarec za gospodarsko snovanje in društveno življenje na Sušaku. Posegal pa je tudi izdatno v politično ralovenje ob .strani nepozabnega Frana Supila, tega borca za ujedinjenje Jugoslovenov, ko čirugi še mislili niso na la visoki ciij. Bodi pokojniku ohranjen blag in hvaležen sponiin. Priseljevanje delavcev iz starih pokrajin Italije. Pod tem naslovom se bavi socialistični «Lavcratore» v svoji nedeljski številki z dejstvom, ki postavlja delavske mase v našem mestu vedno tesneje pred usedno vprašanje: ali bomo mogli živeti? Priseljevanje delovne roke iz stare Italije v Zniiaaj* pottnin*. Raznesla se je bila vest, da je ekscelenca Salata, načelnik osrednjega urada za nove pokrajine dovolil južnim Tirolcem znižanje poštnine za pisma v Avstrijo. Agencija «Štefanih pa ugotavlja, da tega znižanja ni dovolil Salata, marveč je bilo določeno na konferenci v Por t orose za dopisovanje med Italijo, Avstrijo, Čehoslovaško, Romunsko in Ogrsko. Znižanje ne velja torej le za južne Tirolce, ampak za vso Italijo, torej tudi za našo Julijsko Krajino. Breiitvene vesli MĐP. Sv. Jakob. Nocoj ob 20.30 točno, sestanek. — Odbor. Ženska podružnica «Šo!skega društva*. Dne 30. t. m. ob 5 uri pop. se bo vršil v i prostorih uredništva cEdinosti* sestanek v | s vrhe ustanovitve ženske podružnice Z ozirem na , iera ™csto P?fa*a življensko vprašanje v, g^ dru3tva, v Trstu.------------- Ministrski predsednik Facta je pa naravnost najhujšem zmislu te besede, lako ugetav- j vej^0 važnost te veleoomembne kulturne obljnbil ugodno rešitev zadeve za naše za-; 1 ja «Lavoratore». Gcspodarske rozraere v orgarizacj;e prcsimo "da se vse zavedne druge. | Trstu so tako težke in hude, mizerija in1g in gospodične'tega sestanka polno- Naša deputacija se je obrnila turn na gospoda brezposelnost sta tako perasth, da je ; f te vil no udeležijo poslića Sčeka, ki je bil takrat v Idmu ga položaj res tragičen. In bati se je, da se} Srednješolska organizacija. Danes ob procila pismeno m ustmeno. da zastavi tudi on brezposelnost še bolj razširi. Trgovina se; - ™ rrj' ^n Oh 6 30 so va- vse svoje moči z črnimi našimi poslancavred . ^ DotJ^apitali_ se zanima* za za ugodno rešitev tega vprašanja. Ali zahfcog '__• • j , ■ i ^ -i* * i bJjeni vsi srednješolci, Ki se zanimajo za fe g«p. poslanec Šč2 izjaVil, d. se ne bo pote- m mdustnalccm grozi le ta nevarnost, ; dramatik0f da udeleže tega sestanka, ki goval za zamenjavo naložb zadrug tržaške da se jim zmanjšajo dobickt, se pa delav- j se vrši y dvorani pri Sv. Jakobu. — Pred-•Zadružne zveze® ampak edino le za zame- cem bliža lakota. Kljub temu vabijo indu- sc° vcdc in paše' Ker Pa f° bj?z|nosti. Posebno so naprošeni zastopniki JK? ftESSSTStt S^J&Z ^ajo tu vlogo krum^ bH^j.h podružnic, da se seje z gotovostjo Jugoslaviji. le.v- Teoreticho - pravi «Lavoratore» - „deleže. - Predsednik. Razume se, da je skušala .Zadružna zveza, nismo proti temu, da se delavske mase | __ Naprošajo se vsa o'na društva, ki se doseči, da bi se že pri * h pogajanjih definitiv- seli,o iz enega kraja v drugega. Praktično, misII;0 udeležiti narodnega tabora v Mano sklenilo, da se imajo zamenjati naložbe v pa je dopustno tako priseljevanje v i rst tenjivasi potom zastopnikov, da to čim Jugoslaviji v lire po 60?