Leto XVUL, št. MS
Ljubljana, nedelja tj. maja 1937
Cena 2 Din
(jpravnidtvDk Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon tt. 8122, 8123, 3124, 3125, 8126. tnaeratnt oddelek: Ljubljana, Seten-burgova UL 6 — TeL 3382, 8482. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11 — Telefon tt. 2455. Podružnica Celje: Kocenova nL tt. 2
Telefon tt. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana tt. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien tt. 105 24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
PREMIRJE V ŠPANIJI ODVISNO
OD NEMČIJE IN ITALIJE
Resna angleška akcija za premirje in končno ustavitev sovražnosti
v Španiji
Pred dvajsetletnico tnajniske deklaracije
Danes teden bo poteklo 20 let, odkar so jugoslovenski poslanci v dunajskem parlamentu — Slovenci, Hrvati in Srbi — združeni v enotnem Jugoslovanskem klubu, sestavili in objavili tako zvano majniško deklaracijo. Ta izjava je postala važen dokument naše narodne zgodovine. Bila je pozneje predmet živahnih diskusij, ker se je na eni strani daleko precenjevala, na drugi strani pa tudi podcenjevala.
V čem leži glavni pomen majniške deklaracije? Ako si ogledamo njeno besedilo, razumemo, da ni mogla zadovoljiti onih elementov v našem narodu, ki so videli rešitev našega rodu le v brezkompromisni zmagi jugoslovenske misli in v združitvi Slovencev, Hrvatov in Srbov v svobodno nacionalno državo pod narodno dinastijo Karadjordjevi-čev. Majniška deklaracija v tem oziru gotovo ni odgovarjala pravilnim narodnim težnjam. Ona predstavlja s svojim okvirjem habsburško črnožolto dina-stično rešitev jugoslovenskega vprašanja v duhu onega trializma, ki naj bi bil rešil eksistenco habsburške dinastije na hrbtu Jugoslovenov.
Napačno je seveda tudi naziranje, da je majniška deklaracija nas Slovence popeljala v svobodo in zedinjenje. Veliki dogodki v življenju narodov se ne izvršujejo z nobenimi izjavami. Tudi ni bila majniška deklaracija glavni doprinos Slovencev v borbi za narodno osvoboditev. Davno pred njo, od samega početka vojne, so slovenski dobrovoljci t svetem požrtvovanju za veliko jugo-slovensko idejo s krvjo posvedočili voljo slovenskega dela našega naroda za jugoslovensko edinstvo. Iz vseh slojev slovenskega ljudstva, iz preproste kmečke hiše prav tako, kakor iz skromne obrtniške delavnice, iz uradniške pisarne in tovarne, od odvetniške mize in operacijskega stola so spozna-valci in mučeniki narodnega in državnega edinstva na konicah svojih bajonetov nosili slovenski glas za zedinjenje. Naše sokolstvo in naša preporoda-ška generacija sta bila v tistih temnih prvih letih svetovne vojne edina prava zastopnika življenjskih interesov slovenskega ljudstva. In sporedno z njimi so doma nešteti napredni in narodni možje, kakor že pred vojno, zlasti od izbruha svetovne morije v svojih srcih, a na njihovo težko škodo, premnog o-krat tudi na jeziku, nosili živo željo in vero v odrešenje.
Tam na balkanskih bojnih poljanah, ▼ grozotah albanskih gora je bil medtem v legendarnih junaških podvigih in žrtvah skoraj izkrvavel srbski narod — in vendar ni izgubil vere v osvobo-jenje in uedinjenje.
Izbruh svetovne vojne je nas Slovence strmoglavil v tragičen notranji konflikt. Ni še bilo pozabljeno, koliko strastnih nasprotstev so bile izzvale decembrske avstroogrske delegacije leta 1913.,
Proti temu programu se je z narodne in napredne slovenske strani dvignila burja ogorčenja in pravilno so bile slovenske besede v avstrijski delegaciji označene kot izdajstvo nad idejo jugoslovenske edinosti. Tako se je ustvarjalo ozračje, v katerem so sarajevski streli in vojna napoved izzvali pravcate katastrofe v našem na-
rodnem življenju.
Šele neuspehi Avstrije na bojnih poljih in spoznanje, da se bliža propad monarhije, trpljenje vojne dobe in obup nad brezbrojnimi žrtvami, ki jih je morala dati skoraj vsaka slovenska hiša, so narod zopet notranje zbližali, prvo v želji, da se že enkrat konča strahovito klanje. Na prelomu te vojne dobe se pojavlja sporedno s podobnimi akcijami drugih avstrijskih podjarmlje-nih narodov jugoslovenska majniška deklaracija. Ona znači zaključek bratomornega notranjega sovraštva v slovenskem narodu. 2 njo se zaključuje naša tragična doba v letih odločitve. 2 njo nastaja duševni mir, ki ga je bilo naše ljudstvo toliko potrebno, da bi moglo trezno razmišljati o svoji bodočnosti. V majniški deklaraciji še ni izražena edinstvena volja Slovencev in njen realni program je daleč zaostal za osnovno mislijo našega narodnega življenja. Ali vendar: prvikrat je šla v svet izjava, ki v imenu vseh Slovencev proglaša misel narodnega edinstva s Srbi in Hrvati tudi kot slovensko nacionalno idejo. In pozivaj oč se na narodno načelo je majniška deklaracija navzlic okviru in morda proti volji marsikoga, ki se ji je pridružil — tudi dr. Sušteršič jo je podpisal — vendar usvojila revolucionarni značaj jugoslovenske misli in pripustila posledice, ki so morale ob nepopustljivem in vztrajnem delu nacionalistov na kraju raz-nesti majniški okvir.
ffič manj kakor priznanje slovenskega naroda k ideji narodnega edin-sfera je postala majniška deklaracija
Pariz, 22. maja. o. V tukajšnjih krogih potrjujejo, da je angleška vlada uvedla diskretno anketo pri evropskih vladah, želeč spoznati njihovo mnenje, ali bi bil sedanji trenutek primeren za posredovalno akcijo v Španiji. Anglija predlaga, naj bi se najprej sklenilo premirje, nato odstranili iz Španije vsi tuji prostovoljci, naposled pa prepustila ljudskemu glasovanju v Španiji odločitev o sporu med obema taboroma.
Francoska vlada je danes takoj po Dcl-bosovem povratku iz Bruslja, kjer jc o tem vprašanju razpravljal tudi z belgijskimi državniki, odgovorila, da je pripravljena podpirati to akcijo.
Istočasno sta tudi predložila angleška poslanika v Berlinu in Rimu enak predlog tudi nemški in italijanski vladi. Odgovora doslej še ni, toda iz nekaterih izjav in iz pisanja nemškega in italijanskega tiska se more sklepati, da Rim in Berlin sicer ne odklanjata posredovalne akcije, vendar želita preprečiti vse, kar bi utegnilo kakorkoli škodovati generalu Francu in njegovemu prestižu. Angleški predlog je bil sporočen tudi valencijski vladi in generalu Francu. General Franco je odgovoril, da ni govora o kakršnihkoli pogajanjih ali premirju pred končno vojaško odločitvijo na bojiščih, predsednik valencijske vlade Negrin pa je izjavil novinarjem, da pod nobenim pogojem ne bi mogel pristati na premirje, ker je trdno prepričan, da je zmaga republikanske stvari gotova-
V Londonu Negrinovi izjavi ne pripisujejo posebne važnosti in naglašajo, da sta vodilna moža republikancev vojni minister Prieto in minister Basteiro, ki sta oba pristaša pomirjenja in pripravljena pristati na prekinitev sovražnosti. Razen tega zatrjujejo, da je vpliv Anglije na novo valencij-sko vlado tako velik, da ni dvoma, da bo na tej strani angleški predlog prodrl. Uspeh posredovalne akcije je odvisen v glavnem od Nemčije in Italije. Če pristaneta Rim in Berlin na umik prostovoljcev iz Španije, bo že samo to vplivalo na oba sprta tabora in bo že s tem uspeh posredovalne akcije zagotovljen.
Zunanji minister Delbos je o vsem tem obširno razpravljal tudi z belgijskimi državniki. V Bruslju je bil sprožen predlog, naj bi se vodstvo posredovalne akcije poverilo belgijski vladi. Belgijska vlada je sestavljena iz socialistov in klerikalcev, kar bi že samo po sebi dalo zadostno jamstvo za njeno absolutno nevtralnost. V Londonu vsekakor pričakujejo, da se bo položaj
razčistili že v bližnjih dneh. Iz Rima napovedujejo, da bo ita'ijanska vlada odgovorila na angleški predlog, čim se bo vrnil zunanji minister grof Ciano iz Budimpešte.
Rezultat Delbosovih razgovorov v Bruslju
Bruselj, 22. maja. AA. Po obisku Del-bosa v Belgiji se more reči, da so sklenili naslednje:
1.	Francoska in belgijska vlada bosta kmalu poslali v London svoj odgovor na noto nemške in italijanske vlade o sklenitvi pogodbe za varnost ob Renu. Jasno je, da bo vladala med belgijskim in francoskim odgovorom popolna harmonija in temu stališču se bo priključila tudi Anglija, kakor je že povedala v teku razgovorov med kronanjem v Londonu in kar se bo še bolj pokazalo v pogajanjih, ki se bodo nadaljevala prihodnji teden v ženevi.
2.	Na drugi strani sta francoska in belgijska vlada pristali na to, da odločno podpreta angleško stališče, naj se v Španiji kmalu vzpostavi premirje, med katerim bi se odstranili prostovoljci iz Španije.
3.	V Bruslju so govorili tudi o drugih evropskih problemih in so ugotovili, da napetost v Evropi popušča.
Belgija na isti črti z Londonom in Parizom
Bruselj, 22. maja. b. Kakor se doznava
iz povsem zanesljivega vira, so se razgovori francoskega zunanjega ministra Delbosa z odgovornimi belgijskimi d.ržavniki kon-
Pariz. 22. maja. k. Iz Bilbaa poročajo, da sta bila včeraj obsojena na smrt letalca Kutze in Giinther, ki so ju Baski ujeli že 5. aprila. Oba ^lca sta se z dvema drugima tovarišema vozila v avtomobilu, na poti pa so zašli in se nenadno znašli na baskovski strani. Njuna dva tovariša sta izvršila samomor, Kutzeja in Gunther-ja pa so Baski še ob pravem času razorožili in odpeljali v Biibao. Oba letalca sta bila postavljena pred vojaško sodišče ter so ugotovili, da sta sodelovala pri na-
čali v splošno zadovoljstvo obeh strank. 0 konkretnih rezultatih Delbosovih posves tovanj ee seveda ne da še ničesar pozitivnega ugotoviti. Belgija ohrani slej ko prej v bližnji bodočnosti svojo popolno svobodo akcije, vendar v tukajšnjih poučenih kro* gih ne prikrivajo, da so se po poslednjih pretresljajih odnošaji med Francijo in Belgijo močno izbolišali in da je pričakovali po notranji utrditvi Zcelandovega kabineta celo njih poglobitev. V splošnem se lahko že sedaj reče. da zasluduje Belgija po svojem razpoloženju in po svojih interesih isto politiko kakor angleška in francoska vlada.
Vprašanje prostovoljcev pred londonskim odborom
Lcndon. 22. maja. o. Tehničn pododbor londonskega odl«ora za nevmešavanje je na svojj današnji seji končal proučevanje vprašanja, umika inozemskih prostovoljcev jz Španije ter je sestavi] o tem obširno poročilo. ki bo predloženo plenumu londonskega odbora, ki ee bo sestal prihodnji torek.
Valencijska vlada se bo borila do končne zmage
Valencija, 22. maja. AA. V zvezi s poročili v tujini, da so se začela pogajanja o sklenitvi premirja, izjavljajo v uradnih krogih, da so brez podlage in da je španska vlada sklenila boriti sc do končne zmage.
padih letalske cskadrilc »Kondor« na baskovska nezaščitena mesta, predvsem pri bombardiranju Guernice.
Baskovska vlada še ni objavila ali misli pomilostiti nemška letalca, ki sta bila obsojena na smrt. Vlada prejema iz vsega sveta prošinjc, da naj letalca pomilosti. Slično prošnjo jc poslal tudi čiiski poslanik v Berlinu. Predsednik baskovske vlade je odgovoril, da razume glas človečnosti, ki se javlja v teh prošnjah, nc razume pa, zakaj se ta glas ni pojavil tedaj, ko je bila uničena Gucrnica.
Salamanca, 22. maja. o. General Liano je imel snoči po radiu govor, v katerem je zagrozil, da bo razveljavljena amnestija vseh ujetih republikanskih letalcev, če bosta v Bilbau na smrt obsojena nemška letalca usmrčena.
Nemški letalci
pognani v beg
Madrid. 22. ma.a. o. Nemško prost mol j s sko letalsko eskadrilo -Kondorc, kj je doslej skoraj nemoteno strahovala Baske. so včeraj povsem nepričakovano pognala baskovska letala v beg. Baski doslej niso razpolagali z zadostnimi letalskimi silami, zato se proti nemškim letalcem niso moglj boriti z enakim orožjem, včeraj pa. ko se je e.-kadri-la >Kondor« zopet pojavila nad republikanskimi postojankam; med Amorebieto in Munguijo, jo je nenadno napadlo 50 baskovskih lovskih letal. Nemški letalci so bili presenečeni jn so se takoi umaknili nazaj v Vitorijo, ne da bj vrgli na baskovske postojanke le eno bombo.
Iz republikanskega tabora
Valencija, 22. maja. AA. Vojno ministrstvo je objavilo, da so vladne čete zavzele več utrjenih hiš južno od Terdica. Sovražna četa, ki je skušala vdreti v madridsko vseučiliško naselbino, je morala odnehati pred topniškim in strojniškim ognjem.
Sovražnik je ponovno obstreljeval Madrid in ubil več ljudi.
Na biskajskem bojišču so vladne čete izvršile uspešne napade severno od Guipu-zco in so zavzele nove postojanke. Sovražne izgube so precejšnje.
Pri Oviedu je bil živahen topniški boj. Vladnim topovom se je posrečilo razgnati čete, ki so se zbirale v središču mesta. Vladna letala so uspešno obstreljevala 'železniško postajo v Burgosu. Uničila so mnogo vagonov in vse kaže, da je škoda velika.
Frasaso zahteva cd Italije nove pomoei
Pariz, 22. maja, b. Iz Gibraltarja je prišlo danes senzacionalno poročilo, da se je znani španski bogataš, tobačni kralj Juan March, ki financira generala Franca, vkrcal tam na ladjo, s katero se je odpeT ljal direktno v Rim, kjer to imel več razgovorov z Mussolinijsm. V njegovem spremstvu je tudi vojvoda Alba. Domneva se, da sta March in Alba, ki finančno podpirata Francovo akcijo, odpotovala v Rim samo s tem namenom, ča prepričata Mussolinija o potrebi nadaljnjih italijanskih dobav za Francovo armado, ker je znano, da je italijanski premier postal glede Španije precej rezerviran, če ne, že skeptičen. Ako Mussolini za Španijo ne bo več pokazal dosedanjega interesa, potem se zdi v tukajšnjih krogih zelo verjetno, da bo general Franco odstopil in se za nadaljnjo usodo svoje revolucije ne bo več zmenil.
gsa
Kaj
Pešfa
Prvi praški komentar zunanjepolitičnega ekspozeja čsl. zunanjega ministra dr. KroSte
Praga, 22. maja. b. Današnji »Prager Tagblalt« objavlja na uvodnem mestu za; nimiv komentar včerajšnjih Krofiovik izjav pred zunanjepolitičnima odboroma parlamenta in senata in ugotavlja med drugim v zvezi z vestmi nekaterih listov o snujo-čem se bloku Dunaj—Praga—Pešta:
Najbolj za nimfi v del Kroftovih izvajanj o položaju Češkoslovaške v srednjeevropskem področju se nanaša na naše razmerje do oniih podunavekih držav, ki so izven bloka Male antante. 'Ju je opaziti izpremembo na boljše. Še nikdar doslej ni bilo češko slovaškemu zunanjemu ministru mogoče prikazat; čsl. razmerje do Avstrije v tako ugodni luči kakor to pot. še bolj pada.io v oči optimistične izjave dr. KroFe o čsl. odnošajih do Madžare1«?, ker gre tu za dr5 žavo, katere odnošaji s Češkoslovaško predstavljajo že skoraj dve desetletj; rak-rano zunanje politike obeh držav. Iz referata je razvidno, da so biie te izjave podane z upoštevanjem razvoja, ki ga kaže srednjeevropski problem v zadnjem času.
Dr. Krofta pa je dovoli previden jn svari pred pretiranimi pričakovanji, posebno pa še pred mnenjem, da gre za stvoritev kakšne ga političnega bloka. Tak blok bi sosedne velesile samo razdražil, razen tega pa madžarsko. zadržanje še vedno ni toliko razčišče«
pomembna kot osnova jugoslovenskega buditeljskega dela. Tu pričenja visoka pesem slovenskega ženstva. Krvaveče srce slovenske žene in slovenske matere, slovenskega dekleta, ki je v strastni želji, da bi lastni sinovi, možje in bratje nikdar več ne trpeli in umirali v tujih službah, preneslo svojo žarko ljubezen na celokupen narod in z onim navdušenjem in ono požrtvovalnostjo, ki jo je v težkih in tragičnih trenutkih sposobna samo žena, je slovensko žen-stvo izvršilo svoj plebiscit za svobodo naroda in za Jugoslavijo. Knjige s podpisi naših žen in deklet za majniško deklaracijo spadajo med najlepše spomenike, a tudi najbolj pomembna dejstva one dobe, ko je tragika našega ljudstva prehajala v veličino samozavestnega naroda, ki ve kaj hoče.
Po slovenskih krajih, po mestih, trgih in vaseh se je v drugi polovici leta 1917. razbohotila jugoslovenska propaganda. Nešteti oznanjevalci so bili na poslu. In vedno jačja je postajala sila nacionalističnega elementa, ki mu je majniška deklaracija odprla pot tudi y
no, da bi bilo mogoče govoriti o ureditvi vseh vprašanj, k; se pojavljajo med Prago jn Pešto. Mnogo bo predvsem odvisno od tega, kako namerava Madžarska postavita in zastopati svojo zahtevo po oborožitveni enakopravnosti.
„Poglavnik" Pavelič se je preselil v Ameriko
Beograd, 22. maja. o. »Samouprava« poroča. "da je Ante Pavelič premestil svojo centralo v Kanado.
JustiSikacija vohuna na češkoslovaškem
Praga, 22. maja. AA. Zjutraj ob 5. je bil usmrčen bivši češkoslovaški podnared-nik Kreis, ki je bil februarja obsojen na smrt zaradi vohunstva.
čsl. posojilo v Franciji
Parjz. 22. maja. g .Francoska vlada je predložila poslanskim zbornicam zakon, ki pooblašča finančnega ministra, da da jamstvo države za posojilo do višine 800 milijonov frankov ki ga lx> najela Češkoslovaška v Franciji v 1. 1937 in 1938.
preprosto ljudsko dušo. Pri tem je dunajska formula od 30. maja 1917 s svojim okvirom vedno bolj izgubljala svojo programatičnost. Poldrugi mesec po izjavi Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu je bila na Krfu podpisana druga izjava. Tam so pravi predstavniki historične nujnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov izdali in podpisali drugo deklaracijo. V njej je bilo rečeno, da Srbi, Hrvati in Slovenci po načelu svobodne samoodločbe zahtevajo osvoboditev od vsakega tujega jarma in zedinjenje v svobodni, nacionalni in neodvisni državi pod dinastijo Karadjor-djevičev. Še je mogel pritisk avstrijskih oblasti siliti naše občine in naše liste, da so objavljali neke formalne proteste proti krfski deklaraciji, toda vedno bolj globoko se je ona zapisovala v srce in duha, v misli in dejanja našega naroda in napram njej je polagoma zginevala v megleni daljini dunajska majniška izjava, kakor izginja izpred oči kažipot na cesti, po kateri gre narod v svojo bodočnost.
Niti Turčija niti Rumunija se ne želita tesnejše vezati z velesilami, dokler same ne razčistijo medsebojnih
odnošajev
Bukarešta, 22. maja. b. O vsebini razgovorov, ki jih je imel tu pred svojim oihos dom v Ženevo turški zunanji minister Ružd; Aras z rumunski mi državniki, posebno z ruinunskim kraljem Karolom, se iz dobro informiranega vira doznava, da sta se Turčija in Rumunija podrobneje sporazumeli zlasti v dveh važnejših vprašanjih: v vprašanju njunih odnošajev do Bolgarije ter v nič manj važnem vprašanju njunih odnošajev do Italije. Glede prvega je bilo načelno sklenjeno, da za sedaj niti Turčija niti Rumunija ne bosta sklepali novih p<>" godb z Bolgarijo, ker smatrata, da so sedanja odnošaji med Turčijo in Bolgarijo na en; te Rumuniio in Bolgarijo na drugi strani dovoli prijateljski
Glede ureditve odnošajev do Italije se zdi, da sta se obe državi odločili za V0}}* tiko čakanja, in sicer ne lo napram Italiji, temveč napram velesilam «ploh. Dokler ne bodo velesile same uredile svoiih medsebojnih odnošajev. ne želita niti Turčija niti Rumunija podvzeti nobenega novega koraka v svojih odnošajih napram njim, posebej tudj ne napram ItalijiT. ker bi se s tem po nepotrebnem zapletali v konflikte, ki se tičejo samih velesil. Zaradi tega so v tukajšnjih Informiranih krojrih mnenja, da ni pričakovati v bližnii bodočnosti nobe; njh bistvenih izprememb nit; v posrledu i tal i ja nsko-r umu askega zbliža nja. niti v pogledu turške sredozemske politjke.
Pomen Cotovega obiska v Rumuniji
Bukarešta, 22. maja. b. Proti koncu tega meseca napovedani obisk francoskega letalskega ministra C'o ta, ki ga ura,dno potrjuje tudi pariški oficiozni »Temps«. je zbudil v poučenih krogih veliko pozornost. Rumunsko časopisje mu pripisuje poisebon pomen. Gre namreč za definitivno zaklju-čitev spora-/,uma 0 nafti med Rumunijo in Franci^.
Zadevna pogodba je bila podpisana že pozimi leta 1936. Po njej se je Rumunija zavezala dobaviti Franciji v zaimeno za njene dodatne oborožitvene dobavke za okoli 500 milijonov lejev letno svoje nafte. Pogodba ni bila še podpisana, ker so nastali nesporazumi glede načina dobav-ljanja. Francozi so zahtevali surovo olje, Ruimmi pa so nudili že prečiščen bencin, ker so želeli zaposliti predvsem lastne rafinerije. ki bi sicer znatno omejile obrat. Sedaj se je n^el kompromisni izhod vtem smisiu, da se je Francija zadovoljila z manjšo količino surovega olja (1? okoli eno tretjino celokupne dobave), dočim bo ostalo dobavila Rumunija v bencinu.
S podpisom sporazuma o nafti bo Rumunija v svoji oborožitveni politiki še bolj
tesno navezana na Francijo, kar Sevedane bo brez posicdic tudi glede splošne zunanjepolitične usmeritve rumunske države.
Komunike o razgovorih v Budimpešti
Budimpešta, 22. maja. AA. Italijanski zunainji minister grof Ciano je sprejel snoči nemškega avstrijskega poslanika ter jugoslovenskega poslanika dr. Vukčeviča.
Danes je bil objavljen naslednji uradni komunike o razgovorih v Pešti:
Ob obisku italijanskega vladarskega para v Budimpešti je imel italijanski zunanji minister grof Ciano več goverov z. zastopniki madžarske vlade, ki so se vršili v najprisrčnejšem duhu. Pri tej priložnosti so prišla na dnevni red vsa pen ča evropska in srednjeevropska vprašanja. Italijanski in madžarski državniki so z največjim zadovoljstvom ugotovili popolno skladnost v vseh vprašanjih. o katerih so govorih, in so potrdili svojo voljo, da | bodo tudi v bodoče nadaljevali izmenjavo m?sli, ne da bi izpremenili sedanje smernice svoje politike.
Zaključek disciplinske preiskave v Našički aferi
Beograd, 22. maja. o. Višje disciplinsko sodišče prometnega ministrstva je oprostilo vse uradnike ministrstva, ki so bili obtoženi v zvezi z našičko aferO in proti katerim je bilo uvedeno tudi posebno disciplinsko postopanje.
Izpremembe v gradbenem ministrstvu
Beograd. 22. maja. p. Za načelnika pri oddelku za ceste v ministrstvu za gradnje je imenovan Vojislav Bouček, doslej načelnik občega oddelka. Za njegovega namestnika je imenovan dosedanji višji svetnik v gradbenem ministrstvu Dimitrije Ta-sič.
Vojvoda Windsorski pride v Dalmacijo
Tours, 22. maja. p. Iz okolice vojvode VVindsorskega prihajajo vesti, da namerava vojvoda po svoji poroki oditi najprej za nekaj dni v Avstrijo, nato pa v Dalmacijo, kjer bo prebil pretežni del svojih medenih tednov.
španskih bojisc
V Bilbau sta bila dva ujeta nemška letalca obsojena od vojnega sodišča na smrt
Volitev volilnih mož v občinskih odborih
Kmetski statr je dolgo zaman čakal in se boril za svoje stanovsko zastopstvo, kmetijsko zbornico. Četudi jk- stan po pomembnosti svojega dela in v naši državi tudi po svoji številni premoči prvi, prihaja do stanovskega zastopstva vs;ndarlc zadnji. Kljub tej senci bi bil naš kmet svoje zmage vendarle vesel; kajti uspeh, izvojevan po dolgih borbah, je toliko dragocenejši.
Toda nastala je velika in bistvena razlika med tem, kar so kmetje želeli, in med tem, kar so zdaj v resnici dobili.
Bistven znak vsakega resničnega stanovskega zastopstva in eden temeljnih pogojev njegovega uspešnega in za stan koristnega delovanja jc ta, da so zastopniki -/a tako korporacj jo poklicani vanjo od celotnega stanu v svobodnih volitvah. Pri vseh drugih stanovskih zastopstvih, pri delavski, advokatski, trgovski in raznih drugih zbornicah m stanovskih zastopstvih je to načelo na kakršenkoli način uveljavljeno. Za kmetijske zbornicc jc usvojeno drugo načelo.
Občinski odbor ali mestni svet izvoli rajprej izmed občanov dotične občine toliko vofilccv, ktjlikor jih spada na občino v razmerju njenega katastrskega čistega dohodka do skupnega katastrskega dohodka vsega okraj/a. vštevši mestne občine, ki leže v mejah tega okraja. Tako izvoljeni volilci volijo potem zborničnega svetnika ln njegovega namestnika za dotični okraj.
S tem načrtno m volitev je lepa zamisel o strokovnem gospodarskem zastopstvu kmetsikega živlia v državi postala dokaj itu/orna. Saj občinski odbor ne predstavlja kmečka stanovsko-gospodarsko zastopstvo doti;Čaic občine, temveč je i-zvoljen 7 drugačnih vidikov. V njem so tudi zastopniki «'irugih stanov in zlasti sc v njem zrcalijo tudi politični m strankarski od-nosaji v občini. Pri nas imamo veliko število kmetskih občin, kjer so zarad'i stran-karsko-politionih razmer najodličnejši in tudi gospodarsko najsposobnejši predstavniki kmetskega stanu izrinjeni iz občinskih odboi-ov. Kako si je potem mogoče misliti, da "bodo taki občinski odbori spo-
sobni in voljni izbrati za volitve v kmetijske zbornice prave zastopnike, take namreč, ki bi jih narod zavoljo njih sposobnosti in delavnosti želel poslati v kmetijske zbornicc in bi jim tudi v polni meri zaupal? In kje jc ob takih volitvah podana garancija, da bodo izvoljeni svetniki kmetijskih zbornic res. gospodarski predstavniki kmetstva? .Mi take garancije kljub najboljši volji ne vidimo in ne moremo najti. Bojimo sc, da bo slovenski kmet pri tem volilnem sistemu zopet imel občutek, da se ga smatra za manj vrednega nego druge stanove. Kako bi neki pogledali odvetnike, če bi občinski odbor določal volil-cc za njih zbornico?! Kaj bi storili v takem primeru zdravniki, kaj industrijsko delavstvo?!
Ostal bo pri našem kmetu vtis, da z novimi zbornicami niti izdaleka ni dobil svojega g ospodarsko-stanovskega zastopstva, ampak samo — novo breme! Zbornice smejo namreč za kritje svojih stroškov odrejati posebno doklado na osnovni davek, torej na dohodek od zemljišč svojih članov, pri organizacijah pa, ki nimajo zemljišč. doklado na pridobnino. Doklade smejo znašati do 5%, določa jih zbornični svet, odmerijo in skupaj z državnim davkom pobirajo pa jih pristojne davčne uprave.
Nove doklade za korporacijo, o kateri kmetski živel j nikakor ne more reči niti pričakovati, da bo pomenila njegovo stanovsko zastopstvo, to je danajski dar Uredbe o kmetijskih zbornicah. In to je spričo splošne gospodarske mizerije našega podeželja hud udarec. Spričo tega je tudi vsa ostala uredba z dobrimi in slabimi določbami za kmeta gozd, ki raste in tu in tam prijetno zašumi, a ne raste kmetu in ne šumi zanj.
Danes se vršijo volitve volilnih mož. Volitve zborničnih svetnikov pa bodo za dravsko banovino 30. t. m. V kmečkem ljudstvu ni za te volitve skoraj nikakega interesa. Na vzroke smo opozorili. Ustanova kmečkih zbornic jc potrebna temeljite reforme prodno jc stopila v življenje.
Trgovinska
z Italijo prično začetek junija v Opatiji
Sušak, 22. maja. o. »Primorske novine« so objavile danes poročilo iz Trsta, po katerem se med italijansko in jugoslovensko vlado dogovorjene kulturne in verske svoboščine, ki naj bi se priznale manjšini v Julijski krajini, le polagoma praktično priznavajo. Najprej se je pričel uvajati slovenski jezik v cerkev, a to le postopoma napreduje in se je obnovilo slovensko cerkveno petje šele v nekaterih krajih. Pristojne oblasti so sicer izdale že vsa potrebna dovoljenja, vsa stvar pa je naletela na težave v posameznih krajih zaradi nasprotovanja lokalnih faktorjev. Pričakovati je, da bodo pristojne italijanske obiasti kmalu razčistile vse sporne primere in poskrbele, da se bo slovenščina od-
nosno hrvaščina dejansko v pravičnem obsegu zopet uveljavila vsaj v cerkvi.
Beograd, 22. maja. o. Priprave za nadaljnja trgovinska pogajanja z Italijo so zaključene. Kakor znano, se boao ta pogajanja vršila v okviru italijansko-jugoslo-venskega gospodarskega odbora, ki bo zasedal periodično, kakor velja za sličen ita-lijansko-nemški trgovinski odboz Zvedelo se je, da bodo člani jugoslovenske delegacije v tem odboru že v kratkem imenovani. Sedaj se pričakuje le še. da se pomočnik ministra dr. Pilja, ki se mudi na Norveškem, vrne v Beograd. Za sedaj je gotovo, da se bo mešani gospodarski odbor sestal v pričetku prihodnjega meseca bržkone v Opatiji.
Heležke
Ksvmja nemških ln francoskih knjig
Važen korak za zbližanjc nemškega in francoskega naroda
Pred dvema letoma so se sestali predstavniki nemških in francoskih profesorjev zgodovine, da se dogovore o sporazumni reviziji zgodovinskih šolskih knjig, ki kalijo razpoloženje za dobre odnošaje med francoskim in nemškim narodom. Po dolgih posvetovanjih je bil sklenjen načelen sporazum, ki je obsegal 39 točk. Bil pa ni skoraj dve leti objavljen, ker so smatrali v Berlinu, da se je potreba o posameznih točkah še podrobneje pogovoriti in da ga morajo odobriti merodajni krogi.
Sedaj objavlja revija »Nationalsoziali-stisehe Erziehung« vsebino tega sporazuma s podpisi nemških delegatov. Uvodoma ugotavljajo tako francoski, kakor nemški profesorji, da je smatrati ta dogovor kot prvi korak za odstranjevanje vzrokov nesporazuma in nezaupanja med obema narodoma in da mu bodo morali v bodoče slediti novi slični sporazumi. Za sedaj je med drugim ugotovljeno, da naj se glede vprašanja Alzacije in Lorene pri pisanju zgodovinskih šolskih knjig in pri zgodovinskem pouku ravnajo profesorji obeh narodov na podlagi sledeče ugotovitve: včlani odbora so se sporazumeli, da je Alzacija ohranila kot pokrajina z nemškim jezikom in kulturo v srednjem veku in za časa reformacije svoj jezikovni značaj in v velikem delu tudi kulturno obeležje vse do francoske revolucije. Takrat pa je vstopila v zajednico francoskega narodnega življenja«-. Nemški profesorji morajo v bodoče s tem dejstvom računati in prenehati predstavljati nemški mladini Alzacijo in Loreno kot pokrajini s čisto nemškim značajem. Obratno naj v bodoče francoske šolske knjige omenjajo argumente, s katerimi šo opravičevali Nemci 1. 1871 aneksijo Alzacije. Glede vzrokov francosko-nemške vojne, ki sta jo izzvala s svojo politiko kancelar Bis-marek in cesar Napoleon -III., naj se v bodoče piše in govori šolski mladini z največjo rezervo.
V 10. členu se naroča profesorjem, naj Francozi v bodoče ne pretiravajo "pomena pangermanističnega pokreta, Nemci pa ne pokreta za revanšo med Francozi po letu 1870.
Glede svetovne vojne so se sporazumeli, naj se v bodoče piše in razlaga mladini pri šolskem pouku, »da je zavladalo med narodi nezaupanje in medsebojni strah zaradi stalno naraščajoče napetosti med evropsko diplomacijo v letih od 1906 do 1913. Zaradi tega je vse bolj prevladovalo v odločujočih krogih mišljenje, da je vojna neizbežna. Nemirno razpoloženje med evropskimi narodi in prepričanje o neizbežnem vojnem konfliktu je samo še povečalo izglede za končni spopad«. K temu so pristavili člani nemške delegacije, da bodo tudi v bodoče morali razlagati mladini, da je pripisati to nemirno razpoloženje politiki francoske in ruske vlade po 1. 1912. Na drugi strani so izjavili člani francoske delegacije, da bodo morali tudi v bodoče navajati kot razlog za nemirno razpoloženje med narodi politiko nemške vlade pri raznih diplomatskih krizah. Obe delegaciji sta se sporazumeli, da v bodoče ne bodo učili po šolah, da je kaka vlada
ali država premišljeno tirala na izbruh svetovne vojne. Zanimivo je, da so Nemci pristali na to, da bodo v bodoče poučevali svojo mladino, da je bila avstrijska vojna napoved Srbiji velika pogreš-ka in da ni nemška vlada ničesar storila za preprečitev tega usodnega koraka, ker je mislila, da se bo posrečilo lokalizirati vojni konflikt samo na vojno med Srbijo in Avstrijo.
