IZSEUENIŠKIVESTNIK
GLASILO SLOVENSKIH IZSELJENCEV CELEGA SVETA
IZDAJA DRUŽBA SV. RAFAELA, V UUBUJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 22a (DELAVSKA ZBORNICA) LETO III.	MAREC 1933.	ŠTEV. 2.
Odmevi iz tujine
o praznovanju Izseljenlške nedelje.
»Novi Iseljenik", glasilo Zveze Izseljeniških Organizacij države, prinaša v svojem uvodniku v prvi letošnji številki izčrpno poročilo o odmevu, katerega je našlo praznovanje izseljeniške nedelje v časopisju naših izseljencev po celem svetu. Iz tega poročila sledi, da vsi listi pozdravljajo to misel in so hvaležni domovini, da jo je vpeljala. To pa toliko bolj, ker se vsi pritožujejo, da je domovina do sedaj zelo zanemarjala svoje dolžnosti do svojih izseljencev. V praznovanju te nedelje vidijo vsi veselo znamenje, da se začenja nova doba, da se je domovina teh svojih dolžnosti zavedla v polni meri, in da jih bo skušala v prihodnje bolje vršiti, kakor v preteklosti.
Izmed slovenskih inozemskih listov omenja „Novi Iseljenik" samo »Prosveto" iz Chicage in »Glasilo K. S. K. J." iz Clevelanda. Mi bi k tema dvema dostavili še »Amerikanskega Slovenca" iz Chicage in »Rafaela" iz Holandske, ki sta oba prinesla članke o tej nedelji. Posebno „Rafael" je krepko sodeloval, da se je ta nedelja po vseh naših naselbinah po zapadni Evropi kar najslovesneje praznovala, za kar mu iskrena zahvala.
»Prosveta", protiversko in deloma komunistično, ali vsaj skrajno socijalistično usmerjeno glasilo Slov. Nar. Podporne Jednote, je priobčila poseben uvodnik v ta namen. Je za praznovanje te nedelje. Toda ne more pa še preko nekaterih predsodkov, katere ima proti nam.
Tako na pr. trdi, da je Družba sv. Rafaela vladna organizacija. To seveda ne odgovarja resnici. Družba sv. Rafaela je v svojem bistvu kat. bratovščina. „Pro-sveta" pa mora vedeti, da do sedaj vlade bratovščin še ne ustanavljajo. Res pa je, da je članica »Saveza izseljeniških organizacij" države in da dela složno z njim in skupno z vladnimi izseljeniškimi ustanovami in uradi, ki imajo namen reševati naše skupno iz-seljeniško vprašanje. To oboje je pa samo izseljencem v korist. S tem je samo pokazala, da popolnoma pravilno razumeva reševanje našega izseljeniškega problema, da to vprašanje ni samo vprašanje vere, temveč je pred vsem naše gospodarsko, narodno in kulturno vprašanje. Zato če hočemo to vprašanje pravilno in vspešno reševati, morajo tu složno sodelovati vsi gospodarski, narodni in kulturni krogi. Tudi nI to vprašanje samo nas Slovencev, temveč je to naše skupno jugoslovansko državno vprašanje. Zato je država prva poklicana, da ga rešuje in je ona edina, ki ima tudi potrebna sredstva za njega vspešno reševanje. Vendar pa je to vprašanje obenem tudi emi-nentno versko vprašanje, zato je pri njega reševanju nujno potrebno tudi sodelovanje cerkve.
In res, vse velike uspehe, katere je Družba do sedaj dosegla v korist naših izseljencev, je dosegla
edino s sodelovanjem in pomočjo kakor Saveza Izseljeniških Organizacij, tako pred vsem s sodelovanjem in pomočjo izseljeniških vladnih uradov in činiteljev, za kar je vsem prav iz srca hvaležna. In tako bo skušala delovati tudi v prihodnje.
»Prosveta" tudi ne more preko g. dr. Marjanoviča, predsednika Saveza, in preko predsednika Družbe sv. Rafaela. Proti obema ima svoje pomisleke. Kot zagovornici Marksovega internacijonalizma ji dr. Mar-janovič ni všeč kot narodnjak, kot sovražnici vere ji pa predsednik Družbe sv. Rafaela ni všeč »kot klerikalec iz Clevelanda in Chicage."
Oba sta bila v Ameriki in oba pozna, enega kot navdušenega narodnjaka, drugega pa kot navdušenega »klerikalca", dasi v Ameriki ni ne enih, ne drugih. Tam so samo zavedni in nezavedni Slovenci, ki so pa ali praktični, ali nepraktični katoličani, t. j. taki, ki so vero svojih očetov ohranili in žive po nji, in taki, ki so jo zavrgli. Če je dr. Marjanovič v Ameriki delal za ohranjenje narodnosti naših izseljencev, je kot narodnjak tako pravilno delal, kakor je delal predsednik Družbe sv. Rafaela, ki je kot urednik katoliških listov in slovenski župnik delal za ohranjenje vere med njimi in kot tak imel seveda dolgoletne praske s »Prosveto" radi tega. Boj »Prosvete" proti veri med ameriškimi Slovenci se nam sploh zdi za Ameriko naravnost nepojmljiv. V kolikor mi poznamo razmere med ameriškimi Slovenci, žive katoliški Slovenci popolnoma neborbeno svoje katoliško življenje po svojih župnijah in se za tiste, ki so odpadli od vere, zanimajo samo toliko, v kolikor jih ti napadajo po svojih listih in žalijo v njih verskem prepričanju. Tako je tudi naš predsednik v Ameriki kot časnikar in župnik branil samo kat. prepričanje svoje, svojih naročnikov in svojih župljanov. Po našem skromnem mnenju je bila pa to samo njegova dolžnost. Saj še danes ni sporazuma med slov. časniki obeh taborov tam. In tega sporazuma tudi biti ne more, dokler listi, kakor je »Prosveta", ne bodo postali toliko amerikanski, da bodo spoštovali prepričanje svojega bližnjega, pa če je to prepričanje tudi nekoliko drugačno, kakor njihovo, morda celo katoliško, tako kakor katoliški spoštujejo njihovo in ga pri miru puste.
Poleg vsega tega je pa Družba sv. Rafaela do sedaj jasno pokazala in s svojim delovanjem tudi dokazala, da želi samo koristiti in pomagati vsikdar komur, kjer in kolikor more. Pri vseh številnih posredovanjih, za katera so se do sedaj izseljenci iz celega sveta na njo obračali, nikdar in nikogar še ni vprašala po njegovem verskem ali političnem prepričanju, ali pa kdo si. Dovolj je bilo, da je bil izseljenec, ali da je šlo za izseljence, pa se je zavzela za vsakega z enako ljubeznijo, skrbjo in požrtvovalnostjo. Družba sv. Rafaela je slovenska narodna izseljeniška organizacija, ustanovljena samo za to, da ščiti, podpira vse slovenske izseljence, da vrši v imenu naroda
Stran 2
Leto III - Stov. 2.
njegovo skrb in delo za njegove brate in sestre, ki so na tujem. Tega se družba zaveda, in temu primerno vrši svojo nalogo, kolikor ji njena sredstva dopuščajo. Če bo „Prosveta" sledila še dalje našemu delovanju in bo hotela biti pravična do družbe, bo to lahko sama spoznala in morala priznati. Morda se bo pri tem tudi naučila, da je življenje našega slovenskega izseljenca v tujini tako težko, da mu je za njegovo narodno ohranitev, za njegov gospodarski napredek, za vsakdanji kruh, za kulturni napredek, složno sožitje po naselbinah in složno sodelovanje tako potrebno kot zrak za življenje, da je toraj zločin na narodu, ako se zanaša po naselbinah kak verski prepir, ki cepi delavne moči in slabi že itak slabotna naselja naših ubogih trpinov, ki si samo s krvavimi žulji služijo trdo skorjo izseljeniškega kruha.
Vendar pa se iz tega članka v „Prosveti" jasno vidi, da idejo praznovanja izseljeniške nedelje odobrava, in da bo sodelovala pri njenih praznovanjih vsaj v toliko, da nam bo pomagala ohranjati med njenimi naročniki in člani Nar. Slov. Pod. Jednote sladke in svete vezi zveste ljubezni do domovine in do domačih. To je pa glavno.
Izseljencem in sorodnikom izseljencev.