Ž odnosno vsaj po le tedaj, če bi cdgo\'arjalo resnični potreba.; Drej javjjD na liaslov: Mlad. društvo «Pro-56.8%, ker smo bih zvedeli, da sla se ital. in V našem posebnem slučaju pa je to prise-; ^veta»f Campo S. Giacomo 5. Društva z jugoslovenska vlada v bistvu sporazumeli, da ljevanje tudi na vel?ko škodo proizvodnje, I Goriškega in Notranjskega pa na naslov. se ^ tenatvemed»/"^a0' £ ker veBka večina teh priseljenih delavcev j Milan žnidersič, Matenjava« - Prestranek. so obstojale ze pred 3. novembrom 1918., po . fojtf^ana so nesposobni, proizva a o t ---— ravnale ne po ključu 56:8%, kakor je to nred- , , , j____- j_t____ ž! inzo videvala Stf Geriainska pogodba za Avstrijo, t«r odtiska^domače delavko, j tftSs^^a^ ampak enostavno v jugoslovanskih kronah. j ki ,e z.a.K.pretne,^ Tudi v^ ^dnj^ dneh so | ^ kušeua ^ g Taka re§ilev vprašanja je za naše zadruge v nekaterin zavod* odousbli stare delav- j ^ ča£a prišIa iz svo:'ega neugodna, ker nimajo proti svojim jugosioven- ce, očete družin, ki so rielah tam te đvav,ga mesta Kr.ka da si poišče službo kot služ-akiin dolžnikom pravice zahtevati kakor plačilo sel in več let, ter so j:h nadomestili z de- kinja. Nastanila se je pri neki oddajalki postelj v jugoslovenskih kronah in zato t za večje naše lavci, priseljenimi iz starih pokrajin. Vrhu v ulici Capiteili 5. S službo ni imela sreče in prizadevanje, da bi se že v dogovoru med Ju- pa licčejo ta izstradovalna podtjetj'a zabredla je v bedo.'V svojem obupu si je včeraj goslavijo in Italijo določila zamenjava naših 'delavce k manifestacijam solidarno-j zjutraj prerezala žile na obeh rokah. Njena naložb v lire po zahtevanem ključu. | gti z _ kCsp0ozneje je prijokal mladi o^r>o ko fazi zamenjave ter dosežejo zamenjavo za vse •adruge broz protekcije, prvenstva in predpra-rfc. Člankarju v «Pučkem Prijatelju« sporočamo, da mu damo lahko nitančnejših informacij o tem, icar se je za zamenjavo z naše strani storilo. ako se potrudi v naš urad, ker vsega nočemo in ne moremo obesiti na veliki zvon, kakor to nekateri drugi radi delajo. Zadružna zvcaa v Trstu. za zavarovanje proti brezposelnosti. Vse Isinio Stock s-tenuječ v ulic? Lazzaretto -/eccKfo naše članstvo, ki je podvrženo temu zava- i št. 52. Kolo, ki jo bilo na kosih, je bilo zap^-rovanju, mora plačevati prispevke za to.nieno v n-«%ki mehanični delavnici v ulici del zavarovanje edino le v naši društveni pi-*Bosco. Ugotovilo se je, da preden je priromaio sami, kjer se bodo tudi izplačevale pod-|ko^° v to delavnico, je šlo skozi kakili deset pore za brezposelnost. Seveda se mnrajo, r°Te?ka ncSreča z orožjem ▼ Beraetfčili pri naši člani v slučaju brezposelnosti zglaše- | Kopru- 5 letni Rarffco Koren, bivaioč v Berneii-vati edino le pri nas, kjer se tudi vlagajo j gih pri Kopru št. 14. je pas» 1 v nedejo popoldne prošnje za podporo. — Odbor. I krave s Antonom Bordonom starim 13 let sta- _ PODLISTEK M. JOKAJ: MEČ IN BLISK Povest Poslovenil Slavomir Josipovič (13 «0 gospodar, zakaj mi daješ novec, na Ikaterem je slika Timur-Lenka?» Sultan vzame dukat iz roke derviševe in ^a prezirno vrže v zrak. Kako je zablodil protivnikov novec v njegov žep? Na to vzame drugi dukat, ga pogleda dobro (bila je na njem njegova slika) ter ga vrže pred derviša, Irzlan-Šejk pobere tudi ta novec ter ga Kope vrne povsem pokorno sultanu. «Saj je «udi na tem dika Timur-Len-kova*. In res je bil tudi ta novec Tameriano-yega kova. Bajazid vzame srdit še tretji dukat, ali, ko ga je derviš pobral, je bila tudi na tem slika Timur-Lenkova. ♦cObešenjak ničvredni®, zakriči besni Bajazid, «to je tvoja lopovščina*! ter ga udari z nagajko po licu. «Hvala milostljivi gospod*! pravi derviš, vrgši se s krvavim licom na zemljo. Kaj takega bi Timur-Lenk ne bil storil nikdar. On je v potokih kri prelival, toda učenjaka, derviša ni nikoli udaril. Ko ga je bil nekdaj v Karazanu navihan derviš lopnil z ovčjo kožo po prsih, se je Timur posmejal in rekel: «Krarzan je kožar Azije, to torej znači, da mi ista sama pade v naročje*. In tako ee je zgodilo. Bajazid je imel posest Mirali-vira tako zo gotovo,-da je drugega dne odredil lov v Marijino zabavo. Polovica njegove vojske je morala goniti jelene, da so njegovi strelci koma) utegnili poubiti na gnano divjačino, on sam je streljal le divje pave. Ko se je zvečer s utrujeno vojsko vrnil v tabor, je stopil pred njega sin Soliman. ki je bil z ostalimi četami ostal v ležišču, ter mu reče z jeznim obrazom «Jutri se moramo potolči®! ♦Zakaj?« vpraša aidtan začuden. ♦Zato-, ker nimamo vode*. «Saj menda naš vir ni usahnil ?» «Ni usahnil, ne, pa zamašen je* — «Derviš, katerega si včeraj udaril ti po obrazu, si je obesil kamen na vrat in sc strmoglavil v studenec: danes so ga našli utopljenega. pa veš, da iz studenca, v katerem se je utopil Človek, naši ljrudje ne pijejo vode, dokler nova luna ne postane polna. Vojska trpi že danes ves dan žejo®. ♦Prokleti dervi&f* «Vsi derviši ljubijo Timurja. Varuj se! Kdor je v stanu sani sebe ubiti, ubije tudi koga drugega. In zdaj izberi, ali se jutri umaknemo, ali pa gremo naprej? Tukaj ne moremo ostati*. Bajazid pokaže s prstom na ognje v Ti-murjevem taboru in zakliče strastno: «Naprej!» Mali ©glas! ss računajo po 20 stoiiak bmda. — Nijnca^i pristojbina L 2*—. Debele Črke 40 ctotink b*-teda. — Najmaajia pristojbina L 4'--. Xac* Učt sluibor plača polovično ceno. SOBA, meblirana, v bližini ljudskega vrta, se iščp. Naslov pustiti pri upravniitvu pođ «Mladenič*. 1619 auiočun v Mi vasi št. 8. Kmalu po 5 uri je povlekel Bordon iz fepa nabasan samokres, katerega je bil naiel Bog si ga vedi kje, hi ga začel razkazovati Korenu. Toda nesreča je hotela, da s* je samokres sprožil, in krogla se je zarila malemu Korenu v milco. Pripeljali so ga v težkem stanju v tukajšno bolnišnico. &ve reški tatvini. V nedeljo pri belem dnevu so odprii neznani vlomilci s ponarejenimi ključi urade tvrdke Gonjak & Pahor v ulici Nicold Machiavelli M. 13. Vlomilci so po uradih vse razmetali; končno so pa prevrtali železno blagajno in vzeli iz nje okoli 5 tisoč lir. — Drugi oddelek tatov je vdrl v noči od nedelje na pondeljek v stanovanje inženirja Coena v ulici del Toro št. 11. Inženerjeva tašča, ki stanuje v spodnjem nadstropju, je sicer slišala ropot, katerega so pov- zročali tatovi, teda ko je šla pogledat v inži-! TRINADSTROPNA modem nerjevo stanovanje, j? bile že prepozno: tatovi so >o bili z€ popihali in z njimi je šlo seveda mnogo srebrnega jedilnega orodja, dragocenega perila itd. v približni vrednosti 40.000 lir. Ljubezen je bolezen. Že- stari Rimljani so rekli, da brez Baka zmrzuje Venera, po naše: sladici vinč k navdušuje