Glede poteka svetovne vojne so se ze-dinili profesorji zgodovine na to, da si v bodoče ne bodo več očitali vojnih grozodejstev, pač pa bodo poskušali predavati objektivno o uspehih in neuspehih obeh vojsk. Glede versajske mirovne pogodbe se delegati niso mogli zediniti za enotno obravnavanje tega poglavja moderne zgodovine, pač pa so se dogovorili, da naj se tolmači 231 člen versajske pogodbe, ki govori o odgovornosti za izbruh svetovne vojne tako, da se z njim ni mislilo obdolžiti nemški narod kot tak, da je moralno in pravno kriv za svetovno krvoprelitje.
V zvezi z objavo tega sporazuma obžalujejo francoski listi, da je bil objavljen samo v strokovni reviji, tako da se nemška javnost ne bo mogla seznaniti z njegovo vsebino, izražajo pa svojo željo, da bi se s sličnimi akcijami nadaljevalo in da bi se na ta način postopoma odstranjevali vzroki nezaupanja med nemškim in francoskim narodom.
Počitniška potovanja
naše omladine
Beograd. 22. maja. AA. Snoči se je v ministrstvu za telesno vzgojo vršila konferenca pod predsedstvom načelnika ministrstva Arašiča Na sestanku so bili odposlanci prosvetnega in trgovinskega ministrstva. profesorskega društva, društva učiteljev meščanskih šol, jugoslovenskega učiteljskega udruženja in ferialnega saveza. Sestanek se je vršil v zvezi z mednarodnim kongresom zveze počitniških kolonij v Parizu od 1. do 4. julija. Na sestanku so razpravljali med drugim tudi o izmenjavi mladine med posameznimi državami. V zvezi s tem jc profesor Andrijaševič, odposlanec prosvetnega ministrstva in referent za počitniško zvezo, zahteval, da se to vprašanje zdaj ne postavi na dnevni red. ker je treba naši mladini najprej omogočiti. da se seznani s svojo domovino. V ta namen sta se prosvetno ministrstvo in ferialni savez že večkrat obrnila do prometnega ministra s prošnjo, da sc dijaškim izletnikom vseh šol in njihovim učiteljem, ki spremljajo te izlete, omogočijo režijske cene na vlakih, ker je to edina možnost, da sc naši mladini omogoči Seznaniti z lastno domovino.
Na sestanku so sklenili, da se za zdaj ostane pri ureditvi vprašanja režijskih voznih listkov in da se zagotovi čim večje število diiaških prenočevališč. Glede kongresa . v Parizu so sklenili, da pojde tja samo en odposlanec.
Kupujte domače blago!
Belgrad
»Novi pravopis je dobil pravo podlago.. Ne moremo iti tiho mimo veselega dejstva, da je kr. banska uprava odredila na temelju § 29 in točke 4. S 29 zakona o banski upravi, naj se s šolskim letom 1937-38 uvede po vseh šolah v dravski banovini Breznik-Ramovšev pravopis, in to z namenom, da bo pravopis po vseh šolah enoten.«
Naj je tudi nam dovoljeno, da ta gotovo važni ukrep povemo našim čitateljem z gornjimi lepimi stavki, ki smo jih povzeli iz »Slovenskega doma«. K veselemu dejstvu o uvedbi novega pravopisa pristavlja popoldansko glasilo Katoliške akcije še poseben komentar jx>d zaglavjem »Zadoščenje slovenski kulturi«: »Z gornjim odlokom so rešena vsa dvomljiva vprašanja v pravopisu ... Mnogo šikan so morali požreti zavedni slovenski ljudje, da je končno zmagala stvar, ne nasilje ...«
: Slovenčev« popoldnik smatra za posebno važno tudi to, da so z novim pravopisom dobili svoje zadoščenje vsi tisti profesorji in učitelji, ki so se uprli r predpisom in inšpektorjem« ministrstva prosve-te ... To je morda najzanimivejša in najznačilnejša ugotovitev glasila, ki se sicer rado razburja, da so še vedno uradniki, ki nočejo biti poslušni kr. vladi in svoji nadrejeni oblasti.
Po zadoščenju, ki ga je dobila slovenska kultura, bi smeli pričakovati, da bodo predvsem slovenska glasila JRZ izvajala r.ovi pravopis, ki na pr. priznava Beogradu, da je Beograd. Toda po »Slovencu« še vedno straši nemški Belgrad, ki tako lepo spominja na zaslužnega generala Lau-dona.
Morda čakajo v Kopitarjevi ulici na izid diskusije, ki se, kakor čujemo, razvija o tem, kdo je upravičen izdajati peda-goško-didaktične predpise in izdelovati učne načrte in programe za naše šolstvo. Ministrstvo prosvete reklamira to pravico izključno zase in sicer na podlagi uredbe z dne 26. VII. 1929, ki ima zakonsko moč.
Korajža na šmarni gori
Poročali smo že po »Pohodu« o fantovskem taboru na šmarni gori in državniškem govoru prosvetnega referenta učitelja g. Erjavca »mlajšega«. Danes objavljamo še nekaj govorniških cvetk drugega šmarnogorskega gromovnika, jeseniškega kaplana g. Križnarja, ki je hvalil »čase diktature in terorja«, češ da so se takrat mnogo naučili. Pri razpravljanju o demokraciji je patetično vzkliknil: »Nič več kompromisov, nič več javnih kupčij, nič več fraz. Mi smo demokrati! Toda naša večina nam dovoljuje, da moremo v demokratičnem smislu odločati sami, brez drugih, brez manjšine. Iz naših vrst izključujemo vsako slabost, umirajoči liberalizem in komunizem, pa tudi tisto novo kompromisno strujo, ki hoče dati pol Bogu, pol pa hudiču! Čas je fantje, da stisnemo nasprotnike svojih načel. Stari so se igrali s starimi frazami, ki so jih podedovali od liberalizma in so se pogajali za načela, ki so nedotakljiva, kot za tele na sejmu. Ker je cenerum razpravljal o svojih načelih, je propadel... če bo treba iti za ta načela še enkrat v zapore in ječe, pa bomo še enkrat šli. Po sovražnikih | udarimo z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago!«
Ta je pa korajžen — na šmarni gori.
»Samouprava" je razburjena radi JNS
Sijajno uspeli shodi JNS v Splitu, Mo-starju in Dubrovniku so izzvali razumljivo pozornost v našem političnem življenju, kjer je imela javnost že tolikokrat priliko čuti od najbolj avtoritativnih činiteljev, da je JNS že zdavnaj pokopana in mrtva. Posebno razburjena je »Samouprava«, ki je še do včeraj očitala JNS, da nima poguma iti med narod in da se njeni voditelji posvetujejo sami med seboj samo za zaprtimi vrati. Sedaj posveča zadnjim shodom JNS velik uvodnik in se histerično razburja nad jugoslovenskim tiskom, ki objavlja obširna poročila o teh shodih izpod peresa svojih lastnih dopisnikov, ne pa po obvestilih agencije »Avale« ... »Samouprava« v svojem uvodniku dokazuje, da ne pomenja JNS v našem političnem življenju ničesar in je zato posebno ogorčena zaradi sijajnega uspeha zadnjega shoda v Dubrovniku, kjer JNS po glasovih zagrebškega »Obzora« in ljubljanskega »Slovenca« nima niti treh pristašev.
Star pregovor pravi, da strast slepi. In to velja še prav posebno za tetko »Samoupravo«. Gospodje, ali ne vidite, kako sprejema narod iskreno in pošteno besedo? Vsi shodi in konference JNS so uspeli nad vsako pričakovanie. Nikjer ni bilo niti enega protesta, niti najmanjšega incidenta. Narod je prišel, poslušal, razumel in odobraval. Vse intrige in klevete so dosegle ravno nasprotno, kar ste želeli. Z njimi je bil narod samo opozorjen, naj ču.ie besedo poštenih in odločnih mož, ki vedo kaj hočeio in ki imajo pogum, povedati svojo misel ravno na tistem terenu, ki ste ga vi že v naprej prepustili separatizmu v izključeno eksploatacijo.
Sicer bo imela »Samouprava« še dovolj prilike in za njo tudi njen ljubljanski pobratim, pisati uvodnike zaradi aktivnosti JNS. Seda j je šele pričetek, ki mu bo še marsikaj sililo.
„Durchhalten"
»H rvatski dnevnik« razpravlja v uvodniku o pogojih za končni uspeh v politični borbi hrvatskega naroda. Po mnenju lista bo mogoče doseči končnj uspeh v tej borbi samo. če bo razpolagal hrvatski narod z zadostno količino moči, zavesti in volje. Po dolgi analizi dejanskega razpoloženja prihaja dr. M a okov organ do zaključka, da razpolaga hrvatski narod z vsemi temi pogoji za zmago svojih zahtev. Zato pravi:
»Borba hrvatskega naroda za njegove pravice ni brezupna. V naši politični borbi ni sledu o kakem hazarderstvu. Mi igramo svojo politično igro, prežeti prepričanja. da je ne moremo izgubiti. Lahko bomo prenesli šc mnoge udarce. Ni izključeno, da bo nastopilo stanje, slično porazu. To stanje pa ne bo moglo dolgo trajati in bo ■ samo okrepilo našo zavednost, moč in voljo ter nas tako približalo našemu cilju. Mi lahko /držimo še sto let!, jc nedavno dejal dr. Maček. In lahko rečemo, da bomo vzdržali. To sporočamo tistim, ki upajo, da bomo klonili. Ker pa smo pripravljeni tako dolgo vztrajati, upamo da nam ne bo treba tako dolgo čakati. Naša moč stalno narašča, dočim slabe tisti, ki nam i
Celjski mestni svet
Javna dela — Porušen je hiše pri kapucinskem mostu — Nakup Winklerjeve hiše — Povečanje mestne garaže — Izgraditev Oblakove ulice — Razširjenje
električnega omrežja
Celje, 22. maja.
Celjski mestni svet je imel v petek zvečer redno sejo. Zupan se je najprej v toplih besedah spomnil pred kratkim umrlega mestnega računskega svetnika v p. g. Franja Kalana in pokojnega finančnega referenta bivše okoliške občine odvetnika dr. Karola Laznika. Nadalje je župan poročaj, da je imel odbor za javna dela 15. t. m. sejo. Mestna občina zaposluje sedaj 129 brezposelnih. V lanskem proračunu predvidena javna dela so že izvršena. Pri regulaciji Voglajne v Zavodni je dela še za tri mesece. V mestni gramoznici v Medlogu je zaposlenih do 28 delavcev. Pri gradbenih in regulacijskih delih odpade od celokupnih str.oškov na mezde 50, pri kanalizacijskih delih pa 25 odstotkov. V letošnjem mestnem proračunu je za javna dela na razpolago 260.000 Din. S tem zneskom bo občina lahko zaposlovala 100 brezposelnih štiri mesece, poleg tega pa še v mestni gramoznici 25 brezposelnih šest mesecev; mezde delavcev v gramozjii-ci se krijejo iz dohodkov gramoznice. Za letos so predvidena sledeča javna dela: izvršitev kanalizacije od Masarykovega nabrežja do Savinje pri prvem železniškem mostu, ureditev levega brega Savinje pri Pallosovem travniku, regulacija Sušnice od izliva v Savinjo do že izvršene regulacije in ureditev Koprivnice ob Frankopanski ulici. Mestni ubožni svet je na seji 7. t. m. podelil 22 novih podpor, zvišal 11 podpor, odobril 8 enkratnih podpor, oddal zopet 18 revežev v mestno zavetišče, 4 reveže pa v druge zavode.
Občina bo porušila svojo hišo v Kapucinski ulici štev. 2, ki je postala docela neuporabna. Delo bo oddano najnižjemu ponudniku, če bi ne bilo ponudnikov, bo občina porušila hišo v lastni režiji s pomočjo brezposelnih. Občina bo podaljšala kanalizacijo od Masarykovega nabrežja do Savinje pri prvem železniškem mostu. Stroški za mezde so proračunani na 4.000 Din. Občina bo kupila hišo ge. Winkler-jeve v Gosposki ulici za 200.000 Din. namestila v hiši del svojih uradov in uredila prehod med to hišo in poslopjem mestnega poglavarstva. Kupnino bo krila iz izkupička za prodane vojaške objekte.
Za ureditev ceste na Sp. Hudinji proti žagi g. čatra in ceste pri čretu proti Teharju je določenih 5960 Din; glede vprašanja prevzema teh dveh cest po mestni občini se bo še izjavil gradbeni odbor mesta Celja. Za popravilo kamnitih in betonskih hodnikov za pešce v mestu je odobrenih 8450 Din. Za ureditev prostorov mestnega pogrebnega zavoda v mestnem zavetišču v Medlogu je določenih 10.400 Din. Občina bo povečala in preuredila garažo za mestne avtobuse na Sp. Lanovžu po predlogu in načrtu tehničnega oddelka. Delo bo izvršeno s sredstvi meščanskega oskrbovalnega sklada, ki mu bo mestno avtobusno podjetje plačevalo primerno odškod-ino. Ivanu Hriberšku bo občina prispevala za napravo gnojišča 1500 Din.
Poleg že odobrenih 7.700 Din za popravilo ostrešja Grofije je mestni svet odobril še 6000 Din za popravilo lesenih konstrukcij v tem poslopju in izročil delo stavbeniku g. Jezerniku. Občina bo do konca zgradila Oblakovo ulico, ker so interesenti odstopili zadevni svet. S tem bo ustvarjena direktna zveza med Komen-skega in Ipavčevo ulico. Gradbeni odbor se bo pogajal z rudarsko družbo »Bohe-mijo« v Celju glede družbinega prispevka za gradnjo ceste Celje-Pristava za promet g tovornimi avtomobili. Ge. Ivani Rosner-jevi je bila dovoljena prizidava in nadzidava njene hiše na Krekovi cesti štev 29, ki leži izven regulacijske črte. Javnemu skladišču in prevozni družbi v Celju je dovolil gradnjo prizidka za skladišče pri njenem poslopju na Masarykovem nabrežju. v primeru parcelacije tega zemljišča pa družba ne bo mogla zahtevati odškodnine za prizidek. Občina bo uredila peri-šče ob Koprivnici pri Dečkovi cesti; stroški bodo znašali 1950 Din.
Cena električnega toka za delavnice in izložbe elektroinstalaterjev se zniža za. pogon na 1 Din in za razsvetljavo na 2 Din za kvr. Pri novem mostu čez Koprivnico na Dečkovi cesti bodo namestili javno električno svetilko. Mestna elektrarna bo podaljšala električno omrežje do skupine novih hiš v čretu in sama krila zadevne stroške v znesku 4051 Din. Podaljšala bo tudi električno napeljavo na Dobravo in do skupine hiš na Zg. Hudinji. Interesenti na Dobrovi pa bodo morali prispevati po 480 Din in interesenti na Zg Hudinji po 300 Din v obrokih. Občina bo podaljšala vodovod samo do križišča Dečkove ceste in Ceste na Dobrovo ter zgradila tam javen vodnjak, če se bo javilo dovolj interesentov, bo podaljšala vodovod do Nove vasi, prav tako bo podaljšala vodovod tudi do naselbine pri »Skalni kleti«.
Za volilce za Kmetijsko zbornico so bili izvoljeni m. s. Vinko Krsmer, Josip Pi-Sek. Jurij Strenčan. Ivan Glinšek in Franc Dom.
M. s. Roš je omenil, da je banska uprava izdala odlok, po katerem mestna občina ne bi bila kompetentna. da nastopi kot tožiteljica v odškodninski tožbi proti povzročiteljem onesnaževanja Savinje. Upravno sodišče je glede ugovora proti temu odloku na stališču, da mora vložite1* takega ugovora skleniti mestni svet, kar je bilo na predlog m. s. Roša tudi soglasno sklenjeno. Nadalje je m. s. Roš priporočal, da bi občina iz tujskoprometnih razlogov posvetila vprašanju regulacije Koprivnice r spodnjem toku pri železniški progi vso pozornost. Mestna občina bo ukrenila vse potrebno pri banski upravi, da se pospeši pričetek gradnje novega, modernega mostu čez Savinjo v Celju-
V tajni seji je bilo sklenjeno, da bo ime-' lo mestno uradništvo na binkoštni ponedeljek odslej prost dan.
Adam Pribičevič o plemenskih strankah
Zagrebški starina »Obzor« se je silno hudoval nad nckatermi nacionalnimi listi, ker so iznašali resne pomisleke proti predlogu enega izmed voditeljev bosanskih zemljoradnikov dr. čubriloviča, naj se prekrsti Zemljoradnički savez v Srbsko zemljoradniško stranko. V teh pomislekih ni videl nič več in nič manj. kakor temno nakano JNS. da prepreči zemljoradnikom v Bosni uporabljanje srbskega imena, s katerim že ona kaj uspešno agitira po Bosni in zbira okoli sebe vse nezadovoljne bosanske Srbe. Zato roti voditelja zemljoradnikov dr. Joco Jovanoviča. naj za vsako ceno sprejme predlog svojega mladega bosanskega prijatelja dr. čubriloviča, če ne želi doživeti, da mu bodo sicer pobegnili vsi bosanski zemljoradniki v to nesrečno JNS, ki kaže zadnje čase nekam čudne znake svoje življenske volje.
Sedaj se je oglasil drugi šef Kmetsko demokratske koalicije, ki ji služi »Obzor«
preprečujejo doseči naše cilje. Kadar se bodo naše sile izenačile s tistimi, ki so proti našim zahtevam, bo nastopilo večje razumevanje za naše zahteve. Če pa tega ne bo, potem bo tem slabše zanje.«
Očividno »Hrvatski dnevnik« šc nc računa tako naglo s sporazumom, kakor so to napovedovali njegovi beograjski prijatelji. Zanimivo je njegovo namigovanje, da lahko nastopijo časi, ko bo izgledalo, da jc doživel hrvatski narodni pokret poraz. Kdo naj bi izzval ta vtis, ni teilco uganiti po napovedih dobro poučenih beograjskih poli-litičnih krogov, da ni daleč čas, ko se bo pričela resna likvidacija hrvatskega vprašanja. Kako bo izgledalo to likvidiran je, si jc lahko predstavljati po dosedanjih izkušnjah. Bojimo sc, da jc imel bivši minister Juraj Demetrovič prav, ko jc nedavno zapisal, da je napravil dr. Maček svojo največjo taktično napako po volitvah 5. maja 1935. Takrat je imel za seboj ogromno število srbskih glasov in razpoloženje ogromne večine srbskih kmetov za sklenitev poštenega in častnega sporazuma, pa tega razpoloženja ni znal izrabiti, nego se jc odel v togo velikega molčljivca in tiral vse Srbe, naj se organizirajo najprej v plemenski srbski fronti in se šele potem lotijo razgovorov o morebitnem sporazumu in o rešitvi hrvatskega vprašanja.
Glas zatiranega
in preganjanega
čudno bi bilo, če se ne bi poleg »Samouprave« razpisal o shodih JNS po hrvatskih krajih tudi zagrebški Obzor«. Posvetil jim je cel stolpec, kjer telovadi po svojih starih pokvai jenaSkih metodah. Nepojmljivo mu je. da morejo Hrvata Se slediti Petru živkoviču. »Naj gospod Peter živkovič in tovariši odrešujejo druge s svojo politiko. Hrvatom je ta politika prinesla samo ječe, trpljenje, preganjanje in zatiranje«.
Nadejamo se, da je gospod avtor tega »Obzorcvega« članka vsaj sebe izvzel. Pod P etre m živkovičem si je namreč naravnost sijajno uredil vprašanje svoje državne pokojnine in je stavil g. živkoviču na razpolago svoje dragocene sile in nasvete v Vrhovnem zakonodajnem svetu, kjer se je počutil kakor pravijo »kao bubreg u loju« Zaključujemo pa z iObzorovim« opominom na naslov Hrva-
tov: »To hrvatska javnost ne smije zabo-raviti«...
kot zapriseženi tolmač njenega mišljenja in programa, predsednik bivše SDS g. Adam Pribičevič. V »Seljačkem kolu« je napisal članek, v katerem pravi, da je čital zahtevo vodstva bosanskih zemljoradnikov, nsj se spremeni ime stranke v Srbsko zemljoradniško stranko. Adam Pribičevič svarilno dviga svoj glas in pravi: »Mi smatramo, da je to huda po-greška in zelo nevaren korak. Gospodje pravijo, da se tudi dr. Mačkova stranka naziva Hrvatska seljačka stranka in da imenuje dr. Maček »Savez zemljoradnikov« navadno »Srbska zeml jors dniška stranka«. Res je, da se <Jr. Mačkova seljačka sfera, t k a imenuje hrvatska. Gospodje pa pozabljajo, da je bila ustanovljena že davno pred vojno v Avstriji, ko so bili vsi tlačeni narodi v monarhiji prisiljeni naglašati svoje narodno ime, da bi tako čim lolj podčrtali svoje stališče proti ttačiteljem in so omejili od tujcev. Zaradi tega se je imenovala takrat tudi Samostojna demokratska sranka Srbska stranka. Po vojni so se držah Hrvati ob strani. Ko so svojo taktiko spremenili in prišli v skupščino, so nastopili momenti, ki bi privedli kasneje gotovo tudi <k> spremembe imena stsranke. Vsi kmetski pokre-ti bi ee zlili v skupni kmetski pokret. K temu je navajalo tudi ime same Kmetsko demokratske koalicije, ki nima niti plemenske nfti narodne označbe. Nobena srbska stranka, ka je povsem, ali pa vsaj po večini srbska, nima srbskega imena. Prav pos?bej se ne sme krstiti s srbskim imenom kmetska stranka* ker bi to pomenilo izključitev Hrvatov. Slovencev, kakor tudi ostalih na5:h kmetskih državljanov iz njenih vrst. Zaradi tega mislim, da ne more biti kmetska- isteamka po imenu niti plemenska, niti jugoslovenska, nego samo razredna«.
Zanrimiva je tu.3i trditev gospoda Pribi-čeviča. »da bo Hrvatska seljačka stranka izgubila svojo posebno hrvatsko barvo, kadar bodo postali Hrvati zadovoljni in pomirjeni.«
Bojimo se. da v Zagrebu s Pribičevičevo tezo ne bodo zadovoljni. Glavno obeležje dr. Mačkove stranke je baš v tem, da je povdarjeno hrvatsko nacionalistična.
Vremenski preobrat
Berlin, 22. maja. \v. Po dolgotrajnih i z« redno vročih dneh je nastal snoči v Nemčiji vremenski preobrat. Po hudem viharju so nastale skoro po vsej Nemčiji, zlasti v južnih krajih nevihte s točo. Najhujše je prizadeta Turinška, kjer je toča uničila vse posnatve. Ponekod so nastale tudi poplave. Ker so po večini prekinjene tudi telefonske zveze, podrobnosti še niso znane. Ve se le toliko, da je bilo doslej 12 smrtnih žrtev.
Čarih, 22. maja. w. Tudi vsa Švica je doživela v pretekli noči hude nevihte s točo, kj so povzročile obilo škode. Ponekod je bil dež pomešan z rdečim peskom, ki izvira iz saharske puščave.
Vremenska napoved
Zemanska: Delno oblačno vreme. Pone^ kod niso izključene nevihte in plohe.
Zagrebška: Toplo, delno oblačno, lokalne nevihte, pričakovati je poslabšanje vremena.
Dunajska: Soparno, nevihte.
Maši kraji in ljudje
Teden slovenske
ženske knjige
Ljubljana, 22. maja.
Slovenska žena je razmeroma pozno stopila v literaturo. Saj je bila prva pesem z ženskim podpisom natisnjena šele tristo let po izidu Trubarjevega katekizma: pesem Fani Hausmanove 1. 1848. Dočim je Slovencem dala prve zastopnice ženske literature šele romantika, zaznamuj e srbohrvatska slovstvena zgodovina ženske predstavnice že v renesanci. Srbska redovnica Jefimija, ki je koncem 14. stoletja sestavila in v zlat:h vezenih črkah objavila »Pohvalo knezu Lazarju«, pa dubrovniška plemkinja Cveta Zurovič. ki je zlagala pesmi v 16 stoletju, in hrvatska banica Katarina Zrinjska, avtorica molitvenika in pesniške zbirke »Popotna tovariš« (iz 1. 1661) so lepo predstavljale srbsko in hrvatsko žensko literaturo v tisti dobi, ko se slovenska žena analfa-betka kulturno še ni zavedala in je izražala svoja duhovna doživetja le v narodni pesmi, pravljici in vezu. Prav tako je bila Slovenka tudi v novinarstvu zadnja med svojimi sestrami. Srbkinje so dobile časopisno čtivo že 1. 1833. Takrat je začel Dimitrij Pavlovič izdajati »Zabavnik, posvečen Srbima i Srbkinjama«, ter je sprejel kot sotrudnico Anko Obrenovič, katero lahko imenujemo prvo jugoslovensko novinarko. L. 1879. je začelo beograjsko »žensko društvo« izdajati glasilo »Doma-čica«, ki izhaja še danes. Hrvatice so začele novinarsko delo z modnim časopisom: 1.1895 je izšla še danes živa »Pariška moda« pod uredništvom Draginje Savič.
Slovenke so dobile pivi ženski list dve leti pozneje: 1. 1897 je poslala Tržačanka Marica Nadlišek — Bartolova vsem slovenskim ženam »Slovenko«. Dasi je bila »Slovenka« časovno za.dnji Jugoslovenski ženski list, je vsebinsko nad-kriljevala srbskega in hrvatskega. Nastopila je takoj z zavestnim, določenim literarnim in feminističnim programom, ki je začrtal smernice našim poznejšim ženskam časopisom in zbudil naši ženi narodno, žensko in socialno zavest. Danes izkazuje slovenska ženska književnost precejšnje število knjig, v časopisju pa stoji na prvem mestu; kajti danes izhajajo v srbskem jeziku 4 ženski listi, v hrvatskem 7, v slovenskem pa 9. Prav tako je v Jugoslaviji edina poklicna novinarka, ki ima naziv urednica, Slovenka.
Razstava »Teden slovenske ženske knjige« ne bo dala samo golega pregleda v ženskem literarnem in novinarskem delu, nego bo tudi pokazala 'kako je žena sodelovala pri oblikovanju kulturne slike slovenskega naroda. Zato naj bi si ogledali to razstavo vsi naši prosvetni delavci, pa tudi gojenci in gojenke višjih šolskih zavodov.
Razstavo priredi »Splošno žensko društvo« v Trgovskem dcmu. Slovesna otvoritev, na katero so vabljena v prvi vrsti ženska društva, bo v torek, 25, maja cb desetih. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. Večkrat bodo tudi predavanja, ki bodo pojasnjevala književno in novinarsko delo Slovenke. V sredo 26. t. m. bo govorila Zlata Pirnatova o zgo dovinskem razvoju slovenske ženske knjige. v petek 28. t. m. Pavla Hočeva rjeva o ženi v novinarstvu, v ponedeljek 31. t. m. dr. Silva Trdinova o slovenskem ženskem slovstvu, v sredo 2. junija prof. Marja Boršnikova o »Slovenki«, prvem ženskem listu, v petek 4. junija pa. Minka Govekar-jeva o Zofki Kvedrovi. Predavanja bodo vedno ob 18. uri.
Prva pomladna nevihta z gromom In točo
Ponoči nas je že drugič letos posetil saharski prah, popoldne pa je silovit naliv povzročil nemalo škode
Ljubljana, 22. maja.
Šmarnični mesec je bil z izjemo prvega tedna prav za prav res ljubi in krasni maj. Toliko blagodejnega sonca je božalo zemljo iz dneva v dan močneje že od 6. maja sem, da so bili svežega zelenja in dišečega cvetja prav tako veseli v planinah kakor ob morju. Štirinajst dni je romalo sonce po več ali manj jasnem nebu in stanovitno vreme je izkoristila priroda ter s podvojeno' silo pognala sočne, tvorne sokove v snujoče staničevje. Na polju so pohitevali z zamujenim delom, gozd in travnik sta se naglo odela v razkošje maj-niškega zelenja.
Povsod je obilno odevetelo sadno drevje in ko se je tihotapila pomlad zmerom višje pod še vedno zasnežene planine, se je nabiralo v dolinah in ravninah z vsakim dnem več soparnega ovzdušja. Dočim smo v Ljubljani zabeležili v petek s temperaturo 25.8 v senci najbolj vroč dan v mesecu. so imeli v odprtih ravninah in kotlinah na jugovzhodu drža\*e že pravcato vročino. V Beogradu in Sarajevu so n. pr. že več dni v tem tednu imeli 30 do 31° C. vročine.
Razmeroma zelo visoke temperature nad večjim delom Evrope je povzročil neobičajno stanovitno zasidrani anticiklon. Pod vplivom visokega zračnega tlaka, ki je z redkimi izjemami vedril nebo skoro ves mesec po srednji in južni Evropi, je sončna pripeka vsak dan naraščala. Tako so v soparnih dneh vremenske motnje vlažnih potujočih ciklonov, kadar se približajo segretemu prostoru anticiklona vselej vzrok nenadnim pomladnim nevihtam. Vlažno jedro, ki se je premikalo že včeraj severno od Alp, je povzročilo tudi današnji nevihtni naliv, ki je prigrmel v Ljubljansko kotlino od severovzhoda.
Kratek naliv je že ponoči zmočil tla in pobral z visokih plasti segretega južnega
zraka afriški pesek, ki je še zjutraj ležal po strehah. Po poldnevu se je nad Kamniškimi planinami in gričevjem v smeri proti Celju naglo temnilo in kmalu po 14. uri se je z močnim vetrom zlila na ljubljansko ravan prva pomladna nevihta. Pol ure je lilo kakor iz škafa, vmes je udarjala na sadne nastavke, nežne poganjke in cvetje pogubonosna toča. V mestu je večkrat silovito treščilo. Ko se je ozračje pomirilo, je že bilo prijetno hladneje. Živo srebro, ki je še opoldne tičalo pred pošto na 28.8, na Aleksandrovi cesti celo na 31" C, je zdrknilo po nalivu na 24°. Nebo se pa še pozno na večer ni umirilo in je med rahlim dežjem daleč za obzorjem presledkoma odmeval grom.
Telefonska zveza z Mengšem in Kamnikom pa še z nekaterimi kraji, ki jih je nevihta najbolj prizadela, je bila še pozno zvečer prekinjena.
Arabčeva
priljubljena jed so pečene kobilice
a naša
BONBONI
Bilo kod
M
povsod!
Preiskava o novih sleparijah s kokainom
Za januarskim velikim procesom se obeta novi
veržejske šale
Veržej, 22. maja V lepem trgu Veržeju stoji na glavnem trgu enonadstroono poslopje ljudske šole. Postavljeno je bjlo pred 100 leti. Za 1. 1837 ie bila to pač impozanina stavba," kar spri-čuje , da je izkazal trg Veržej z všolanima krajema Bunčani in Banovci že takrat mnogo smisla za šolstvo. Že pred letom 1*37. je imel trg svojo šolo zgrajeno iz lesa. V tej šoli se ie vršil pouk okolj 80 let pred zgradbo te šole, ka'ere stoletnica se bo proslavila 27. t. m.
Za proslavo vlada veliko zanimanje, ude« ležili se je bodo gotovo wsi, ki so se v tej šoli učili prvih pismenk. Učiteljstvo je sestavilo za proslavo pester spored, ki se bo izvedel 27. t. m. popoldne ob "15. v dvorani g. Hedžeta. Dopoldne bo slavnostna šo~ larska služba božja v žuonjiski cerkvi.
Postani i a ostani član Vodnikove družbe!
Ljubljana, 22. maja.
Naši javnosti, ki je v januarju z zanimanjem neposredno in preko časopisja sledila poteku kazenskega postopanja proti velikopoteznim prekupčevalcem lažnega kokaina, so gotovo še v dobrem spominu hladnokrvne sleparije, ki jih je par gospodov zlasti po Ljubljani vršilo na škodo denarja in lahkega zaslužka željnih ljudi. Kokain, znana dragocena droga, je zelo primerno sredstvo za goljufati. Ker velja zanj visoka uvozna carina, a je mnogo ljudi, ki zapadajo v bolestno težnjo, da se vdajajo njegovi omami, ni čudno, da se je s kokainom pričelo razširjeno tihotapljenje, ki je prinašalo mastne zaslužke tihotapcem, kakor prekupčevalcem, ki so dobro računali s strastjo odjemalcev.
Toda v naši sredi, kjer je sicer vedno dosti ljudi, ki na lahek način radi služijo težke tisočake, vendarle ni takih prekupčevalcev, ki bi se na ta posel strokov-njaško spoznali, a teh bi se sleparji itak ne lotili. Zato ni bilo čudno, da so v svoje mreže lovili le nevedne kaline, ki so kupovali s tisočaki namesto pristni kokain le navadno sodo bikarbono. Ko so kalini spoznali, da so nasedli in pri tem izgubili še čedne vsote, se jih je nekaj vendarle ojunačilo, da so vso zadevo ovadili in spravili glavne sleparje pod ključ.
Ti so v velikem januarskem procesu
prejeli zasluženo kazen, trije glavni akterji so bili obsojeni na daljšo robijo. Razprava je odkrila ne le temne poti, ki so v zvezi s takimi kupčijami in skrajne brez-vestnosti teh prevejanih sleparjev, pokazala je tudi, da imajo ti možakarji še marsikaj na vesti, kar je dotlej ostalo prikrito po strahopetnosti še nekaterih drugih kupcev, ki so molčali iz bojazni, da ne bi tudi njih kupčije prišle pred oči javnosti, ali pa da bi bili še celo sami z glavnimi sleparji potegnjeni v kriminal in na zatožno klop. Ko pa so v časopisnih poročilih o poteku januarske razprave izvedeli da bi njih ne zadela kazen, so se pričeli pojavljati iz svojih skritih kotičkov in že na sami razpravi prijavljali državnemu tožilcu dr. Fellaherju nove sleparije glavnih obtožencev in svoje škodo, ki so jo utrpeli s sklenjenimi kupčijami. Tako je mogel državni tožilec že ob zaključku razprave in prve obsodbe obtožencev napovedati novo preiskavo in morda še večjo razpravo, kakor je bila tedanja. Preiskava je bila te dni zaključena. Sodišče se sedaj bavi z novimi kupi aktov v tej zadevi. Javnosti pa se bo predvidoma kmalu nudila nova senzacija, ki jo bo prinesla kokainska afera.
Prav te dni pa je dospela tudi od Stola sedmorice v Zagrebu potrditev januarske razsodbe sodišča prve stopnje.
Tatovi in tatice obiskujejo cerkve
Vrsta zločinov, ki priča o nenavadni brezvestnosti
Ljubljana, 22. maja.