Po velikih skušnjah, katere ima Družba sv Rafaela pri reševanju odškodnin in zapuščin naših izseljencev, ki ji povzročajo silno vel'ko dela in sitnosti, opozarja vse izseljence širom svete:
a)	da naj se zavedajo, da se nesreča ali smrt nikdar ne napovesta, kedaj prideta, da prideta kakor tat po noči takrat, kadar se jih človek najmanj na-daja. da je posebno smrt gotova, in da človeka vsaki dan lahko pokosi, pa naj bo mlad ali star, zdrav ali bolehen.
b)	Zato naj se gotovo zavarujejo za bolezen in smrt takoj, ko pridejo v tujino ali pri podpornih jed-notah in društvih, ali pa pri zavarovalnih družbah. Tako zavarovanje je samo prisilno štedenje, je samo modro preskrbljenje samega sebe in svojcev za slučaj nesreče in smrti. Plačevanje prispevkov za zavarovanje je sicer marsikdaj nadležno, morda celo zelo težko, vendar še nihče ni obžaloval, kdor se je zavaroval, vsakdo pa še, kdor se ni.
c)	Gotovo naj obveste svojce tu v domovini, v katerih prid so se zavarovali, o tem zavarovanju in sicer: kako se imenuje jednota, društvo, ali zavarovalna družba, svoto, za katero so se zavarovali, in kje je zavarovalna polica.
d)	Enako naj gotovo obveste svojce, ako jih zavaruje družba, pri kateri delajo potom zakonskega zavarovanja (Compensation), o koristih, ki jih jim nudi to zavarovanje, namreč za kake slučaje so, za koliko, in na koga naj se v slučaju smrti obrnejo, da dobe to zavarovalnino.
Veliko nepotrebnih stroškov sorodnikom, veliko dela in sitnosti nam prihranijo, ako to store. Velik del našega delovanja vzamejo slučaji, ko treba take zavarovalnine braniti, morda celo iskati.
e)	Imajo naj gotovo vedno oporoko narejeno in shranjeno kje drugje, ne pri sebi. Najbolje jo je shraniti pri tistemu, ki je glavni dedič premoženja. Koliko premoženja naših izseljencev, zlasti samskih, pade ob
njih smrti v popolnoma neupravičene tuje roke, ker glede tega ni bilo pravilno preskrbljeno. Neprestano se ponavljajo slučaji, da take oporoke ob smrti izginejo, premoženja se pa polaste tujci.
Sorodnike tu v domovini opozarjamo:
a)	Naj vsikdar prigovarjajo svojim izseljenim sorodnikom, da se gotovo zavarujejo takoj, ko so prišli na tuje Zlasti naj to store žene, otroci in stariši, ki so odvisni od podpore teh izseljencev.
b)	Tisti, ki imajo svojce v Canadi, in jim ti pošiljajo domov podpore, naj skrbno shranjujejo vsa njih pisma in potrdila sprejema ali zamenjave teh podpor. V slučaju smrtne nesreče treba predložiti dokaze, da je pokojni tekom zadnjega leta pred smrtjo pisal domačim in jim kaj poslal, flko tega dokaza ne morejo prinesti, ne dobe nič. To naj uvažujejo tudi izseljenci v Canadi.
c)	Prosijo naj jih, da jim gotovo pošljejo opis svoje zavarovalnine, kako se imenuje kompanija, pri kateri so zavarovani, za koliko so zavarovani, in kako so zavarovani. Le tako bo mogoče sorodnikom tu doma izposlovati sem denar, ki jim gre po teh zavarovalninah.
izseljeniška spomenica
Jugoslovanske Izseljerlške katoliške akcije v državah zapadne Evrope.
Na slovenskem izseljeniškem evharističnem kongresu v Aumehu, Mos, Francija, so zborovalci dne 25. maja 1931 naročili odboru JIKfl naj poleg svojega načrta za verske apostolsko delo med izseljenci, čimprej izdela — najboljše dogovorno z našimi društvi — čim bolj pregledno, točno in izčrpno Spomenico, v kateri bodo naštete vse naše izseljeniške zahteve, prošnje in nasveti. To spomenico naj izroči potem pristojnim oblastem, kakor tudi naši javnosti.
Odbor JIKfl se je zato že v svojih prvih sejah o Izseljeniški spomenici temeljito posvetoval in je soglasno sprejel te točke:
§ 1. Izseljenec je, kdor se je v tuji državi naselil, da tam živi in dela.
§ 2. Takih jugoslovanskih izseljencev štejemo en milijon in med njimi nad 350000 Slovencev, kar pomeni zelo visok odstotek našega ljudstva, posebno slovenskega.
§ 3. Glavni vzroki izseljevanja smatramo, da so:
a)	Pomanjkanje domače industrije, ki bi doma zaposlila delavoljne ljudi.
b)	Težaven položaj naših malih kmečkih posestnikov, ki so mnogi zašli v dolgove, katerih se ne morejo drugače rešiti, kakor z zaslužkom, ki ga upajo najti v tujini.
c)	V mnogih slučajih je vzrok izseljenja lahkomiselnost in nevednost.
č) Prav mnogo se jih je po nepotrebnem izselilo, ker so jih k temu zavedli plačani agentje z lažnjivimi obljubami.
§ 4. Izseljevanje iz domovine ima pa tudi svoje dobre strani. Imelo pa bi jih lahko še več, če bi bilo smotreno urejeno.
a)	Izseljenje je dalo dela in jela mnogim našim ljudem, ki niso našli doma ne enega, ne drugega, in bi 4iadli morda v breme javnosti.
b)	Vsled odhoda tako številnih delavnih sil iz do-
Leto "I - Štev. 2.
IZSELJENIŠKI VESTNIH
Stran 3.
movine, so tudi tisti, ki so ostali doma, lažje prišli do primernega zaslužka,
c)	Zaslužki, ki jih pošiljajo izseljenci domov, ki znašajo letno do ene milijarde dinarjev, bogatijo narodno premoženje in dovajajo domovini potreben kapital.
č) Izseljenje je rešilo že marsikatero kmetijo propada, ali pa ji je postavilo temelj blagostanja.
d)	Marsikateremu podjetnemu je tujina pomagala do blagostanja, ki bi ga ne bil doma nikoli dosegel.
e)	V prvovrstno urejenih obratih se je dosti naših delavcev v svoji stroki tako izpopolnilo, da bi mogli dobro služiti ustvarjajoči se domači industriji.
f)	Izseljenci širijo, ali vsaj naj bi širili v tujini dobro ime domovine in pridobivali zanjo javno mnenje po tujih državah, v katerih žive.
§ 5 Vendar smatramo, da je izseljevanje v tako velikem številu zlo in prava narodna nesreča:
a)	Življenje v tujini ni tako, kakor si ga v svoji domišljiji slikajo mladi ljudje. Priseljence smatrajo domačini redno za ljudi druge vrste in so jim navadno na razpolago samo dela, ki jih domačini ne marajo. Ponekod velja državni zakon, da mora biti vsako delo najprej stavljeno 14 dni na razpolago domačinom. Šele če ga noben domačin ne mara, sme biti oddano tudi tujcu, priseljencu
b)	V najresnejših časih, pri morebitnih odpustih, .pridejo najprej v poštev tujci, kakor nas učijo bridke
izkušnje.
c)	Obogatijo in socijalno se višje povspno samo posamezniki izmed izseljencev in je njihov odstotek nižji, kakor bi bi! doma.
č) V večini držav, kamor se zadnji čas izseljujejo naši ljudje v večjem številu, je, upoštevajoč vse razmere, kakšen splošen socijalni dvig jugoslovanskih izseljencev izključen.
d)	Narodno se prilagode izseljenci novim razmeram večinoma že v drugem, najmanj pa v tretjem rodu. To je naraven proces, ki ga je mogoče zavleči, nikakor pa ne preprečiti.
e)	Domovina izgublja z izseljenci svoje najpod-jetnejše ljudi in se namesto nje tujina diči z deli njihovih rok.
f)	Pogoji za versko in moralno življenje so v splošnem najslabši.
§ 6, Ker so izseljenci v velikih množinah že izseljeni in ne bo nikoli mogoče izseljevanja popolnoma preprečiti in ker ima lahko domovina od izseljencev veliko koristi, je skrb za izseljence brez dvoma zelo važna. Razpade pa v dva glavna dela: preprečenje izseljevanja in skrb za že izseljene.
§ 7. Preprečenje izseljevanja bi bila najpametnejša in najtemeljitejša rešitev izseljeniškega vprašanja. Izseljevanje omejiti ali celo ustaviti pa bi vtegnilo:
a)	Ustvaritev in podpiranje domače industrije za izdelke, ki jih moramo uvažati, ki bi jih pa mogli ceneje proizvajati doma. Namesto tujine, bi mogla ta industrija zaposliti sedaj odvečne delavce.
b)	Pomoč našim malim kmečkim posestnikom. Izseljenci smo večinoma doma vsi samo iz nekaterih posebno revnih pokrajin naše domovine, dočim izseljencev iz drugih pokrajin skoro ni. Zanimiv in poučen bi bil pregleden zemljevid, ki bi kazal število in gostoto izseljencev iz posameznih občin in pokrajin. Ti kraji so očividno potrebni posebne pomoči od strani skupnosti.
c)	Agrarna reforma.
č* Notranja kolonizacija.
