Revš~ina in bogastvo
Razslojenost naše dru`be se krepi. Povpre~na bruto pla~a v Sloveniji je presegla
200 tiso~akov in raste, lahko bi celo rekli, da se pribli`uje 1.000 EUR. Dejstvo pa je, da
povpre~ja ne dosega niti polovica vseh zaposlenih. Kdor torej prejema povpre~no bruto
pla~o, ima `e dobro pla~o. Upravi~eno se torej moremo spraševati, kako pre`ivijo tisti,
ki dobivajo za osemurno naporno delo minimalno, z zakonom zagotovljeno pla~o. Po-
lo`nice, ki nam jih pošiljajo razli~na monopolna podjetja (dr`avne slu`be, ob~inski hol-
dingi, ipd.), so ~edalje bolj zasoljene. Cene teh »storitev« rastejo in rastejo, dale~ za njimi
capljajo pla~e ve~ine Slovencev. Kdor le more, zara~una visoke vsote za svoje delo z izgo-
vorom, da ga stroški, ki ob tem nastajajo, silijo v take cene. Dr`ava, ki se ukvarja s po-
dobnim problemom, saj stroški birokracije `e dušijo gospodarstvo, pred takim ravnanjem
zatiska o~i. Izogibanje podpisovanju delovnih pogodb za nedolo~en ~as je `e postala red-
na praksa. Iz vsega tega je ~edalje bolj vidno, da so v zadnjih nekaj letih nekateri silno
obogateli, mnogi še mirno `ivijo, zaskrbljujo~e pa je, da je ~edalje ve~ takih, ki se komaj
prebijejo skozi mesec, ki samo še `ivotarijo, saj so bili pahnjeni v revš~ino. Mnogi so si-
cer še redno zaposleni, toda z pla~o, ki najve~krat ne dosega sto tiso~, ne morejo pre`iveti,
zato po~asi nazadujejo, njihovo osebno in dru`insko, `e tako skromno, premo`enje kop-
ni. Problem revš~ine dejansko postaja vse preve~ pere~, da bi si smeli privoš~iti, da bi ga
ne opazili. Ne smemo si privoš~iti, da bi ne skušali nekaj narediti.
Revš~ina ima ve~ obrazov. Poznamo materialno revš~ino, ki jo rojeva brezposel-
nost. Marsikateri delavec danes izgubi slu`bo v poznih srednjih letih (podjetja gredo v
ste~aj, ne izpolnjujejo zahtev, ki jih postavljajo nadrejeni — to pa je najve~krat mladost)
in postane »za stalno brezposelni«. Prestari so, da bi jih »prekvalificirali«, nih~e jih no~e
zaposliti. Do morebitne penzije so, ~eprav še polni energije, obsojeni na brezdelje. Ta sta-
rostna skupina najbolj ob~uti posledice brezdelja. Na drugem koncu pa so mladi, ki ni-
majo mo`nosti, da bi vstopili v delovni proces. Z majhno dr`avno pomo~jo in s šušmarje-
njem preko študentskih servisov se nekako pre`ivljajo in ohranjajo pri `ivljenju sivo eko-
nomijo. Vendar je taka »stalna za~asnost« tudi duhamorna in ne spodbuja k odgovor-
nosti, ki je prepotrebna dr`a za trajnost in uspešnost dru`be.
Revš~ino lahko povzro~a tudi ~loveška neumnost, npr. igre na sre~o, alkohol, raz-
poroka, itd. itd. Nered, na katerem slonijo vsi ti vzroki revš~ine, pa je bolj kot ne mo-
ralnega zna~aja. Torej ima lahko revš~ina tudi nek duhovni obraz. Govorimo o duhov-
ni revš~ini, ki jo lahko najdemo tudi pri tistih ljudeh, ki so sicer materialno bogati, so pa
obenem tako zaverovani vase in v materialne dobrine, da pozabijo na svojo dušo. Polo-
`iti vse svoje upe v imetje je v evangelijih ozna~eno za nesmiselno, ker nih~e ne prestopa
praga smrti z njim, ampak vse ostane dedi~em. Na onem svetu štejejo samo duhovne do-
brine, ki pa jih moremo pridobivati tudi s pravilno uporabo osebnega premo`enja. Pre-
 #
mo`enje, ki ga imamo, samo po sebi ni ni~ slabega, ni izklju~no osebno, ampak ima ved-
no tudi dru`beno dimenzijo. Kdor ima ve~, je bolj odgovoren za drugega, kakor tisti, ki
ima manj. Nih~e te odgovornosti ni oproš~en. Eden izmed vzrokov zastoja naše dru`be
v »ve~ni tranziciji« je tudi v tem, da novi bogataši nimajo nobenega socialnega ~uta in
svoje premo`enje uporabljajo predvsem za razkazovanje svoje mo~i, za pridobivanje no-
vega bogastva — predvsem le zase. Socialo prepuš~ajo dr`avi, ki pa ima zaradi neštetih
porabnikov in korupcije ter zaradi pomanjkanja poštenosti ~edalje manj sredstev in se `e
nerazumno zadol`uje. Nekateri celo pravijo, da ni znano niti finan~nemu ministru,
koliko so nas v našem imenu v zadnjem desetletju zadol`ili oblastniki.
Bogastvo nekaterih, ki ga moremo po naših krajih opa`ati na vsakem koraku, je
bilo pridobljeno ve~inoma s krajo. Po desetih letih sistemati~nega postavljanja pravnega
nereda, ki jim je omogo~al legalno prisvajanje premo`enja, je ostalo bore malo za razde-
liti. Skupaj z vstopom v EZ se bo za~elo novo gospodarsko obdobje, ko bodo sedanji za-
vezniki postali tudi med seboj tekmeci in nasprotniki, kar bomo ~utili vsi, saj govorimo
o majhnem dru`benem sloju ljudi, skupinici, ki ima 90% vse gospodarske, politi~ne in
medijske oblasti v Sloveniji. Kaj bo to pomenilo za Slovenijo in njen nadaljnji razvoj,
bomo lahko sami opazovali in (`al) tudi ob~utili.
Poleg revš~ine in bogastva pa poznamo še uboštvo, ki temelji na prostovoljni od-
povedi materialnim dobrinam, osebnemu imetju in pohlepu po njih, zaradi višjih, du-
hovnih stvari. Fran~išek Asiški je najbolj trajen in svetel zgled uboštva v zgodovini.
Nekaj tega uboštva naj bi gojil vsakdo, ker ~lovek le v notranji distanci do imetja dosega
osebno svobodo, ki je potrebna, da se uresni~i, ter mu omogo~a, da lahko svobodno, ven-
dar z odgovornostjo in s ~utom do bli`njega, spreminja tudi zunanji svet.
Andrej M. Pozniè