Značilno za čas in moralno razrvanost, ki jo je gospodarska kriza prinesla s seboj, je izredno veliko število vlomov, tatvin in drugih zločinov, katerih žrtve postajajo cerkve in župnišča. Podoba je, da se je z gospodarskimi temelji družbe omajala tudi vera v ljudeh, in v brezdelcu. ki ga je usoda vrgla na cesto, je zamrla poslednja trohica spoštovanja, ki sta ga bili cerkev in duhovščina v najširših množicah , našega naroda zmerom deležni Nobenega dvoma pa ni, da je razen moralnega propada izkoreninjenih spodnjih plasti v veliki meri kriv temu pojavu tudi nedober vzgled onih duhovnikov, ki so božje poslanstvo zamenjali s skrbjo za lasten posvetni blagor in zato žanjejo zavist. Iz tega miselnega in moralnega ozračja črpajo svoje nagibe Judi tisti izmed malih in velikih zločincev, ki se ne strašijo niti naj-
gršega bogoskrunstva. V to vrsto kriminala spada zverinski umor župnikove kuharice Jožefe Martinčičeve na Javoru, od tod je motiv, iz katerega so neki pijani fantje zadnjič razbili boga na Vrhovcih pri Viču, in sem spada tudi nedavni vlomilski obisk pri župniku na Brezovici. Tej seriji pa sta se te dni pridružila še dva zločina, katerih žrtvi sta postali cerkvica sv. Roka v Dravljah in pa čudodelna podoba Marije Pomagaj v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri frančiškanih v Ljubljani.
Sv. Rok oskrunjen
Ko je davi okrog šestih prišel dravelj-ski cerkovnik Rok Kunaver do cerkve, je opazil, da so bili ponoči nevabljeni gostje v božji hiši. Takoj je po teiefonu obvestil policijsko stražnico v Šiški in v najkrajšem času je v Dravlje prihitela policijska komisija, ki jo je vodil višji nadzornik
Matija Močnik, z njim pa sta bila tudi policijski daktiloskop in fotograf. Ogled na mestu je pokazal, da sta bila na delu po vsej priliki dva vlomilca, kakor sta dva neznana tolovaja nedavno obiskala tudi župnišče na Brezovici, naslednjo noč pa občinski urad na Dobrovi. Da sta bila dva. je pričala sled na senu pod kozolcem soseda Jožefa Babnika, kjer se je poznalo dvoje ležišč in izpod katerega sta neznanca vzela z voza tudi dvoje ročic, da sta z njima razbila steklo in prečnike v oknu nad stranskimi cerkvenimi vratmi. Skozi odprtino sc je eden izmed razbojnikov, kateremu pa je moral njegov pajdaš držati »ravbarske štenge«, pritihotapil v zakristijo. Tam je v omari, v kateri hrani župni upravitelj Mirko Bartol masna oblačila in druge cerkvene potrebščine, poiskal ključ od tabernaklja. Ker vrata iz zakristije niso bila zaklenjena, je vlomilec z lahkoto prišel v cerkev in do oltarja. V tabernaklju pa jc zaman iskal dragocene monštrancc, ker jo upravitelj po vsakem svetem opravilu jemlje v župnišče s seboj. Iz neznanega razloga — morda iz kakšne vraže, ki je razširjena med cerkvenimi tatovi — je neznanec vzel iz ciborija eno veliko in več manjših posvečenih hostij. Nato je vlomil v kameniti, z železjem okovani nabiralnik ob glavnem oltarju, nato pa še v manjšega železnega ob stranskem, a trud se mu skorajda ni izplačal. V obeh puščicah je nabral komaj za kake tri kovače drobiža. Ko je opravil, je s skromnim plenom skozi zakristijo in skozi druga stranska vrata, ki so bila samo zapahnjena od notranje strani, izginil. V celoti trpi cerkev okrog 1000 Din škode.
Julka in Slavka sta kradli v frančiškanski cerkvi
Te dni pa je policija tudi do kraja pojasnila vlom, ki je bil v nočeh na 9. in 13. maja izvršen pri frančiškanih. Policija je aretirala dve brezposelni natakarici, obe starejši mladoletnici, izmed katerih je ena iz Dobrniča na Dolenjskem, druga pa iz Ljubljane doma. Obe sta kljub mladim letom že dobri znanki policije in sodišča in imata že dobršno mero zapora za sabo. Slavka, ki je iz Ljubljane, je redek fenomen med ženskami iz kriminala: specializirala se je namreč na krajo koles. S prijateljico Julko sta skupno zasnovali drzen načrt, da oropata sliko Marije Pomagaj v oltarju, kateri so številni hvaležni verniki za uslišane prošnje nanosili cclo majhno skladišče dragocenosti in zlata. Narobe je bilo, da frančiškani podobe, v kateri so se darovi zbirali kar za steklom ob vznožju Marijine slike, niso imeli pod ključem, hkratu pa tudi niso imeli nobenega točnega pregleda, koliko vrednosti se je nabralo v nji. Slavka si je že zdavnaj na tihem vse ogledala, nato pa sta se lepega majni-škega večera skušali z Julko. ki naj bi ji bila predvsem za moralno oporo — saj prebiti celo noč v temni hiši božji za mlado dekle v resnici ni majhna reč — skriti v cerkcv. Slavka je dobro vedela, da cerkovnik vsak večer, preden zaklene vrata, cerkev natančno pregleda, pa se je skrila na streho spovednicc, kjer je ni mogel opaziti. Julko pa je izsledil v nekem temnem kotu, globoko zatopljeno v molitev, in jo prijazno spravil čez prag.
Takoj ko je cerkovnik zaklenil in odšel, je Slavka zlezla iz svojega skrivališča in v klopi počakala, da jc okrog 3. ure zasinil prvi dan. Toda v cerkvi je bilo še zmerom tako temno, da ni mogla kar tako opraviti z Marijo Pomagaj. Dobro orientirana v prostoru jc prižgala električno luč pred oltarjem, odstranila svečnike, odprla primitivne zapahe, ki zadaj zapirajo podobo, nato pa zajela v Marijino bogastvo in si v torbico nasula nekaj zvrhanih prgišč zlata. Nato je l«po spet pospravila po oltarju, zlezla nazaj na spovednico, počakala, da je cerkovnik odprl, se pomešala med prve vernice in počakala Julkc, ki je medtem pod milim nebom trepetala, kakšen bo njen uspeh, šli sta proti Ljubljanici in si razdelili plen, ki ie bil med brati vreden nekaj lepih tisočakov. Dekleti sta prišli do celega kupa zlatih verižic, ovratnic, molkov, obeskov, prstanov, brošk in ženskih ur. Nekaj malega sta še tisti dan odnesli v zastavljalnico, kjer so jima dali nekaj stotakuv na roko, z ostalim blagom pa sta sklenili, poiskati srečo med kupci. Slavka jc precej po tistem odšla za neka.i dni na neko službeno mesto v Škofjo Loko. Julka je ostala v Ljubljani, pa je prevzela nalogo, da na tihem od daleč zasleduje, ali bodo očetje* frančiškani kaj opazili bogo-skrunsko tatvino. Ko se ji je zdelo, da nihče ne sluti Slavkinega zločina, je skleni!a. da tudi saina še enkrat poizkusi po njenih stopinjah.
V noči na 13. t. m. se je spet vtihotapila v ccrkcv, se skrila na streho spovednice in vnovič oplenila Marijo Pomagaj. Naropa-no zlatnino pa je potein skušala kos za kosom spraviti v promet. Najeia je znanca, ki pa sani r.i imel poguma, da bi iskal kupcev, in je hote! posel preložiti na rame nekega drugega kompiica. Pa prav tedaj, ko mu je izročal cekin za 10 Švicar-
- Najemnik Kolar zahteva
To, pravite, da je belo? Moji gostje so drugo-čnega mnenjal
Sil
Ho, potem po naj Va?i gostje enkrat
perejo
eciCTiK
Kaj pa želite, draga gospa?
skih frankov, je k njima pristopil policijski organ in je povprašal, od kod blago. Tako je kriminalnemu oddelku uspelo, razkrinkati obe mladi, pa že tako drzni vlomilki. še preden so očetje frančiškani sami opazili, da je bila njihova Marija oropana. Slavka in Julka sta morali v zapore okrožnega sodišča.
Ljubno ob Savinji
je prijetno letovišče
Tuisko prometno društvo na Ljubnem ze« lo uspešno deluje. Pod vodstvom predsednika g. dr. Arlia se pripravlja tujcem prijetno letovanje ob bistri Savinji. Urejujejo se cvetlični nasad; in sprehajališča in modernizira se kopališče ob Savinji. Vse to ne lx) samo v okras trgu, marveč vsema okraju. Ljubno, kj stoji v osrčju Savinjskih plainin. je znano s svojim gorpkosklimatič" ti'm podnebjem jn vabljivo okolico. Nujno potrebno ie, da se cesta Mozirje—Solčava rekonstruira, kajti za obilni avtomobilski promet in voznike, ki neprestano prevaža-o večje množine lesa iz planinskih predelov v Nazarje in na železniško postajo, cesta, ki je bila vso zimo preobremanjena, ne zadostuje. Popravljalna dela naj se jx>« spešijo, kajti to stanje bi sicer občutno škodijo tujskemu prometu.
Banska uprava je te dnj otvorila na Ljubnem analfabeteki tečaj za doraščajočo mia-dino. 70 fantov in deklet, več ur oddal.ies nih od vseh prometnih zvez, zahaja z veliko vnemo v šolo v zavesti, da jim je v vsakdanjem življenju osnovnošolska izobrazba nujno potrebna. Komaj se je bilo zaključilo uspešno delo v kmetijski nadaljevalni šoii. že se ie "a prizadevanje učiteljstva začelo delo v ana'fabetskeni tečaju. Učiteljstvo bo s tem deiom mnotjo doprineslo h gospodar skemu in kulturnemu napredku lepih vasi v Savinjski dolini.
p® arabskem delu
Kairo, 13. maja.
Ko se zelena domovina odeva s cvetjem, je tudi v Egiptu življenje najlepše. Zimska sezona gre h kraju, toda "tujcev ne zmanjka. Za vse pa je posebno privlačna bazarska četrt Muski. Semkaj hodijo tujci ogledovat zgodovinske citade-le, mošejo in minarete, zlasti pa trgovanje. Poleg stare mošeje so razgrnjene prostrane preproge, na njih sede Arabci in Beduini in na novo preslikujejo z naj-pestrejšimi barvami že močno zabrisano okrasje. V kotu ali v krogu sede prekri-žanih nog kibici in vlečejo dim iz nargil (vodnih pip), pri tem pa srkajo črno kavo in tako uživajo svoj večni prosti čas. čemu bi se ukvarjali z delom, ko je pa za življenje tako malo potrebno! Med ste-brovjem pod starimi loki zgodovinskih zgradb so na delu obrtniki, ki kujejo iz zlatih in srebrnih paličic dragocene predmete, katere tujci najrajši pokupijo za spomin na večno solnčni Egipt. Tu se podi mimo mene gruča razcapanih otrok. Z lačnimi pogledi kar požirajo in z napetimi nosovi vonjajo fulo (posebno vrsto fižola), pri tem pa poslušajo vpitje skopega Arabca, ki mogočno gestikulira s kuhavnico in prepričuje ljudi da je njegov ful daleč naokrog najboljši in najcenejši. Otroci vohajo in stradajo dalje, navzlic temu pa so venomer veseli in živahni.
Kar tujca v Egiptu najbolj presune, je spoznanje, da po vsem Egiptu in v Arabiji
neusmiljeno gospodari očesna bolezen, trahom. Pravijo, da vsaka tretja oseba trpi od nje, slepcev je nešteto. V Indiji in na Kitajskem se tudi v današnji moderni dobi še vedno pojavlja kolera. Vzrok je isti kakor za trahom v Egiptu. Nesnaga. Staro deželo faraonov, ki se prebuja k lepši bodočnosti, čakajo velike naloge. Mladi kralj Faruk daje mnogo samozavesti. Prav vsi smo radovedni, kdaj bodo s kairskih ulic izginile trume potepmčkov, ki jih je na tisoče. ki ne poznajo ne očeta ne matere in prenočujejo na gladkem asfaltu, redijo pa se od odpadkov in miloščine. Trikrat na leto je kmetovalcu v Egiptu dobro poplačan trud z izdatno žetvijo. Tujci prinašajo obilo denarja. Posroji so dani, da egiptski narod zaživi lepše in bolje. Potrpimo kaj bo pokazala vladavina mladega kralja.
Ko sem opazoval male črne kodravčke, se mi je približal star Arabec Z bliskovito pretnjo se je poleg mene nagnil do tal, pobral prstan, kakor da ga je pravkar naše\ Ogledoval se je, kakor da išče onega, ki je prstan izgubil, potem je pogledal mene in mi ga ponudil: »Vzemi ga, zastonj! Samo bakšiš mi daj.« — Koliko? — »Samo 20 piastrov« (naših 50 Din). — Seveda sem se temu triku le smejal in tako je srečni najditelj skušal drugi žrtvi natveziti, da je našel zlat prstan, ki pa je v resnici iz rumene polirane medenine. Slični triki so se zgodili tudi v Zagrebu in je le vprašanje, kdo je
koga kopiral v tej sleparski duhovitosti: ali Zagrebčani Arabce ali narobe.
Zanimivo je gledati arabske krojače, kako likajo perilo in obleke. S cunjami dobro ovita noga je pričvrščena na vroči likalnik in spretno stoje gladi obleko pomočnik pa na podu naravnava posamezne dele. Malo dalje čuješ razbijanje po pohištvu. Našel boš prekrasne omare, postelja, mize, stole, vse z vložki iz kovine in sionovine v obliki krasnih ornamentov. Prav gotovo vas takšno umetniško delo navduši. Anglež:, Američani in bogati Egipčani radi kupujejo to lepo pohištvo. Arabci pa pri tem le skromno zaslužijo. Ugledal boš lesene mumije, ki vzbujajo pozornost tujca, da ve: tu je trgovina s starinami. Ne bo ti žal, če stopiš v tako muzejsko prodajalno. Na ozki mizi ob steni so lepe- egiptovske vaze, okrašene s črnimi silhuetami, v kotu stoji bel star mramomi kainen. na katerem so bili vklesani hieroglifi, ki se komaj še vidijo. Po steni je obešeno razno staro orožje: okrašeni ščiti, dolge sulice, loki s strelicami, kratki meči in drugo kar se še danes vpo-rablja v Južni Afriki. V veliki stekleni omari so zbrani dragoceni starinski nakiti, iz granita, izklesane figurine, ki predstavljajo stare egiptovske bogove, kralie in faraone. Skarabeji so izdelani iz različnega ma-terijala v raznih oblikah. Skarabeje nosijo ne samo Egipčani, temveč tudi tujci, da jim prinašajo srečo. V drugem delu omare so razprostrti papyrusi in občudovanja vreden koran. Vsaka črka ie, čeprav maihna kakor časopisna, narisana s prosto roko, velike črke pa so naslikane in obrobljene z
zlatimi ornamenti. Pri vseh teh lepih starinah pa mora tujec večino imeti v mislili, da se proda v Egiptu mnogo predmetov, ki so bili izdelani v kakšni tajni delavnici in predstavljajo zelo dobro imitirane starine.
Pri neki džamiji viuim precej šaljiv pri-^or: Ai auke se v/ipenjajo — kakih i 4 jih je skupaj — na en sam dvokolesni voziček. Kolesi sta kar nadčloveško visoki. Z vso svojo težo tlačijo zadnji del k tlom in posledica je, da dvignejo vpreženega oslička visoko v zrak. Priskočiti morajo na pomoč Arabci, da sivčka spet srečno spravijo na tla. In videl sem mladega črnca, kako je hitel pobirati okrogle hlebčke ki so se mu skotalili z deske na glavi Gladni siromački šo mu namreč podstavili nogo in so tako prišli do brezplačnega kosila. Več ko polovico hlebčkov so mu pobrali. Blizu tam so črni fantički ubijali kokosove orehe in srebali mleko iz njih, diugi so z zobmi trgali sladkorni trs in srkali sok. tretji pa lupili pomaranče in banana — vse to je v Egiptu hudo poceni. Za en sam piaster (2.50 Din) kupim 20 lepih mandarin ali 8 velikih banan.
čeprav življenje ni drago, se na hrano, ki jo pripravljajo Arabci ali Beduini težko navadiš. Mleko in meso je bivolje. zelenjad je drugačna kakor v Evropi, namesto svinjske masti se uporablja kokosova, vrhu vsega so pa kuharji navadno umazani, da si sit že brez njihove hrane. Poglej kuharja, ki vliva redko testo s škropilnikom na velikansko bakreno ploščo, tanko namazano z mastjo. Komaj se testo dotakne razbeljene plošče, je že pečeno. Arabec meče to
močna to jed, slično špagetom, z roko na ve liko kopico in vabi kupce. Kdor si poželi to jed, mu jo kuhar počasi odmerja z desnico na neumit krožnik jo posuje s peteršiljem, ovi: en? malo paradižnika, zabode vilice, na katerih morda še visijo sledovi prejšnjega gosta, in tako postreže Eviopcu. Svojemu . rojaku pa vilic niti ne ponudi, j Dovolj mi je arabskega dela, že sem spet i na moderni strani, pred krasno palačo na i dijaškem trgu, na Midanu el Talaba. Spet sem v kulturnem okrožju, v četrti moderne tehnike, v središču mondenega Kaira. Po-: zno ponoči stopam domov, ko me nenadno ustavi neznan gospod in me po francosko prosi, naj mu povem, kje je ulica Kasr el Aini. Slučajno sem vedel za njo in ker sem sam imel isto smer, sem tujcu ponudil, da ctop'v? skupaj. RazsrovarjaJa sva se pol ure če ne še več, preden sva prišla do njegovega stanovanja, že sem se hotel posloviti, ko me, tujec vpraša: >-Gospod, po vašem j narečju sodim, da niste Francoz, marveč Anglež ali morda Rus.« — Ne, Jugosloven sem. — Da ste videli gospoda, kako je snel klobuk in ga vrgel z vso močjo ob asfalt: »Ja. nrmejcluš. nemara, ste še Ljubljančan!« — Bogvaruj, sem odgovoril po slovensko, iz Krškega sem doma. — Nič zato, jaz sem pa iz Kranjske gore.« In zdaj ni bilo kraja najinemu medsebojnemu razodevanju, kako sva si lomila jezik s francoščino. Kot pristna Kranjca sva kar brž zavila v bližnjo gostilno proslavit srečno svidenje. Potem nama ni bilo treba peš na stanovanje, ker so za ta namen v Kairu izvoščki na razpolago.	Jaroslav štoviček.
Gospodarstvo
Sproščene rezerve zlata
Ni še dolgo tega, ko je zaradi ponavljajočih se valutnih devalvacij jn zarad,; gospodarske neeigumosfci vsakdo smatral, da je zlato edina sigurna naložba kapitala. V onih časih so se zlastj v Londonu nakopičile ogromne privatne rezerve zlata, tako da so bili tresorji velikih londonskih bank polni tesavriranega privatnega zlata. Lani v jeseni nihče ni pričakoval, da se bo situacija v kratkem času pol leta tako temeljito spremenila. Kakor so prej kapitalisti v panjčni bojazni kopičil,- in tesavriral-i zlato. tako so pričeli že proti koncu lanskega leta po devalvaciji valut zlatega bloka v vsej nagljcj prodajati te zlate rezerve, da bi realizirali dobiček in kapital plodonosno plasirali. Mnogi so moraLj pri tem ugotoviti, da niso tako dobro odrezali kakor so si prvotno stvar predstavljal;, kajti kupna moč zlata se je v zvezi z dviganjem oen v zadnjem letu že precej zmanjšala. Pri tem pa j« treba upoštevati, da so mnog; držali tesavrirano zlato po več let in so ves ta čas izgubili obresti.
Sprostitev ogromnih milijard, ki eo bile dotlej tesavrirane. je mnogo pripomogla k oživljenju gospodarske delavnosti, zlasti v zapad do evropski h državah in v Ameriki. Obilna razpoložljiva sredstva pa so t.udi pripomogla do znatnega dviga cen surovinam. Vse to pa je imelo t»id; neugodne posledice, zlasti za Zedinjene države. Na svetovnem trgu je nastopila velika ponudba-zlata, ki je končno našla svojo pot. v Ameriko. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je znašal dotok zlata v Zedjnjene države že 600 milijonov dolarjev, to je sedemkrat več kakor v prejšnjem letu. Samo v aprilu so morale Zedjnjene države odkupiti za 215 milijonov dolarjev zlata.
Da ne bi stalni dotok zlata rzzval pojave zlate inflacije 7, naraščanjem denarnega obtoka. je vvaehingtonska vlada že 24. decembra. lanskega leta odredila, da se mora zlato sterilizirati, kar pomeni, da 6e ne sme več uporabljati za izdajanje novjh bankovcev. Ta ukrep, k,- je bil gotovo potreben, pa povzroča sedaj ameriški.vladi vedno večje skrbi. Od 24. decembra lanskega leta do srede maja .je moral ameriški zakladni urad odkupiti za 650 milijonov dolarjev (za 81 milijard Din) zlata t" si je mora! za te nakupe zlata najet- posojila. Tesavrjranje odnosno steriliziran,je tega zlata postaja torej že drag eksperiment, saj mora vlada Ze-dinjenih držav plačevati obresti za nakup zlata, b; ne prinaša njkakfh obresti. Tako
1 je že pred meseci nastala v Zedinjenih dr-< žavah debata o tam. ali naj ae zniža nakup-j na ceua za zlato, da bi sc na ta način preprečil nadaljnji dotok zlata, in da bi se zmanjšala ogromno narasla sveto viki produkcija zlata. Znižanje nakupne cene za zlato pa bi seveda pomenilo povečanje zlate vrednosti dolarja, kar hj izzvalo deflaeijske posledice tudi v gospodarstvu. Tudi od evropskih držav se je zlast-j Švedska v zadnjem času precej bavila z mislijo, da zopet revalorizira svojo valuto.
Ameriška vlada je ponovno d eman tirala vesti, da bi imela namen znižati nakupno oeno za zlato, vendar s tem nezaupanje nasproti zlatu ni popustilo. Medtem je tudi ameriški profesor Sprague, ki je najbolj propagiral znižanje nakupne cene za zlato, spremenil svoje nazore ker je spoznal, da nižja nakupna cena za zlato ne bi mogla vplivati na rusko produkcijo zlata, ki se je v nekaj letih posedmorih. Anglija pa ni pripravljena v tem vprašanj \ sodelovati z Zedinjenim-j državami. Zato predlaga sedaj, da bi angleški domjnionj svoje valute naslonili na lastne zaloge zlata in ne na angleški funt. da bi se obilne razpoložljive monetarne rezerve lahko razdelile, in ne bi zlato več pritiskalo na Ameriko. Največjo bojazen pred eventuelno revalorizacijo funta pa so namreč pokazali angleški domini oni, med njimi na čelu Južna Afrika, ki bi pri revalorizaciji funta in znižanju nakupne cene za zlato najbolj trpela.
V tej zvez, jc značilna vest, ki jo te dni prinaša londonski »Dailv Telegraph«. ki poroča o možnosti ponovne uvedbe zlate valute v Angliji. Angleški domimonj namreč pritiskajo na Anglije, da bi sedanjo vrednost, funta legalizirala z zopetno uvedbo zlate valute. 0 tem se že razpravlja v okviru imperi.js.ke konference, ki trenotno zaseda v Londonu. Južna Afrika, Kanada in Avstralija so izjavile, da je njihov življenjski interes, da ostane pri sedanji odkupni ceni za zlato v okviru angleške valute, zlasti ker postaja ameriška valutna politika vedno bolj zagonetna. Seveda pa se tu še odločno upira angleški zakladni urad in je verjetno, da bo s svojimi argumenti prodrl. Razprava o tem vprašanju pa bo več ali manj pripomogla, da. se pereče vprašanje obilice monetarne,ga zlata na ta ali drug način rešj. kajti mnogo je držav zlasti v Evropi, kj imajo za normalizacijo valutnih razmer mnogo premalo zlata, medtem ko se druge države dnšijo v zlatu.
Opozorilo kmečkim dolžnikom
Privilegirana agrarna banka je izdala opozorilo vsem kmečkim dolžnikom, katerih zaščiteni dolgovi pri denarnih zavodih presegajo 25.000 Din, da morajo, če hočejo doseči znižanje dolga, vložiti prošnjo y,a znižanje dolga na sresko sodišče najkasneje do 1. junija t. 1. Kakor znano, je rok za vložitev teh prošenj že enkrat potekel in je bil s finančnim zakonom za tekoče ieto podaljšan do 1. junija. Privilegirana agrarna banka opozarja kmečke dolžnike, da izgube po 1. juniju pravico do »manjšanja dolga po predpisih uredbe.
Tudi rok. do katerega morajo denarni »a vod i izročiti Privilegirani agrarni banki dolžniške listine, bo potekel 1. junija. Do tega roka, ki ni več daleč, pa se lahko dolžniki-kmetje še sporazumejo z upniškimi denarnimi zavodi, da plačajo svoj dolg Je-tem, tako da terjatev nasproti njim ne bo izročena Privilegirani agrarni banki.
Gradnja novih železnic
že včeraj smo poročali, da je prometni arrinrster izdal odlok, da se prične še letos graditi ozkotirna železnica M^tkovič-Plo-če in da se obenem izgradi nova lu-ka Ploče, kar bi skupaj stalo 75 milijonov Din. Nadalje se bo začela graditi normal-ootirna proga Kraljevo-čačak, kjer vodi sedaj ozkotirna železnica. Normalnotirna železnica Kraljevo-čačak predstavlja prvi del železniške proge Kraljevo-Valjevo in bi stala okrog- 30 milijonov Din.
Sedaj poroča »Jugoslovenski kurir« iz Beograda .da je med prometnim ministrstvom in med Evropsko družbo za hipotekami in bančni kredit že dosežen spora-zum glede gradnje eele železniške proge Kraljevo-čačak-valjevo in da je tehnična stran pogodbe že gotova. Evropska dražba za hipotekami in bančni kredit bo najela potrebna sredstva za financiranje gradbenih del na pariškem trgu. Poleg proge Valjevo-čačak-Valjevo bodo po najnovejših vesteh še letos pričeli graditi tudi progo Banja Luka-Doboj kot prvi del normalnotime proge Banja Luka-Valjevo, ki je v ČL 4 lanske uredbe o trasiranju in gradnji novih železnic navedena pod 2. točko. »Jugoslovenski kurir« poroča, da se glede gradnje železnic Banja Luka-Do-iboj vršijo že pogajanja med prometnim ministrstvom in francosko družbo Bati-gnolles. ki sedaj gradi unsko železnico. Z gradbenimi deti naj bi pričeli že v teku letošnjega leta.
že v včerajšnji številki smo v zvezi z važnimi odločitvami glede gradnje novih železniških prog opozorili na železniško zvezo Črnomelj - Vrbovsko. ki je v § 4. uredbe o trasiranju in gradnji novih železnic navedena pod 1. točko. Sedaj, ko padajo odločitve o tem, katere železnice bomo letos pričeli graditi, bi biio na mestu, da bi se politična faktorji iz Slovenije zavzeli za to, da pride enkrat na vrsto tudi naša želeizniška zveza z morjem, »a katero čakamo že 15 let.
Stanje hmeljskih nasadov
Banovinska bmeljaka komisčja poroča 22. t. in.: V haneljskih nasadih se je obrezovanje letos zelo zavleklo, ker je za Veliko noč še zapadel sneg in je bilo tudi potem vreme trajno deževno. Poleg tega je ibilo v aprilu in tudi še v začetku maja tako hladno, da je hmeljska rastlina zelo zaostala v razvoju. Vkljub neugodnemu vremenu pa je korenika v splošnem dobro prezimila. Zadnji čas prevladsuje toplo in sončno vreme ter se sedaj hmelj splošno napeljuje in deloma tudi že drugič privezuje. Rastlina je v splošnem zdrava: sem ter tja se sicer pojavljajo v večjem obsegu bolhači ki pa zaenkrat še niso povzročili občutnejše škode.
Hmeljišča se letos izdatneje gnoje, da se na ta način pespeša rast in razvoj zaradi poznega obrezovanja in neugodnega premena zaostale rastline. Po izkušnjah
zadnjih let posvečajo hmeljarji posebno pažnjo zatiranju peronospore. Novi nasadi so se pojavili sicer tudi letos, vendar pretežno le kot nadomestilo za ostarele, ki jih bo treba opustiti.
V celem okolišu, ki obsega ožji ozna-movalni okoliš »Južnoštajersko-Savinjska dolina« in obrobne kraje pod imenom »Dravska banovina« je preteklo leto znašal pridelek skupaj 40.000 kvintalov. Fakultativno je bilo na zahtevo izvoznikov po banovinski hmeljski komisiji uradno znamkovanih z znamko »Južnoštajersko-Savinjska dolina« 7-478 tovorkov v čisti teži 1,289.309 kg, z znamko »Dravska banovinam 593 tovorkov v čisti teži 121.404 kg in z znamko »Hmelj« 243 tovorkov v čisti teži 37.279 kg skupno torej 8.314 tovorkov v čisti teži 1,447.992 kg ali 28.960 kvintalov, to je 72.5% vsega pridelka. Z znamko »Hmelj« je komisija znamkovala le mešani hmelj iz obeh okolišev.
Neprodano pri producentih leži od lanskega pridelka še kakih 350 kvintalov hmelja, ki je glede kakovosti večinoma prvovrstno blago.
Občni zbor delničarjev Jadranske zavarovalne družbe v Trstu
(Biunione Adriatica di Sicurta)
Dne 29. aprila t. L se je vršil v Trstu občni zbor delničarjev Jadranske zavarovalne družbe, ki je odobrjl bilanco za leto 1936 (98 poslovno leto:).
Poslovno poročilo upravnega odbora občnemu zboru vsebuje najprej pregled važs nejših dogodkov v poslovnem letu; pri tem se zlasti podčrtava dejstvo prilagodritve nekaterih važnih evropskih valut s poudarkom. da jt družba, ki posluje v tolikih državah, zaradi neomajnega stalnega naces la, da se plasmani prikroje obveznostim vsaki valuti, je -mogla brez nadaljnega prilagoditi bilanco novim tečajnim vrednostim.
Sprememba tečajev kakor tudi prirastek poslov v vseh vrstah zavarovanj je prinesel znatno povišanje premij. Odstotek Škoti je bil v glavnem povoljen, le v transportni stroki še ni zadovoljiv, v zavarovanju pro* ti toči pa je celo nepovoljen. Španski posel je v bilanc; vsebovan le deloma.
Poslovni promet leta 1936. daje, primer-tan s preteklim letom, naslednje številke: v življenski panogi je bilo izstavljenih polic s kapitalom preko Lit. 1.042,356.000. — pro ti Lit. 929.015.000. — v preteklem letu; portfelj se je povišal od Lit. 4.151.173.000. — na Lit. 4.803.475.000. — Premijskj dohodki življenskega zavarovanja so znašali Lit. 187.662.000. — proti Lit. 172,720.000. — v preteklem letu; dohodki požarnih premij Lit. 173,099.000. — proti Lit. 132.402.000. —; transportne premije Lit. 25.(569.000. — pros tj Lit. 19.856.000 —; prj zavarovanju proti toči. vlomu in ostalih sporednih vrstah Lit. 71,030 000. — proti Lit. 56.059.000. —. Skupni dohodki premij in pristojbin v vseh vrstah zavarovanj, s katerimi se družba peča, so se povišali od Lit. 412,129.000. — na Lit. 498.596.000. —. Iz bilance se dalje razvidi povišanje gotovine v blagajni fin vlog pri bankah od Lit. 62,018.000. — na
L*. 87,664000. —; posesti nepremičnin od Lit. 332,049.000. — na Lit. 421,220.000. vrednostnih papirjev od Lft. 396,681.000. — na Lit 534.661.000. —. hhporfekamib poso-il ter državnih in komunalnih od Lit. 38.487.000, —na Ljt. 58,897.000. —. posotfl na življenj ske police od Lit. 82.630.000. — na Lit. 108,682.000. —. Ocenitev portfelja efektov po tečajih na koren leta je dovedla do rezerve za tečajne razlike v znesku Lit. 20.047.000. —
Bilanca je zaključena z dobičkom Lit. 14.183.135.81, kar omogoča dotacijo izvanred-nih rezerv z Lit. 4,300.000. — ter izplačilo di-vidende v enaki višini kakor v preteklem letu to je LU. 100. — na delnico, plačljivo od 7. maja t. 1. dalje, medtem ko se Lit, 1,352.635.66 prenese na novj račun.
Na koncu leta 1936 znašajo garancijska sredstva družbe:
Delniška glavnica (vplač. Liit. 50-000 000)
Lit 100.000.000,— Premoženjske rezerve Lit. 85,046.965.65 Tehnične rezerve	Lit. 1.174,287.094.51
skupaj Lrt. 1.359.334.060.16 ter izkaztriejo prirastek proti preteklemu letu Lit. 350.990.117.94.
Ali je bilo v skrinjo
vlomljeno ali ne?
Važno vprašanje ob zagonetki javorskega umora
Gospodarske vesli
= Imenovanj čianj zavarovalnega sveta.
Z odlokom trgovinskega ministra so bile na osnovi čl. 1. in 2. § 24. uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami imenovane te-le osebe za člane zavarovalnega sveta; Djuro Paunkovič predsednik zavarovalnice »Cro-atie« v Zagrebu dr. Josip Dermastia, generalni tajnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Svetolik Sretenovič ravnatelj »Jugoslavije« v Beogradu. Radovan MatjašiS, glavni ravnatelj SUZORJ-a Brani slav Trip-kovjč. član uprave Glavne zadružne zveze v Beotrradu, dr. Mihajlo Miloševi^, šef odseka finančnega ministra, dr. Vladimir Lu-naček. tajnik Zbornice za TI v Zagrebu, dr. Ivo Politeo, odvetnik v Zagrebu, dr. Mjlan Teodorovrč vseučiliški profesor iz Beocrra-da.
—	Izvoz lesa v Nemčijo. Poročali smo že, da se je viccguverner Narodne banke dr. Belin te dni mudil v Berlinu zaradi ureditve nekaterih vprašanj našega izvoza v Nemčijo, zlasti izvoza lesa. Dr. Belin se je medtem vrnil v Beograd in je izjavil, da je glede izvoza lesa v Nemčijo sedaj zasigurana mesečna kvota 500.000 do 600.000 mark (6 do 7 milijonov Din).
—	Stanje aktivnih kliringov. Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji se je v zadnjem tednu ponovno nekoliko zmanjšal in sicer za 1-6 na 27.2 milijona mark (najvišje stanje je bilo 36.4 milijona mark, in sicer sredi marca). V kliringu z Italijo je saldo naših starih terjatev za malenkost popustil na 46.7 milijona lir, v novem klj-riingu pa ie naš dolg nazadoval od 29.5 na 27.3 milijona lir. — V klirinškem prometu z Bolgarijo ie saldo naših terjatev ne nadoma narasel'od 40.000 na 920.000 Din, medtem ko je saldo naših terjatev v Poljski naglo popustil od 6 na 1.9 milijona Din. V kliringu s Turčijo se naš aktivni saldo nadalje dviga in je dosegel 3.2 milijona Din. — V plačilnem prometu s Francijo smo bili lani stalno dolžni okrog 100 milijonov Dim, zaradi znatnega izvoza pa se je zlasti v zadnjem času ta saldo zelo skrčil. Ob koncu lanskega decembra je znašal sal do našega dolga 82 milijonov Dim ob koncu letošnjega marca je popustil že na 50 milijonov, sedaj pa znaša samo še 27 milijonov Din. — Največ še dolgujemo v klirinškem prometu s Češkoslovaško, namreč 115 milijonov Kč (176 milijonov Din), medtem ko je saldo ob koncu lanskega leta znašal 130 milijonov Kč (okrog 200 milijonov Din). .