§ 8. Za ublažitev izseljeniške bede smatramo, da bi bila že pred izselitvijo potrebna tale skrb:
a)	Ker jih veliko brez potrebe odide v tujino, česar se pozneje kesajo, smatramo, da bi bila umestna uradna ugotovitov potrebe izseljenja.
b)	Kateri se morajo izseliti, naj ne nasedajo vabljivim agentom, ki jim je mar njihova, ne izseljenčeva korist, marveč naj se obračajo za vsa pojasnila na naše urade in društva, ki so postavljena in ustanovljena, da skrbe za izseljence in imajo o stanju med našimi izseljenci dosti točen pregled. Za Slovence prideta predvsem v poštev Banovinski izseljeniški urad, ki posluje v Delavski zbornici v Ljubljani, in Rafaelova družba, ki uraduje istotam.
c)	Izseljeniški uradi naj izseljence čim temeljiteje pouče o deželi, kamor gredo, in o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo v tuji deželi. Izseljenci, je treba da vedo, kakšne pravice imajo naša zastopstva v tujini, posebno naši konzulati. Pa tudi poznanje organizacije našega izseljeniškega skrbstva je zanje velike in vsestranske važnosti. Poznali naj bi izseljeniški zakon, področje socijalnega ministrstva, interministeri-jalne konference, Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu, Banovinskega izseljeniškega urada, izseljeniških nadzornikov, železniških, lužkih in brodskih komisarjev. Pa tudi namen in pomen posameznih družb in društev, ki imajo v svojem programu skrb za izseljence, in na katere se lahko izseljenci v svojih stiskah obrnejo. Najboljše bi izpolnila to nalogo brošurica, ki bi jo dobili izseljenci v roke pred odhodom v tujino.
č) Temeljite delovne pogodbe naj ščitijo izseljence pred izkoriščanjem in zlorabami v tujini.
§ 9. Najgotovejša in najpotrebnejša je izseljeniška samopomoč, katero pa je spet treba, da podpira domovina moralno in materijalno.
a)	Po vseh naših kolonijah naj osnujejo izseljenci jugoslovanska delavska društva, ki naj skrbijo za njihovo materijalno in moralno blagostanje, naj bodo podporna in izobraževalna, naj si osnujejo knjižnice, pevske, godbene, dramatične in morda telovadne odseke. Pa tudi svoje konsume, zavarovalnice, posredovalnice za delo.
b)	JIKft pozdravlja zvezo jugoslovanskih društev v Franciji, ki se snuje.
c)	Naše največje kolonije treba, da imajo svoje duhovnike. Manjše naj bi ne bile brez duhovniških obiskov vsaj za veliko noč.
č) Velike važnosti bi bili učitelji po naših večjih kolonijah in domače šole.
d)	Za manjše kolonije je treba osnovati počitniške koionije jugoslovanskih otrok bodisi v domovini, kar bi bilo boljše, bodisi v tujini sami, kar bi bilo lažje in ceneje. Take kolonije so potrebne iz verskih in narodnih ozirov. V Franciji odraščajo mnogi naši otroci brez verskega pouka in brez zakramentov. Te počitniške kolonije bi nadomestile jugoslovanske šole, ki so po naših manjših naselbinah neizvedljive.
e)	Poleg izseljeniških društev samih smatramo, da so za našo nacijonalno zavest, pa tudi za naše plemenito duhovno življenje velikega pomena gostovanja naših pevcev in glasbenikov, pa tudi zborov in dramskih družin.
f)	Velike važnosti je domače časopisje, predvsem ono, ki izhaja v deželi izseljencev, pa tudi domovinsko.
g)	Pozdravljamo izlete v domovino.
Stran 4.
IZSEUENISKI VESTNIK
Leto III. - Štev 2.
h)	Za izobrazbo naših gospodinj in deklet so potrebni gospodinjski tečaji.
i)	Vsaka kolonija naj si uredi domačo čitalnico, ki naj bo zbirališče Slovencev, tako prijetno, kakor mogoče, s knjižnico, domačimi časopisi in dobrim radio aparatom.
j) Alkoholizem smatramo za najhujšega sovražnika naših izseljencev, nje pa, ki jih od pitja odvajajo, za njihove najboljše prijatelje.
§ 10. Izseljenci pozdravljamo društva v domovini, ki se bavijo z izseljeniškim vprašanjem, zahvaljujemo se jim za njihovo dosedanjo pomoč in jih prosimo še nadaljne naklonjenosti.
a)	Posebej pozdravljamo Družbo svetega Rafaela za varstvo izseljencev in novo osnovani Narodni iz-seljeniški svet.
b)	V Ljubljani želimo, da se osnuje Izseljeniški dom, kjer naj bi imeli svoje prostore izseljeniški uradi in društva za varstvo izseljencev, posebno še tudi Izseljeniški klub bivših izseljencev, v Domu naj bi bil nastanjen izseljeniški muzej in izseijeniška knjižnica. Sredstva za zgradbo takega Doma naj bi dal Izseljeniški fond v Beogradu.
c)	Izseijeniška društva v domovini naj bodo v tesnejših stikih z društvi v tujini in naj jih podpirajo posebno z domačimi knjigami za njihove knjižnice.
č) Vsa naša prosvetna društva prosimo, naj vpo-števajo pri svojih prireditvah izseljeniško nedeljo in vsaj po enkrat na leto razpravljajo o izseljeniškem vprašanju.
d)	Družbo sv. Rafaela prosimo, naj si omisli serijo skioptičnih slik o življenju izseljencev.
e)	Isto Družbo prosimo, naj založi nekaj vrst najlepših posnetkov in slik iz naše domovine, najboljše na filmskem traku (fix film), ki ji jih bomo radi odkupili in potom skioptičnih predavanj seznanili z njimi naše rojake, kakor tudi tujce, med katerimi živimo.
f)	Naše časopise v domovini prosimo, naj posvečajo izseljeniškemu vprašanju več pozornosti. Žal so zaradi visoke poštnine že itak dragi domači časopisi, približno štirikrat dražji kakor enako veliki časopisi narodov, med katerimi živimo in so zato dnevniki za izseljence delavce nedosegljivi. Zato prosimo cenjene uprave, naj najdejo način, da bi mogli dobiti izseljenci njihove liste po zmernejši ceni.
g)	Družbo svetega Mohorja prosimo, naj izda knjigo o našem izseljeništvu.
§ 11. Izseljenci pozdravljamo tudi naše državne urade in ustanove, ki se bavijo z izseljeniškim skrbstvom. tako doma, kakor v tujini.
a)	Tudi naše državne urade prosimo, naj še bolj ščitijo in upoštevajo naša zaslužna izseijeniška društva.
b)Čim	hitreje naj rešujejo izseljeniške vloge, ker dela zavlačevanje slabo voljo in dostikrat tudi veliko škodo.
c)	Posebej naj olajšajo prihod žena in družin k svojim očetom in možem in naj zadevne takse kolikor mogoče znižajo.
č) Podpirajo naj poset domovine bodisi posameznikom, še bolj pa večjim skupinam.
d)	Z vsemi državami, koder so naseljeni jugoslovanski izseljenci, naj sklenejo čim ugodnejše delovne pogodbe.
§ 12. Ravno tako pozdravljamo skrb za izseljence, ki smo jo opazili pri cerkveni oblasti Jugoslavije, katero prosimo, naj še nadalje in v še večji meri skrbi za zadostno število domačih izseljeniških duhovnikov, stalnih po večjih kolonijah, po manjših pa vsaj potujočih.
Pozdravljamo novo vpeljano izseljeniško nedeljo in prosimo poleg zanimanja za izseljeniško vprašanje tudi molitve za izseljence, ki živimo tako često v moralno nezdravi okolici.
Pozdravljamo tiskane okrožnice, ki jih pošiljajo za veliko noč svojim župljanom gospodje župniki iz domovine. Opazili smo, da so te pozornosti izredno blažilno vplivale na naše rojake in tovariše.
Jugoslovanska Izseijeniška ftumetz, 31. julija 1931. Katoliška Akcija.
Poireba trgovske pogodbe z Združenimi državami.
V rokah imamo slučaj neke zapuščine za pokojnim rojakom, ki je umrl v New Yorku. Posreduje nam g. Leo Zakrajšek v New Yorku. Te dni nam piše med
drugim:
»Druga težkoča z dediči v Jugoslaviji je to, da Jugoslavija še nima trgovske pogodbe z nami Tako imajo pri sodišču priliko, da se enkrat sklicujejo na pogodbo z Italijo, (sorodniki žive tudi v Italiji) drugič na pogodbo z Avstrijo, tretjič na staro srbsko pogodbo. Čudno je, zakaj Jugoslavija vkljub velikemu številu nas tukaj te pogodbe do danes še ni sklenila. Vsled tega pa tukajšna sodišča, ako hočejo, zahtevajo, da mora biti vsak dokument podpisan pred amer. konzulom in ne priznajo običajne procedure za legalizacijo raznih dokumentov.
Ko sem predložil prvo Volkovo pooblastilo, na ta način legalizirano, mi je sodnijski tajnik rekel z nasmehom: »Kdo je to? (namreč notar, ki je pooblastilo podpisal) Mi ga ne poznamo."
Ako se toraj rešitev zapuščinskih zadev zavlačuje, je to prva in glavna krivda v tem, da nimamo še trgovske pogodbe z Jugoslavijo.
Družba sv. Rafaela bo naredila veliko dobro delo za posameznika in za državo, ako izposluje tako pogodbo."