za žensko lepoto. Resnico tega starodavnega izreka je včeraj spoznala tudi 49-letna Ana Lunardič stanujoča v ulici G. Vasari št. 8, ko se je vrnil njen mož še precej vesel domov. Začel jo je božati, ko ga je vprašala, kje je bil, žalibog pa je bila nje gova roka tako težka, da je uboija Ana morala DRŽAVNI vpokoj enec želi primerne službe pri lesnem ali drugem poJjetju. Ponudbe pod «Gozdar» na upravništvo 1620 a hiša v Ptuju, ob prometni cesti, nasproti kolodvoru se proda. Veliki prostori v pritličju pripravni za trgo vino s sadjem ali dež- lnimi pridelki veli!: vrt za stavhišča, lastni vodovodi. Cena 450.000 Dinarjev. Jožef Kranjc, Ptuj, Ljutomerska cesta št. 16. 1621 GOSPODSKA, slovenska družina v Genovi sprejme takoj kuharico in služkinjo sloven ske narodnosti od 25 do 35 let. Zahtevajo se dobra spričevala. Plača in hrana dobri. Pojasnila v ulici Trenta Ottobre 5, II. vrata 8. 1624 hiteti na rešilno postajo, kjer £ je zdravnik po- t a dc vr— Iožil tam, kjer so se poznal? posledice vroče p H ■ , W str01 ljubezni, hladne cbkladke. i Prodajalna. se proda v ulici BaUisti 24. 1622 Več požarov. Malokedaj so rmeH ognje-! ODLIČNA vdova se ponuja boljši družini kot časci v enem samem dnevu toliko dela kakor v nedeljo. Ob 9. uri zjutraj so bili telefonično pozvani v «Hotel della Vilice. Tam so morali NOVE POSTELJE, vzmeti, žimnice iz morske guvernantka. Gre tudi izven Trsta. Naslov pri upravništvu. lo22 pogasiti saje, katere so se bile vnele v dimniku, ki že dolgo ni videl dimnikar-jeve metle. — Popoldne ob 3.15 so šli gasit ogenj, | PRSNI SIRUP za kašelj, reumazan ki je bil izbruhnil v gozdu v Barkovljah. \ ganju in druga domača zdravila trave, iz volne in drugo posamezno pohištve se prodaja po najzmernejših cenah. Fonde-ria 3. 1582 Ker leži gozd v bli-'ini železniške proge, se pkleoati. da je iskra lokomotive povzročila požar. Zgorel je lep kos gozda. Škoda se ni ?e precenila. • — Najbrž iz istega vzroka ic začelo eno uro pozneje goreti v £ozdit, ki leži tudi v bližini železniške pro^e v Grijanu. Na lice ; mesta došli cgniegasci so po sedem urnem napornem delu pogasili ogenj in se nato vrnili v mes.to. — Okoli 5. ure je izbruhnil ogenj v skladišču premoga v ul. S. Daniele. Ognje-gasci so uduiili ogenj v eni uri lekarna v II. Bistrici. proti trima vedno 28/5 PRODAJALKA za trgovino mešanega blaga vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče službo v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 1584 KNJIGOVODJA, samostojen, vešč jezikov in trgovske korespondence, želi premeriti rne-sto. Cenjene ponudbe pod ^Knjigovodja* na upravništvo. 1588 ŽAGAR, prvovrstna moč za parne in vodne žage, želi premeniti mesto. Cenjene ponudbe pod «Žala» na upravrištvo. 1509 — Ob 7. uri je začelo goreti v gozdu' KOLARSKO delavnico, preskrbljeno z I rioSo-,;« __* vrstnim kolarskirn orodjem in leson pri Bazovici. Gašenje je trajalo pet ur. Tuja valuta na tržaškem trgat oprsje krone . . . , . avstrns^o-nemške krone češkoslovaške krone . dinarji • . • . . . . le j i marke •••••••• dolarii ....... francoski franki • • . Švicarski franki . . . angleški funti papirnati , angieSki funti, zlati . napoleonl 1.20— 1.30 . -.<3.--/-7 # 87. .— 88.2^ . 25.50— . 17.75.— 18.75 . 1 35.— i.60 . 2^00— 2^.10 . I7r> 75.- 176.50 . _— . 1<2.'—.—l