= Konknrz je razglašen o imovini Konrada Strelca, trgovca v Ljubljani, Celovška 81 (upravnik mase Janko Popovič, tajnik Društva industrijcev in veletrgovcev; prvi zbor upnikov 31. maia ob 9., prijavni rok do 10. junija, ugotovitveni narok 14. junija).
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Alojzija Podlogarja. trgovca z me šanim blagom v Dolnjem Logatcu (poravnal« ni upravnik dr. Ciril Kraševec, odv. v Logatcu; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Logatcu 25. junija ob 9.30. prijavni rok do 20. junija).
Borze
Borza
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 6.32 milijona Din nasproti 10.39. 5.60, in 9.69 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. V privatnem klirinškem prometu v teku tedna ni bilo večjih sprememb, le avstrijski šiling je proti koncu tedna nekoliko popustil in se giblje sedaj na višini okrog 8—8.05. Na svobodnem deviznem trgu stanejo angleški funti 238.50, ameriški dolarji 48.50, švicarski franki 11.12 in francoski franki 2,17.	>
Devize
Curih. Beograd 10, Pariz 19.51, London 21.61, Newyork 437.375, Bruselj 73.75, Milan 23, Amsterdam 240.4750, Berlin 175.6250, Dunaj 81.50, Stockholm 111.4250 Oslo 180.60, Kobenhavn 96.4750, Praga 15.24, Varšava 83, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Blagovna tržišča
BOMBAŽ
-(- Newjork, 21. maja Tendenca stalna Zaključni tečaji: za junij 12.70 (prejšnji' dan 12.81), za okt. 12.65 (12.76), za dec. 12.63 (12.65).

Znani SALVAT-ČAJ
proti žolčnim kamnom in. boleznim žoldnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivann, — Zagreb. Kaptol štfirv. 17.
s alva t čaj
Zastonj pošiljamo prospekte o zdravljenju OgL reg. S. br. 27870
ZAHVALA
Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob izgubi našega ljubljenega soproga
in očeta
ELERŠEK JOŽE-ta
in, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo tudi železniškemu osobju in Udruženju strojevodij za zadnje spremstvo pokojnika ter vsem darovalcem cvetja in
vencev!
LJUBLJANA, dne 21. maja 1937,
Žalujoča rodbina ELERŠEK.
S precejšnjo zamudo je tudi »Slovenec« pričel posvečati skrivnosti javorskega zločina hvalevredno pozornost. S svojimi članki od binkoštne nedelje je prinesel mnogo luči v nekatere poprej temne detajle. Oficielni preiskavi njegovi članki najbrž niso v nič manj uvaževanja vredno oporo, kakor so ji utegnili biti izsledki naših poročil. Pri takšnem objektivnem stanju reči se nam zdi način polemike, h kakršnemu se »Slovenec« zateka vse te dni, povsem deplasiran in vsi očitki, ki lete iz njegovih stolpcev na nas, zlasti še vse to njegovo vztrajno zatrjevanje, kakor da so vsa naša konkretna opozorila prazna pena in laž, izvira po našem mnenju samo iz nekega preplašenega, zaskrbljenega nemira in morda konkurenčne zavisti Toda zadeva z javorskim umorom je kljub temu, da je preiskava z aretacijo Matka Rasbergerja rodila tako razveseljive, oprijemljive rezultate, da je lahko »Slovenec« mirne duše prišel že z imenom morilca na dan, še zmerom jako težavna. Prvi pogoj za vsako raziskavo, pa tudi za vsak pomenek o nji, je predvsem resna hladnokrvnost in mir. »Slovencu« zato prijateljsko nasvetujemo, naj vso reč malo prespi in naj štedi svoje sile za tiste »bridke minute«, o katerih danes nihče ne ve, koga prav za prav čakajo, in je seveda vsaka možnost odprta, da jih bo doživel on sam.
Odkar smo prvikrat opozorili na možnost vzročne in časovne zveze med umorom v župnikovem hlevu in vlomom v skrinjo pokojne Jožefe Martinčičeve, ta skrinja »Slovencu« neprestano ropota po glavi in s svojimi obširnimi razmišljeva-nji o nji je dosegel, da se je vse zanimanje čitajočega občinstva koncentriralo vanjo, že na naše prvo obširnejše poročilo o Javoru se je javnost pričela živo zanimati za usodo kuharičine zapuščine, zadnji čas pa so pričela našemu uredništvu v zvezi s »Slovenčevim« pisanjem prihajati številna vprašanja in razlage, kako naj bi bilo o vlomu prav za prav. Izmed vseh komentarjev se nam zdi najzanimivejši pa tudi resnici najbližji tale:
»Jutro« je že zadnjič zapisalo, da je v skrinjo vlomil nekdo, ki je bil prvikrat na takšnem opravku in je ravnal brez vsakega izkustva, prav gotovo pa nikoli ni »v svojem življenju odvijal vijakov. Očitno je želel priti v skrinjo tako, da bi lahko po opravljenem delu zakril za sabo sleherno sled. Zato je bila njegova namera, da najprej pante nepoškodovane odvije in jih kasneje spet lepo privije nazaj. A nevajen tega posla, je imel že pri prvem prijemu smolo, ki je toliko bolj razumljiva
če pomislimo, da je bil do dobršne mere nervozen in mu hkratu ni kazalo izgubljati časa. Ko je začel, se ni domislil, da se vijaki odvijajo na levo. Z vso silo je skušal prvega zavihteti na desno, a pri tem se mu je zdrobila glavica pod orodjem. šele zdaj je uvidel, da mora vrteti v obratno smer. Zdaj se je po vsej priliki začel ukvarjati s pantom na levi. Morda je upal, da bo lahko že tedaj, če bo tega odstranil, pokrov toliko privzdignil, da se razgleda po skrinji ali da vsaj lahko iz nje začne jemati reči. A ko je opravil z vijaki na levi, je videl, da je odprtina premajhna. Ker je na vijake desnega jian-ta že pri svoji prvi nezgodi resigniral in ker je čas hitel, se je zdaj odločil, da desni pant kratkomalo odbije ali odlomi. Tako mu je bila vsebina skrinje na razpolago Naj vsa ta razmotrivanja in podrobne preiskave rode že kakršenkoli uspeh, eno držj: Stari panti so bili odstranjeni in novi pritrjeni šele v prav zadnjem času, pred nekaj dobrimi tedni, in sicer se je oboje zgodilo neposredno eno za drugim. O tem priča predvsem dejstvo, da so panti, s katerimi je zdaj skrinja zaprta, še čisto novi. prav tako pa so čisto novi in sveži Udarci, s katerimi je bila opravljena vsa reč. Tako se por .na, j o udarci na novih pantih, na spodnjem zunanjem listu starega panta na desni, ki se je med vlomil-čevim delom najprej nekoliko vdal od skrinje, da ga je moral s kladivom potolči nazaj in na slehernem žeblju, ki jih je na notranji strani skrinje krivil. Udarci kladiva so padali povsem nestrokovnjaško tako da so namesto s ploskvijo kladiva zadevali ob pante in žeblje z ostrim robom in se na vsem okovju poznajo zasekane rezine. Neznanec, ki je imel z vsem tem opravka, je po odstranitvi starih izbral skrajno neprikladne nove pante, ki jih je moral uporabiti po vsej priliki iz zadrege, morda pa tudi iz priročnosti, ker so se dali pritrditi na najpreprostejši način. Vsekako bi bili ti panti proj primerni za kaka viseča hlevska vrata, kakor pa za skrinjo, v kakršnih stare ženice hranijo vse bogastvo svojega življenja- Pokojna kuharica sama se ne bi bila nikoli lotila tega posla, niti da bi stare pante odstranjevala, če bi jih bilo treba, niti da bi privijala nove. Išče se skrivnostni neznanec. ki je namesto n.ie vse to delo izvršil in je brez dvoma identičen z onim, ki je imetje Jožefe Martinčičeve pobral. Skrivnost skrinje odnosno vprašanje ah je bilo v skrinjo vlomljeno ali ne. spada po našem mnenju med bistvene probleme tragične smrti uboge kuharice.
90 let gosparja Federika Glaviča
Predsednik Dubrovačke parobrodarske plovidbe g. Federiko Glavič bo jutri praznoval. redek življenjski jubilej: 90-Jetni-co rojstva. Jubilej gosparja Federika, kakor ga splošno imenujejo Dubrovničani, ni samo družinski praznik. Dubrovnik zre v njem značilnega predstavnika onega pokolenja, ki je zastavilo ves trud, da temu staremu, svetovno slavnemu mestu pridobi nov- sijaj in mu zagotovi nov napredek. Federiko Glavič je eden izmed onih, ki so prav pojmovali duh 19. -stoletja, ko je bilo treba ustvarjati osnove civilizacije in kulture. Rojen na otoku Šipanu je žc mlad rid-šcl v Čile. Z delom si je pridobil lepo premoženje, nakar se je vrnil v domovino. Mravljična pridnost je lahko bila vsem njegovim sodelavcem m vsemu Dubrovniku za zgled. Ko si je naposled prislužil za ogromne zasluge v našem pomorstvu red sv. Save II. stopnje, s katerim ga jc odlikoval blagopokojni Viteški kralj, so vsi marljivi in napredni Dubrovničani dobro vedeli, da je v tako visokem priznanju počaščenje skupnega dela v družbi s Fcderikom Glavičem.
Ko je nekdaj slavnim in ponosnim do-brovniškim jadrnicam odzvonilo, sc je že leta 1880. pokrenila akcija, da se v Dubrovniku osnuje paroplovna družba. Prvi dubrovniški parnik »Dubrovnik« ie bil zgrajen na Angleškem in to je bil obenem parnik novega združenja: Dubrovačke parobrodarske plovidbe. Leta 1909 se je združenje spremenilo v delniško družbo, ki je imela šest pamikov. V upravnem odboru jc bil tudi gospar Federiko Glavic. Odkupil jc znatno število dclnic, ki so bile v Trstu, in jc s tem pokazal svojo daicko-vidnost. Z osredotočenjem delnic v Dubrovniku je očuval družbi nacionalni značaj. Dubrovnik je postal v parobrodarstvu samostojen. Po svetovni vojni, ko se je razpravljalo med zavezniki o razdelitvi trgovske mornarice centralnih držav, jc samo dejstvo, da so delnice v Dubrovniku, dokazovalo, da imamo Jugoslovani nacionalno pomorstvo. Federiko Glavič jc rešil Jugoslaviji ne samo svojo družbo, marveč tudi parnike prejšnjih podjetij »Naprijed« in »Unione«. Danes premore Dubrovačka parobrodarska plovidba 25 edinic in sicer: 11 ladij dolge plovbe in 14 parnikov obalne plovbe. Skupna tonaža je 53.000 registrskih ton in 81.500 ton nosilnosti. Za- , posluje okrog tisoč pomorščakov, ki s svojim zaslužkom vzdržujejo več tisoč družin-
skih članov. Sodobni Dubrovnik je v polni meri razumel prizadevanja predsednika svoje Plovidbe. Častitljivi starec, patriarh dubrovniških pomorščakov, s ponosom gleda na svoje delo in uspehe. Prav tako pa je tudi Dubrovnik sam, v katerem se obnavljajo stare tradicije, ponosen na svojega kremenitega predstavnika pomorstva.
Dolenjske Toplice
železniška postaja Straža-Toplice pr* Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma, sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. Predsezonske cene do 15. junija: 10 dni Din 600.—. 20 dni Din 1.100.—. Polovična vožnja. Pojasnila daje uprava.
NOVA TIPKAVA.
KRAP1IE TOPLICE
Izredni uspehi zdravljenja revme, proti na, ishlasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 43 C, sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Nizke cene, znatni popusti za časa pred- in po-sezone, pavšalne kure. Železniška postaja Zabok—Krapinskc Toplice, odkoder zve- j za z avtobusom, brezplačen železniški povratek itd. — Zahtevajte prospekte!
ZAHVALA
Neizmerno potrti se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob težki izgubi in spremili našo nad vse dobro in nepozabno ženo hčerko sestro, svakinjo, teto, nečakinjo in sestrično, gospo
RUŽO PEROVIC,
roj. GOSAK.
Zlasti se prisrčno zahvaljujemo č. g. župniku Tomažiču Antony za obiske in pripravo na zadnjo pot ter njegov ganljivi govor na grobu, č. g. dr. Mešku, katehetu iz Pobrežja za zadnje spremstvo, g. šolskemu nadzorniku šprajeu Albinu iz Šmarja pri Jelšah, gg. šolskima upraviteljema Jožetu Gosaku iz Teharij in Klemenčiču iz Pobrežja, za njihove prisrčne govore, šolski deci iz 2ič in njenemu pevovodji g. učitelju Ulagi za ganljivo petje, sokolski godbi iz Šmarja pri Jelšah, ki jo je spremila z godbo, gasilski četi iz žič, kakor tudi vsem, ki so darovali lepe vence in šopke in vsem, ki so drago pokojnico v tako mnogobrojnem številu spremili k večnemu počitku.
Vsem še enkrat iskrena hvala in Bog plačaj!
Žalujoči soprog: RADO PERO VIČ in rodbine: GOSAK, GOBIČAN, PODKUBOVŠEK in DR. DOBO VIŠEK
Janez praznuje
• • •
Nekoč, pred leti sem čestital nekemu kulturnemu delavcu ob priliki njegove šestde-aetletnice nekako s sledečimi besedami: »Naj bo že kakorkoli, navzlic in navkljub yam želim iskreno vsega dobrega...«
In prejel sem na to odgovor, ki je bil zahvala za čestitke, in ta odgovor je dejal, da sem jaz, gratulant, tudi že živi mrtvec, in da so moje iskrene gratuladje pač na ta način ostale samo »bilje« ... Ubogi, bedni siromak in zapuščenec ...
Tu čestitam javno Ivanu — Janezu — Johanu Levarju — grahovškemu vitezu in velikemu baritonu, potepinu, silnemu krokarju in dobremu kolegi in igralcu po volji ln milosti božji... Jaz vem več, kakor vedo drugi, kajti nevedč drug za drugega sva zavestno rasla ob čudovitih in zagonetnih obalah cerkniškega jezera, on v Grahovem, jaz pa v Cerknici... Zato imam vizitko, da malo počastim rojaka., malo kolega in
malo onega, ki je imel odprte vse zarje... •
Janeza Levarja sem spoznal na videz, ko sem »klopfal« zadnje leto. realko. Gori v Tivoliju, meseca marca, ko je včasih Ljubljana vsa razigrana in bohotna slutenj, sta se v glavni aleji izprehajala dva gospoda! V temnih suknjah, s cilindri in izrezanimi
ZOBMI KAMEN
SARGOV

Ivan Le v ar v vlogi Cyrana, v kateri bo proslavil 25-letnico svojega umetniškega delovanja
ovratniki... Kdo sta bila? Oba lepa, oba mlada,« kakor ]>oje pesem. Bila sta Jule Betetto in Ivan L^var... Prvi že član dvorne opere, drugi baš na pragu kariere. . . Glasbena Matica ju je povabila kot solista na koncert. — Najino drugo srečanje: »Adria Ausstellung« na Dunaju, na neki barki, ob pozni uri... In potem, par dni po tem srečanju mi pripoveduje gojenec Richterja, znamenitega dirigenta, da poje Ivan Levar v Bayreuthu dve partije na sve-čanostnih igrah ... Tako je bilo ... Dejal sem že: v vseh zarjah je žarela kariera Levarja, in to, kar se v6 o njem danes, je samo senca, solnca ne posveti nanj nihče... In vendar velja zanj: da .je bil že dolgo, preden smo o njem vedeli, Nekdo, in je Nekdo ostal pod popolnoma drugimi okoliščinami . . .
*
Levar je Nekdo! Iz preprostega sina Krasa je zrasel človek z opojnim glasom, žametnim in mehkim in vendar obdan im z onim, kar se imenuje »secco«..., z onim, kar ima kraški teran... Ne bom pravil o »Rigolettih«, ne o »Scarpiju«, tudi o »Borisu« ne bom povedal ničesar, tu je izgubljeno nekaj, kar se ne povrne nikoli več — in tu je del tragike tega lika, kajti Levar danes ni samo človek z znanjem in tradicijo, on je eden izmed onih redkih, ki ostanejo bogastvo izbire snovi za romaniste in dramatike... Da sem velik dramski pisatelj .napišem igro v verzih in njen glavni junak bo Ivan Levar, pevec in igralec gospoda Boga, prav tako, kakor so napisali igro o poetu, junaku in velikonoscu »Cyra-nu« silno igro... In ako trdim, da je med željo Levarjevo, zaigrati si za praznik dela prav to vlogo, in pa med zaresno usodo, vzročna vez — potem ne pretiravam in občutim pravilno ...
m,.....................i .f^sTTr^uBP^^K A10 D O NT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Levarjevo delo ocenjevati ni moja naloga, še manj namen ... Sto, dvesto in več dogodivščin bi laliko povedal ob tej priliki in s tem sebično izdal, da se je tudi že okrog Osta nabralo nebroj »dogodivščin« in anekdot... O dunajskih večerih naj povedo drugi, o znamenitem Richterju in Wagner-ju .vem jaz, vem o prvem Othellu, vem o vsem Shakespearju, vem o silnem poma-gaču Levarju, vem o Celjskih grofih v vseh variantah in vem o zgodbah prekrasnega svobodnega humorja ...
Ko pišem te vrstice vidim viške in peri-petije in se vprašam: zakaj je življenje včasih tako krivično, zakaj vpraša Cyrano: vedno sem si želel: pod dobrim mečem pasti, v srcu ost?... Tu stoji orjak, ki bi zavojeval odre, ki bi dosegel vse. da bi hodil k nam, kakor hodi Basserman — in
vendar je vse majhno... »Zdaj praznuje svoj praznik dela in ako kot stari nepoboljšljivi romantik in zunanji režiser, brez srčnih globin in brez duše pravim: tu je srčika zaresnega dramskega igralca, ki živi od one iskre, ki jo včasih polaga na uži-galnik sam gospod Bog, včasih pa ono, kar daje teatru svoj pomen in namen — publika!
Ivan — Janez — Johan Levar! Kdor vi. kaj je študij vlog. kdor vi, kaj so skušnje, kdor vš, kaj je teater — tisti bo priznal, da je Tvoj praznik dejansko upravičen — in zaresen — milijone besed izgovorjenih iz tujih ust si se naučil, igral in doživljal...
Da je tako. vem jaz — in jamčim za resničnost! — Ves živ, ves preverjen, da se tvornost šele pričenja ... Zato pravim: usodi in vsemu navzlic in navkljub! Ost.
Proščenle v Safaliovcih
Murska Sobota, maja.
Žitna polja vseokrog. Presekana s cestami. Cesta v Tišino, Soboto, v Krog. Pšenica in žito. Od Sobote do Tišine. Od Tišine do Satahovcev.
Pred Satahovci je križ, pokopališče. — Cintor. Petdeset lesenih križev, bi-čanih od dežja in vetra, žganih od sonca. Petdeset v eno stran nagnjenih križev. Petdeset grobov, ograjenih z živo mejo. Petdeset grobov sredi žita in pšenice.
V Satahovcih je proščenje.
Satahovci — hiše ob cesti, sveže pobeljene, s širokim črnim pasom nad podstenjem. Hiše v obliki ključa. Hiše z zelenimi polknicami in rdečimi rožami na oknih.
Ob kapeli, v senci kostanjev, sede moški. Vrsta ogorelih obrazov, nedeljskih oblek, ki diše na skrinje in rok, ki drže rožne vence.
—	Lejvo kroug! —
Gasilska četa se uvršča v procesijo. Procesija gre proti križu na pokopališču, čakat »gospouda«.
—	Zdrava bojdi... molijo spredaj za križem.
—	Naša Katika ... ja, tak dobro go-spou ma!...
Dve ženi v procesiji poltiho govorita.
—	Oh, kako je srečna! Tako smešna je v klobuku; ampak morala ga je vzeti, ker bi bila gospa drugače huda. . če bi me vi vidli, tak bi se smejali ... je pisala.
—	Dapa k meši sakšo nedelo lajko ide...
—	Rejsan, kak je srečna!...
Solnce pripeka, žito valovi kakor
morje, in med žitom čaka procesija na »gospouda«.
—	Smo grejšniki vbogi... nevtepe-na mati, usmili se nas!... pojejo pevke.
—	Sin je bio pa v Tajčlandi, nej?
Župnik čita evangelij svetega Jano-
ša.
—Tak je Boug svejt liibo.. .
Danes so binkoštni ali risavski svet-ki... Danes molijo matere za svoje hčere in sinove, ki se odpravljajo v Bel je. Popoldne ob treh jih bo vlak odpeljal in ne bo jih do jeseni. Dve procesiji romata danes po cestah med njivami: Ena proti Satahovcem, na proščenje, druga v Mursko Soboto. Danes, na dan risavskih svetkov, bo petnajst tovornih vagonov, okrašenih s cvetjem in venci, odpeljalo to drugo procesijo. Matere na proščenju v Satahovcih in Bratoncih pa molijo za nje.
—	Potrpežljivost — tudi tou je dar svetoga Duha ... pridiga župnik v Sa= tahovcih.
Malo je deklet na proščenju. Te, ki so, so mlade, pol še otroci. Tri sestre počasi gredo po sredini ceste — vse tri so bile v Franciji in vse tri imajo
! enake obleke iz svile. Bele rute, svetle bluze in pisani predpasniki. Na bluzah šopek rož, v rokah in v molitve-nikih rože.
—	Mi kupiš čuke r? —
Okrog cerkve so šotori z lectom. Tam je gneča.
—	Kiipte, ljudje božji! Vidiš tdu srce? —
—	Ka ne zgubiš dinara, pazi ...
Mali iztega roko z dinarjem proti
materi:
—	Kuja, mama stara!...
In stara mati prebira med majhnimi konji iz lecta.
Od hiš prijetno diše gibanice.
V enem izmed ogradov so postavljene mize in klopi in ob vratih je slavolok in z velikimi črkami napisano: Dobro došli.
Tu se bo še pozno v noč nadaljevalo proščenje — ta največji svetek, ki ga doživi vsaka vas, ko da vse, kar zmore najlepšega in najboljšega.
Opoldne sem se vrnila v Soboto. Tam, na kolodvoru, je že stalo in sedelo mnogo ljudi in čakalo na vlak za Bel je. Vsa Sobota je trepetala od zvokov pesmi, od stoterih klicov in klikov, izpolnjenih z veseljem in žalostjo.
Bo zaslužek, bo kruh!
Bilo je skoraj teekor na proščenju v Satahovcih. Safhp mnogo, mnogo več deklet in fantov. In spet sem zaslišala refren pesmi, kakor malo prej v Satahovcih:
—	Nevtepena mati, usmili se nas! ...
Katarina Špur
Ali boste uganili?
Danes pa nekaj za razumne glave. Ne bo pretežavno, vzeti pa vam le utegne nekaj časa.
Rešiti morate tole vprašanje:
Na paši je privezana koza z vrvjo, ki je pritrjena. Tedaj pride deček in pomoli kozi šop trave. Pri tem je oddaljen od koze pet metrov, ker se ne upa iti bliže, čeprav je vrv, s katero je koza privezana, dolga samo tri metre, pride koza vendar do dečka in mu vzame travo iz rok, ne da bi se pri tem odvezala.
Kako je to mogoče?
Dobro premislite, potem pa pošljite rešitev, napisano na dopisnici, do petka. V kotu napišite »Uganka kluba Metle«. Stric Matic bo dal pridnim reševalcem spet nekaj lepih knjižnih nagrad.
Rešitev nedeljske skrivnostne dopisnice.
Menda vam ni vzela preveč časa in pre-težavna tudi ni bila. To sklepamo po lepem številu rešitev, ki so prišle in ki so bile skoraj brez izjeme vse pravilne.
Po tri črte za vsako besedo so bile ključ, ki je povedal, da je treba vzeti iz vsake besede tri črke. Da je bila rešitev lažja, so bile te črke zaporedne. Dale so naslednje navodilo:
»Pripravite vse za napad na pismonošo, ki bo nosil denar.«
Med reševalce je stric Matic razdelil po žrebu pet nagrad. Dobe jih naslednji:
Bogica Gajser, učiteljica. Krka pri Stični
Josip Žogan, Ljubljana, Miklošičeva 15a.
Milan Suhanek, Kokrica 56. pri Kranju.
Ivo Mihelič, šol. upravitelj, Kranj, Blei-weisova 18 in
Mirko Fajs, Celje, Nova vas 49.
Vsak nagrajenec prejme po eno knjigo revije »življenje in svet«.
Naše gledališče
Drama
Nedelja, 23.: Simfonija 1037. Izv. Znižane cene od 20 din navzdol.
Zadnja predstava >Simfonije 1037«. Pestro, skoro filmsko široko zajeto dejanje, slika usode najrazličnejših ljudi, ki imajo zvezo z rodbino Jordanovih. Svojevrstna koncepcija dejanja, daje delu posebno no* to. Med posameznimi slikami igrata pianij sta gg. Valens Vodušek in Bojan Adamič na dveh klavirjih angleške šlagerje.
Opera
Nedelja, 23.: Veseli studenček. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. ponedeljek, 24.: Zaprto. (Gostovanje v Mariboru: Madame Butterfly). Torek, 25.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Cavailerja rusticana. Glumači).
Opereta »Veseli studenček« z go. Brumen -Lubejevo v glavni ženski partiji. Dejanji? se 6uče okrog studenčka, kj pripomore dj> najrazličnejših zmešnjav in končno do srečnega razpleta.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja. 23.: Zaprto.
Ponedeljek, 24.: Madame Butterfly. Gostovanje ljubljanske opere. Izven.
Radi®
Nedelja. 23. maja
Ljubljana 8: Koncert tamburaškega sep-teta. r- 8.30: Telovadba (vodi prof. M. Do-bovšek). — 9: Cas, poročila, spored. — 9.15: Koncert tamburaškega septeta. — 9.45: Verski govor (dr. G. Kant). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz salezijanske cerkve na Rakovniku. — 11.15: Ksilofon igra (plošče). — 11.30: Otroška ura: Trije god« ci. — 12: Koračnice (plošče). — 12.15: Koncert zbora Tabor. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 16: Ura lahke glasbe (Magistrov trio). — 17: Kmet. ura: Pravočasna košnja in pravilno spravljanje sena (inž. I. Lah). — 17.30: Koncert radijskega orkestra. — 19: Cas, vreme, poročila, spored obvestila. — 19.30: Nac. ura: Prenos iz Pančeva. — 19 50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve v Ljubljani. — 20.10: Slovenska božja pota IV.: Legenda o Gospe sveti. — 20.45: liabaudova sinil, pesnitev: Nočni sprevod. — 21: Koncert komornega tria, Brandl—Lobe Škerja-nc. — 22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka glasba, (radijski orkester).
Ponedeljek 24. maja.
Ljubljana: 12.00: Uverture (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Pevske jazz skupine (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Socialno medicinsko razmotrivanje o vajeniškem vprašanju (dr. Albert Trtnik). 18.20: Old musical comedy gems (plošče).
—	18.30: Slovenska narodna pesem (g. France Marolt). — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura Kače in njih lovci v Jugoslaviji (dr. Dragu-tin Pired — iz Zagreba). 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Koncert III. drž. realne gimnazije pod vodstvom prof. Viktorja Schwei-gerja. Mladinski zbor, pri klavirju spremlja prof. M. Lipovšek. — 21.30: Radio orkester. — 22.00: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka godba Radio orkestra.
Beograd: 17.20: Narodne pesmi. — 17.50: Orkestralni koncert. — 20.00: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zairreb: 17.15: Petje in violinske skladbe. — 20.00: Zvočna igra. 20.30: Dobroničev klavirski trio. — 21: mešan program. 21.30: Brahms: Trio v C-duru. — 22.20: Lahka in plesna muzika.
—	Praga: 19.25: Operetna revija. —20.55 Skladbe za orkester in čelo. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — 23: Bachove orgel-
ske skladbe. — Varšava: 19.30: Lahka in plesna muzika. — 20.15: Plošče. — 21: Zvočna igra. — 21.30: Pevski koncert. — Dunaj: 12.20: Koncert orkestra. — 18.10: Koncert po željah. — 16.05: Mozart: Di-vertimenti. — 17.30: Koncertna ura. — 19.25: štajerske pesmi. — 20.40: Koncert orkestra, vmes plošče. — 21.45: Poljske violinske skladbe. — 22.20: Orkestralen koncert angleške muzike. — 23: Nadaljevanje koncerta.— Berlin 18: Zabaven program s plošč. — 10: šramli in akordeon duo. — 20.10: Koncert, malega orkestra in solistov. — 21.10: Vojaške koračnice. — 22.30: Iz kraljestva operete. — Miinchen: 18.15: Koncertna ura. — 19.15: Koncert vojaške godbe. — 20.10: Vedra glasba s plošč. — 22.20: Podoknice. — 22.10: Plesni orkester. — Stuttgart: 19: Vesela godba za delopust. — 20: Plesna muzika s plošč. — 21: Vesela spevoigra o Nestvoru.
—	22.30: Koncert velikega orkestra. — 24.00: Nočni koncert. -
Torek 25. maja.
Ljubljana: 11.00: šolska ura: Začarani gozd — igra v 3 dejanjih (izvajajo brezposelni učiteljski abiturijenti, vodi g. Silvo Mehora). — 12.00: Reproduciran koncert na vvurliških orglah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert Radio orkestra.
—	14.00: Vreme, borza, — 18.00: Koncert pevskega zbora mestne ženske realne gimnazije. — 18.40: Kultura in svetovni nazor (prof. E. Boje). — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Primož Trubar in njegovo delo na jugoslovenski ideji (Božidar Kotačevič). — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20.00: Ravel: Valček, simf. pesnitev (plošče). — 20.20: Alojzij Remec: Zakleti grad — romantična igra v 4 dejanjih, izvajajo člani redne igralske družine. — 22.00: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Zvoki za oddih (igra Radio orkester).
Beograd: 17.20: Narodne melodije. — 17.45: Plošče. — 18.00: Klavirske skladbe. _ 18.30: Narodne pesmi. — 19.50: Orkestralni koncert. — Zagreb: 17.15: Lahka
t i,
CISTA GUMA ZA ŽVEČENJE
Vam kažem pot k zadovoljstvu, da bi imeli zdrave zobe in dobro prebavo — popolen občutek zdravja.
WRIGLEY PO VSAKI JEDI
Iščem zastopnike proti proviziji. Generalno zastopstvo in tvornično skladišče: Agentura Ozmo, Zagreb, Vlaška 72a Telefon 5i-80
godba orkestra. — 20.00: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga: 19.10: Vojaška godba. — 20.45: Zvočna igra. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Varšava: 19.20: Coa-tesove kompozicije. — 20.10: Prenos Pucci-nijeve opere »Madame Butterfly« iz Velikega teatra. — 22.45: Lahka glasba s plošč. — Dunaj: 12.00: Plošče. — 13.10: Koncert orkestra. — 16.05: Lahka glasba s plešč. — 17.30: Violinski koncert. — 17.45: Klavirske skladbe. — 19.40: Glasbene humoreske. — 20.20: Joh. Nestroy: Talisman, veseloigra s petjem. — 22.20: Lahka godba orkestra. — 23.00: Nadaljevanje koncerta. — Berlin: 18.00: Koncert velikega orkestra iz Konigsberga. — 19.15: Lahka glasba s plošč. — 20.10: Podoknice. — 21.10: Koncert malega orkestra. — 22.30: Nočni koncert. — Miinchen: 18.00: Koncert vojaške godbe. — 18.45: Znane in neznane vandrovske pesmi. — 1915: »Ku-riozna muzikalna zadevščina«. — 20.10: Za dobro voljo v hiši igra plesna godba. — 23.00: Lahka glasba za lahko noč. — Stuttgart: 19.00: Prijetni glasovi s plošč. — 20.00: Melodije o ljubezni in pomladi. — 21.15: Griegova simfonična pesnitev »Peer Gvnt«. — 22.30: Lahka in plesna muzika iz Hamburga. — 24.00: Nočni koncert.—
Frence Feržou:
Jubilej pri Sv. Donatu
Bahaško razkoračena leži faira sv. Do-nata v naših hribih. Po obdelanih gričih in pustih slemenih dremljejo poedine kmetije, trdno oprte na temne smrekove gozde, ki dajejo v glavnem poleg živinoreje vse, kar potrefbuje kmet za preživljanje.
Pred štiridesetimi leti je umrl stari na-dušljivi župnik — bog mu daj dobro! —in prišel je na to mesto iz bližnjega tirga starejši kaplan Janez Krivostop. Novi župnik Janez Krivostop je imel takrat komaj trideset let; močan, rdeč, ves vnet za čast božjo in prižnica se je potresla, kadar je udaril s krepko pestjo po ograji, s plavim žametom pokriti, da so debeli prsti omahnili, kakor okrogli seski dobre bohinjske mlekarice.
FaTani sv. DOnata niso nikoli bili veliki grelniki. Vsaj ne kaj posebnega. Kakšno pijančevanje, majhen pretep, premikanje mejnikov in ob takih prilikah običajno ne povsem pravično priseganje, sem ali tam malo sleparijo pri konjski in kravji kupčiji, že udomačeni procent nezakonskih otrok letno, pa je velikonočno izpraševanje vesti pri kraju.
Novi župnik pa je takoj prvo nedeljo udaril ob prižnico, drugo grmel zoper brezversko dobo, ki prihaja, tretjo pa se je zaobljubil, da bo zatrl greh.
Predvsem pijančevanja, godce in ples. Harmonike razbijte, če jih ne mOrete prodati, oštarije zaprite!
Gostilničarji so godrnjali, godci kleli. Kako bodo plačevali davke?
^dpoffa ni bilo. Malo se je vse po-
tuhnilo dn skrilo in mislilo: bo že kako!
župnik Krivostop pa ni bil človek, ki bi bil kdaj ostal sredi pota!
Vojaški nabori so bili tisto pomlad, kakor vsako leto. Fantje so okrasili vozove, klobuke, vzeli s seboj godce, vriskali in peli, tudi oče župan' so šli z njimi v trg, dva odbornika in vsi tisti očetje, ki bi radi zaradi svojih telesnih napak sinove oprostili.
V trgu ves dan indijanski dirindaj. Ju-ju-hu! Taublih. Per mej duš!
Kam pa si potrjen?
H konjem, per mej laudon duš!
Pa si res kerlc, da miu ga ni para!
Proti večeru pa so spet zapregli, sko-lovratili na lojtrnice in hi proti domu!
Na začetku fare sv. Dcnata je lepa. vasica Janče. Tu je prva krčma domače fare, prva postaja.
Ju-hu-hu! Liter vina na vsak voz!