Opozarjamo merodajne faktorje na to pismo in prosimo, da poskrbe, da se ta pogodba doseže.
O naših po širnem svetu.
Srbija.
Novo Kosovo, Srbija. V Prištini na Kosovem polju smo štiri slovenske družine iz Goriške in nekako dvanajst družin istrskih Hrvatov. Raztreseni smo po raznih naselbinah in ne živimo skupaj. V Prištini imamo svoje katoliško cerkvico že od leta 1928, kjer se zbiramo k službi božji. Zelo smo se zveselili prihoda g. prof. flnte Kordina v naše kraje. Prvič nas je obiskal za praznik Brezmadežne. Drugič je bil med nami za božične praznike. Obiskal Je vse po hišah, s čemur nas je zelo razveselil in smo mu zelo hvaležni. Po božiču Je bil med nami še dvakrat. Zelo smo hvaležni Bogu, da smo ga dobili sem doli, da tako požrtvovalno skrbi za nas. Hvaležni smo pa tUdI njemu za njegov trud za nas. Bog mu plačaj vse, kar za nas stori, in naj ga nam ohrani še dolgo let, ker ga zelo potrebujemo. Tukaj je veliko pomanjkanje duhovnikov. Tako obsežna je naša škofija, katoličani so tako raztreseni, pa ima samo trideset duhovnikov, pa še med temi jih je veliko bo-iehnih in onemoglih. Imamo tudi svoj katoliški list „Blagovest\ katerega lepo urejuje g. Bukovic. List stori veliko dobrega med raztiesenimi katoličani. Seveda ima še bolj malo naročnikov, vendar se njihovo število veča. Naj omenim tudi, da nas Je prvi obiskal g. Janez Kalan še leta 1923, ko še nismo imeli niti hiše za stanovanje, temveč smo stanovali v takozvanih
Leto 111. - Stev. 2.
IZSELJENIŠKI VESTNIK
Stran 5.
.zemunicah*. Takrat nam je prinesel veselo novico, da bomo dobili Slovenca za Škofa, kar se je potem kmalu zgodilo. Prišel je med nas prevzv. gospod dr. Gnidovec, katerega smo se srčno razveselili vsi Slovenci. Prevzv. g. škof je prava sreča in božji blagoslov za te kraje. Boli nas samo, ko vidimo, koliko se žrtvuje in koliko trpi za nas, svoje Vernike. Iskreno pozdravljam vse slov. izseljence, kjerkoli so, zlasti one po Srbiji, in želim, da bi se tudi iz drugih slovenskih naselbin po Srbiji oglašali v „lzseljeniškem Vestniku*.	Jože Pavlin.
.Kriiev pot naSIh rudarjev' v Srbiji. Pod tem naslovom je naše dnevno časopisje z dne 30. dec. poročalo o velikem razočaranju, katerega je doživel večji transport slovenskih rudarjev v Oplenac, rudnik v Srbiji, kamor so bili izvab-Ijeni z lepimi obljubami, ki so pa vse ostale samo obljube. Rudarji so se razočarani vrnili najprej v Beograd, kjer jim je ministrstvo za socijalno politiko dalo podpore, da so mogli domov. Ta poročila so časniki zaključili z besedami: Jz tega vsega sledi, da so razmere na jugu res neurejene in da ni priporočljivo, da hodijo naši rudarji na jug iskal dela, dokler se tam socijalne in gospodarske razmere ne izboljšajo.' — Na ta nasvet časopisja opozarjamo slovenske rudarje.
Belgija.
G. Drago Oberžan, urednik .Rafaela", je prepotoval vse slovenske naselbine po Belgiji v svrho agitacije za list .Rafael' in obenem da poživi med njimi versko zavest. O slovenski naselbini v Eysden piše: ,V Eysdenu so zastavljali naši prvi pi-jonirji svoje pluge od blagega patra Lederhasa, preko p. Vr-tovca do patra Rojca, vsi iz Louvaina. Tam je sejal božje seme tudi naš navdušen gospod Pohar iz Celja, in še nekdo (sam g. urednik) je skušal tam zastaviti svojo lopato in brazda se je zarezala globoko, ker plemenita je ta zemlja. — In danes se • tu trudi v potu svojega obraza naš dober Svato (g. Stoviček, izseljeniški učitelj), ki orje, orje, da bo mogel za neko dobo vsaditi sad narodne zavesti.'
Francija.
Aumetz, Francija. Na božični dan smo vprizorili igro ,Za srečo v nesrečo", ki je izvrstno izpadla. Priznanje in zahvala g. pisatelju! Priporočamo se za prihodnost še kaj za nas uboge izseljence. Pošiljamo 15 Fr. članarine za Družbo sv. Rafaela. — Z narodnim pozdravom, predsednik I. Peternel, tajnik Pišlar flnd. za Slov. delavsko društvo.
V	Aumetz, Francija, je prišel nov slovenski izseljeniški duhovnik g. flnton Švelc. Otroci so ga prisrčno pozdravili z deklamacijami in pozdravnimi nagovori.
V	Bruay-en-Artois, Francija so si fantje ustanovili družino Krekove Mladine. (Raf.)
.Rafael* poroča v svoji št. 2, da reciprocitetna socijalna pogodba med Jugoslavijo in Francijo še ni podpisana. Nekdo je telegrafično mistificiral tozadevno predsednika Zveze jugo-goslovanskih rudarskih društev v Franciji. Za to ponovno apeliramo na vse merodajne kroge, naj si energično prizadevajo, da stopi taka pogodba čimprej v veljavo.
Proslave Izseljeniške nedelje v Merlebachu.
Raztresene sem ude zbral,
ne vsehl --
a, kdor pregleda te--
Tako redki so med nami dogodki, ki bi imeli v sebi ele-menterno moč, da dvignejo, vzdramijo raztresene ude slovenskega naroda v tujini iz vsesplošnega mrtvila, otopelosti in za-grenjenosti do kakoršnegakoli zanosa I — Do verskega zanosa komaj božič ali velika noč, kar se je pokazalo lani, ko se je vršila prva slovenska polnočnica (ob pol 2 zjutraj I) in h kateri so se vozili naši ljudje z avtobusi iz oddaljenih kolonij!
Narodno-kulturno-prosvetnega zanosa je bilo doslej isto-tako malo. Prvi večji pogon v tem oziru je bila gotovo velika mladinska akademija 5. junija pr. I., o kateri pa žal časopisi niso prinesli poročila, čeprav je bilo poslano.
Izseljeniški praznik, med našimi izseljenci komaj znan, se zdi, bo dal leto za letom novega pogona. Pred poldnem ob 9. smo Imeli slovesno službo božjo, pri kateri so bila prebrana tudi pastirska pisma, pozdravi obeh naših slovenskih nadpa-stlrjev. Popoldne se je brez vsiljive reklame napolnila k spominski prireditvi največja tukajšnja dvorana (13X41 ml). Gori nad odrom pozdravljal napis: Naša kri na tujih tleh!
Takoj po prihodu novega g. konzula K. Mišiča in delegata ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje g. Gruičiča, je v razumevanje proslave sledil kratek spominski nagovor (v kratkem izvlečku):
„Majhen in skromen je slovenski narod, majhen, a še ta od nekdaj, kakor tudi danes, zbegan kakor izgubljene ovce, raztepen na vse vetrove sveta. Dve četrtini samo ga živi na domači zemlji, v svoji pravi domovini, več ko četrtina nam ga je vzela neprijateljska svetovna politika — Italija, Koroška — skoro Četrtina pa tava po širnem svetu — s trebuhom za kruhom.
In tem zadnjim slovenskim izseljencem velja izseljeniški praznik, praznik, ki ni praznik zunanjih manifestacij, s sprevodi po ulicah, z zastavami in godbo, ampak bolj praznik slovenske tragike, a vkljub temu tudi praznik slovenskega ponosa in velike medsebojne vzajemne ljubezni, onih doma do nas v tujini in nas izseljencev do doma, rodne zemlje, domače govorice, vere in kulture naše. — Izkušnja uči, čim manjši je kmet, čim revnejša in uboga je njegova zemlja, tembolj jo ljubi, bolje je zaljubljen vanjo. Tak majhen, ubog kmet je slovenski narod. Zato ljubi svojo zemljo doma in v tujini!"
Zastor se razgrne. Prikaže se ljubka, zares „živa slika" alegorija: ,Na tujih tleh"; sredi gozdne pokrajine skupina slovenskih izseljeniških otrok v živih „dečva" oblekcah otožno zre v daljavo (ozadje), kjer blesti v vsej lepoti Bled, simbol slovenske zemlje. Ena deklic stopi v sredo in recitira: ,Oj le šumi gozd nad mano, senčni gozd na tujih tleh". — Tiho se oglasi melodiozni uvod iste pesmi, nakar cela skupina zares lepo in z občutko ob spremljevanju godbe odpoje pesem do konca. Čudno globoko prevzame pesem polno dvorano. Vse tiho ... celo dojenčki v naročju mater. — Nato enako, brez odmora, .Ciganska sirota", .Kje so moje rožice", .Gozdič je že zelen.. z vmesnimi deklamacijami.