I, saj greste menda malo doli!
Pozno je že, pozno — meni oče župan in ko vsi posKačejo z voza, se skobaca tudi sam in potem še oba občinska moža.
Nekateri iz višje ležečih vasi so prišli do sem svojcem naproti; malo radovednosti, malo starih običajev. Poleg bjatov in očetov tudi sestre.
Vino, harmonika, ples Krčmar je prižgal malo svetilko, ki je umirala v prahu in dimu.
Ju-hu-hu! Taublih, per mej duš!
Godec je vtaknil še posebno pripravo iz pločevine, piščalki podobno, v usta, da je
škrtalo in rezalo skozi ušesa, kakor dohtarske žage pri eperacijah.
V temi so se odprla vrata. Vstopil je župnik; v desni drenov cepec, suh, z debelo grčo na koncu.
Nihče ga ni opazil, polka ima. čudežno moč.
— Kaj? Ali vas jaz tako učim? Mrcine nemarne, komu pa pridigujem nedeljo za nedeljo? —
Harmonika, razpeta »na vsa pluča«, »zmet« v ustih, kakor podivjan klarinet, pritrkovanje ob tla m ju-hu-hu sem, ju-hu-hu tja, župnika niso ne videli ne slišali.
Pa je zažvižgal cep nad glavami, babe so zavpile in Zidarjev Jernejček, tisti, ki je bil h konjem potrjen, se je opotekel, omahnil ob peči na klop; iz ust se mu je vlila kri..
Takrat so bili ostri žandarji. Stražme-šter, velik rjav dedec, z umetno podaljšanimi brki, dober in hud, pravi žandar, nož z rezilom na oba kraja, je bil to stvar izvohal.
—	Jezus in Marija! župnika vendar ne boste vlačili po ječah! — je vzdihoval župan.
—	Paragrafi so paragrafi!
Štirinajst dni kasneje je stal župnik Janez Krivostop pred sodnikom in je nedolžno povešal glavo zdaj k levi, zdaj k desni rami.
Star dijurnist je vzel generalije, mlad sodnik je zapenjal talar in koketno popravljal baret; v avditoriju je bilo poleg običajnih trških postopačev tudi nekaj žensk. Razprava je bila »večja«, tako po malem porotna.
—	Ali se čutite krivega?
—	Kako bom kriv, ko pa je moja dolžnost --
—	Kaj je vaša dolžnost?
—	Da preganjam- greh, da rešujem duše večnega pogubljenja — —
—	Torej niste krivi, česar vas dolži ovadiba?
—	Sv. Janez Krstnik je dal glavo za svoje misijonsko prizadevanje.
—	Bomo torej zaslišali priče.
Po običajnem opominu in pouku o krivem pričevanju in krivi prisegi ki doni po naših sodiščih, kakor rožni venec na božji poti, pravi sodnik:
—	No, in gostilničar, vi ste gotovo vse dobro in natanko videli, povejte vpričo živega boga. ali so" udarili gospod župnik Jerneja Zidarja z drenovim čepom v vaši gostilni s tako silo po glavi, da se mu je skozi usta vlila kri?
—	Kaj bom videl, kako bom videl--
s« je praskal krčmar in prestrašeno gledal na župnika. — saj vedo gospod sodnik, kako je s krčmarjem, zdaj tu zdaj tam: pa moram v klet, pa v kaščo po klobase, pa pred hišo do voznikov, pa v kuhinjo naročat babnicam, saj vedo, pa na račune paziti v takem drenju in vpitjiu, ja, saj vedo, gospod sodnik — —
—	Ali ga je udaril, ah ne?
—	Saj vedo gospod sodnik, krčmar ne more pa ne more vsega videti, medtem pa je bila že noč. Saj vedo, kakšne tempe imamo po deželi. In oči tudi niso več, kakor so bile. Kako pak, leta so tu.—
—	Ce ne boste govorili čiste resnice, vas bom dal zapreti! — sodnik je tulil, kakor da je obseden.
—	Kakor je sveta božja volja, — krčmar je s sladkim pogledom objemal župnika, — vse naj pride čez mene, kakor je
namenjeno, toda vedo, gospod sodnik, kar nisem videl, pa nisem videl. —
Naslednja priča je bilo dekle, ki je v tistem času plesalo z Jernejcem Zidarjem.
—	No, kako je bilo? —
—	Bog naj mi grehe odpusti, saj še plesati ne znam, pa me je ta nesreSna prilika zapeljala. Prav imajo gospod župnik, da so hudi ma ples in godce, čisto prav, nikoli več ne bom plesala,
—	Povej, kako je bilo, ko so ga župnik udarili.—
—	To pa meni ni znano. Kar naenkrat je nehal plesati. Mislila sem, da mu kaj čevelj nagaja, ko se je vsedel na klop pri peči. Kar zavpijejo ljudje: Bežite, gospod župnik so prišli! Me punce pa skozi vrata v vežo, pa po vrtovih in bližnicah kar galop, pa domov, pa po kamrah.
Sodnik je obupavaL
—	No, pa vi, gospod župan?
—	Ja, gospod sodnik, saj vedo, namreč naš gospod župnik so hudi na ples. Tako so hudi nanj, kakor sam sv. Janez Krstnik, ki je sladke korenince jedel v puščavi. Ne puste ne plesa, ne muzike. In prav imajo! Vsi farani smo iz srca hvaležni. Ne vem, kaj nas je zapeljalo, da jih zadnjič nismo poslušali. Ti nesrečni nabori, fantje izgube glavo. Zdaj moramo pa še po so-dniji hoditi, kakor grešniki. No, pa ni bilo nič hudega, par litrov vina, no in gospod so se malo razjezili. Samo za božjo čast seveda in za naš blagor!
—	Gospod župan, zadnjič vas opominjam, vi niste navadna, priča, vi site tako-rekoč desna roka državne oblasti, vi ste prva glava v občini in morate govoriti čisto resnico, brez zamere na desno in levo!
župan je pokašljeval.
n Seveda resnico^ samo resnico,,
Na Telovo, 27. maja, popoldne na kopališču Ilirije:
SK Ilirija : Wasserfreunde 989 Hannover
Prvak Nemčije v waterpolu
Plavanje
Skoki
Waterpolo
*	Odkritje spomenika kralja Aleksandru
pri Sv. Juriju ob Ščavnici, določeno za 30. t. m. se zaradi nastalih tehničnih zaprek preloži. Dan bomo pravočasno objavili.
*	Spominska knjiga vojnih dobrovoljcev u Slovenije. V svobodni domovini ee bridko občuti pomanjkanje onega idealizma, katerega so za vse veke dokumentirali jugoslovenski vojni dobro voljei s svojim življenjem in trpljenjem in tudi s svojo krvio. Našemu javnemu življenju manjka danes požrtvovalnosti. nesebičnosti in duševne vedrine vojnih dobrovoljcev. Idealizem dobrovoljcev je za današnji rod in za vse potomstvo veljka zakladnica. Jugoslovenski vojni dobrovoljci iz Slovenije bodo razkazal j vsej javnosti to zakladnico s svojo veliko spominsko knjigo. Spominska knjiga bo izročena javnosti z lepo simbolično akademijo, ki l>o prirejena 7. jun ja zvečer v obeh narodnih gledališčih Slovenije, v Ljubljani in v Mariboru. Upamo, da bo naša javnost posvetila dobrovo!jtski prireditvi in dobrovolj-ts k i knjigi vso potrebno in zasluženo pozornost. Vstopnice za akademijo so že na razpolago pri predsedniku prireditvenega odseka sreeke organizacije jugoslovenekih vojnih dobrovoljcev v Ljubljani sr. Žagarju na Sv. Petra c. št. 48 (telefon 33—03).
Garden-Party
*	Objsk kustosa pariškega muzeja. V Sas
rajevo ie prispel znani francoski publicist in kustos nacionalnega muzeja v Parizu Gabrijel Mourav s svojo soprogo. V naši drža v j bo zbiral material za neko svojo znanstveno studijo.
*	Obisk predstavnika mendarodnega urada dela. V Zagreb je prispel Pierre Woel-hroeek. šef odseka za pobijanje brezposelnosti in za kolonizacije pri mednarodnem uradu dela. v Ženevi. Ta strokovnjak je obiskal na svojem letošnjem potovanju vsa glavna mesta. drŽav Srednje Evrope ter se povsod zanimal za socialne probleme in socialne ustanove. V Zagrebu je obiskal izseljenski konnisarjat, centralni urad za zavarovanje delavcev, borzo dela ter razna zdravilišča. T/. Zagreba ga vodi pot v Haag.
*	Nova uprava beograjske sekcije Jugoslovenskega novinarskega iidruženja. V Novinarskem domu v Beogradu je bjla v četrtek zvečer. izredna skupščina- beograjske sekcije JNU v prisotnosti velikega števila članov. Skupščina je soglasno sprejela resolucijo o ustanovitvi gospodarske zadruge poklicnih novinarjev v Beogradu. Potem je hi! izvoljen nov odbor z Dobroeavom Kuz-mjrem na čelu. Za delegate centralne uprave .so bili izvoljeni; Ani,vi M lo--'.v!jevič, Mj-livoje Popovič in Maksim Mrzljak! Izvoljenih ie bilo tudi Ki delegatov za glavno letno skupščino JNU. ki bo v nedeljo 30. t. m. v Suboticj.
*	Sporazum o delu v pristaniščih. Na Su-
saku je bila sklenjena pogodba med prista= nizkimi delavci in delodajalci o delovnem času v pristaniščih. Delavci IkkJo delali od 6 do 14. s polurnim odmorom ob 10., druga posadka pa od IG. do 24. s polurnim odmorom ob 20. Ta dogovor je že uveljavljen, zdaj pa bodo pristaniški delavci po svoji organizaciji skušali uveljaviti to pogodbo tudi za druga pristanišča.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarce naravne Frane Jožefove grenčice.
gggggMatinefa
™ JEAN PARKER
in
ROBERT TAVLOR
v napetem in mi-sterijoznem filmu iz ameriške vojne mornarice!
*	Nastop beograjske srednješolske mladine na praznik sv. Cirila jn Metoda. Že več
let se v Beogradu prirejajo javn, telovadni nastopi srednješolske mladine. Takj nastopi so tudi na pravoslavni praznik sv. Cirila in Metoda. 24. maja Letos bo prj javnem te iovadnem nastopu na ta dan sodelovalo nad 20.000 srednješolcev in srednješolk. Doslej se je pr; takih javnih nastopih udejstvovala samo mladina državnih srednjih šoi. v ponedeljek pa se dijakom teh šol pridružijo tudi učenci in učenke obeh ruskih gimnazij ter vseh meščanskih šol. Program javnega nastopa v ponedeljek bo obsežen in pester. Danes dopoldne bo za nastop veljka skušnja.
*	Zgraditev okrajne bolnišnice za ra-dovljiškj srez. Pretekli mesec ie bil v Radovljici sestanek županov vseh občin radovljiškega sreza. Na sestanku se je uto5 meljevala potreba okraj.ne bolnišnice in ss navajala možnost kritja za investicije z doL go letno amortizacijo. Živahna debata se je razvila glede kraja, kje naj bo bolnišnica postavljena. Zastopniki nekaterih občin so se zaradi manjših stroškov izjavili za skup no akcijo z Bratovsko skladnjco, ki ima že v načrtu gradnjo večje bolnišnice za svoje člane in ki bi seveda morala stati blizu Je eenic. Drugi so bilj za Radovljico, trstji za Moste pri Žirovnici. Naposled je bilo sklenjeno, da se bo o kraju sklepalo na pri hodnjem sestanku županov radovljiškega sreza, ki je sklican za 29. t. :n. v Radovlji co.
*	Stopetdesetletnjea srbsl-e šole jn cerkTe v Karlovcu. Vsa srbska društva mesta in okolice slavijo danes v Karlovcu loOletnico srbske cerkve in šole in lOOletnjco smrti pesnika in vladike Lukijana Mušickega. Že včeraj eo prispele v Karlovac številne delegacije raznih šol iz vse države in tudi predstavniki najrazličnejših kulturnih organizacij. Prispeli so tudi mnogj dostojanstveniki pravoslavne cerkve napovedan pa je tudi obisk patriarha Varnave. Danes ob 0. dopoldne bo slovesno sprejet zastopnik Nj Vel. kralja, potem bo pa v jubilejni cerkvi služba, božja. Opoldne bodo počastili spomin pesnika Mušickega, popoldne pa bo slavnostna, akademi ja, na kater.; bo govoril vse-učiljškj profesor dr. Radojčje iz Ljubljane.
*	Znanost v službi narodnega gospodarstva. Na Hvar so prispeli strokovnjaki oceanografskega zavoda v Splitu, kj bodo pod vodstvom prof. Kothausa m znaneira ril>ar-•skega strokovnjaka Schreiberja proučevali življenje naših najvažnejših rjb Rezultati teira, znanstvenega dela bodo zelo važni za naše ribiče. Prof. Kothaus prireja za ribiče tudi predavanja, ki so dobro obiskana. Naši ribjči znajo cenit; važnost in zaslugo znanosti v služb;, narodnega gospodarstva.
*	Kongres Zveze mest bo. kakor znano, 17.^ junija v Banjaluki. Banialuška mestna občina ie že pričela s pripravami za kon-gres. ^Sestavljen je tudi spored izletov za udeležence kongresa.
*	Železniškim staroiipokojencem in vdovam. Železniški starourokojenc.i, staroprovi zionisti, miloSčinarjj ter njih vdove in sirote, k; prejemajo svoie pokojnine od železniške direkcije v Ljubljani, naj do 10. ju-niia predlože prijave za prejemanje draginj-skih doklad. Poslužijo naj se pri tem slič« nih prijav kakor novi upokojenci.. Prijave se dobe v večjih krajih v trafikah za 1 Din. Na prijavah naj se črta besedilo r dravski finančni-; in naj se naslov glasi: železniški direkciji v Ljubljani. Prijave naj se izpolnijo po navodilu pravilno in natančno. Predlož; naj jih vsak svoji najbližji direkciji, kjer vsako leto predlaga svoje legitimacije v podaljšanje.
s Zdravniška zbornica obvešča gg. zdravnike, da bodo državnj strokovnj izpiti za zdravnike dne 5. junija 1937 ob 8. zjutraj v šoli narodnega zdravja v Zagrebu.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1.
SAMO ŠE DANES OB 10.30 V KINU MATICI!
Matinejske cene din 3.50 in 5.50
—	No, ali ga je udaril s ceoom ali ga ni?
—	S čepom pravite, da ga jz udaril, da so ga udarili?—
—	Tako atoji v ovadbi!
—	Naj stoji kakor heče. gospod sodnik! Toda uaariii ga gosped župnik niso pa niso. če se že mora ta stvar tako imenovati: malo, rahlo so ga potrkljali po glavi. Prav je, kaj pa je plesal, če so pa gospod župnik hudi!
Zadcvoijno se je oddahnil. Duše ni obremenil in župnik tudi ne more biti hud, če je kaj moža.
—	Schreiben s' auf: malo potrkljali!
Zapisnikarjevo pero je praskalo po papirju
Zasliša nih" je bilo še več prič, nobena pa ni ničesar videla. Tudi sam Jernej Zidar, h konjem potrjen fant,, ni nič videl, ne ve, kdo ga je udaril, bolelo pa je močno, tristo solne je videl in trikrat so bila usta polna krvi. Vendar tudi pozneje ni nikoli vprašal, kdo bi ga bil in za bolečine ne zahteva nič in za pot tudi ne, ker uvidi sam, da ni bilo prav, da je plesal, ker so gospod župnik na to stvar hudi.
Tako so se vzgajali farani sv. Donata pred štiridesetimi leti.
Sodnik je vstal, župnik je dvignil glavo.
—	V imenu Nj. Vel. presvitlega cesarja —, ali ste razumeli gospod župnik, na 50 kron ste obsojeni in na povrnitev stroškov. Ali se boste pritožili?
župniku je spet omahnila glava, čez nekaj časa pa pravi: Nič se ne bom pritožil. saj je tudi, Janez Krstnik položil glavo, ko je tako terjal greh od njega.
Priče so imele solzne oči.
Od tistih ljudi je živ samo še župnik Janez Krivcstop. Siv in po malem plešast. Farani žive, kakor so živeli njega dni.
Samo greha ni več. Ne godcev, ne plesa, ne pijančevanja, ne nezakonskih otrok. Vse to opravijo v sosednjih farah, v trgu in doli v dolini, koder vozi železnica. Gori na višavah pa vlada mir in red. Prejšnji teden so praznovali štiridesetlatnico žup-nikovanja prečastitega gospoda župnika in duhovnega svetnika Janeza Krivostopa.
Na semanji dan so tržani izpraševali domačine:
—	Povejte no, kako pa je bilo: ali je res, da so sam škof prišli ?
—'Oh, res, res! Tako lepo je bilo, kakor v nebesih. Zastave, venci, možnarji, in klenkanje, klenkanje...
—	No, pa kaj še? so zijali vanje razgreti sejmarji.
—	Pa so prišli škof, pa so šli v cerkev, pa so jih slekli, pa so jih spet oblekli, pa so jih spet oblekli, pa so jih spet slekli...
—	Nu, pa potem, le naprej, pa potem?
Maitevžu je bilo vroče, vrtil je mastni
širokokrajnik na glavi, * kakor njegov oče pred štiridesetimi leti, toda govorica mu ni šla.
—	Pa so jih spet slekli, pa so jih spet oblekli... ja, kakor v nebesih, pa klenka-
li smo in streljali, da nikoli takega...
—	Pa, ali so kaj govorili?
—	Oh, so, so... naš župnik namreč, so govorili in so dejali, kako je bilo pred štiridesetimi leti, kako so bili po nedolžnem obsojeni, kakor sv. Janez Krstnik, ki so dali rajši odsekati glavo v puščavi, kakor pa da bi plesali z neko grdo žensko, ki se še krščansko ni znala obleči in jih je hotela na vsak način pripraviti do polke in da naj kar taki ostanemo tudi še potem, ko bodo oni umrli...
In je pravil Matevž vse popoldne in dajal za vino. Nima vsaka fara takega jubileja.
f * Ekskurzija ZKD v Parit. Priprave za
j junijsko ekskurzijo so dovršene. Vsem pris javljencem tega termina srno razposlali širšo okrožnico z vsemi natančnimi navodili in pojasnili Hkratu sporočamo, da je za to potovanje prostih še nekaj mest, vendar bomo s 5. junijem popolnoma zaključil prijave. Prospekte in informacije zahtevajte v tajništvu Zveze kulturnih društev. Ljubljana, Kazino. II. nadstropje, telefon '21—23, od 11. do 12. ure osebno vsa pod rob ■ a pojasnila.
:;= Iz »Službenega lista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 41. /. dne 22. t. m. objavlja pravilnik o odmerjanju in pobiranju pavšalne vozninske takse za prevoz potnikov z avtobusi in za prevoz blaga z motornimi vozjlj (taksni voz-njnski pravilnik) in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-38.
*	Revna mati treh nezakonskih otrok apelira na socijalno čuteče zakonce brez otrok, da bi vzeli njeno 18 mesecev staro hčerko za svojo ali pa vsaj brezplačno v rejo. Deklica je zdrava in ljubka. Naslov: Iva Dolčič, Straža št. 2, pošta Ježica, kjer je otrok sedaj v reji.
*	Važno za naše izseljence in njih so; rodnike! Te dnj se je zgiasil v našj redakciji g. E. Zamboni, direktor francoskega društva za zraenj promet »Air Francei, ki nas je opozoril na velike ugodnosti, kj jih našim izseljencem in njih rojakom in sorodnikom v domovini nudi navedeno društvo za poštni promet, ako se prj svojih poštnin pošiljkah v Ameriko in narobe poslužijo zračne pošte. Pismo, ki ga primerno fran-kirano oddaš v Ljubljani najkasneje v pes tek ob 19. uri, odnese s seboi avion navedene družbe iz Beograda v soboto in ga izročj poštj v Natalu že v ponedeljek, v Rio de Janeiru v torek, v Buenos Airesu in Montevideu v sredo, v četrtek pa je že v Santjago v republiki Čile. V dobrih treh, štirih dneh preroma potemtakem vso dol-20 razdaljo iz Ljubljane do Južne Amerike, kar je v posebno nujnih primerih izredno velikega pomena za vse or.e, lci imajo svojce v Ameriki. O tarifi, ki ni visoka, se vsak lahko informira prj poštnem uradu. Kazen ob sobotah odhaja avion iz Beogra« da tudj ob sredah, pisma za ta avion pa morajo biti oddana v Ljubljani najkasneje v torek do 19 ure. Podrobna obvestila o vsem tem si lahko vsak preskrbi v poštnih uradih alj agencijah družbe »Air Francem, ki jo v Jugoslaviji zastopa Aeroklub. Za vse informacije pa ie vljudno na razpolago g. direktor Zamboni Beograd, Krala Petra trg 36.
Presodite somi!
Ni modernejših strojev kot jih ima naša tovarna. Ni boljše in finejše volne kot jo mi predelujemo.
Ni boljših kemikalij od onih s katerimi mi peremo, belimo, barvamo k apretiramo.
Ni znan modernejši način dela kot je upeljan v našem obratu, začenši od predilnice pa do tkalnice in apreture.
Nikdo ne proučuje z več pozornosti ukus publike in spremlja razvoj mode v štofih kot mi.
Torej ni možno — ne v teoriji, ne v praksi! — da so katerekoli tkanin« boljše, modernejše in zahtevam bolj ustrezajoče nego naše.
A naše cene? Tudi za njih ni konkurence!
za obleke 120 do 180 d i-
Cene naših štofov narjev meter

I_ _|i n d a s ♦ r i
Vlad
Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici. je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja.
Osi 1*2 S. or 15 4f».*3ft
*	Dva nevarna vlomilca iz Oakovea sta se borila na strani španskih nacionalistov.
Lan j je bilo vlomljeno v podružnico Prve hrvatske štedionice v Čakovcu in sta nevarna vlomilca Bavčevič in Krstulovič zbežala z obilnim plenom. V Splitu sta najela motorni čoln in se odpeljala v Italijo. S pos narejenimi list i na m j sta prišla iz Italije v Španijo ter stopila v vojsko nacionalistov. Kmalu sta desertjrala ter prišla v Alžir, kjer sta dobila kot natakarja službo v nekem hotelu. Prva hrvatska štedionica, kj je od zavarovalnega društva dobila povrnjeno škodo, ie mednarodni policiji poslala pnr šnjo za zasledovanje pobeglih vlomilcev*. Zdaj je prišla vest, da sta vlomilca že aretirana v Alžiru.
*	Razprava zaradj zagonetnega umora pred 17 letj. Za vso Vojvodino in tudi za kraje preko meja je bj! pred t" leti velika senzacija umor industrijalca Andreja Baba-1'onjja. ki je veljal za najbogatejšega človeka južnega Bana ta. Mož je imel že pred vojno daleč po svetu svoje poslovne zveze in se je zaradi tega tudi inozemstvo zanimalo za njegovo usodo. Vse. poizvedbe za morilcem in roparjem so ostale brezuspešne. V nekj vasi pri Velikem Gradišču ob Dunavu pa sta se pred nekaj letj sprla in stepla kmet Slavko Ninič in njegov nečak zaradj razdelitve posestva. Nečak je med prepirom stricu očital, zakaj mu ne prepusti skromnega, deleža posestva, ko ima že. vendar dovolj Babaromjevega denarja. V orepjr se je vmešala vsa va* ter se razdelila v dva tabora za strica in za nečaka. Ko so orožniki posredovali med skreganimi vaščani, so seveda tudi slišali, kaj je bil nečak očital svojemu stricu. Slavko Nine, kateremu je nečak očital izvršitev alj pa udeležbo umora bogatela industrijalca, jo bil že nekajkrat pred sod iščem, a so ga vsakokrat zaradj pomanjkanja dokazov oprostili. Zdaj je bila pred sodiščem v Beli Or-kv; razpisana proti njemu nova razprava.
Tovarna: P a r a č i n
I f e I i ca v s a le i • p In
Prodajalne:
v e I n • n i K t t a « i n Q v > • k
i K
o m p
z •
o •
Ljubljana
GradiSče 4
Zagreb
Jurišiteva 4
Beograd
Knez Mihajlova 3S
Osijek
Kapucinska 14
Novi Sad
Trg Oslobodenja 3
Sarajevo
Stro»smayerova
in v vseh večjih mestih v državi
*	Avtobusni izlet r Salzkammergut od
26. juniia do 1. julija, dva izleta v Dolomjs te: od 3. do 8. julija jn 3l do 10. avgusta, izlet na Češko od 24. do 30. julija, izlet v Pariz od 4. do 18. julija. Prijave sprejema izlefrna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Hotel Slon.
*	»Putnik« Maribor—Celje sporoča, da
sta preko cele poletne sezone odprta specialna penzijona za otroke; Hofrain in grad Pleona pri Žalcu v Savinjski dolini. Oba penzijona nudita najboljšo priliko za ve stno oskrbovanje, nadzorstvo in pouk otrok, kj so potrebni oddiha v najboljših klima« tičnih razmerah, oziroma nadzorstva kadar so staršj za delj časa odsotna. Vse informacije pri Putniku Maribor in Celje.
Iz Ljubljane
n— Portret Julija Betetta. V izložbi Tiskovne zadruge (Šelemburgova ulica) je razstavil naš znani kiparportretjst Nikolaj Pirnat izredno uspel bronast portret nagega mojstraspevca in ravnatelja konserv3to-rjja g. Julija Betetta. Delo se odlikuje |>o močni karakterizaciji in izredni 6vežimi. Nikolaj Pirnat uživa kot portretjst nesporen sloves in bi bilo le želeti, da ga družba. ki ima smisel za umetnost, čimbolj zaposli z naročili in mu omogočj razmah njegovih odlik. Delo jc odlila v bron doma-| ča tvrdka F. Mostar na Galjevici.)
Ako želite, da mleko in zelenjava ne bosta več strašilo za Vaše dete, dajte mu mleka z Ovomaltine.
Dete bo pilo mleko z Ovomaltine z užitkom ter ga bo popilo lahko dvakratno količino navadnega mleka. Dočim se navadno mleko zasiri v obliki velikih kep, ki so težko prebavljive, ustvarja Ovomaltine z mlekom v želodcu drobne kepice, ki so zelo lahko prebavljive.
Ovomaltine preide naglo v kri ter prinaša v telo vse za zdrav razvitek deteta potrebne redilne snovi, a posebno vitamine, ustvarjajoč novo moč in vzbujajoč tek otroku tudi za ostalo hrano, posebno pa za zelenjavo.
Ne pozabite, da je škatlica Ovomaltine škatlica slasti, zdravja in moči za otroke in odrasle!
Dobiva se povsod v zavitkih od din 6.50 dalje.
Pojasnilo.
Šport — Kmet, Ljubljana sporoča, da g. Otto Stiefel ni več družabnik, pač pa sta edina lastnika gg. GRILC LUDOVIK in KMET MILAN.
* Lepe žene. O tem. kaj naj store žene za obvarovanje svoje ljubkosti, bj se dale pisati knjige. Vsaka žena bo potrdila, da je lepota, ki pomeni tispeh v pok]j«xi in povsod. v veliki meri odvisna od zdravja. Zdra-vj. mirni živci dajejo žensk; ljubkost in prj-rodno dražest. Lepe žene se zato izogjbljejo kofeina v navadni kavi. ki ga toliko ljudi ne prenese. Lepe žene pijejo kofeina prosto in za vsakogar popolnoma neškodljivo kavo Hag. Kava Hag pa vendar nudi prj absolutnem varovanju srca ki žfvcev neomejeni užitek kave. Po kav; Hag nj-| mate nikoli slabega span.ia. ep ne počutite i njkolj razburjenj ali utrujeni. Kava Hag je • vestna za ščitnica vaše lepote in vašega do-I brega, razpoloženja. Že prvj poskus vas ho o fein prepričal.
*	Vozni popusti. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah obiskovalcem prve državne filate« listične razstave, k j bo od 12. do 19. septembra t. L v Beogradu. — Za prevoz razstavnega gradiva za prvo razstavo društva likovnih umetnikov, ki bo od 23. maja do 6. junija v Beogradu, je dovoljena polovična pristojbina po tarif j za prevoz blaga; raz= stavljalcj plačajo pirj odhodu celotno voznino. pri vrnitvi imajo pa popust za svoje razstavno blago
*	Natečaj za pet inžen jerjev. Ravnateljstvo državniih železnic v Subotici je razp:« salo natečai za pet inženjerjev-pjsarniškjh pripravnikov za gradbeno službo. Prosilci naj prilože listine, ki jih zahtevajo določila čl. 2 do 4 zakona o državnem prometnem osebju, in sicer v roku 30 dni. Prošnje je poslati naravnost na eradbenj oddelek ravnateljstva.
*	Slavnostni tednj na Dunaju! V juniju bo na Dunaju cela vrsta svečanosti: gledališče, slasba. umetnost, šport in razne razstave. Najlažje in najcenejše sj za morete ogledati fo ob priljki izletov z modernimi avtokari >Putnikar Maribor: od 6. do 9. junija (4 dni) cena vključno vizum le 250 diin, od 13. do 15. iunija (3 dni) cena vključno vizum 240 din. Informacije to prijave: ^Putnik« Maribor—Celje.
*	Z avtokari ^Putnika« Maribor: 27. ma< ja: Celovec in Vrbsko jezero vključno vizum 150 din. 27 maia: krožna vožnja no Slovenskih sorjeah, vključno obed na Kapeli 75 din. 30. do 31. maia: Trst in Postojna. popoln aranžman 470 din. 2. junij: Graz

ŠPORT - KMET,
Aleksandrova 7 — vodi moško modo in športne potrebščine
I
* Krasno potoranje y Parir na svetovno razstavo Vam nudj izlet >Putnikac Marfl>or od 13. do 27. junija z najmodernejšim av-tokairom. Vožnja preko divnih pokrajin: italijanske ini francoske Riviere, povratek preko Švice in Dolomitov. Cena vključno prvovrstna preskrba, ogled mest na poUr vanju pod strokovnim vodstvom itd. le 3.900 din. Prijavite se takoj! Prospekti, in« formacije in prijave iPutnikc Maribor— Celje.
Iz Kranja
r— Kino Narodni doni	predvaja danes
največjo senzacijo sezone,	čudo tehnike,
prvi plastični zvočnj film	- Aud oskopiks*.
Za dodatek predvaja še	konično opero »Ciganska dekl-ca -.
Z Jesenic
s— Zvočnj kino Radio bo predvajal dane« ob 3. uri pop. in pol 9. zvečer zal»aven ve-lefilm »Ljubezen na zapoved*. Med dodatki zahaven fi!n< in zvočnj tednik. Sledijo za praznik »Trije sn"lxM učiteljice Krstine« (Učiteljica Ijub"»nM
Iz Tržiča
č— Kino bo predvajal danes film »Dvakrat zaročen«.
Vv Ptata
j— Kino Ptuj. Danes v nedeljo ob pol 19.
100 din. 10 do 11. iunija: Mariazell 200 din, i in pol 21. »Kojieert na dvorne. V glavnih 12. do 13. junija. Graz 110 din. Informacije vlocrali Ma in prijave: »Putnikc Maribor—Celje	| sters.
ari ha Eggerthova in Johannee Hes-
u— Odločeni so roži kratki dnovi •.. V
petek popoldne je poromala izpred swje-ga doma v Gregorčičevi ulici k Sv. Križu gdč. Danica Gantarjeva, dijakinja Vi. razreda II. drž. realne gimnazije na Poljanah. Prikupna, marljiva dijakinja je pred nekaj dnevi obolela na vnetju možganske mrene in zanjo ni bilo rešitve. Ob grobu rta se poslovila katebet in in součenka, za spomin pa so ji tovarišice napisale naslednje vrste: »Vsepovsod sonce in cvetje, dehteča po-mlad. Nežno zelenje trepeče v gozdovih, travniki polni rož pomladnih, v vseh srcih mladoiil, hrepenenje. A Ti sreda belih rož in zastrtih luči. tiha in bleda, brez življenja. Pred veličastjem s m rt j obmolkne pomlad, nemo se sklanjaio čezte kHe cvetliic. Ne razumemo, ne moremo razumeli, da sj odšla. Vedno nasmejana in vesela, kako si se mogla tako tiho posloviti? Komaj dva tedna je, odkar si bila še v šoli. Vso Tvojo bolezen smo čakale in upale, da se vrneš. In zdaj, da bi Te ne bilo nikdar več? Nikdar več da bj ne bilo zate majske pomladi? Tiho, bolestno se sklanjamo pred to nedoumljivo resnico. Nikoli več se ne boš smehljala v 6vojj klopi, ne bo Te več, naše dobre tovarišice. S solzami se poslavljamo od tebe, ko težko pada prst na Tvojo krsto, vso ob-suto z venci belih majskih rož. Spi sladko, ljuba Danica, Tvoj spomin bo svet Tvojim sončen kam c
»MMIIIIIIIIIIII»II»IMMIIIIIIIIHH>MMWIIMII»
Pijte domaČo povsem naravno
„Kostrivni£ko"
namizno in zdravilno MINERALNO VODO.
Uprava „Kostrivniške Slatine" pošta Podplat via Grobelno
u— Seja mestnega »veta. V torek 25. t. m. ob 17. bo v sejni dvorani mestnega poglavarstva redna seja mestnega sveta ljubljanskega. Na dnevnem redu so poročila finančnega, trošarinskega, gradbenega, obrtno industrijskega in soclalnopolitične-ga odbora ter upravnega odbora mestne klavnice ter personalno pravnega odbora. Med poročili finančnega odbora se bo obravnavala med drugim sanacija Splofcie maloželezniške družbe, vpraSanje mestne ženske realne gimnazije. predlog o izpremembi občinskih gradbenih taks in odobritev izrednega kredita 2» adaptacijo šentpetnake vojašnice,
n— Mladinska organizacija JNS sa m«- ] sto Ljubljano priredi v primeru lepega vre- I mena v nedeljo 30. t. m. majnilki izlet k I Sv. Joštu. Odhod iz Ljubljane ob 7.15 z rednim potniškim vlakom. Pripominjamo, da bo moral vsak udeleženec sam skrbeti za prevoz jn prehrano. Prijave se sprejema; jo v strankinih prostorih. Kazina, II. nadstropje, do 26 t. m. in sicer med uradnimi urami od 10. do 12. in od 16. do 18 ure. — V ponedeljek 24. t. m. ima mladln ska organizacija JNS za mesto Ljubljana ob 20. v strankinih prostorih svojo redno mesečno sejo. Ker je dnevni red važen, prosi vodst\o, da se seje gotovo udeležiš. — Mladinska organizacija -JNS za mesto Ljubljano se najtopleje zahvaljuje vsem gospodom darovalcem, ki so priskočili na pomoč ob priliki poklonitve naše delegate na Oplencu.
Avstrijska .Kajak' zveza priporoča za atolnčenje le TSOHAMBA Pil. Drogerija Gregorio d. b o. z Ljubljana Prešernova alica 5.
u— Popolno zadoščenje je dosegel posestnik Stanko Zdešar na Viču, ki je bil la nj 2. junija spoznan krivini zločmsbva zoper pravosodje ter bi! obsojen na 5 mesecev strogega zapora, na izgubo častnih dr» žavljanskih pravic za dobo 2 let in na povračilo stroškov. Njegova žena se je j>rav dala s Francetom Erbežnikoin in Stanko Zdešar ie v civilni pravdi nastopil kot priča. Šlo ie za to, ali je bila neka hruška na Zdešarjevem posestvu posekana preden je Zdešar svoje posestvo prodal ali pozneje Zdešar je kot priča izpovedal, da je bila hruška posekana pred prodajo in zaradi ie njegove izpovedi ie prišlo pozneje do kazen-tdce prijave zaradi krivega pričanja. Zdešar je zatrjeval, da je popolnoma nedolžen in da so mu priče, kj govorijo zoper njega, sovražne. To zatrjevanje mu ni pomagalo in Ml je obsojen. Obsodba ga je zelo bole; la in ni našel miru, dokler ni zbral jasnih dokazov, da je bilo drevo res posekano pred prodajo posestva. Ko je njegov odvetnik dr. Ražem zbral potrebni material, je vložil predlog za obnovo postopanja, kale-remu je okrožno sodišče ugodilo Na novi razpravi je bilo jasno dokazano, da je bilo drevo posekano pred kupčijo. Sodišče je svojo prvo sodbo razveljavilo ter Zdešarja oprostilo vsake krivde in kazni.
9
99%	To morate vedeti	99%
da tudi ako Vi slabo fotografirate, mi Vam 99% rešimo z razvijanjem Vaš film in napravimo vedno lepe čiste ostre slike v prvovrstni izdelavi,
Ca&et Bos
vel. 4.5 x 6 s tremi filmi
samo Bin
Se priporoča specijalna fototrgovina
Foto Tourist Lojze Šmuc
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8.
u— Ivan Levar. dramski igralec, proslavi 25'letni jubilej svojega umetniškega dela v lorek 1. junija z Rostandovten >Cyranomi v opernem gledališču. Vstopnice se dobe pri operni blagajni od ponedeJjka 24. t. m. dalje.
FOTOTEHNIKA
naznanja PRESELITEV iz Prešernove ul. 9 v začasni prostor na TYRŠEVI CESTI štev. 12 (Mathianova hiša) in se priporoča svojim cenjenim odjemalcem.
n— Dijak] — vojaki s končano srednjo
šolo, ki bi radi v jeseni nastopili svoj ka-derski rok, naj se najkasneje do 20. junija zglase osebno ali pismeno z vsemi po* trebnimi podatki v sobi št. 16 pri poveljstvu ljubljanskega vojaškega okrožja v vojvode Mi šiča vojašnici na
VFWFR A Najboljši čistilni pra-▼ £tll£rui( šek za čiščenje kuhinjskih predmetov in drugo. Gospodinje zahtevajte povsod naš domač izdelek!
u— Akrobat Jože Dobovičnjk po rodu Sa,
vinjčan, umetnik na enem kolesu se bo produciral po Bleiweisovi m Aleksandrovi cesti. Letos marca je nastopal na dunajskem velesejmu. iz Ljubljane pa odpotuje v Italijo.
u— II. pomladna umetniška razstava v
Jakopičevem paviljonu je odprta danes, v nedelio zadnii dan in obisk še enkrat toplo priporočamo!
u— Splošno žensko društvo v Ljubljani
vabi k otvoritvi razstave »Teden ženske knjige«, ki bo 25 t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Trgovskega doma. Gregorčičeva ulica.
Spomenike - grobnice -kapele stavbna dela -obloee v marmorjih — izberete po nizki ceni pri kamnoseško-kiparskem podjetju
?
pokopališče Sv. Križ — Ljnbljana
u— Emigranti iz Trsta. Gorice in Istre
in njihovi prijatelji prirede v nedeljo HO. t nt. celodneven izlet v Kamniško Bistrico. Odhod ob 529 z nedeljsko vozovnico. Kolesarke in kolesarji se odpeljejo ob 5. izpred nebotičnika.
aguaummii JI mmmmmmmmmmmmmm
xi_ V kapelj starokatol. cerkve v Ljubljani ne bo v nedeljo 23. t. m. 6lužbe božje, ker je odšel br. župnik Ferdo Lavrinc na sinodo starokatoliške cerkve v Zagreb. Obe nem se naznanja da se slovenska služba božja v Škocijanu prj Turjaku zaradi nepremagljivih ovir ne more vršiti v nedeljo, 30 t. m., ampak se preloži na praznik sv. Petra in Pavja, na dan 29. junija.
mniH ri imniiiiiiiiiiiiiiiiiiinHniiniitniiiniiii niiiaiiHMiniiiiiniiuminiHiiiminiHniinHHHiHiBiHBHiiHiHiHiniiiiira Najcenejše in najbolje Vas postreže s KOPALNlkl OBLEKAMI IN VSEMI OSTALIMI PLETENINAMI lastnega izdelka J. Brišnik, Tyrševa 37 (Bežigrad).
MMIIIIIIBIIIIIIIIM
u— Redni nabor za mesto Ljubljano bo
od 1. do 8. junija v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2-1. K naboru morajo priti vsi mladeniči, ki so rojen; v letu 1917 in vsi oni mladeniči rojstnih letnikov 1910 do 1916, ki doslej ali sploh še niso bili pregledani ali pa so biij prj dosedanjih pregledih proglašeni za začasno ne; sposobne. Pregledali se bodo tudi vsi obvez niki rojstnih letnikov 1897 do 1906, kj veljajo za začasno	Pa xz kakršnihkoli razlogov niso bili pregledani v dvojem 31. letu starosti.
Perzijske preproge, krasne
stare in nove prodajam po zelo nizkih cenah. — Resni interesenti se vabijo. ORIENT-KARPET, v palači Dunav — Beethovnova ul. 14/11, vrata 2, Ljubljana
u— Doslužcnj vojaškj obvezniki, ki so postali nesposobni za vojaško službo, pa doslej še niso bili ocenjeni za nesposobne, naj se nemudoma zglase za pregled pri svoji domovni občini, Ljubljančani pa v vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7;I., soba 2 u— Naknadna vojaška zaprisega. Vsi vojaški obveznik; do 50. leta_ starosti, ki doslej iz kakršnegakoli razloga še niso bili zapriseženi, naj se najkasneje do 1. junija zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7;I. soba 2, kjer prejmejo priglasnice za zaprisego, ki bo v ponedeljek 7. junija ob 11. v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2-1.^ Kdor bo neopravičeno izostal, bo najstrožje kazno van.____
ZOOLOŠKI VRT
velesejem	drevored
ODPRT
Odrasli Din 2.— Mladina Din 1—
u_ Pregled uniforme rezervnih častni kov in vojaških uradnikov bo v ponedeljek 7. junija ob 17. za one iz pešadije, za vse druge pa v torek 8. junija ob 17 v dvora* ni Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2-1. Vsi, ki imaio državno uniformo, naj pridejo zanesljivo k pregledu, da se ognejo neprilikam, ki bi jih sicer imeli. Posebnih pozivov ne bodo prejeli.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI — TELEFON 33-87
LJUBKO VESELOIGRO
ZMAGA MLADOSTI
z Li&ne Haid, Hermanom Thimigom in Rudolfom Carlom
predvajamo samo v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9, uri.
V nedeljo ob 11. uri dop. matineja:
ŽENINO OROŽJE. Vstopnina na vseh prostorih Din 3.50
Na praznik: OLIO VIII Stanlio in Olio
u— Deška počitniška kolonija mladih planincev bo letovala v Malnarjevj koči od 3. do 25. iulija. Člani kolonije bodo nekaj časa bivali tudi v šotorih ob Bohinjskem je zeru. Vodstvo deške kolonije je prevzel pro fesor. Fantje bodo imeli udobno bivanje, za noeače je že preskrbljeno. Prijave sprejema pisarna SPD. Ljubljana, Aleksandro; va cesta 4, najkasneje do 10 junija. Ker je število udeležencev omejeno, je potrebno da se interesentje čim prej prijavijo.
u— Lep in zabaven film predvaja te dni Elitni kino Matica. Imenuje se »Cari-čin ljubimec«. V naslovu je prav za prav že povedana vsebina in film ustreza v vsem, kar od njega pod takim naslovom pričakujemo. Razkošje na carskem dvoru, lepa carica, zal gardni častnik, ki izpodrine starega ljubimca, nekaj hudih presenečenj in zapleti jajev, malo pikanterije in srečen konec za dva para. od katerih -stopi eden pred oltar, drugi pa s svojo navzočnostjo daje poroki ves dvorni okras. Carioo igra Olga čehova, ki je ena izmed prikupnih igralk v nemškem filmu, lepi ljubimec pa je Willy Eichberger, ki mu ta vloga dobro pristoja in jo podaja brez svojega običajnega patosa, umerjeno in dostojno. Za humor skrbi pa svoji stari navadi vrhovna dvorna dama Adela Sand-rockova. Izpočetka film ne obeta mnogo, se pa kmalu učinkovito razvije in nudi gle dalcem poldrugo uto prav prijetne zabave.
u— Putnik. Ljubljana, prjredj 13-dnevna avtobusna izleta na pariško razstavo z odhodom 6. in 19 junija za ceno od 320,') do 3.500 Din. Prijave v hjljetarnicah »Putnika«. Ljubljana.
u— Registr. blagajne in knjigovodstvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Kolodvorska 11, tel. 24-37.	2
Iz Celfe
e— Mo;strski izpit so napravili od 1. aprila do 21. t. m. pri Okrožnem odboru obrtniških združenj'v Celiu kandidati: peki Viktor Kajba iz Šoštanja, Karel Senegač-nik iz Celja. Danilo Granda z Vranskega in Maks Lenard iz št. Petra v Sav. dolini, čevljarji Avguštin Fon iz Celja. Maks Oc-virk iz Loke pri Zidanem mostu, Feliks Pa.^činskd iz Jurkloštra in Leopold Zajam-šek> iz Završ, kolar Karel Kočevar iz Žalca, pečar Ignac Paušer iz Celja, črevarka Juliiana Mozerjeva iz Celja, krojača Bernard Reberšek s Črnega vrha in Mihael Irevalder iz Celja, kovač Elko Košir iz Laškega. mizarji Jože Zupane iz Celja-Franc Polovšek s Skornega, Alojzij Medved iz Tf;kaievega in Anton Strnad iz Pondora, f ' ar Karel Ilner iz Maribora mehanik Henrik Dobnik iz Konjic in ključavničar Martin Arzenšek iz Konjic Čestitamo!
e— Gostovanje ljubljanske opere. Narodno gledališče v Ljubljan1' bo uprizorilo v torek 25. t. m. ob 20 v celjskem gledališču Mascagnijevo opero »Cavalleria ru-sticana« in Leoncavallovo opero »Gluma-či«. Dirigiral bo kapelnik g. dr švara. Glavne partije bodo peli ge. Gjungjenče-va španova in Kogejeva ter gg. Franci, Banovec, Primožič in Janko. Predstava je izven abonmaja. Vstopnice se dobe v pred-piodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge.
KINO IDEAL
PREMIERA!	PREMIERA!
G!adys Swarthout, Fred Mac M ur raj
v razkošni filmski opereti
šampanjski valček
Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri
Ob 10.30 dopoldne matineja VESELI ŠKOTI Stan Laurel, Oliver Hardy.	Vstopnina Din 3.50.
e— Sokoiska svečanost. Na telovadišču mestne narodne šole bo danes ob 15. svečano razvitje dečjega prapora Sokolskega društva v Celju. Praporu bo kumovala dolgoletna zaslužna vaditeljica mladine sestra Zofka Debelakova. Po razvitju prapora bo telovadni nastop vseh moških in ženskih oddelkov. Narodno občinstvo je vabljeno, da se udeleži te l«pe sokolske prireditve v čim večjem številu.
e— Pr»slava 25-letnioe prostovoljne gasilske čete v Gaberju bo 4. julija in bo združena z župnim zletom. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel celjski župan. Gasilska četa v Gaberju, ki je v 25 letih svojega delovanja pokazala lepe uspehe na področju gasilstva ter marsikomu pomagala pri požarih, poplavah in drugih nesrečah, zasluži pozornost vseh predstavnikov oblastev in uradov ter drugih funkcionarjev in vsega občinstva.
e— šolski nastopi gojencev Glasbene Matice. V sredo in četrtek je nastopilo v gledališču pri prvih dveh nastopih gojencev posamezno po 36 gojencev in gojenk iz klavirske in violinske šole ge. Ljudmile Božičeve. Mirce Sancinove, Marženke Pl-zakove-Sancinove ter gg. Dušana Sancina in ravnatelja K. Sancina, dalje mladinski pevski zbor (I. oddelek) pod vodstvom gdč. Zore Ropasove ter zbor goslačev pod vodstvom g. ravn. Karla Sancina. Prvi nastop je obsegal nižjo stopnjo, v drugem pa je bil že prehod k srednji stopnji, tako da so nastopala na obeh večerih gojenci prvih štirih razredov. Nekateri gojenci so nam znani od lanskih nastopov in so do letos zelo lepo napredovali. Nekaj pa je novih. Vsi so pokazali solidno in smotrno šolo, ki jo nudi zavod svojim gojencem. Med nastopajočimi je nekaj prav dobrih talentov, ki so se še posebno uveljavili. Ker vemo, da je pri takih nastopih med posameznimi gojenci skala v nadarjenosti često zelo različna, moramo pri presoji napredka upoštevati v prvi vrsti to dejstvo. Zato tudi vemo, da je učiteljstvo tu vselej izvršilo veliko in trudapolno glasbeno vzgojno delo, za katero gre njemu in vodstvu šole vse priznanje in mu bodo hvaležne tudi prihodnje generacije. Omenimo naj še zelo lep uspeh, ki so ga dosegli naši malčki v mladinskem pevskem zboru, ki je zapel štiri pesmi: tri ob spremljavi klavirja in enega a capella, Adamičevo «Iz-praševalnico« in »Jurjevanje«, Pregljevo »Pastric pase ovce tri« in »Svetlo solnce se je skrilo«. Tudi skupina osmih goslačev je lepo podala Kohlerjev Andante.
e_ Iz celjske sokolske župe. Sokolska
župa Celje bo priredila 13. junija v Celju župne tekme članstva in naraščaja. K tekmam se je priglasilo okrog 500 tekmovalcev. člani in moški naraščaj bodo tekmovali v mestna telovadnici, ženski oddelki v Gaberju. Tečaj za sodnike, ki bodo sodili na župnih tekmah v Celju, bo 30. t. m. v Celju s pričetkom ob 10. dopoldne. Bratje, ki so se priglasili, si bodo s tečajem omogočila pravilno in objektivno sojenje na tekmah, tekmovalci pa bodo dobili v debrega sodnika popolno zaupanje in vzpocSbudo za nadaljnje delo. Pridite vsi ki ste se priglasili. Na vseh okrožnih prireditvah bo zastopano župno načelu'-štvo, na vseh društvenih nastopih pa okrožna načelništva detičnega okrožja. Vsi bodo prejeli tiskovine za poročila žup-nemu načelništvu o udeležbi. — Tekmovalne pole za letošnje župne tekme bodo poslane edincem, da izpolnijo imena tekmovalcev in nato vrnejo pole takoj žup-nemu načelništvu.	__
~KINO METROPOL, prinaša danes ob 10. in 14. uri matineji: »DIVJI LOV« (Indijanci). Ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ŽENSKI RAJ« (Frauenparadies). Jutri v ponedeljek repriza najzabavnejšega filma sezone »ŽENE VLADAJO« (Weiberregiment).
e— Obupno dejanje pose>stnikovega sina. V torek si je 25-letni Gustav Gornik, edini s<n posestnika J. Gorn!ka v št. Juriju ob juž. žel., pognal v demači hiši z lovsko puško kroglo naravnost v srce in je na mestu izdihnil. Vse kaže, da je Gornika pognala v smrt nesrečna ljubezen.
e_ Kino Uni°n- Danes ob 10. in 14. in
jutri ob 18.30 matineja. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.30 in jutri ob 16.15 in 20.30 velefilm »Nesmrtne melodije« z Alfredom Jergerjem in tednik.
\7. Maribora
a_ Sokolski jn nacionalni Maribor se t>o
danes v nedeljo v množicah zgrnil v št Ilj k prazniku obmejnega Sokolstva.
Hotel Orel Budjevočho pivo!
a— Koncertna revija Glasbene Matice, ki
bo v sredo 26. t. m., bo nudila obiskovalcem ohjlo užitka. Vsakdo bo s posebnim zanimanjem sledil temu alj drugemu delu koncerta. Vsem. kj jih zanima glasbena vzgoja mladine, bo dal odgovora nastop glasbene šole ki bo kratek pregled vsega njenega delovanja. Pevski zbor Glasbene Matice bo
6 svojim koncertnim delom prjtegnil vse, ki jim je pri srcu naša lepa pesem. Orkester, ki bo koncert zaključil, bo pa predvsem spet zanimal svoje mnogoštevilne prijatelje, ki si jih je pridobil z pdnjimj koncerti. Tako lx> koncert, ki bo nudil sliko celotnega dela našega prvega glasbenega zavoda, podal vsakemu obiskovalcu mmotro pestrih zanimivosti. Vstopnice pri Brjšnikovi.
a— Svim Hrvatima u Maribora i okolici?
Kn banska uprava dravske banovine u Ljubljani odobrila je osnivanie podružnice Hrv. kulturnog društva »Napredak« u Mariboru. Usljed toga Vas pri premini odbor poz.ivlje na ustanovnu skupštinu, koia če se održati u cetvrtak dne 27. maja u 9. sati prije podne u gostioni »Novi svet« (Povod-njk), Jurčičeva ul. 7. — Pripremni odbor.
a_ v torek, ne ponedeljek. Zaradi jutrišnjega gostovanja ljubljanske opere v gledališču s Pucciniievo opero »Madame Butterflv« ne bo v Ljudski univerzi že napovedanega operno-baletnega večera jutri v ponedeljek, ampak v torek 25. t. m.
a— Vsi v Mariboru živeči voj. obvezniki brez konfesije roj. letnikov 1887 do 1916 se pozivajo, da se nemudoma, toda najkasneje do 29. t m. javijo pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11, soba 4.
a— Topiš Židov in brezvercev. Meebri načelnik razglaša: Vabim mestne (prebivalce žide in brezverce, jugoslovanske in druge državljane, da najpozneje do 10. junija t. 1. javijo ustmeno ali pismeno me; stnemu popi soval.n emu uradu: rodbinsko in rojstno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo in domoviinstvo. poklic in bivališče. stan (poročen, vdovec, samec). Pri poročenih ie navedi dekliško rodbinsko in rojstvo ime ter veroizpoved žene. Imena in rojstne podatke nedoletnih otrok. Podatki, ki se bodo zbrali, bodo služili le za uradno evidenco.
a— Tudi o mariborskem gradu, niega preureditvi, finančnem programu in pro; gramu izvedbe v posameznih etapah bodo razpravljali na prihodnji seji mestnega sveta v sredo 26 t. m. ob 18. uri.
a— Poškodbi je podlegla snoči v mariborski bolnišnici 19-letna Julka Marciuševa iz Nedelj i šča pri Čakovcu, k; so jo tezem; skj orožnkj pred dnevi našli nezavestno ob robu tezenskega gozda, o čemur smo že poročali. Ponesrečeni Fran Pliberšek, kii ga je doletela ista usoda, se še nj prebudil iz nezavesti in ga orožništvo zaradi tega še nj moslo zaslišali.
a— Da se preprečijo nadaljnje žrtve pasje stekline. Mestno poglavarstvo razglaša: Dne 13. aprila 1937 je napadel stekel pes dve osebi na Pobrežkj cesti pred moško kaznilnico. Ker je ena od teh dveh oseb 21. t. m. umrla za pasjo steklino, se dru; ga neznana oseba (neki kolesar) poziva, da se takoi iavj na mestnem fizikatu v Frančiškanski ulici 8. oz. pri uradnem zdravniku v katereea delokroeu stanuje. Ob tej priliki se občinstvo opozarja na nevarnost pasjih usrrizov in da je treba vsak pasji ugriz takoj prijaviti mestnemu fizikatu. aH pa pristojnemu sreekemu sanitetnemu referentu oz. banov, zdravniku
a— H'apec okradel gospodarja. V času gospodarjeve odsotnosti i-e izmaknil hlapec Matevž Hudovernik iposestnikn Martinu Ga5 beršku 11 bankovcev po 100 din. Hudovernik je pri zaslišanju tatvino priznal, ko so ga v Ločah pri Sv. Andražu aretirali.
a^L Strogi pasji zapor je uveden zaradi primera pasje stekline za mesto Maribor. Vsj psi mora;o biti tako zavarovani, da je vsako poškodovanje oseb ali živaM onemogočeno. kakor tudi da ie i»obeg ali dostop k tujim rsom iizkliiičem P«si«i kataster ostane nadalje v veliavi.
Iz Hrastnika
h_ Na splošen poziv »Občine, skrbite za otroke!« hoče tudi naši oltčinska uprava pomagat; telesno šibkejšim otrokom. Kljub temu. da dobi dnevno v šoli 135 otrok obed in 178 otrok malo južjno (mleko in kruh), se še vedno najde med našimi šolarji telesno zaostala deca. To so še posledice iz tistih hudih časov gospodarske krize, ko so našj delavski otroci poleg svojh staršev dobesedno rečeno stradal;. Sicer je danes v tem oziru nekoliko l>o!jše, a popolnoma še nj izginila kriza iz naših industrijskih krajev. Zato se občinska uprava trudi, da bi v bližnri bodočnosti ustanovila nekje v našjh okoliških lirjl^h svoj lasten počitniški dom za naše okrepčila potrebne delavske otroke jn bi hkratu tudi zadoet-la letošnjemu klicu: Občine, skrbite za otroke! Najde pa ee med našo šolsko mladino žal tudi nekaj takih otrok, kj so prepuščeni kratko-malo cesti. St.iršj so |>ostnli brezbrižni za svoje otroke in jih jk»š ljajo beračit. Ti otroci ne obiskujejo šole — ter nimajo prave vzgoje. Da bo te zapuščene spravila na varno in jim dala pravo vzgojo je občinska uprava sklenila, odvzeti jih nebrižnim sta"ršem jn jih poslati v skupna vzgajolišča. IS tem bo obč na storila veliko delo.
h— Smrtna kosa. Po dolgotrajni bolezni je preminil 601etni g. Simon Strašnik. mizar v steklarni. K zadnjemu počitku na dolskem pokopališču je spremilo pokojnika mnogoštevilno prebivalstvo. Naj v miru počiva, prizadetim naše sožalje!
h— Strelska družina v Hrastniku začne danes ob 10 redne strelske vaje, in sicer z novim;, preizkušenimi puškami.
h— Letno kopališče na Pjntarjevjh bajer-jih bo. ako bo ugodno vreme, najbrže v ponedeljek otvorjeno.
Velefilm iz življenja ruske carice Elizabete
CARIČIN LJUBLJENEC
Olga čehova — Willy Eichberger, Adela Sandrock
Največja pomorska pustolovščina
UPOR NA BRODU BOUNTY
Charles Langton — Clark Gable, Franchot Tone (v nemškem jeziku) Radi izredne dolžine filma predstave danes ob 15., 18. in 21. uri.
^miimiEis
Največji originalni španski pevski film z operno pevko Imperio Argentino ŠPANSKA KRI
Predstave danes razen v Slogi ob 15., 17., 19. in 21. uri.
h— Strog pasji kontumac je razglašen v mwši in sosednjih občinah. Povod mu je stekel pes. ki se je pojavil v torek na progi od Brega ob Savj do Hrastnika. Letel je tu skoro le po železniški progi in tako obgrizel nekega železničarja, nekega želez-ničarskega otroka in več psov. Po progi so bili vsi čuvaji in postajno osebje o tem te-lefonično obveščni. Čuvaj prj enj izmed čuvajnic med Zidanim mostom jn Hrastnikom je dolgo čakal na steklega psa. Nato je sedel v čuvajnico in čital časopis. Zdajci pa se je pri odprtih vratih pojavila stekla žival. Mož je hitro s palico, ki jo je držal v roki. udaril žival jn jo tako dobro pogodil, da jo je na mestu ub:1. Pr, usmrčenem p<u so v bakteriološkem! zavodu v Celju res dognali steklino. Obgrjzene ljudi eo izročil? v celjski Pasteurjev zavod.
so trajnejše so ostrejše so močnejše so trše.
PREREZOM
h— Nov avtobusni vozni red. Od končne avtobusne postaje pri Plaznjku vozi po novem voznem redu naš avtobus k vlakom v smeri prot.j LjuNjanj ob 7.20 11.35. 1K.25. 20.14 k vlakom v smeri protj Zidanemu mostu ob 6.20. 8.40. 14.23, 19.10.
h_ Zvočni kjno Sokol bo predvajal danes
cowbojskj film »Borba za življenje in smrt«. Obiskovalci kina se hkratu opozarjajo, da ne s tem filmom zaključi letošnja sezona. Nova sezona se bo otvorjla 4. septembra s filmom »Carski sel«.
Iz Novega mesta
Cenj. občinstvu vljudno sporočam, da sem otvoril v Križatijski ulici 1 KLJUČAVNIČARSKO DELAVNICO, Za cenjena naročila se priporočam!
JANKO MIŠIGOJ.
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo
predvajal danes v nedeljo ob 16., 18.30 in 20.30 velefikn »Karnevale. V glavni vlogi Gustav Frohlich. Predigri Paramountov zvočn; tednik in kulturni film.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
		■ - <•	. ' ■ : ' - . -	
		•SJT. jufcvt,-.- .**',. v...*		. Ji
Osvetlite svoj nasmeh s KOLTNOS-om!
KOLYNOS naredi zobe lepe in bele. On je antiseptičen. Njegova pena se vleze tudi v najmanjše otline in najbolj skrite dele ugonabljajoč opasne klice, povzročitelje madežev in pokvarjenih zob. Poskusite KOLYNOS, navdušeni boste!
'A. POLTZER:
35
Maminski napušč
Prigode Patricije Holmove
šf./$
»Dober večer, gospod nadzornik!« je tiho dejal gospod Sluice.
Whinstone je presenečen obstal; na to, da bi ga utegnil Sluice spoznati, vendarle ni bil pomislil. Ne da bi mu odzdravil, je planil k vratom, skozi katera je bil izginil mladi mož,
Vrata so vodila na ozek hodnik, ki ga je razsvet. Ijevala čudna sinjSkastozelena svetloba. Iz hodnika so izhajala troja vrata; bila so, kakor se je nadzornik takoj prepričal, vsa zatolenjena. O mladem možu ni našel Whinstone ne duha ne sluha več.
Ves vznejevoljen se je Whinstone vrnil v palmovo vežo. Sluice je stal še vedno na tistem mestu, kamor je bil stopil, da bi zaprl nadzorniku pot.
Whinstone je pozabdd svojo preobleko in nahrulil možička:
»Kam je izginil?«
»Mladega gentlemana mislite?« je nedolžno vprašal Sluice.
»Ne igrajte komedije, gospod Sluice!« je resno zaklical nadzornik.
Ako je Sluice igral komedijo, jo je igral nad vse
spretno. Njegov glas je bil odkrito presenečen, ko je odvrnil:
»Gospod nadzornik, ne razumem vas!« Whinsitone je spoznal, da ima opravka s silno prevejanim nasprotnikom. Louis Napoleon Sluice ni bil prav nič več podoben smešnemu čudaku, ki ga je bil nadzornik spoznal v penziji gospe Croyso_ ve.
»Presenečen sem. da ste me takoj spoznali Mar je moja krinka tako prozorna... «
»Nikakor ne, gospod nadzornik,« je rekel moži-ček s samozadovoljnim nasmeškom, ki je bil še podoben staremu Louisu Napoleonu Sluiceu. In dodal je: »Spoznal bi vas v vsaki preobleki — s pogojem, da ne bi nosili temnih naočnikov... «
Wliinstone si je sklenil to zapomniti. Po kratkem molku je dejal:
»Rad bi vam zadal nekaj vprašanj!« »Na voljo sem vam, gospod nadzornik!« Sluice je vabljivo pokazal na stola, kjer sta prej sedela z Aliso Bradfordovo. A Whinstona ni mikailo sesti. »Na teh nekaj vprašanj, ki jih imam, mi lahko odgovorite tudi stoje,« je kratko odvrnil. »Gospod Sluice, kaj iščete v 'Old Man Clubu'?«
Možiček, zavzet nad njegovim poudarkom, je vzdignil obrvi.
»Je to zaslišanje, sir?« »Kakor želite, gospod Sluice!« »Prosim, gospod. nadzornik! Prišel sm v klub zaradi svoje zabave. Ali je prepovedano... ?«
i Whinstome ni odgovoril na to posmehljivo vprašanje, ampak nadaljeval:
»Kdo je bil mladi človek, ki sem vas srečal z njim?«
Sluice je skomignil z rameni.
>Tega vam na žalost ne morem pojasniti! Gospoda sem spoznal šele pred petimi minutami, in predstaviti se je pozabil. Ali, če mi dovolite vprašanje: zakaj ga sami ne pobarate?«
»Gospod Sluice, ko sem vas pri najinem prvem srečanju vprašal, kakšen je vaš poklic, ste mi os-ta. li odgovor dolžni; zdaj moram to vprašanje ponoviti. ..«
»Sir, ne vem, ali je slučaj, da mi zadajate samo vprašanja, ki jih moramo zanikaiti... «
»Hm, ali naj to pomeni, da vam vaš lastni poklic ni znan?«
>Ne čisto tako, gospod nadzornik! A res je, na žalost, da nimam poklica! Zdaj bi menda radi vedeli, ob čem živim?«
»Seveda ob svojem premoženju!« jo porogljivo zaklical nadzornik, »Uganili ste, sir!« »To boste morali dokazati!« »Z veseljem, gospod nadzornik, želite se kaj vedeti?«
Whinstone. ki ga je bila jeza razgrela, se je spet obrzdal. S popolnoma hladnim glasom je končal pogovor:
»Hvala, gospod Sluice. Nadaljna vprašanja vam
zadam pri ugodnejši priložnosti in upam, da uri takrat odgovorite... *
Obrnil je Sluiceu hrbet in odšel iz palmove veže proti stopnišču. Ko ga možiček ni mogel več videti, je stopil Whinstone za kip v naravni velikosti, ki je stal v oknjaku nasproti vzhoda. Kip je bil dokaj preprosta podoba boginje Atene. Whin-stone se na prvi mah ni bogvekaj zmenil zanj.
Ko je prešlo kakih pet minut, je zagledal Slui-cea, prihajajočega iz palmove veže. Možiček je obstal le nekaj korakov od nadzomikovega skrivališča; stenska svetilka mu je obsevala obraz, in Whinstone je razločno videl zamišljeno črto okoli njegovih ust.
Mahoma je pa Sluiceu menda dozorel sklep. Plašno je pogledal okoli sebe, nato pa hitro smuknil proti Ateninemu kipu. Razburjenje zaradi Alise Bradfordove
Zdaj je zagledal nadzornika, ki je bil v svoji črni obleki dobro skrit v temnem oknjaku. Tu ga go. tovo ni pričakoval, zakaj Whinstone je iz Sluiceve-ga glasu razločno slišal zadrego:
> O, vi ste, nadzornik... ! Ne zamerite« Brez na-daljnega pojasnila je stekel dalje.
V tem, ko je gledal za njim, je Whinstona mahoma prešinila čudna misel. Namesto da bi jo ubral za Sluicem, kakor je najprej hotel, je jel previdno otipavati Atenin kip. Od kraja ni mogel najti ničesar. Prsti so mu pravkar tipali po znožju kipa, ko so ga posvarili bližajoči se koraki. Hitro se je skril za kip.
Danes: Odločilna tekma
Igra se predzadnje kolo, v Ljubljani Concordia—Ljubljana — Nekaj nižjega prvenstva
Danes je zopet na razpolago 10 točk v ligaški tabeli. Na sporedu je predzadnje kolo za vse klube, razen za Concordijo in Jugoslavijo, ki igrata danes že zadnjo igro v letošnjem tekmovanju.
Liga
V Ljubljani se bo igrala odločilna tekma med Concordijo in Ljubljano. Prvo srečanje v Zagrebu se je končalo neodločeno z 2:3, toda to je bilo v dobi, ko je bila Concordia na zelo šibkih nogah. Od takrat se je zelo popravila in, če bo igrala danes tako kot je igrala zadnje nedelje, Ljubljani ne bo vse prav lahko. Zato pa, se je z dušo in srcem zagrizla, da mora spraviti današnji dve točki. Zvečer bomo videli!
Zagreb samo čaka
Včerajšnje »Novosti« objavljajo v zve-» z današnjo tekmo značilen članek, y katerem zelo na ■vidnem mestu ponavljajo naše nedavno bolj skrito trditev, da smo v Sloveniji vsi prepričani, da je na zadnji prvenstveni tekmi v Zagrebu Jugoslavija podarila Concordiji obe točki. List pravi potem med drugim takole:
Slovenski nogomet je na razpotju in nikoli dozdaj ljubljanski nogometaši niso bili pred tako težko nalogo kot to nedeljo. To ne bo več prvenstvena borba, temveč prava borba za obstanek. Od te tekme je odvisen obstanek Ljubljane v ligi, pa tudi bodoči razvoj nogometa v Sloveniji. Sigurno ni pretirano, če trdimo, da. bi z izpadom Ljubljane iz lige bil to za delj časa pogreb nogometa v Sloveniji..,
.Mnenje, da Ljubljani pripada mesto v ligi, delimo tudi mi, kajti, čeprav Ljubljana in Slovenija v nogometu nista nikoli igrali posebno važne vloge, se jima. vendar ne more odrekati lepe in častne nogometne tradicije, že takoj po vojni je bila Ilirija močan nasprotnik in je spadala med najboljše klube v državi. Ko je bil Gradjanski na vrhu svoje slave, je moral na poti skozi Ljubljano z 0 : 2 položiti orožje pred njo. In tako je šlo še potem marsikaj tudi v srečanjih s Primorjem. ..
Na tekmi med Concordijo in Jugoslavijo je bilo po pisanju istega lista več posebnih opazovalcev iz Ljubljane, ki so videli za resen nogomet porazne prizore. Rekli so, da tega ni videti v cirkusu, ne pa na zelo važni prvenstveni tekmi. Za zaključek članka objavlja slednjič list naše ugotovitve z dne 19. t. m., po katerih so v Sloveniji vsi trdno prepričani, da so se v finishu ligaškega tekmovanja začele točke poklanjati v fingaranih borbah.