Gotovo najlepša točka 3 in pol ure trajajočega programa, po izvajanju, slikovitosti in posebno še po domači izvornosti! — Krasno ozadje Bleda nam je iz naklonjenosti naslikala pre-mogokopna družba. Tukajšnji domačini se te slike kar niso mogli nagledati. Ko sem jim -razlagal, da je Bled — naša zemlja -- v resnici še vse lepši, je hitro bil storjen sklep, da si to morajo enkrat ogledati — ko bodo boljši časi seveda I — Čeprav bo najbrže ostalo samo pri želji, majhna reklama pa je le to. Enako so vzbujale pozornost živo-pestre .dečva* oblekce, 20 po številu. Nabaviti jih je bilo mogoče po velikodušni podpori banovine na našo prošnjo in na intervencijo g. konzula Mišiča, Rafaelove družbe in Prosvetne zveze, katerim se s tem prisrčno za vse zahvaljujemo. Mislili smo najprej na pristne slovenske narodne noše, žal je zaenkrat radi težkih časov ideja neizvedljiva. Tudi sicer bi morali dobiti blago in vzorce od doma. Tu je bilo treba še za .dečva" vzorce pretakniti vse trgovine velikega sosednjega mesta Sarrbrucken.
Sledila je simbolična, pravljična igra .Sirota Jerica", ki je bila igrana že pri podobno veliki mladinski prireditvi in veliki udeležbi 5. junija 1.1. in ki je že tedaj žela priznanje in izvabila marsikatero skrivno solzo. Odlično so igrali vsi, brez dvoma najodličneje pa je podala svojo igro Jerica.
Na novo je bila podana .Šola v nebesih", ki je po vsebini in izvajanju vzbujala splošno veselost in obilo smeha. Smo jo še malo zabelili z izvirnimi domisleki iz tukajšnjih razmer! — Žal so otroci še bolj »divji', nepazljivi in nedisciplinirani, tako da bi moral režiser skočiti iz kože, ali pa bi mora! imeti živce iz vrvi spletene! Tu ne zadostuje niti največji koš, kaj šele za 150frankov potrpljenja! Pa čeprav !z glavne zaloge!
Kot zadnji - le škoda! - je nastopil okrog 80-glavi otroški zbor s kar celim koncertom slovenskih narodnih pesmi, s približno 64 kiticami! Nič čudno, da je vsled utrujenosti po 3-urnem programu nekoliko pešal spomin, pazljivost, jaKost in prožnost glasu, tako otrokom kakor voditelju, vsled česar bi morda kak glasbeni kritik (in tudi g. dr. Breznik!) imel morda to in ono pripomniti k izvedbi. Glasbeni kritik pravim, zakaj, kdor ve in pozna naše razmere, se je moral le čuditi, kakor se je čudil tukajšnji domačin, ko mi je dejal: .Le kako ste mogli pripraviti vaše otroke, da so si zapomnili toliko pesmi, ko vendar vidim, da ne znajo dosti materinega jezika, kajti sicer jih slišim, da govorijo le čudovito pravilno .plat* - lotnn-ščino, in samo to! Vaš narod mora petje res imeti v krvi in kostehl" - Petje in igro so odlično spremljali: ,q. Domanjšek, chromat. harmonika, g. Vodišek, I. violina, dva Ceha II. violina in bas. Med odmori so igrali .Pozdrav Gorenjski", »Mladi vojaki' i. dr.
Zaključil je otroški koncert s himnami: .Hej Slovenci in .Lepa naša domovina".
Kratek resume: Bil je dan, proslava mirna, pravi družinski slovenski praznik, kije dajal čast našemu narodu in ki so se ga udeležili aktivno in pasivno brez izjeme mišljenja. »Cast Bogu, zato recimo I" čeorav bi lahko po drugi strani povedali mnogo bridkega, tako bridkega, da boli do mozga I Koliko nerazumevanja, sumničenja, podtikavanja, polen pod noge, grde
Stran 6	IZSELJENIŠKI VESTNIH	Leto lil. - Stcv. 2.
nevoščljivost za otročje malenkosti! Bodeči trni, plevel, osat, ki v tuji zemlji vse bolj bohotno raste kov domnči! — Pa le: „Stanu se svojega spomni, — trpi -1" Bog živi slovenski rod, doma in na tujem I	J	s. s.
To poročilo je priobčil že ljubljanski .Slovenec". Vendar podaja toliko lepih misli, predvsem pa pestri spored za slične prireditve, da smo prepričani, da bo koristil vsem drugim našim naselbinam po svetu.
Holandija.
Občni zboi' Zvhzc kalol. društev sv. Barbare v Hčer-
lerhe'de sc je vršil 5. febr. Za tekoče leto je bil izvoljen sledeči glavni odbor: predsednik A! Kronovšek, tajnik Iv. Novak, blagajnik M. Kužnik; odborniki: Fr. Klinar, M Kunej, M. Štru-celj, J. HriberŠek, F. Ožek, I. Pouh, R. Ravnikar, J. Žnidaršič. Iz blagajniškega poročila je razvidno, d.i je zvezina blaqajna imela 32078 Fls dohodkov in izdatkov ?J5'?9 Fls. Preostanka v blaqajni ima 4532. Podporna blagajna ima 135 Fls. Socijalni fond 76 75 Fls.
Otroci po vseli slovenskih šolah so dobili brezplačno šolske knjige, katere je poslala banska uprava iz Ljubljane.
Gospodična M. Ažinsn, izseijeniška učiteljica za Holan-dijo, je začela z akcijo za združevanje slovenskih deklet po naselbinah. — Jako lepa in plemenita ideja.
Slovenski komunisti v Holatidiji izdajajo poseben list »Republika". List se hrani največ z napadi, najbolj — se zdi — mu je napoti g župnik Valentin Zupančič, ki je vendar tako blaga in mirna duša. (Raf.)
Nemčljs.
Škofija Miinster je imenovala vIč. g. vikarja Tensunderna za duhovnega vodjo vseh Slovencev v Nemčiji. Častitamo!
G. Tensundern se je obrnil na ljubljanski škofijski or-dinariat, da bi poslal tudi za letošnji velikonočni čas kakega slovenskega duhovnika v Nemčijo.
G. Drago Oberžan it Hotondije se mudi od 25. februarja do 4. marca med nemškimi rojaki Obiskal bo vse slovenske naselbine in jim dal priliko, da opravijo svojo velikonočno dolžnost Obenem bo obiskal vsa katoliška društva. Razširjal bo tudi list .Rafael".
V Moers-Meerbeck je imela ..pogrebna blagajna' svoj občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Ksricilija, za blagajnika Brunik in za tajnika Vodušek. V preleklem letu je imela izdatkov 1600 RM, Stanje blagajne je 3405'2-' RM.
Zveza kat. društev sv. Barbare za Nemčijo je imela svoj občni zbor 29. januarja. Zastopana so bila vsa društva, ki so Zvezi ostala zvesta vkljub intrigam nasprotnikov Zvezina pisarna, katero vodi predsednik sam, je imela preteklo leto 155*49 RM dohodkov, izdatkov pa 277 - RM. V novi odbor, so bili izvoljeni: predsed. Ivan Lindič, podpred Pokavec in Vabič, tajnik Sapotnik, blagajnik Vabič, preglednika Koštomaj in Brez-nikar. Okrožni predsedniki, ki spadajo tudi v ožji odbor, so: za severno Westfalijo Pokovec Franc, za južno Westfalijo Ivan Boštjančič, za Porenje Breznikar. - Občni zbor je pozdravil delovanje g. komisarja Goričana iz Dusseldorfa Poročilo v ,Ra-•faelu" dostavlja: ,Bog nam daj dosti tako poštenih borcev za pravično stvar, kakor je g. Goričan."
Severna Amerika,
Združ:nc države ameriške. O žalostnih gospodarskih razmerah v Ameriki posnemamo iz privatnega pisma to-le sliko: „Pri nas gre vedno bolj na slabše. Ljudje imajo vsaki dan manj, t j. narod v splošnem. Prihranki so v veliki meri pošli, krediti so izčipani, rezerve so zmanjšane, ali pa so že popolnoma pošle. Ljudi se polašča obup in strah. V državi Iowa (izg. Ajovej>, eni izmed najbolj konservativnih držav, so farmarji zagrozili sodniku, da ga linčajo, ako bo dovolil prodajo le še ene farme. V drugem slučaju so sklenili, da ne plačajo več nikakih davkov, dokler se njih položaj ne izboljša. Takih in enakih slučajev je vse polno zlasti zapadno od Chicage. Senatorji javno opozarjajo na dejansko revolto med farmerji. Sedaj je vse upanje naroda v Rooseveltu in njegovi administraciji. On ima neprestane konference z najodličnejšimi gospodarstveniki, tovarnarji in drugimi. Vse kaže. da bo že ob nastopu popolnoma podučen o vseh svojih poslih. Ako bi pa njegova vlada ne pokazala vidnih vspehov pred zimo, potem moramo biti pa pripravljeni na najhujše" — Kdo bi si bil mislil, da se bo ameriški „raj' od včeraj tako hitro spremenil v »dolino solza" od danes.