Ugledni zagrebški list prinaša te naše trditve brez komentarjev, škoda, da jih ni objavil, kajti prav ti komentarji iz Zagreba, ki jih pa na žalost ne moremo zaslediti nikjer, bi pomagali razčistiti mučno situacijo, v kateri se odigravata predzadnje in zadnje kolo naših najvažnejših prvenstvenih tekem, Tako pa ostajamo pri nas v prepričanju, da na nedeljski tekmi med Jugoslavijo in Concordio nekaj res ni bilo v redu. Na srečo ima danes Ljubljana situacijo sama v rokah in mi želimo le to da bi bilo vprašanje, ali so bile nedeljske točke podarjene ali ne, spravljeno zanjo z dnevnega reda kar z današnjim dnem. Najbolj temeljito seveda v primeru, če bi s Concordio opravila brez sodelovanja vsakega Domoradskega.
V	Zagrebu se bosta merila Hašk in Hajduk, oni Hajduk, ki je Hašku v prvi tekmi na domačih tleh riaprašil 7 golov v mrežo, pri tem pa ni prejel niti enega. Hajduk je izven nevarnosti, pri Hašku pa je situacija precej drugačna, če se kolo sreče zasuče prav posebno nerodno, ni izključeno, da bo on ostal zadnji. Odločitve o tem — kakor ostali — ne bo i*nel samo sam, temveč tudi oni ostali, ki delijo njegovo usodo.
V	Sarajevu je danes najmanj pomembno srečanje med Gradjanskim in tamkajšnjo Slavijo. Gradjanski ima naslov državnega prvaka v žepu in gre torej na pot brez skrbi in z rezervami. Pri vsem tem je Slavija na domačih tleh prav resen nasprotnik in daje tam točke redko komu. To pot pa sploh ni važno, kdo jih bo prištel, kajti obe moštvi bosta sigurno ostali v nadaljnji konkurenci. Lani je Gr. zmagal s 3:2.
V	Beogradu imajo danes dvojni spored, in sicer igra BSK z osiieško Slavijo, Jugoslavija pa z Baskom. Obe tekmi sta važni samo za Slavijo in Baska, ki sta v nevarni coni. Izglede imata oba precej slabe in če ne bo usmiljenja ali velikega presenečenja
se bo morda zgodilo, da se bo eden rešil in ostal v ligi. Ali pa tudi ne ? Vsekakor pa je tamkaj največ priložnosti za »politične« re-
zultate. ki zdaj na koncu premetavajo tabelo. Jugoslavija je »nekoč« zmagala nad Baskom z 2:1, BSK in osiješka Slavija pa sta se takrat ločila brez odločitve z 1:1.
V domačem prvenstvu
smo s sporedom precej pri kraju. Med prvorazrednimi imata v Mariboru danes še predzadnjo tekmo železničar in Celje — za naslov podsaveznega prvaka, medtem ko je moral trboveljski Amater prepustiti zaradi zabrane nastopa točke in tri gole celjskemu Olimpu.
Razen gornje tekme pa bomo igrali za prvenstvo še v Murski Soboti: Mura—Slavija, na Jesenicah Bratstvo—Trbovlje, in v Mengšu Mengeš—Litija. Slednji dve tekmi spadata že v finalno tekmovanje n. razreda na vsem območju LNP.
Tridnevna kolesarska dirka
bo okrog Hrvatske in Slovenije v dnevih 28. do 30. t m.
Kakor smo v tej rubriki že zabeležili, bo v dneh od 28. do 30. t. m. velika tridnevna kolesarska dirka okrog Hrvatske in Slovenije, ki jo prirejajo »Ilustrovane sportske novosti« iz Zagreba, tehnično izvedbo pa ima kolesarski savez Jugoslavije. Proga je raz-
istega dneva, ne bo smel več tekmovati dalje.
Kakor se zatrjuje, se bo te dirke udeležilo 30 do 40 najboljših dirkačev iz vse države. Dirkači bodo torej prespali v Ljubljani noč od 28. na 29. t. m. ter v soboto ob
MARIBOR
v
SI- Bistrica
Vransko

Konjice
^f*Domžale "
®vLJUBLJANA
. •^Šmarje

VARAZDNJ^pk lepoglava^*—"* ivan?c
Y
•Sv. Kriz / /
Višnja-gora
/
re \
Novo Mesto '
Trebni©
v>
I
\
•Jakovije/ cy \podsused •
Sv Nedrja	ZAGREB
PakovpotoU j $tupnik
Metlika

S Jastrebarsko .
5_ ••'...
Nctretic \
deljena na 6 poletap in vodi v petek 28. t. m. iz Zagreba do Karlovca (62 km) ter od Karlovea do Ljubljane (131 km), drugi dan
29.	t. m. iz Ljubljane do Celja (75 km) ln iz Celja do Maribora (62 km), tretji dan
30.	t. m. pa od Maribora do Varaždina (68 km) ter od Varaždina do Zagreba (122 km). Nagrade bodo v naravi in v denarju in se bodo razdelile po prihodu dirkačev v Zagrebu. Vozači bodo od starta do cilja gosti prireditelja. Kdor izmed njih bo v dveh poletapah istega dneva dosegel za 20 odstotkov slabši rezultat od zmagovalca
y Draganici f
©KARLOVAC
10. izpred Narodnega doma šli na nadaljnjo pot proti Celju in Mariboru.
Rok za prijave za veliko kolesarsko dirko okrog Hrvatske in Slovenije poteče šele v torek 25. t. m., toda že zdaj je znano, da so se za to dirko prijavili številni našd najboljši vozači. Tako imamo na listi med neodvisnimi vozači Stjepana Grgca, Rudolfa Fiketa in Stjepana Ljubica, med amaterji pa bodo vezili Gustav Prosinek ter Slovenci Rozman, Lczinšek Sodeč (vsi iz Maribora) ter Gartner, Bricelj in Kačič (vsi iz Ljubljane).
Osem olimpijcev bo startalo
na plavalnem mitingu Ilirija—Wasser-freunde (Hannover)
Za veliko srečanje s hannoveranskim klubom »Wasserfreunde« se plavalna sekcija naše Ilirije mrzlično pripravlja, kajti to moštvo bo njen najmočnejši in najelitnejši nasprotnik. Nad prireditvijo je prevzel pokroviteljstvo g. ban dr. Natlačen.
Spored obsega razen vvaterpolo tekme še tri plavalne discipline in sicer 100 m prsno, mešano štafeto 3x100 m in štafeto 5x 50 m prosto. Razen tega bo še več drugih točk, med njimi tudi skoki z deske, kjer bo po dolgem času nastopil naš prvak in olimpijec Branko Ziherl.
Obiskovalce tekme opozarjamo, da bo ta tekma na praznik 27. t. m. popoldne (in ne zvečer), ker je ozračje za večerne nastope še prehladno. Ura začetka še ni določena.
Srednješolski miting med Zagrebom in Ljubljano
V soboto 29. t. m. in nedeljo 30. t. m. priredita I. in III. realna gimnazija na letnem telovadišču Sokola v Tivoliju lahko-atletski petoboj in sta povabili k tekmi tudi zagrebške srednješolce.
Znano je, da imajo zagrebške srednje šole lastno lepo urejeno športno igrišče, medtem ko so ljubljanski srednješolci navezani v večini lahkoatletskih disciplin na športne klube. Kažejc pa veliko zanimanje in veselje do lahke atletike, kar se najbolj vidi po uspehih, tako da se bodo lahko brez strahu pomerili z zagrebškimi tovariši. Popolnoma v smislu prave telesne vzgo-
je bo to tekmovanje obsegalo lahko atletski petoboj: tok na 100 m, skok v daljino, skok v višino, met krogle in met kopja. Kot šesta točka bo tekmovanje v prostih vajah. Posebej se bo tekmovalo v štafeti 4 X 100 m in v odbojki. Vsak zavod bo postavil 10 tekmovalcev, ki se bodo ocenili skupno.
Upamo, da se bodo slična tekmovanja odslej vršila bolj pogosto. Saj bodo poživila zanimanje za lahko atletiko in bodo v prid napredku te športne panoge, po drugi strani pa bodo mnogo pripomogla k medsebojnemu spoznavanju srednješolske mladine. Seveda pa je treba dati našim srednješolcem tako ali tako na razpolago primerno športno igrišče in jih podrediti skupnemu treningu.
Razpis
juniorskega Iahkoatletskega mitinga
SK Celja
Športni klub Celje bo prh-edil v nedeljo 30. t. m. ob 9. propagandni lahkoatletski miting na Glaziji. Tekališče je dolgo 377 m, krito z ugaski in ima 4 nedvignjene zavoje. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti seniorji in juniorji klubov — članov JLAS. Prijave s priloženo prijavnino Din 2.— za točko in atleta ter Din 50 za moštva je poslati do 24. t. m. na naslov: SK Celje — M. Presinger, Celje, Mestno poglavarstvo. Naknadne prijave se ne bodo sprejemale. Nagrade: pri 5 tekmovalcih v poedini disciplini 2 priznanici, pri več kot 5 tekmovalcih v poedini disciplini 3 priznanice. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JLAS. 9
Spored in vrstni red disciplin: Tek 100 m seniorji, tek 100 m jun. C., met krogle seniorji, met krogle jun. 0. (5 kg), skok v višino seniorji, skok v višino jun. C,
ABBAZIA GRAND HOTEL BELVEDERE leži neposredno ob
morski obali. Prvovrsten v vsakem pogledu. Ima izrazit karakter in svojo tradicijo. Sobe z balkonom ali ložo in divnim razgledom na morje. Razkošni apartementi s kopalnico. Lastno morsko in solnčno kopališče s kabinami in chaiselongue-mi, ki stoje gostom na razpolago. Tenis, vroče morske kopeli. Garaže. Cene od 40 lir dalje.
A n a A T t A HOTEL EDEN prvovrstno in cene vredno HOTEL QUISISANA zahtevajte prospekt!
A VI R A 7 T A NOVI ZDRAVILNI za osebe, potrebne miru in okrepitve.
23 sa r%, £j m. « DO>I dr. LAKATOS dobe se pripomočki za vse kure. HOT. JKANETTE leži sredi južne obale. Mod. komf. Gorke morske kopeli. Cene zmerne
HOT. PENS. WRUS- Priljubljena rodbinska hiša, krasna lega, ABBAZIA razgled na morje, mod. konfort, restavracija s teraso, park, garaža. Pos. Bogumil Wrus.
Hotelske in bencinske ugodnostne nakaznice, 50 — 70% popusti na železnicah.
POJASNILA: ENIT — Petra Kociča br. 6, Beograd, m vsi potniški in prometni biroji.
skok v daljino sen., skok v daljino jun., met kopja jun. (600 gr), tek 1500 m sen., tek 1500 m. jun., met diska sen. in met diska jun. C. (1.5 kg).
Pester športni spored v Celju. Danes ob 10. bo priredil SK Jugoslavija v Celju na svojem igrišču pri Sp. Lanovžu juniorski lahkoatletski miting. Popoldne bo priredil klub slovenskih kolesarjev v Celju otvoritveno kolesarsko dirko na progi Celje— šoštanj s startom ob 14. na državni cesti pri Glaziji. Ob 16. bo na Glaziji drugorazredna finalna nogometna tekma med SK Laškim in SK Radečami. Na Olimpovem igrišču v Gaberju bo ob 15.30 prvenstvena tekma med mladina ma Olimpa in A tleti -kov, ob 17. pa prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Olimpom.
Motosekcija ŽSK Hermesa bo priredila 6. junija ob 15. me^klubske motociklistič-ne dirke na svojem dirkališču v šiški. Spored obsega 9 točk, med njimi več tekmovanj turnih in športnih motorjev ter nastope junior jev in rekordne poskuse najboljših tekmovalcev. Rok za prijave je 31. L m. Podroben razpis bomo objavili v prihodnjih številkah.
LZSP (Službeno). Redna seja bo v torek 25. t. m. v kleti »Emone« ob 18. Zaradi nujnosti udeležba obvezna.
Zbor plavalnih sodnikov. Rok za prijave k sodniškim izpitom poteče v torek 25. t. m. Kasneje došle prijave in prijave brez takse 50 Din se ne bodo upoštevale. Naslov Z. P. S. Ljubljana, Franjo Bradač, dipl. iur.. Gradišče 8b-I.
Moto Hermes sklicuje za torek 25. t. m. ob pol 21. pri ~>Slonu'< strogo obvezen sestanek vsega članstva zaradi dirke 6. junija. Sestanek odbora ob 20. ura. Odbor.
SK Reka. V torek 25. t. m. ob 20. seja upravnega odbora. Po seji sestanek vsega članstva, udeležba strogo obvezna.
riavalna sekcija SK Ilirije. Jutri v pone deljek ob 19. članski sestanek. »Ustmene športne novice št. 3.« v klubskem lokalu. Udeležba je za vse obvezna.
Iz živlfenja na deželi
Iz Gornje Radgone
gr— Letovanje otrok JS bo od 20. julija dalje 14 dni. Vodstvo je prevzela učiteljica ga. Marija Kovačec. Dnevna oskrba 15 in vožnja 70 Din. Prijavijo svojo deco lahko tudi nečlani, ki so pripravljeni plačati to oskrbovalnino in prevozne stroške v naprej. Prijave sprejema blagajnik k. o. JS j g. Obal Štefan, ki daje tudi informacije.
gr— Neugodnosti novega voznega reda na progi Gornja Radgona—Ljutomer. V soboto 22. t. m. stopi v veljavo nov vozni red na progi Gornja Radgona—Ljutomer, ki pa ne ustreza potrebam obmejnega prebivalstva. Po novem redu je sicer pridobljen nov par vlakov v obe smeri, od katerih pa odhod novo uvedenega vlaka iz Gornje Radgone proti Ljutomeru ni ugoden.
Iz Gornje Radgone odhajajo vlaki ob 5.05, 11.32, 14.53 in 18.18, prihajajo pa ob 9.33, 14.28. 16.51 in 20.17. Razen novo uvedenega vlaka, ki odhaja iz Gornje Radgone ob 11.32 dopoldne, imajo vsi ostali vlaki ugodne zveze od Ljutomera naprej, le ta je brez zveze. Zelo bi bilo obmejnemu prebivalstvu ustreženo, če bi dopoldanski vlak namesto ob ob 11.32 odhajal iz Gornje Radgone za eno uro in devet minut poprej, to je ob 10.23 s prihodom v Ljutomer ob 11.04. Na ta način bi bila dosežena ugodna zveza na vlak, ki odhaja iz Ljutomera proti Ormožu ob 11.05 s prihodom v Ormož ob 12.14; ta vlak ima namreč priključek na
HOTEL AUGUSZT
Abbazia (Opatija)
Centralni položaj, kraj morja. Prvorazredna kuhinja. Govori se slovenski.
osebni vlak ob 12.45 in brzl ob 13.26 v smeri proti Mariboru, Celju in Ljubljani. Ta malenkostna izprememba voznega reda na lokalni progi Gornja Radgona—Ljutomer bi ne prizadejala železniški upravi prav nikakih težkoč ali stroškov. Glede odhoda tega vlaka se opozarjajo kup^i voznega reda »Ekspres«, da ima ta nov vozni red na strani 47. napako, ko navaja, da odhaja ta vlak iz Gornje Radgone ob 15.53, med tem ko v resnici odhaja že ob 14.53.
gr— Smrt otročiča zaradi opeklin od vrele vode. Na binkoštni petek se je igrala 18 mesečna Antonija Rakovčeva v sobi, kjer je ležala mati Ljudmila v porodniški postelji in bila doma sama z majhnimi otroki. Mož Franc Rakovec je bil kot cestar za-posljen na cesti, starejša 8 letna hčerka pa v šoli. Ko se je dekletce plazilo okrog- štedilnika, mu je spodrsnilo in padlo je v škaf z vrelo vodo tako nesrečno, da je dobilo po vsem telesu hude opekline, za katerimi je umrlo.
*
POLJČANE. V teku enesa ledna smo imeli dva smrtna primera med železniškimi upokojenci. Poročali smo že o srnrti priljubljenega g. Degna, v petek pa po spremili k večnemu počitku <:. Trotoška Gustava, ki je bjl svoj čas tishreben na železniški postaj! v Trbovljah kot vozovni nadzira tel j. Služiva! je dolgjh 38 let. Po upokojitvi se je naselil v Poljeanah. kjer sj je v Čadransk;; vasi ustvaril lep dom. Užival pa je svoj pokoj Ie tri leta. Želodčna bolezen, kj je žo dolga leta glodala v njem, <ra je sfcria. Peljal fe je v Ormož na operacijo, toda žal 1 »repo/,no. Štel je 60 let. ZapuJča ženo in s: na. X- j v miru počiva!
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 15.15 in 30.30 veseli film poin zdravega humorja, smeha in divnjh prjrodnh scen »Zmagovalec dneva«. Za dodatek nov Paramo-untov zvočni tednik.
ROGATEC. Na binkoštni ponedeljek smo ob številnem spremstvu ponesli k večnemu počitku upokojenega sodnega nadoficijala g. Davorina Pena. Pokojnik je bil v 66. letu starosti in je kaj rad prihajal iz Maribora k Sv. Florijanu pod Bo-čem, kjer je njegova hčerka edinka poročena s šolskim upraviteljem g. Sekirni-kom. Tu se je veselil svojega lepega vinograda in v krogu hčerke in vnučkov preživljal vesele dni. V soboto se je hotel vrniti v Maribor, a ga je na potu proti Rogaški Slatini zadela kap, kateri je takoj podlegel. Pokojnik je bil po rodu iz Sel pri Ptuju. Po 12 letih orožniške je stopil v sodiščno službo ter služboval v Sevnici, Rogatcu in Murski Soboti, v Pretkmurje j? prišel takoj, ko so začeli poslovati našd uradi in si je radi prijaznosti in korektnega postopanja kmalu pridobil zaupanje prekmurskega prebivalstva ter je bil za svoje težavno in uspešno delo v Prekmur-ju odlikovan z redom sv. Save. Bil je tih, resen uradnik in najboljši rodbinski oče. Bil je odločen narodnjak od mladosti skozi vse življenje. Zdaj počiva v Rogatcu ob strani svoje soproge Marice. Obranili rrru bomo lep spomin!
SEVNICA. Zvočni kjno bo predvajal danes in jutri film »Metedija sveta* Brood way melodija 1936) in obfjčajne dodarfke.
»JUTRO« št 11S
iNedeTK 23. X. 1957.
Kraljestvo mode
Lepe, pralne obleke
Nenadoma preide zmerno toplo vreme v vroče poletne dneve, ko nas tudi najbolj lahke, volnene obleke preveč grejejo. To je čas, ko zavladajo v popoldanski modi imprime in druge lahke svile, dopoldne pa različna pralna tvoriva, ki v pestrosti vzorcev, raznoličnosti tkiva in barv letos prav nič ne zaostajajo za dragimi svilami.
Posebno važnost posvečajo letos tovarne izdelavi pralnega tvoriva, ki se ne mečka, kar je največje važnosti pri obleki, ki jo stalno nosimo. Da mora biti barva dobrega pralnega tvoriva pristna, ki ne pobiedi ne na solncu ne pri pranju, menda ni treba še posebej povdarjati. Zlato pri nakupu žrtvujemo rajše par dinarjev več in si nabavimo res dobro, pralno tvo-rivo, ki bo tudi več let obdržalo svojo trdnost in blesk svojih barv.
Dasi velja za obleke, ki jih moramo »talno prati, kot načelo največja preprostost in že zaradi tega ne morejo biti preveč podvržene vsem muham dnevne
Z velikimi koraki
stopajo letos modne dame po promenadi, na sprehodih, po opravkih v mestu, kajti nova krila so tako kratka in široka, da bi se drobno stopicanje zdelo v njih smešno. Širino novih kril pa doseže moda na razne načine: z zvončastim krojem, z globokimi, vloženimi gubami in s celimi, nagubanimi deli, ,ki se ob vsakem koraku udobno razpustijo, često kombiniramo zvončasti kroj in spredaj vloženo gubo, kakor vidite na prvem mestu naše skice. Sploh všijemo nagubane dele večinoma spredaj (2. skica). Zanimivo pa učinkujejo stranski, z gubami vstavljeni deli. ki krilo spredaj in zadaj enakomerno razširijo (zadnja skica).
mode, je vendar tudi tukaj opažati vsako leto nekaj izprememb. Letos so na pr. pralne obleke krajše in širše, kakor lani, rokavčki so jim ožji in manj nabrani, mnoge pa so po okusu zadnje mode oprem-
NAJNOVEJSE
MODNE
TKANINE
MANUFAKTURA

OtAY"tV»v
Ijene s kratkimi boleri, ki jim dajejo nekako »kompleten« videz.
Pralni »imprime« — ta naziv bi skorajda zaslužila nekatera pralna tvoriva, ki v vzorcu in barvah presenetljivo dobro posnemajo cvetlične vzorce priljubljenih imprime§ev. Obleki iz takšnega tvoriva ukrojimo široko krilo, čigar zvončasti kroj je spredaj posebno povdarjen. Za pas rabi široka proga iz. istega blaga, ki jo spredaj zavozljamo v dva kratka, štrleča konca, široki ovratnik je prešit z robčki, ki se ob kraju razpuščajo v obliko nabranega volančka. Enako so izdelani tudi manšeti na kratkih rokavih (1. skica).
Posebno lepe, enotne barve imajo razna platna in pralni krepi. Takšno obleko iz enobarvnega, pralnega tvoriva moda posebno rada kombinira s temnejšimi ali kontrastnim tvorivom. Priljubljena novost so žepi iz drugačnega tvoriva, ki se potem skladajo z ovratnikom in pasom obleke. Na naši skici vidite svetlomodro, pralno obleko, ki ima žepe, pas in vložek pod vratnim izrezom iz temno modrega krepa. Ob vložku prišijemo majhne rever-je iz blaga obleke (2. skica).
Mladostno učinkujoče, pikčasto tvorivo je še vedno v modi. Naša pikčasta obleka ima pod vratnim izrezom in pod pasom po en vložek, izrezan v treh velikih zobčkih. Mali ovratnik pripnemo s temno pentljo, enako pentljo pa našijemo na ozki, enobarvni pas (3. skica).
Obleka z malim bolerom je tako elegantna, da jo nosimo eventuelno lahko tudi popoldne, posebno, če se mudimo v letoviškem kraju. Po zadnji modi je ta obleka spredaj položena v dva prsta široke gube in prevezena s širokim pasom iz finega, belega platna, ki ga zakliuču-je okroerlo vrezana in • z belimi čipkami obrobljena pentlja. F.naka pentlia krasi obleko pod vratom. Tudi manšeti na ro-
ofajjjb
je posebna prednost odvajalnega sredstva Darmol. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol
ar.;009,'3S
kavih bolera so iz platna in obrobljeni z
čipkami (4. skica).
Letošnja športna moda je vsa v znamenju karirastega vzorca. Ni torej čuda, če se tudi mnoga nova, pralna tvoriva poslužujejo tega motiva. Na novih, karirastih oblekah učinkujejo posebno osvežujoče garniture iz belega pikčja ali platna. Garnitura na naši skici ima zanimive, koničaste izrezke (zadnja skica).
Zdravniška
posvetovalnica
R. 6. Ljubljana: Kot razvidim iz vašega pisma ste poskusili res že skoraj vsa sredstva proti potenju nog. Svetoval bi vam še iledeče, Namestu čevljev, nosite sandale in menjajte večkrat dnevno nogavice, s čemer bo postalo vaše stanje vsaj znosno. Od zdravil bi vam svetoval preparat hydrojmilku-derm, odnosno ossiderm, ako imate razpo-kano kožo. S to mažo si namažite noge v začetku dvakrat dnevno, kasneje pa po potrebi. V ostalem imate prj vsaki tubi priloženo navodilo. Ako vse to ne pomaga, ostane še eno sredstvo in sicer obsevanje z rentgenovimi žarki, ki uničijo žleze znoj« niče in s tem tudi preprečijo znojenje. Obrnite se tozadevno na kakega specialista za kožne bolezni.
Litija: Vzrok opisanih mozoljev je lahko način prehrane, ali pa je kož« tako občutljiva, da reagira na vsak dražljaj z izpuščajem. Priporočal bj vam hrano, ki naj vsebuje čim manj mesa, eventuelno m e« niajte perilo. Vneta mesta namažite z 2 odstotnim salicilnim alkoholom.
N. A. Celje: Vzrok vašega nerazpoloženja je jasen. Predvsem vam ie potreben telesni in duševni mir za nekaj časa. nakar bo vsa stvar prišla zopet v normalni tir. Na kakšne umetne pripomočke v starih letih nj misliti.
pfjrzrocttti	7
fmfnera/l&a rova.
Vsakemu ni mogoče iti v kopališče
vendar
more vsak žrtvovati Din 100.— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito
RADENSKO
z rdečimi srci!
Za poljski nacionalni turnir, ki se začne danes v kopališču Jurata ob Baltskem morju, javlja poljska šahovska zveza sledečo listo 20 udeležencev: inozemci: Apše-nek (Letonska), A. Steiner (Madžar.) ter Foltys, Stahlberg in Pire; Poljaki: dr. Tar-takovver, Paulin Frydman, H. Frydman, A. Frydman, Najdorf, Regedzinski, Appel, Wojciechowski, Kremer, Lowcki, Gersten-feld, Jagielski, Szpiro, Piltz in Schachter. Turnir bo končan že 6. junija. Treba bo torej, kakor na olimpiadi, nekaj dni igrati po dve koli, da bo v 15 dneh absolvira-nih vseh 19 kol. Tudi čas razmišljanja bo najbrž pospešen, isti kakor na olimpiadi. Najboljši Poljak prejme naslov poljskega prvaka, inozemci pa ne konkuriramo za ta naslov. Favoriti za prva mesta smo pač Stahlberg, Foltys, P. Frydman, dr. Tarta-kower in jaz, pa tudi kateri izmed ostalih poljskih mojstrov se lahko povzpne med prve. H. Friedman in mladi Najdorf sta. imela že prav velike uspehe (zmagi na avstrijskem in madžarskem nac. turnirju). Za visoki nivo poljskih mojstrov govore še stalni odlični rezultati poljskega moštva na olimpiadi. — Te dni so bila razposlana vabila za tretji jug. nac. mojstrski turnir, ki bo od 12. do 30. junija v Rogaški Slatini. Jug. šah. savez je povabil na turnir vse naše mojstre ter po enega zastopnika čehoslovaške, Poljske, Madžarske in Avstrije. Predvidoma bo imel turnir 16 udeležencev. Nagrade znašajo 4000, 3000, 2000, 1500, 1000, 800, 600 in 400 Din. Zmagovalec oz. najbolje plasirani jug. mojster prejme tudi naslov prvaka Jugoslavije za 1. 1937. Trenutno še ni znano, kateri naši mojstri se nameravajo turnirja udeležiti. Jaz sem vabilo sprejel. (Prijavni rok poteče 1. junija). Tudi inozemski udeleženci še niso znani. Za čehoslovaško so vabljeni baje Flohr, Foltys ali Rezfir, za Poljsko P/ Frydman, H. Frydman ali Najdorf, za
Ki — ko:
Lckalna postaja
Presneto bodi!--vs& polno jih je, in
ge več, se zdi, jih bo, teh majhnih, lokalnih postaj v našem železniškem prometu, kajti nedavno sem bral, da so izročili za javno uporabo novo progo od Kurje vasi i do Gramozne jame.	j
Lokalna postaja — — čudaa reč. Kaj I vsega ne doživiš na nji, ob nji in pri nji! Primeri se ti, popotniku, ki prideš v kraj, da si ogledaš domačo znamenitost, da na povratku zamudiš vlak, pa si prisiljen, če ne moreš naprej per pedes apostole rum, da čakaš in delaš pokoro na lokalni postaji do prihodnjega vlaka. Poreče mdrda kdo, da na takšni lokalni postaji ni tragedij. Morda jih ni. Ampak dram, tistih vsakdanjih, majhnih, na oko netehtnih, v resnici pa življenjsko trpkih dram se odigra največ na tako zvanih lokalnih postajah.
šimen Smrtnik, uboga para z odmerjenim stroškovnikom za potovanje, je postal žrtev takšne lokalne postaje, žrtev, pravim. Zakaj njegov namen ni bil, obti-čsuta na 'potovanju, in sicer obUčati za osem debelih ur. Peljal se je, da bi videl največjo krajevno znamenitost. In ogledoval in proučeval jo je tako temeljito in zbrano, da mu je ušel najprej avtobus, nato pa še vlak. Proti lokalni postaji jo je moral brusiti peš. že je mislil, da bo uka-nil železno kačo, kajti samo še kilometer pota je bil pred njim, vlaka pa še cd nikoder. V desetih minutah, si je dejal, bom odrešen. Toda Bog je ustvaril svet zaradi nasprotij in vicanja. že je bil šimen Smrtnik pod mostičem, čez katerega pribitimi -Uuk na. kolodvor,, ko je nad njim, dvesto
korakov pred ciljem, zažvižgal hlapon in mu zagrenil življenje za celih o=«m ur. Vlah se je ustavil, čakal, kakor bi hotel pomagati Smrtniku, dolgo, prav dolgo — toda ne dovolj dolgo, da bi šimen prisopihal na postajo; pred nosom mu je vnovič zažvižgal in jo odkuril brez njega naprej. In tu se začenja poglavje, ki je dalo naslov temu listku.
Na lokalni postaji je bila voda. šimen Smrtnik je v navalu sveite jeze zavihtel kolo z vso srditostjo. V širokem, raztrganem rokavu je bruhnila voda iz odprtine. Napiti se ni mogel, pač pa se je obrfzgal po hlačah od gležnjev do pasu. S krepko kletvico je izpusttl 'ročaj, napravil pet, deset korakov proti izhodu in se ozrl proti vasi, ki je ležala cb dolgi prašni cesti med njivami. Na postaji je bila tudi nekakšna restavracija, toda njo si je hotel prihraniti za pozneje. Do noči je bilo še daleč. Vlak je odhajal šele proti polnoči, zdaj pa je bilo komaj štiri popoldne.
Da bi laglje ubil osem ur. ki so široko zehale pred njim, se je napotil proti vasi. Nikjer žive duše, niti psa ln kokoši ne. Kmetje so delali na polju. Tam nekje zadaj je hreščala vaška žaga kakor da ima tudi ona suho grlo. Satan, 'je pomislil Smrtnik, ali so ljudje vsi pomrli ali se samo skrivajo? Prehodil je pot skozi vso vas čisto na koncu naselja je našel zatočišče z napisom »Gostilna«.
Do vhoda je držalo pet ali šest kameni-tih stopnic, na levo in desno sta bila v hiši dva prostora za goste; eden neznansko zanemarjen in umazan, s prevrnjeni-mi stoli m. klopmi — očividno za kmete.
Druga soba je bila po pojmih šimna Smrtnika tudi zelo umazana, toda je veljala za boljšo. Imela je tri pogrnjene mize. Za vsako so stali štirje korenjaški stoli, v kotu pa je bil pljuvalnik in v njem so se v žaganju kopale muhe.
Prišla je ženska, Smrtnik ni mogel takoj razbrati, če je dekla, natakarica ali gospodinja ,ali pa vse troje v enem — in ga je vprašala, kaj hoče. Smrtnik si je zaželel sodavice, kajti vode si v tej nesnagi ni upal piti, boječ 'se okuženja z le-garje.m.
»Sode imamo, gospod, sodavice pa ne,« je dobil v odgovor. Toda Smrtniku se je zdelo nemogoče, da ne bi imeli sodavice. Vprašal je torej po sifonu.
»šifon pa imamo, sifon,« je dejala ženska in prinesla steklenico pijače ter zraven dva decelitra vina kar v veliki čaši za tri deci. Položila je vse skupaj pred gosta na mizo in odšla, kakor da ji ni mar došleca.
Smrtnik je razvezal nahrbtnik. Od obeda mu je bila še skorjica kruha, nekaj slanine in košček sira. Hotel je že ta ostanek vreči stran, ko si je ogledal krajevno znamenitost, toda naključilo se je, da tega ni storil v mislih na domačo muco. A ta muca je bil zdaj sam, kajti ostanki so mu dišali bolj nego tečna pečenka s solato in pridatki na doanači mizi.
Jed ga je še bolj užejala in sklenil je, da bo pil. Napis na steklenici za sodavi-co ga je preveril, da izdeluje sifon lekarnar. Toda njegova obrt te stroke je bila v toliko pomanjkljiva, da voda ni pritekla na prvi pritisk petelina ob vratu. Smrtnik je krepko pretresel vsebino in z muko iztisnil nekaj kapelj v čašo.
Pri plačevanju je spoznal, da ni sodavi-ca samo lekarniškega izvora, ampak ima
Madžarsko Szabo ali A. Steiner, za Avstrijo Spielman ali Eliskases. Vendar igrajo istočasno s turnirjem v Rog. Slatini Flohr, A. Steiner in P. Frydman na turnirju v Kemeri pri Rigi, Spielman in Eliskases pa mate h na Semmeringu. žrebanje za turnir bo 11. junija zvečer, prvo kolo pa se igra 12. junija dopoldne. Vsi zdraviliški gosti in člani Jug. šah. saveza imajo k turnirju prost vstop kot gledalci.
Koncem aprila in začetkom maja se je vršila na Holandskem zanimiva šahovska prireditev. Svetovni prvak dr. Euwe ter 6 velemojstrov se je borilo za najboljši rezultat v simultankah. Nastopili so v raznih holandskih mestih proti skupno 1620 nasprotnikom. Zal seveda niso imeli vsi velemojstri enako močnih nasprotnikov in niti ne vedno istega števila, tako da čisto točna primerjava rezultatov le ni možna. Najbolje je odrezal vsekakor Flohr. ki je proti 265 nasprotnikom dosegel 98.4 % točk v skupno 14 y, urah. Drugi je bil Fine, ki je proti istemu številu nasprotnikov napravil 97.9% v 16 urah. Slede po doseženih procentih: 3. dr. Euwe, 4. dr. Lasker,
5.	dr. Aljehin, 6. Bogoljubov. 7. dr. Tarta-kower. Največ časa je porabil dr. Lasker, za njim pa dr. Euwe in dr. Tartakovver.
Na turnirju za prvenstvo sovjetske Rusije v Tiflisu je zmagal Lovvenfisch z 12 in pol (iz 19) točkami. Drugo in tretje mesto delita Konstantinopolski in Ragozin z 12 točkami.
S turnirja v Pragi je še naslednja lahka, toda lepa partija.
Rraljevo-indijska obramba. Beli: Prokop. Črni: E1 iskases.
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	Sgl—f3	g7—g6
3.	c2—c4	Lf£—g7
4.	Sbl—c3	d7—d6
5.	e2—e4
Dober sistem za belega je, kakor znano, tudi 5. g3 ter Lg2.
5.	—	0—0
6.	h2—h3?
Tu igrajo zadnje čase skoro izključno
6.	Le2 ter nato 0—0. Poteze Lg4 se belemu potem itak ni treba bat? ker beli s
7.	h3 prisili lovca k zamenjavi, nakar so bela polja črnega preslaba.
6.	—	Sb8—d7
7.	Lcl—e3?
Bolje je bilo še vedno 7. Le2 ter na Sh5
8.	g3.
7.	—	e7—e5
8.	d4—d5	Sf6—h5!