Aspinwall, Pittsburgh Pa. V imenu slovenskih izseljencev v naselbini White Valley in Universal Pa. se Vam prisrčno zahvaljujem za Vaše delo in skrb za nas izseljence, ter Vam
častitamo k temu plemenitemu delu — .Izseljeniški Vestnik", za katerega se Vam zahvaljujemo vsi, je šel od rok do rok. Marsikaka" solza domotožja je zablestela v očeh, ko smo ga čitali, solze sina, hčere slovenskega naroda v tujini. Vsakdo je zasanjal v lepe minule Č3se življenja doma. Izseljenci v teh n selbinah so zvečine vsi iz Poljanske doline. Zato ni čuda, da se zbiramo pogosto in se pogovarjamo o naši lepi domovini, ki nas ni pozabila, temveč je začela tako očetovsko skrbet! za nas Zato ni čudno, če naši spomini pogosto uhajajo na krasno slovensko zemljo, na naše narodne običaje, na rodni kiov. Posebno sedaj se to doqaja toliko pogosteje, ker nas vedno bolj tare bed,i, kakoršne morda doma ne poznate. Skusil jo js samo kak najbolj ubožen človek v gorski vasi, ki strada pod svojo slamnate streho. Sedaj ko smo vsi izseljenci tako zelo prizadeti od grozne krize in trpimo toliko pomanjkanje, da, sedaj ni čuda, če se s podvojeno ljubeznijo oklepamo svojega naroda. Pri Vaši izseljeniški družbi se je pa na lep način pokazal pregovor, da se v nesreči spozna pravi prijatelj. Zato, rodna gruda, mili naš slovenski narod tam za morjem, hvala, neizmerna hvala ti za tveje sočutje z nami in za tvojo skrb za nas! Vaše sočutje in Vaša ljubezen do nas je velika tolažba za nas v teh težkih časih, ko tako težko občutimo strašno besedo ..brezdomec" v tej tuji in mrzli, nekdaj pa obljubljeni deželi izseljencev. „0, zakaj nisem doma ostal!" odmeva v marsikaterem slovenskem srcu. Vendar prepozno je I — Tebi, mila slovenska domovina, tebi, slovenski narod doma, pa še enkrat najiskrenejša zahvala. Vedi pa, da ti tvoji sinovi in hčere v tujini delajo čast pri drugih narodih in da te zvesto ljubijo. Vračali ti bomo ljubezen za ljubezen.	Marija Kokalj.
Občni zbor »Baragove Zveze" se je vršil v Chicago, v dvorani slovenske šole sv. Štefana Največji vspeh Zveze v preteklem letu je bil, da je vzbudila zanimanje za Baragovo beatifikacijo med tujerodci po Ameriki. Vršilo se je več večjih Baragovih proslav rned njimi. Velik uspeh je bil tudi to, da je pridobila Marquettskeqa škofa, da se je zavzel za Baragovo zadevo. Dovolil je tudi natisniti Baragov životopis z molitvijo k Baragi. Za tekoče leto je Zveza sklenila prirediti večje zborovanje Zveze. Izvoljen je bil stari odbor razven tajnika, ki ste sedaj dva P. Odilo Hajnšek in Rev. J. Hiti.
Glavni odbor K. S. K. Jcdnote je imel januarja v Jo-lietu foje polletno zborovanje. Na tem zborovanju se je izkazalo da ima organizacija sedaj nad tri milijone dolarjev rezervnega kapitala. Organizacija je sicer v težkih časih radi krize, vendar gre krepko naprej. Organizaciji časlitke Družbe svetega Rafaelal
Zapuščina v Ameriki. Glasom dopisa našega generalnega konzulata v Chicago Illinois od 15. decembra 1932, štv. ' 257 je leta 1931 v St. Louisu, Minn, umrl Tomšič Anton (Tou-ser Tony). Dediča njegove zapuščine bi bila bral Janez in sestra, katere bivališče imenuje .Zave" št. 41 občina „Pocavc". Oba kraja pa sta neznana. Ker manjkajo tudi drugi potrebni podatki teh dedičev, se vsa županstva, župnijski uradi in še posebej vsi prizadeti naprošajo, naj pošljejo njim event, znane podatke izseljeniškemu referentu banske uprave v Ljubljani.
Kirkland Lake, Ont. Kanada. Naš rojak Franc Svete nam poroča jako ginljivo, da se v svojem brezdelju spominja domovine Lepo nam popiše mesto in okolico tamošnjih zlatih rudnikov, v katerih je marsikak naš rojak zaslužil že lepe do-larčke in jih poslal domov. Lepo omenja francosko cerkvico Male Cvetke sv. Terezije D. J. s krasnim električnim križem na stol pu, in še drugo angleško katoliško cerkev, v kateri je vsako nedeljo sv. maša za Poljake. Zelo se pritožuje ker v verskem in narodnem oziru ni skrbljeno za Slovence, katerih je tam okoli 1000, ki vsi hrepenijo po verski in narodni hrani. — Iskreno se zahvaljujemo za to pismo in prosimo tudi druge naše rojake-izseljence za kaka sporočila.
Josip Kop« ', 33 let star, rojen v Trstu, baje naturalizirani ameriški državljan, Slovenec, stariši pristojni v Ljubljano, se je izselil leta 1913 v New York, kjer je nazadnje stanoval 540 E. 134 Ave 4. Po poklicu je bil slaščičar. — Ker navedeni že čez 1 leto ne piše svojemu očetu, ki je uradnik delavske zbornice v Ljubljani, se rojaki naprošajo za ugotovitev in sporočilo, kaj se je ž njim zgodilo.	Družba sv. Rafaele v Ljubljani.
Južna Amerika.
Argentinija Buenos Aires. BSlovenski Tednik", edini slovenski list v južni Ameriki, je z novim letom postal last vseh slovenskih prosvetnih društev v Argentiniji. V uvodnih besedah pravi list med drugim: .Kakor dosiej, bo tudi v bodoče .Slovenski Tednik" podpiral sleherno pametno delo, in kot uradno glasilo slovenskih prosvetnih društev v Argentiniji bo skrbel, da se bo med našimi rojaki vedno bolj širilo prepričanje, da
Lf to III. - Štev. 2.
bomo doživeli vsi, kar nas je tukaj, boljše čase le tedaj, če se bomo složno in krepko organizirani trudili za svoje skupne koristi, zavedajoč se, da so koristi skupnosti istočasno tudi koristi posameznikov.* — flko bo list vstrajal na tem programu, začela se je nova doba za naše rojake v flrgentiniji. S skrbnimi očmi smo se dosedaj ozirali proti flrgentiniji in želeli slišati kaj več lepih poročil o složnem delovanju naših rojakov, o napredku njih organizacij, o živahnejšem delu za verski, narodni, kulturni in gospodarski napredek. — Ko pride sedaj v flrgentinijo še slovenski duhovnik g. Kastelic, ki je s svojim dosedanjim delovanjem med našimi izseljenci v Franciji dokazal svoje krasne zmožnosti in bil tam pravi blagoslov za nje, toliko storil za vsestranski napredek izseljencev, toliko storil, da so naši izseljenci pred drugimi dobivali delo in zaslužek, upamo res, da se bo začelo novo življenje med rojaki v flr-gentiniji. ..Slovenski Tednik" bo našel v tem gospodu svojega krepkega sodelavca in podpornika. Zato .Slovenskemu Tedniku", vsem slovenskim prosvetnim društvom in vsem rojakom gospoda Kastelica kar najiskreneje priporočamo in jih prosimo, da ga sprejmo kot odposlanca matere domovine, ki prihaja med nje z olkovo vejico miru in sloge, kot njihov duhovni oče in njih brat.
Argentinija. Odkar so sprejela prosvetna društva izdajo »Slovenskega Tednika" se je začel kazati že vidni vspeh. Pravkar se že snuje zveza vseh teh društev, ki naj združi ves naš element v tej državi. Zelo nas veseli ta pokret med našimi izseljenci v Rrgentiniji.
Božič na Paternalu. Prosvetno društvo je priredilo bo-žičnico, pri kateri je obdarovalo 6 otrok z raznimi darovi. — Imeli so tudi polnočnico, katero je daroval oče Ludvik Perni-šek iz Rio Negra. Kapela, v kateri se je polnočnica brala, je bila napolnjena do zadnjega kotička. Oče Pernišek, ki je ostal nekaj dni med rojaki, se je v tem kratkem času radi svoje dobrote in priprostosti zelo priljubil vsem rojakom. Skupina slovenskih rojakov v Paternalu se mu je v »Slovenskem Ted-dniku" javno zahvalila za vse, kar je .dobrega storil za njih zapuščene duše*.
V Rosario so imeli 18. decembra zabavo. Igrali so .Županovo Micko*. Po igri je bil koncert klasične glasbe. Igro je priredilo SDD društvo »Triglav".
Denarni uspeh izseljeniške nedelje;
članarine in denarne naklonitve Družbi sv. Rafaela.
Adlešičl: Župni urad 14-75 Din.
Ambrus: Župni urad 85'— Din.
Besnica: Župni urad 30 — Din.
Bevke pri Vrhniki: Župni urad 50 — Din.
Bled: Benedik V. 10-- Din, Oblak J. 10'-, Župni urad 40"- Din.
Bloke: Župni urad 6'— Din.
Blagovica: Župni urad 3550 Din.
Bohinjska Bistrica: Pipp V. 10- Din.
Breg-Stražišče: Schiffer G. 10- Din.
Breznica: Župni urad 120 — Din.
Brezje: Frančiškanski samostan 50-- Din.
Brezovica: Župni urad 15— Din.
Brežice: Župni urad 50 — Din.
Bučka pri Krškem: Župni urad 16 - Din.
Bukovščlna: Župni urad 27 — Din.
Celje: Potekal C. 30- Din.
Cerklje nad Kranjem: Župni urad 50 - Din.
Cerklje ob Krki: Župni urad 50- Din.
Čatež p. Brežice: Župni urad 10 — Din.
Češnjice: Župni urad 30— Din.
Črešnjevec Prosvetno društvo 20 — Din.
Črnuče: Župrii urad 70— Din.
Dob pri Domžalah: Župni urad 60 - Din.
Dobrepolje: Župni urad 59 - Din, Presetnik J. 10-, Merkun
R. 10- Din. Dobrniče: Župni urad 40— Din. Dobrova pri Ljubljani: Župni urad 5 — Din. Dol pr! Ljubljani: Župni urad 25 - Din. Dole pri Litiji: Župni urad 4150 Din. Dolenjavas: Župni urad 65-— Din. Dravlje: Žugelj N. 10- Din. Duplje: Župni. urad 12 25 Din. Frankolovo: Župni urad 30— Din. Gabrijele -Krmelj: Vidmar F. 10 - Din. Gorje pri Bledu: Župni urad 120 — Din. Gor. Ponikva: Župni urad 40 — Din. Gor. Radgona: Župni urad 100 - Din.
Gotenica: Gliebe J. 25' - Din.
Grahovo: Wester S. 10- Din.
Grčarice: Župni urad -10' Din
Griže pri Celju: Župni urad 62 — Din.
Hajdina: Župni urad 100'- Din.
Hoče pri Mariboru: Nadžupni urad 35'- Din.
Hotedršica^ Župni urad 10'- Din.
Jarenina: Župni urad 10— Din
Javor pod Ljubljano: Župni urad 2625 Din.
Kamna Gorica: Zupni urad 30' - Din.
Kamnik: Rihar M. 10- Din, Jenko M. 4- Din, Župni urad 93'- Din.
Kapela-Slatina Radenci: Župni urad 100 — Din.
Kočevje: Župni urad 2— Din.
Komeiida: Župni urad 101— Din.
Konjice: Katojiško izobraževalno društvo 56 - Din.
Koprivnica: Župni urad 20 — Din.
Koptivnik v Bohinju: Župni urad 40 — Din.
Koroška Bela: Demšar V. 15 — Din.
Kremberg: Poš M. 20— Din.
Križe: Župni urad 100— Din.
Krško: Župni urad 25— Din.
Kurešček-Turjak: Duhovnijski urad 40- Din.
Lahovlče: Jakelj V. 10 - Din
Laporje: Župni urad 28 — Din.
Leskovec pri Krškem: Kurent R. 10- Din, Župni urad 120 — dinarjev, Društvo kmetskih fantov in deklet 80 — Din.
Leskovica: Župni urad 35'— Din.
Lipoglav: Župni urad 10 — Din.
Ljubljana: Župni urad Marijinega Oznanenja 200— Din, Cerkev sv. Jožefa 2001- Din, Dr. Pečjak G. 200 - Din, Krt-žanski priorat 105 - Din, Cerkev sv. Krištofa 100— Din, Mestni župni urad sv. Jakoba 50'— Din, Msr. Premrl S. 50-- Din, Bogataj F. 50'- Din, Remec V. 20'- Din, Ko-retič F. 20 - Din, Dr. (Jšeničnik F. 20 - Din, Dr. Perne F. 20-- Din, Mervec F. 20-- Din, Vindišar F. 20 - Din, Dr. Grivec F. 20'- Din, Rakovec M. 13'- Din, Brleč J. 10-50 Din, Čadež fl. 10 - Diri, Dr. Dolinar fl 10 - Din, Dr. Potočnik C. 10'- Din, Dr. Opeka M. 10'- Din, Vilfan M. 10'- Din, Tome Val. 10- Din, Gabrovšek F. 10'- Din, Dr. Zore J. 10 - Din, Mlakar J. 10'- Din, Strniša F. 10'- Din, ■ Dr. Demšar J. 10'- Din, Šifrer V. 10'- Din, Zaplotnik I. 10'- Din, Stroj fl. 10'-- Din, Ržišnik F. 10'-Din, Požlep F. 10 Din, Košmerlj fl. 10 - Din, Dolenc I. 10'— Din, Jezuitski koleg j 10 — Din, Jagodic J. 15 — Din.
Loka pri Zidanem Mostu: Župni urad 5 — Din.
Lom nad Tržičem: Župni urad - Sparhakl K. 20 — Din.
Luče ob Savinji: Župni urad 10"- Din.
Alakole: Župni urad 25'— Din, Gajšek J. 10'— Din.
Mala Nedelja; Župni urad 83 25 Din, Ostrž F. 10'- Din.
Marenberg: Prosvetno društvo 30— Din.
Maribor: Prevz. g. Dr. Tomažič, pom. škof. 10'— Din, Leskovar J. 10'- Din, Kokošinek J. 10'- Din, Kolenc F. 10 - Din, Urankar J. 10 - Din, Jemec I. 10'- Din, Fekonja fl. 10-Din, Fekonja J. 10 - Din, Jagodic T. 10 - Din, Krebelj J. 10 - Din, Pošič F. 10 - Din, Miiller M. 10- Din, Ločič-nik B. 10 - Din, Zakotnik K. 10 - Din, Krajnc T. 10 - Din, Lebič J. 1C'- Din, Hrastelj I. 10- Din, Poverjeništvo Družbe sv. Rafaela 130 — Din.
Marija Nazaret: Župni urad 3850 Din.
Mavčiče: Župni urad 20— Din.
Mekinje: Župrii urad 25 - Din, Belec V. 50 - Din.
Mengeš: Funtek F. 30- Din.
Mirna Peč: Župni urad 25 - Din.
Mokronog: Župni urad Č3'25 Din.
Moste-Komenda: Lukanc F. 30 — Din.
Motnlk: Župni urad 20- Din.
Nevlje: Župni urad 20 - Din,. Rihar L. 10 - Din.
Pišece: Župni urad 44 75 Din.
Planina pri Rakeku: Župni urad 4050 Din.
Podbrezje: Vondrašek V. 10— Din, Župni urad 30" - Din.
Podnart: Župni urad 28'25 Din.
Podzemelj: Zupni urad 40'— Din.
Polhovgradec: Velkovrh J. 10 - Din.
Pol ca - Vlšnjagora: Bambič J. 10 - Din, Župni urad 25 - Din Marijina družba 10 — Din.
Poljane nad Škofjo Loko: Župni urad 60 - Din.
Ponikva ob juž. žel.: Župni urad 55 — Din.
Predoslje: Župni urad 20— Din.
Preddvor pri Kranju: Župni urad 85- Din in 4750 Din.
Preserje: Bartolj M. 10 - Din.
Pronačka vas: Hajdinjak J. 40 - Din.
Stran 8.
IZSELJEN1SKI VESTNIK
Leto III. - Stev. 2.
Radomlje: Župni urad 105- Din. Radovlca: Jerman A. 20 — Din.
Radovljica: Župni urad 11- Din, Dekanijski urad 190 - Din za 19 članov in sicer po 10 - Din: Ambrožič J, Benedlk V., Drolc M., Demšar V., Dodič A., Demšar fl, Gornik F., Golf fl., Hafner fl., Koprlvec P., Kastelic fl., Križman fl„ Kanduč F., Kramar J., Leiler H., Ocepek J., Petrič G., Zorko F., Zbontar M. Rateče-Planica: Župni urad 42 - Din. Remšnik: Pavlič V. 20 - Din. Reteče: Župni urad 30- Din, Meršolj J. 10» Din. Ribnica: Drobnič J. 15- Din. Ribno - Bled: Župni urad 10 - Din. Rogaška Slatina: Sunčič fl. 16-—, Dr.Merhar fl. 20 - Din. Rudnik pri Ljubljani: Župni urad 6 — Din. Sava pri Litiji: Seraj fl.ft - Din. Sela-Zagradec: Župni urad 14 50 Din. Selca nad Škofjo Loko: Šušteršič F. 10 - Din. Sele-Slovenjgradec: Župni urad 12 — Din. Selo pri Ljubljani: Rems J. 20 - Din. Slovenjgradec: Meško Ks. 12 — Din. Slovenjska Bistrica: Župni urad 20— Din. Solčava: Župni urad 70- D'n. Sora: Župni urad 60 - Din. Sorica: Župni urad 10'— Din. Sp. Brnik: Grašič J. 85 - Din. Sp. sv. Kungota: Kauer V. 15 — Din. Srednjavas v Bohinju: Golf fl. 50- Din. Stajnica: Beguš J. 15- Din. Stara Loka: Župni urad 110 - Din. Stara Oselica: Župni urad 51— Din. Stari Trg pri Ložu: Župni urad 95- Din. Stična: Cistercijanski samostan 10— Din. Stopiče: Župni urad 60'~ Din. Stranje pri Kamniku: Župni urad 40 — Din. Stražberk: Debevec J. 10 -vDin. Sv. Anton v Slov. Goricah: Župni urad 100 — Din. Sv. Benedikt v Slov. Goricah: Župni urad 33 - Din. Sv. Bolfenk pri Središču: Župni urad 10 — Din. Sv. Duh - Selnica ob Dravi: Rožman J. 10 - Din. Sv. Egldij: Župni urad 10 - Din. Sv. janž na Drav. Polju: Polak J. 10 - Din. Sv.Janž na Vinski Gori: Župni urad 25-25 Din. Sv. Jedert: Župni urad 50— Din.
Sv. Jurij ob Ščavnlci: Župni urad 40 - Din, Stuhec F. 10 - Din.
Sv. Jurij ob Taboru: Pečnak J. 10- Din.
Sv. Križ p. Rogaška Slatina: Nadžupni urad 166'— Din,
Sv. Lenart nad Laškim: Župni urad 100 — Din.
Sv. Lovrenc na Drav. Polju: Župni urad 50 — Din, Prosvetno
društvo 29-50 Din. Sv. Lovrenc na Pohorju: Oblak Ivan 10 — Din. Sv. Lovrenc v Slov. Goricah: Župni urad 80 — Din. Sv. Marjeta - Rimske Toplice: Župni urad 50 - Din, flgrež fl. 10-- Din.
Sv. Martin pri Vurbergu: Župni urad 40 — Din. Sv. Miklavž nad Laškim: Din: Čebašek J. 10--, Župni urad 20--. Sv. Rok ob Loki: Župni urad 20'- Din. Sv. Trojica-Dob: Markič J. 30 - Din. Sv. Trojica - Nova vas: Župni urad 20— Din. Sv. Vid pri Ptuju: Župni urad 40 - Din. Škocijan: Župni urad 25-— Din. Škofja Loka: Župni^urad 44 — Din. Šmarja pri Jelšah: Župni urad 35 — Din. Šmarje-Sap: Pešec F. 10-- Din, Župni urad 13 - Din, Katoliško prosvetno društvo 15— Din. Šmarjeta pri Novem Mestu: Župni urad 10 — Din. Šmartno ob Dreti: Lukač F. 10-, Župni urad 43-75 Din. Šmartno ob Pakl: Župni urad 20 — Din. Šmartno pod Šmarno Goro: Župni urad 4675 Din. Šmartno pri Velenju :vProsvetno društvo 35 — Din. Šmartno v Tuhinju: Župni urad 36*50 Din. Šobenja vas-Čatež: Prostovoljno gasilno društvo 12-— Din. Št. Gotard: Župni urad 15-— Din. Št. Jernej na Dol: Lesjak fl. 20 - Din. Št. Lovrenc: Šašelj 1.15 — Din. Št. Peter pri Novem Mestu: Župni urad 40'— Din. Št. Vid nad LJubljano: Dekanijski urad 117 - Din. Št. Vid pri Stični: Župni urad 165 - Din. Trbovlje: Gašparič J. 30-- Din, Župni urad 400 - Din. Tržič: Župni urad 100 - Din.
Tržišče: Katoliško prosvetno in podporno društvo 10'— Din, Gasperič R. 10 - Din.
Tunlce: Župni urad 40 - Din.
Turjak: Župni urad 24'- Din.
Vel. Dolina: Župni urad 20 Din.
Vel. Lašče: Župni urad 23-- Din.
Vel. Poljana: Rantaša fl. 10-- Din.
Vel. Poljane-Ortnek: Noč 1.10 - Din, Župni urad 20-- Din.
Vel. Pudlog: Pacek Zalka 10 - Din.
Vič pri Ljubljani: Župni urad 150 - in 75'- Din. Po 10 - Din: Dr. P. Gotfried Ploj, P. Teodor Tavčar, P. flrhangel flppej, P. Albert Pire, Uran fl. in Žmavec M. 20-- Din.
Videm ob Savi: Župni urad 60~ Din.
Višnja Gora: Župni urad 14'- Din.
Vižmarje: Gostinčar J. in F. 20-- Din.
Voglje - Šenčur pri Kranju: Rajavic F. 10 —Din, Duhovnijski urad 24-50 Din.
Vrhnika: Voljč J. 50-- Din, Župni urad 83-- Din.
Vrhpolje: Duhovnijski urad 20 - Din.
Vrtača p. Semič: Ogulin J. 10 - Din.
Vurberg pri Ptuju: Župni urad 35 - Din.
Zagorje: Sitar V. 55-- Din.
Zaplana: Župni urad 5-- Din, Mihelčič J. 10'- Din.
Zapoge: Župni urad 30 - Din.
Zdenska vas: Godec M. 10 - Din.
Zdole: Župni urad 50'— Din.
Zg. Luša p. Poljane nad Škofjo Loko: Trojar J. 10 - Din.
Zg. Šiška: Modic M. 10 - Din, Dobovišek M. 10 - Din.
Žabnica: Verce J. 10 - Din, Vilfan A. 10'- Din.
Železniki: Župni urad 10-- Din.
Želimlje: Župni urad 15'- Din.
Žiri: Zupni urad 100-— Din.
Iz tujine: Din: Methans Karl, Est. Pedro Luro 10-, Zemljič L., Est. Pedro Luro 10—, Redenšek G., Amsterdam 180-, Glastovec I., Donawitz o/Leoben 10 —, Cesar F., Vinterslag 8-50, Pouh I., Lutterade 2150, Mavrič J., Lutterade 21*50, Lavrič J, Lutterade 2150, Kropivšek J., Lutterade 21*50, Kampuš J., Heerlerheide 50-—, Kampuš I., Heerlerheide 50*—, Zveza Jugoslovanskih Katoliških Društev sv. Barbare v Holandiji 34370, St. John Vianney (P. Odilo Hajnšek) Rectory-Highland Park 340'—, Jugoslovansko potporno udruženje, Sao Paulo — Brasilija 65—, Slovensko Delavsko Društvo, Aumetz 37 50, Grčar A., Merlebach 37*50, Rudarsko društvo sv. Barbare, Bruav ■ en-flrtois 33-40, Rudarsko društvo sv. Barbare, Liewin 33*40, Rudarsko društvo sv. Barbare, Sallaumines 33 40, Rudarsko društvo sv. Barbare Vendin - le - Vieil 33-40, Zupančič Valentin, izseljeniški duhovnik, Liewin 33-40.
Posebni darovi: Din: Lukanec Frančiška,Moste-Komenda 600--, Nagode Frančiška, Hlevni vrh 700 -, Požlep-Rihtar, Ljubljana VII. 500 —, Lipovec Jera, Podpeč 100'—, Lipovec Frančiška, Podpeč 500-, Bučar Ivan in Anton, Lanišče 100*-, Wolgemut Jerica, Trnje 50'—.
Odgovori.
1.)	Debevec Alojzij, Meyronne-Sask-Kanada. Pismo z dne 20. jan. 1933 hvaležno sprejeli. Zaupajte v Božjo pomoč, katera gotovo pride.
2.)	Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je naročilo kralj, banskim upravam v Zagrebu, Novem Sadu, Skop-lju in Cetinju, naj ustanovijo tudi Sklad za podpiranje izseljencev, po zgledu kralj, banske uprave v Ljubljani.
3.)	Poostritev izseljeniških predpisov:
Vsled stroškov, ki jih povzroča repatriacija naših izseljencev, in katere mora nositi deloma tudi naša država, je Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje z razpisom z dne 8. januarja 1933 St. br. 1764 odredilo, da mora vsakdo, iz-vzemši oni, ki potujejo s posredovanjem Francoskega generalnega društva za emigracijo, torej tudi sezonski delavci za Nemčijo, priložiti prošnji za izseljeniški potni list garancijsko pismo, podpisano od dveh oseb, da jamčijo s svojim premoženjem, da bodo stroški za repatriacijo poravnani iz njih imetja. Tako garancijsko pismo, mora overoviti še davčna uprava in pristaviti, da je imetje in dohodek jamčnikov primerno za tako jamstvo.
Ker v naredbi ni navedeno, da je tako garancijsko pismo kolkovine prosto, podleže isto ko,kovini po t. p. 3 In 4 taks. zakona. — Koliko bodo smeli Jamčnikl zaračunati siromašnemu izseljencu za podano jamstvo, v naredbi nI določeno.
Odgovorni urednik: P. Kazimir Zakraišek, O. F. M. v Ljubljani.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani S. Magolič.