Tipična poteza za to otvoritev. Črni se
hoče s skakačem utrditi na f4. če beli ska-kača z lovcem vzame, si oslabi črna polja d4, e5. c5, ter odpre lovcu g7 diagonalo. — Seveda je poteza možna samo zato, ker je beli opustil Le2, kar bi bilo Sh5 radi g3 z grožnjo Sg5 ali Sh2 preprečilo.
9.	g2—g4
Energično, toda slabo, kakor se kmalu pokaže. Grožnjo f5 ter f4 pa je bilo že težko parirati. Najsolidneje je bilo najbrž še vedno Le2.
9. —	Sh5—f4
10. Ddl—d2
Beli torej očividno dobi kmeta.
10.	—	f7—f5
Po in ta igre črnega, črni je pripravljen žrtvovati tudi dva kmeta, samo da odpre linije v središču in tako omogoči napad na belega kralja, ki se ne more več umakniti z rohado na oslabljeno kraljevo krilo.
11.	g4 : f5	g6 : f5
12.	e4 : f5	Sd7—c5!
13.	b2—b4
S tem si beli oslabi še damsko krilo. Pa tudi druge poteze že ne bi več mnogo pomagale. Na pr. 13. Lf4:, ef4:, 14. Df4:, Lf5: in beli je proti sovražnima lovcema ter trdnjavam na odprtih linijah pač brez jx>moči. Istotako je 13. Se5:, Le5:, 14.Lf4:, Lf4:, 15. Df4:, Lf5: 16. 0—0—0 slabo za belega. Črni igra nato enostavno Lg6 ter si zasigura prednost bodisi z direktnim napadom na kralja, bodisi z napadom na bele slabe kmete (f2, event 2i3, c4).
13.	b2—b4	Sc5—a6
14.	b4—b5	Sa6—c5
15.	Thl—gl	b7—b6
Sedaj je beli res grozil 16. Se5:, de5:, 17.
Lc5:
16.	Sf3—d4?
V slabi poziciji še napačna kombinacija. Po 16. 0—0—0 bi prišlo pač enostavno Lf5:, nato event. Kh8 ter Lh6, ali pa a6 z izvrstnimi izgledi na a — liniji.
16.	—	e5 : d4
17.	Tgl : g7+
Beli je torej žrtvoval kvaliteto za nekakšen »napad«.
17.	—	Kg8 : g7
18.	Le3 : d4-f"	Kg7—g8
19.	Dd2 : f4	Lc8 : f5
20.	Df4—h6	Dd8—e8-f-
21.	Kel—d2	De8—g6
22.	Dh6—h4	Ta8—e8
23.	Lfl—e2	Sc5—e4-f-~
Eliskases izkoristi sedaj svojo prednost
na uprav problemski način.
24.	Kd2—cl
Seveda ne 24. Se4:, Tc4: ter Td4:,
24.	—	Se4 : c3
25.	Le2—h5
Na to se je beli zanašal, črni pa ima sijajen odgovor:
25.	—	Te8—c2!
26.	Lh5 : e2
Sicer seveda Tc2 mat oziroma Ggl4-\
26. —
27.	Kcl—d2
28.	Dh4 : d4 Zopet najlepše.
29.	K^2—c3
30.	Dd4 : f4 beli se vda. Na 31 31
Sc3 : e2-Se2 : d4 Lf5—bi!
T¥8—f4! Dg6—c2-f-' Kd4 sledi Dd3 mat, na Kb4 pa Db2-f, 32. Ka4, Lc2 mat.
Vasja Pire.
Razkrinkane ženske
Kaj nosijo ▼ svojih torbicah?
Zadnjič smo poročali, kaj je našel in-diskreten poročevalec pariškega Usta »Pariš Soir« v žepih moških različne starostne dobe. Sedaj so prišle na vrsto dame. V njihovih torbicah je ugotovil sledeče:
S 7 leti imajo v njih:
1 kovanec za 25 par, različne kovance, ki nimajo nobene vrednosti več, 1 žepni robec z rdeče uvezeno miško Micky, pol ogledalca, 3 kroglice, 1 ponarejeno in ne-žigosano znamko s Samoe, košček sladkorja, na pol polizanega in zavitega v lep papirček.
S 17 leti:
Iz časnika izrezano sliko zadnjega modnega filmskega zvezdnika, 1 črtalo za ustnice, skrbno zavito v rdeč svilen žepni robček, 1 prelomljeno cigareto, 1 škatlico za puder, 1 vžigalnik, v katerem ni bencina, 1 štiriperesno deteljico v koledarčku lanskega leta, 1 spored s plesa akademikov, 1 knjižico »Ljubezni zvezdnikov«, pismo s podpisom »Tvoj Pavel«, še eno pismo s podpisom »Vam vdani Ademar«.
S 27 leti:
Zelo svetlo črtalo za ustnice, 1 pokroma-no škatlico za puder, 1 robec z monogra-mom (tujim) in sledovi črtala za ustnice, 1 že zapadlo srečko, 1 zavitek cigaret, fotografijo gospoda z obema otrokoma, 1 mamino pismo z odrezkom poštne nakaznice, 1 zvežček: Izdatki za gospodinjstvo (tri napake pri seštevanju).
S 37 leti:
1 zelo temen črtalnik, 1 srebrno škatlico za puder, 1 pismo s podpisom »Vaš obo-
žujoči Vas Roman«, 1 potrdilo o plačani naročnini za radio, 1 naočniki, 1 stanovanjski ključ (toda gospa ne ve povedati, za kakšno rabo), 1 moževo pismo s poslovnega potovanja, 1 dopisnico otrok, ki so na počitnicah, 1 zlato škatlico za cigarete, 1 potrdilo frizerja za trajno ondulacijo, 1 sliko filmskega zvezdnika, 1 recept za shuj-šanje iz časnika.
S 47 leti:
2 črtali za ustnice, 1 zlato škatlico za cigarete s primernim vžigalnikom, 3 potrdila raznih lepotnih zavodov za obrazne masaže in shujševalne kure, 1 seznam povabljencev za naslednji diner, 1 bankovec za 500 Din in 3 bankovce po 100 Din, 1 naočnike, 1 lorgnon, 1 bančno potrdilo, 1 portret slavnega tenorista, 1 vnučkovo sliko, 1 pismo detektivskega urada, ki poroča o gospodovih poteh v ulico To in to tja in nazaj, 1 pismo vitkega, rjavolasega mladega moža, s katerim je bil zadnji ples pri čebulovih tako nebeški.
S 57 leti:
1 čipkasti žepni robec, parfemiran, 1 etui za lorgnon, 1 zlat glavnik, košček časopisa z na pol rešeno križaljko, 1 cevko z aspirinskimi tabletami, 1 škatlo z bonboni zoper prehlad, 1 precej visok zobozdravni-ški račun, 1 posebno pikanten kuharski recept. 1 karto, na kateri je zabeležena ura, ko se je treba javiti slovitemu zdravniku, 8 fotografij 4 vnučkov in vnučic, 1 pismo, ki čestita gospe, da je bila izvoljena za predsednico dobrodelnega društva.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
tudi lekarniško ceno. Plačal je zanjo dvakrat več nego doma. Zato se je hotel od-škodovati v gostilni s tem, da je prosil gospodinjo, ki jo je iztaknil nekje na dvorišču. za ščet za obleko in čevlje. Prinesla mu jo je s pripombo, da rabi ta tukaj ena in ista ščet za obleko in čevlje.
Tako se je šimen Smrtnik dve uri potem, ko je stop:l čez gostilniški prag, zopet poslovil od gostišča in se napotil nazaj proti lckalni postaji. Nič več ni bil bolestno dirnjen zaradi zamujenega vlaka, umazane gostilne in drage sodavice. Postal je f a ta list, sklenil je, da ne bo več plaval proti toku.
Ubral jo je kar čez njive in travnike. Dečad se je razposajeno režala za njim, neki smrkavec mu je celo pokazal jezik. Drugi, osrčeni po njegovem zgledu, so zagnali vrišč in vpitje. Utihnili so šele videča, da se ne zmeni zanje.
Postaja je bila obupno samotna. Načelnik, ki je po Smrtnikovi sodbi čutil to ubi-jajočo samoto, se je zdaj udejstvoval kot zemljemerec. Držal je v rokah dolg trak in dajal železniškim delavcem navodila, kako naj zabijajo v zemljo kole, da bo imela lokalna postaja slikovitejše lice.
V čakalnici se je Smrtnik seznanil z dvema fantičema, ki sta bila očividno študenta. Tudi onadva sta zamudila popoldanski vlak in sta zdaj preganjala čas s sestavljanjem križaljk. Vmes sta zbijala šale, kje bosta prenočevala, če zamudita še polnočno garnituro.
Proti osmim zvečer so kanili na lokalno postajo trije vojaški obvezniki z lesenimi kovčegi. Eden ga je že imel pod kapo in se je živahno vedel, ostala dva je ma ličilo otožje. Smrtnik je (pittsodil, da gresta prvič z doma v širni svet jugoslovenske očetnjave. Ni ae mu dalo posluša-
ti njih pomenkov, položil si je nahrbtnik pod glavo in je zadremal.
Sanjalo se mu je, da hodi po pljuska-jočem velemestu, kjer vozi vsake tri minute podzemska železnica na vse strani, čakati ni treiba. Vozovnico si nabaviš v avtomatu, kamor vržeš novec. Koj nato sedeš v drveči voz, nekaj časa se pelješ pod zemljo, nato pa izstopiš, in zunaj, na pločniku, te oblije morje luči, da v omami kar pozabiš, kam si bil namenjen.
Ko bi te sanje trajale vsaj do polnoči! je vzdihnil Smrtnik, ko se je zdramil čez četrt ure. A tudi za teh petnajst minut je bil hvaležen usodi, saj je pokazala prav-cao nasprotje življenja na lokalni postaji.
Ker v čakalnici niso prižgali luči, je odšel v kolodvorsko restavracijo. Naročil je belo kavo, toda moral je čakati. Kmetje namreč še niso bili prignali živine s paše, krave niso bile pomolžene. Račun je hotel Smrtnik plačati s kovancem za dvajset dinarjev. Tedaj se je izkazalo, da »imajo drobiža kakor v Suhi krajini in da mu niso menjali denarja pri potniški blagajni, kdo ve, kako bi bil poravnal zapitek!
Ko se je bližal polnočni čas, se je Smrtnik sprehajal po peronu in premišljeval življenje na lokalni postaji. Vse mogoče in nemogoče doživiš na nji in ob nji! Zamudiš vlak, namesto da bi se odžejal, se oškropiš z vodo, v vaški gostilni plačaš za lekarniško sodavico dvakratno ceno, v restavraciji pa ne morejo menjati 20 Din. Kaj je torej smoter nagega življenja? se je vprašal. Ko je v daljavi zabrlizgal vlak, je tiho dihnil predse: Sanje. Da, sanje... Zadremal sem, in sem se videl predstavljenega drugam. Kaj bi bilo naše življenje brez sanj? Neznosna lokalna postaja, kjer bi moral popotnik umreti od obupa in aa-znotnosti,
tk, V O	Vo*»
Najvesp
rk v Južnem morju
v zadnjih I53 letih — Zvezde na dozdevno mestu, kakor bi morale stati
V začetku junija bo najpomembnejši dogodek na nebu v letošnjem letu
najdaljši sončni mrk,
kar so jih opazovali od 1. 1804. Njegovo maksimalno uajanje bo sedem minut in štiri sekunde. A ta mrk bo kuriozen še v nekem drugem pogledu: začel se bo namreč v sredo 9. junija in končal — S. junija, torej en dan pred svojim začetkom ... To ni težko razumeti, če pomislimo, da se bo začel v Tihem oceanu in končal v Južni Ameriki ter bo pri tem prekoračil mejo datumov ob 180. vzhocLtio-zapacinem poldnevniku.
Sončni mrki so nekakšni
slavnostni dnevi
astronomske znanosti. Astronomi jih »praznujejo« seveda s povečano delavnostjo. Ko pokrije plošča meseca sonce popolnoma, je mogoča opazovati neke najbolj zunanje plasti in življenjske pojave (protuberance) sonca. Toda sončni mrki v z«,dnifh	ne ribi'?" wwo za razisko-
vanje sonca. Znan ie njih pomen za kontrolo Einsteinove relativnostne teorije.
Einstein izvaja iz svoje teorije, da se svetloba v težnostnem polju sonca ukloni. To se pravi z drugimi besedami, da vidimo zvezde, ki so ob mrku na videz zelo blizu sončne oble,
navidezno na drugem mestu,
nego bi morale biti v resnici. Ta uklon zvezdne svetlobe »Einsteinov efekt«, kakor ga imenujejo, je zelo majhen, a nad vse vpžen, ker postavlja vsa nedavna na-ziranja o bistvu svetlobe i o obliki svetovnega prostora na glavo. Zato ni čudno, da so ob priliki popolnih solnčnih mrkov
v zadnjih dveh desetletjih organizirali neštete znanstvene ekspedicije, ki naj bi dognale, ali se svetloba v resnici* uklanja tako, kakor trdi Einstein. Ekspedicije je bilo treba organizirati zato, ker poteka razmeroma ozki in
krati pas mrka
le redkokdaj tako, da bi bilo mogoče opazovati pojav mrka v krajih, kjer stoje stalno v velikih zvezdarnah najbolj zmogljivi astronomski instrumenti. Tako je bilo na pr. 24. januarja 1925., ko je sončni mrk šel preko ozemlja velikih ameriških zvezdam. Letošnji solnčni mrk pa je v tem pogledu zelo neugoden.
Popolna senca sončnega mrka se bo dotaknila zemlje najprvo v bližini Novih He-bridov v Južnem morju in bo padla tako v vsakem pogledu v vodo. Takšne pojave je mogoče opazovati z vso potrebno natančnostjo in mirnostjo namreč
le s trdnih tal,
a ne z ladij, čeprav so pri lanskem popolnem mrku v Rusiji uporabijai i za opazovanje celo balone in letala. Isto velja za glavni del zamračene proge. Mrk se bo dotaknil kopnih tal prvič na otoku En-derburyju v skupini Feniksov in bo trajal tam štiri minute in 8 sekund. Otok Enderbury meri v dolžino 4 km, v širino 1.6 km in se dviga komaj 9 m nad morsko gladino. Obdaja ga strma koralna kleč Otok je neobljuden,
nima pitne vode
in nobenega prostora za pristajanie. Pristanek in bivanje tam sta praktično nemogoča. Navzlic temu ni izključeno, da se bo tu utaborila posebna ekspedicija
ameriške vojne mornarice ob sodelovanju drugih znanstvenih organizacij. Tudi ostali c toki Feniksov, ki se jih dotakne sončni mrk. so neobljudeni in le malo vabljivi.
še najugodnejši opazovalni prostor nudi po vsej priliki otok Canton, obročast ko-ralnik s prostorom za zasidranje. Ta otok je dolg 14 km, širok 6 km in poraščen s kokosovimi palmami. Po drugi strani pa je tudi zelo težko priti do tega otoka. Obiskujejo ka
le ob času žetve.
Za 8. junij pripravljajo tja ekspedicijo novozelandski astronomi, ki so prav za prav z vsemi svojimi pripravami že na poti. Sončni mrk bo trajal na tem otoku 4 minute in 6 sekund, kar je zelo dosti, če pomislimo, da so imeli astronomi lansko leto komaj polovico toliko časa na razpolago.
Od Feniksovega otočja do Peruja se
sončni mrk ne bo dotaknil
nobene kopnine več.
Prvotno so računali s tem, da bo na razpolago še majhen otok. Ameriška vojna mornarica namreč poroča o odkritju majhnega otoka, ki so ga imenovali Otok Sarah Anne. Toda ko so ga hoteli sedaj poiskati, ga niso več našli. Otok se je po-greznil v morje. Na perujski kopnini bo trajal solnčni mrk naiveč 3 minute 20 sekund. Perujsko vseučilišče x Svetega Marka je pripravilo vse potrebno za sprejem več znanstvenih ekspedicij. Doslej so se javile tri, med temi ena japonska. In tako je pričakovati, da bo največji sončni mrk, kar smo ga imeli v zadnjih 133 letih navzlic vsem oviram znanosti vendarle dal mnogo novega gradiva.
ZA POMLAD NOVA OBLEKA — NOV PLAŠČ !
Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi
tvrdka
DRAGO S C H W A B
LJUBLJANA. Aleksandrova c. št. 1 V zalogi tudi izgotovljena oblačila ali pa se na željo tzgotove tudi po meri.
Skok s EI££elovega stolpa
Z druge ploščadi pariškega Eiffelovega stolpa je skočila v globino neka ženska. Med padcem ji je telo večkrat udarilo ob železno konstrukcijo in ga je to tako razkosalo, da je treščilo na tla v treh delih.
Kljubujejo ji samo steklo, platin ln volSram — če bi Oceani namesto vode vsebovali selenijev oksiklorid • • •
Stcletoiea atenske imiverze
Vseučilišče v Atenah praznuje letos stoletnico svojega obstoja. Na stari Akropoli so vprizorili v spomin na ta dogodek slavnostno igro »Atena«. Slika kaže enega izmed sodelujočih v starogrški noši
7t\\&&tX\\c> milo,
Po petletnem napornem delu se je prof. dr. Gilbertu B. L. Smithu s politehničnega zavoda v Brooklynu baje posrečilo, da je sestavil tekočino, ki vsako trdo snov v nekoliko sekundah popolnoma uniči in razstopi. V predavanju, ki ga je imel v Ameriškem kemičnem društvu, je vedel učenjak poročati čudovite stvari o svoji tekočini.
Odkril jo je prav za prav slučajno. Neke noči je vsebina neke steklene posode v njegovem laboratoriju nenadno zlede-nela, čeprav je bila soba normalno tempe-rirana. S tem, da se je masa raztegnila, je raztreščila posodo. Padla je na tla, kjer je povzročila veliko škodo. Uničila je tla, napravila je luknjo vanje in padla v fizikalni laboratorij za nadstropje nižje, kjer je uničila nekoliko dragocenih instrumentov in celo bakelitne posode v nekoliko trenutkih.
Samo tri snovi se lahko upirajo sele-nijevem oksikloridu, kakor imenuje prof. Smith to tekočino, in sicer steklo, platin
in volfram. Hraniti jo je treba zato v steklenih posodah, ki morajo biti hermetič-no zaprte, kajti nova snov zelo hitro izpuhti. že pri 15 stopinjah nad ničlo zaledeni.
Ob koncu zanimivega predavanja je učenjak na pristno ameriški način ugibal, kaj bi bilo, če bi oceani namesto vode vsebovali selenijev oksidklorid. Zemljo bi pokrivali ogromni ledniki in človek in žival bi morala imeti stekleno drobovje, če bi hotela živeti. Mostove, oceanske parni-nike bi morali izdelovati iz platina in vol-frama, a če bi deževalo, bi morali nositi steklene dežnike. Takšni opisi so seveda brez pomena, če bi bila morja res iz se-lenijevega oksiklorida namesto iz vode, bi se ta morja že od vsega početka zažr-la do sredine zemlje in do življenja na zemlji sploh ne bi prišlo. Verjetno pa je, da bo Smi.thova snov imela v dogJednem času podobno uničuiočo ulogo. Vojna industrija io bo gotovo umeJa »s pridom« izkoristiti.	«
Lov na šimpaitza v Liverpoolu
Obisk v cirkusu in pobeg v pisarno
O
ico comacč,
fc
veno no n\ i
ifo!
Iz liverpoolsikega živalskega vrta je pobegnil močni, poldrag meter visoki šimpanz Mickey. Med svojim triurnim sprehodom v svet je povzročil ljudem marsikatero zlo.
Opica, ki je bila drugače vedno dobrodušna, je imela baš zavoljo tega pravico, sprehajati se po glavnem drevoredu živalskega vrta, -redi med ljudmi. Seveda so jo imeli pri tem še vedno na dolgi železni verigi. Te dni ji je uspelo z orjaško močjo pretrgati težko verigo.
Prvi obisk pobeglega šimpanza je veljal
Turški muezini
Nepričakovan odlok turške vlade ie polnoma odpravil posebno značilnost orien talskega cestnega življenja, muezinov klic. kj ie vernike trikrat na dan z ininaretov pozival k molitvi. Muftiii in posvetne oblasti so prepovedale te pozive s takojšnjo veljavnostjo. Zvečer muezinov ni bilo več sli"-a ti. To prepoved je bilo v življenjskih navadah ljudi zelo občutiti in io bo gotovo če nekaj časa. Turško prebivalstvo sj je dan delilo namreč po klicih muezinov Ln večinoma ninra ur.
Točno plačni »Jutru« naročnino Voruf svofcern zavarovalnino
Stare so kakor zgodovina človeškega rodu — Dva tis©« besed iz zaklada krlžaljk nadomestuje danes splošno
izobrazbo . • •
nekemu cirkusu, ki je bil razpel svojo šotore poleg zoo Ko mu je hotel cirkuški vratar zabraniti vstop, je postal šimpanz divji in je moža hudo ugriznil. Tudi neki krotilec levov, ki je hotel opico prepoditi, je moral končno sam pobegniti pred njo.
Mickey se je sprehajal potem po cestah in povzročal vsepovsod paniko in bezanje. Ker so ga avtomobili preveč motili, je sf.!ezal skozi odprto okno v neko pisarno, kjer je napravil gromozanski nered po vseh omarah in predalih. Nato je sedel udobno v neki klubski stol. Ko sc je vrnil spet na cesto, je dospel najprvo do nekega otroškega igrišča, kjer je igral povsem spodobnega in mirnega gledalca. Neki cestni delavec si je zmislil, da bi ga prepodil, pa ga je Mickev z ugrizi grdo zdelal, tako da so morali moža prepeljati v bolnišnico. Opica je med tem nadaljevala mirno svojo pot in se je dala naposled po policijskih uradnikih povsem mirno spraviti v zoo.
Življenje v kuhinji
Kuharicam nedostaje izkušnje, ki se z njo ponašajo kuharji, pravi mož, ki sam kuha in dosti premišljuje o
kuharski umetnosti
Eden največjih kuharjev našega Časa je v vsakem ozira Francoz Amos. prej kuhinjski šef v pariškem hotelu Rjtz, sedaj v istj ulogj v londonskem hotelu Dorchester. Novo ravnateljstvo tega podjetja ga je porabilo čez Rokavskj preliv. Amos ee je zelo branil, prvjč ker je sovražnik plovbe po morju, drugič, ker ne zna niti besedice angleščine. Toda primerno visoka vsota mu je odpravila te pomisleke jn tako je odšel v spremstvu nekega tolmača v London.
V hotelu so mu odkazalj zelo odlično opremljen prostor poleg ogromne kuhinje. Kdor ga hoče obiskati, mora mimo dolge vrete ognjišč jn kuhalnikov. sko7.j vsakovrstne prijetne dišave. -V svojem najsvetejšem poveljuje dolgi, malo mršavj gospod kakoT pravi vojskovodja jn visoka, bela čepica na glavi ga dela še daljšega, nego je v resnici. Na zunaj bi ga z njegovo brezhibno brado sodil za kakšnega arietokrata. Tudi govorica mu je izbrana in iz nje je razvidno, da ne kuha samo. temveč da o kuhi tudi mnogo premišljuje.
Amos se je rodil v Grenobiu in šteje 62 let. trjdeset med temu jih je prebil kot ku-
har v najboljših francoskih hotelih. V Dor-ehesfcni ima pod sabo sto kuh?..-jev. Deli jim |x)velja samo v svoj, materinščini, kajti francoščina je občevalni jezik vseh kuharjev na svetu. v kolikor delujejo seveda v velikjh hotel h. Amo« prav;, da njegova žena tudi ne kuha slabo vendar pa nedostaje ženskam izkušnje, ki jo imajo moški. Ženske niso pripravljene, da bj vse svoje življenje prostovoljno in z veseljem posvetile kuhinji, to je pa glavni pogoj, če-si hočeš nabrat, izkušenj. Tudj niso ženske dovolj pogumne, a to lastnost mora imeti vsak pravi kuhar, če hoče doseči nekaj posebnega.
Zanj je kuhanje nekaj tako važnega in tudj tako lepega, da mu posveča brez pomisleka svoje življenje. Dela 16 in pol ure na dan. od 9.r,0 predpoldne do 2. po polnoči. ijn se ni še nikoli kesal. Večino večerov pripravi jed; za tisoč do tisoč pet sto gostov in vsak obrok prekontrolira sam. Seveda je nemogoče da bi vsako jed tudi pokupil, pravi pa. da jih poskusi vsak večer nekoliko sto. In česar ne zmore njegov jezik, to napravi io njegove oči. kajti Mm pogled mu običajno zadostuje, da lahko presodi, da-Lj je jed dobro napravljena alj ne.
Mož, ki bo poročil
vojvodo Windsorskega
Zdravnik dr. Mercier iz Monta — Poroka po predpisih
francoske „Code civil"
VVindsorski vojvoda in njegova nevesta y parku graščine Cande
Mont, malo mestece v bližin; Tourea, je postaJo eno izimed središč svetovnega zanimanja. od kar se je tam naselil vojvoda Windsorskii. Tu se bo namreč izvršila poroka bivšega angleškega kralja z ameriško meščansko go. SimpsonVVarfieldovo.
Navaden napis na vratih navaja stanovanje moža. ki je preprost podeželski zdravnik jn župan mesteca Mont: »Dr. Jules Mercier medecjn.« Se pred kratkim mu je pripadala naloga zdraviti maloštevilne bolnike Monta in njegove okolice. Včasih so ga poklicali tudi na grad Cande, ki ee dviga, z mnogim j stolpi in .pomol, ob velikem rjbniku v bližini Monta. Ta grad, ki je last rodbine Bedeauxovih. je bil še pred uedavnjm pravj dom podeželskega miru.
Sedaj se je temeljito zbudil iz svojega spanja. Sličj že bolj majhni, oblegani trdnjavi ki se upira navalu fotografov, časnikarjev in drugih radovednežev z vsemi pripomočki. še bolj nego grad sam pa zbuja nemara radovednost dotlej neznani dr. Mercier. Rekli smo že. da je razen zdravnika tud. župan in kot takšen bo prišel tako rekoč v svetovno zgodovino, kajt- dana. mu je naloga, da poroči vojvodo W in d sorskega, ki biva sedaj v gradu, z go. Warfieldo-vo. bolj znano poJ biv.šjm imenom gospe Sjmpsonove.
Dr. Mercier se za svojo svetovno slavo ne briga dosti. Zjutraj sedi v županskem uradu, popoldne ordjnira. V zadnj;h dneh 1» pvide seveda le malo <lo tega da b; 'izvrševal svojj dvojni funkciji, kajti venomer mora ljudem odgovarjati na vprašanje: »Kdaj bo poroka? Kakšna bo poročna ceremonija?«
Grad in knjižnico, v kateri bo poroka, pozna zelo dobro, pravi, kajti tam je bil pogostoma kot t travnik. Poročnega obreda se ne boji', toda doslej inu še niso sporočili termina.
Junaški diplomat
Preprečil je izvršitev krute smrtne obsodbe v Španiji
Z&5 se pa. da dr. Menoier noče poveda.tfi vsega, kar ve. Kajii med tem je francoski konzul v Balt.iimoreu poslal v Francijo prepis rojstnega lista ge. Warf{eIdove. Rojstni list se glasi; Wal]js Wari'ieldova, rojena v Monterevu (Pennsylvan';a) 10. julija 1896.« Rojstni list je overovil dr. AJlpn zdraVnjk njene matere.
Če omeniš to listino dr. Mercieru. se bo prisebno odrezal: »Jaz sam nisem zahteval, naj m,i jo pošljejo. Morda je storila to nadrejena oblast v Toursu, da bi dobila potrebne papirje za čim preprostejšo in hi-t.rej.šo izvedbo poročnih forma lite t. Ni mi treba dodajati, kakšno čast pomeni za mojo malo občino, da se bo pri nas izvršil tako zgodovinski akt. Tudi zase občutim kot odlikovanje, da bom mogel izvesti Poroko.«
Navzlic temu. da tega na zunaj ne kaže, se zdi. da se j« na ta akt temeljito pripravil. kajt; na vprašanje, kakšna bo ceremonija, odgovarja takoj: »Poroka se bo izvršila na splošno veljavni način, kakršnega predpisuje »Code civil«. Nj potrebno, da hj me prej obvestili. Zadostuje navaden klic po telefonu, pa odidem v grad, kjer bom izvršil poroko v prisotnosti prič.« Te priče ne bosta nihče drug nego brat vojvode VVindisorekega. vojvoda Kentskj jn njegova soproga, ki odpotuje po svečanostih kronanja v grad Oatide.
Vojvoda jn njegova bodoča žena se bosta samo podpisala v občinskem registru, nato .se podpišeta priči in končno župan. S tem bo popoka, končana Vsa ceremonija se izvrši lahko v nekoliko minutah.
Tako pravi dr. Meiojer in se skuša, otresti radovednežev, da bi lahko opravljaj svoje p<.ul«. Na telefonski klic \z gradu j« pripravljen. pripravljena je i udi varnostna služba pred gradom, torej ne bj smelo hita nobene ovire, da bi življenje v mestecu, ki ^ nenadno zaslovelo, ne šlo po svoji običajni potij naprej. Seveda ovira z radovedneži jn časnikarji pa tudi ni kar tsi bodi.
Uganke so tako stare kakor človeška zgodovina. Spremenile so se neka; v svoji obliki. prav malo pa v svojem načinu. Pr; nagradnih ugankah so se vrednosti seveda ze-
lo spremenile. Ko ie sfinga zadala Edipu slovito uran ko. je vi?elo še življenje obeh na niti. Dar.es si !a' ko z uganko zaslužiš k »j so ali kos čokolade, ugankar pa ne tvega pri tem nič drugega kakor poštnino.
Uganke imaio po svoji oblik; različno živbenj-ko tra:ro«t Nekatero žive ce]p dobe. druge eo samo modri po-, a vi ;n izginja Jo kakor mode V nameni času so ime'e slogovni pp n nr. dozdevno le modno trajnost Križalike pa so se izkazale za trpežne. Po javile so -p kmalu po voinj v Ameriki in so preko Anglije dospele na našo staro ce lino.
Bjl je čas. ko eo bili ljudje siti časniskih poročil. Iz vojnih porosil in neskončnih li" V-n-vtpcj; vojne so se reševali v svet ugank. Križalike so pri tem naletele na največ prijateljev. Prišle so kakor moda, pa so po-is ?<■- vajnejše. Pesimisti eo dejali,
da nekega dne ne bodo več mogoče, ker bodo ljudje že vse pogiuntali Nekega dne bodo vedeli vsi ljudje, da je Abo pristani ško mesto na Finskem, da so liane plezalke, da se najvažnejše muze imenujejo tako in tako. da je le i rumunska in jen ja tonska valuta itd Kaj naj bi potom še ostalo?
Toda pesimisti eo se, kakor je videti, zmotili. Da je Ob reka v Sibiriji, ve danes dozdevno res že vsak človek, a da je bil Pešca rte« velik filozof, to ni splošno znano. Kdo pa nožna vse filozofe, pesnike in umet nike? Okrog sredine prejšnjega stoletja so ee ljudie še trudili, da b; sj pridobili nekakšno splošno izobrazbo, toda razvoi je potem pokazal, da v dobi specializiranih znanosti splošna izobrazba ni več mogoča. In tako smo pač na nieno mesto postavili dva cisoč besed 'z krjžalik To popolnoma zadostuje za zahteve po izobrazbi med dvaisetminut no vožnjo v tramvaju ali za uro 6edenia v kavarni. S lolikšno izobrazbo napolni lahko človek vse predal od vzgoraj navzdol in od le,y;e proti desni, ,
Z begunci iz Španije, ki so prispeli s poljskim parnikom »Wiljo« v Gdynio, je prispela tudi vest o junaškem dejanju, ki ga je izvršil poljski poslanik v Madridu. Marjan Szumlakovvski.
Madridska vlada je bila dala poslaniku zagotovilo, da se ne bo španskim beguncem. ki se bodo odpravili s posebnim trans-poHom na Poljsko, skrivil niti las Ko je
Levi
v poročnem sprevodu
Dunaj je doživel te dni nenavaden in pester poročni sprevod. Cel cirkus je z vsemi svojimi živalmi vred, s svojimi stanovanjskimi in živalskimi vozovi spremjal mlad artista Steffy Medranovo in Nikolaja Karpio k poroki. Spredaj sta se vozila ženin in nevesta v odprti slavnostni kočiji, za njima so vozili popolnoma nov stanovanjski voz, bodoče domovanje poročen-cev, sledili so enogrbi in dvogrbi velblodi, umetni jahači, pazniki s človeškimi opicami, stepni psi, tigri in levi. Seveda so bile vse te živali v svojih kletkah. Ob koncu sprevoda so korakali sloni, ki so nosili prijatelje obeh poročencev. Da niso manjkali muzikanti in da so imeli Dunajčani veliko brezplačne zabave ob zvokih strumnih koračnic. si lahko mislimo.
Kupujte domače blago!
pa v pristaniškem uradu v Valenciji španska politična policija pregledovala papirje teh beguncev, je neki agent začel trditi, da je v enem izmed beguncev spoznal bivšega aktivnega častnika Francove armade. Navzlic ugovarjanju poljskega konzularnega uradnika, ki je spremljal trasport, so obtoženca v nekoliko minutah postavili pred izredno sodišče in pol ure pozneje so ga v imenu »ljudske vlade v Valenciji« obsodili na smrt z ustrelitvijo. Zvezanega so zavlekli k nekemu zidu, deset metrov od njega so postavili strojnico in izvršilni oddelek je čakal samo še na častnika, ki bi zapo-vedal usmrtitev.
V tem trenutku se je pripeljal z avtomobilom poljski poslanik iz Madrida. Takoj je razumel, za kaj gre, in je pri častniku, ki se je med tem pojavil, energično protestiral proti nameravani usmrtitvi, češ da je obsojenec že pod varstvom poljske republike. Častnik mu ni dal nobenega odgovora. Izročil je nekemu podrejenemu sodbo in je dal že znamenje za ju-stifikacijo. V tem trenutku je planil Szum-lfikowsV:i pred smrtno bledega obsojenca, prekrižal roke na prsih in zavpil: »Le streljajte* Pomislite pa. da obračate orožje na zastuprfka republike Poljske!« To junaško zadržanje noslanika, ki je za rešitev tujega državljana postavil svoje lastno življe-ni- na kocko, je imelo učinek. Poveljnik valenr;jske po!'tičie policije je sodbo razveljavil in je dovolil, da odide obsojenec z drugka i beguuci na peljptko lacfea,
E K
T A
Danski kralj Kristijan, ki je te dni slavil 251etnico svojega vladanja, je v deželi zavoljo svoje skromnosti zelo priljubljen. Ministrskega predsednika Stauninga, ki je kakor znano vodja danskih socialnih demokratov, so vprašali, ali bi mu po njegovem svetovnem nazoru ne bilo ljubše. če bi bila Danska republika, ne pa monarhija. Stauning je odgovoril: »Da. Toda prvi predsednik republike bi bil kralj!«
VSAK DAN ENA
»Kje Pa ostaja današnji zajtrk za naju?«
4»Xiden6 Tegn«*
CENE MALIM OGLASOM
Po oo par aa besedo, Din &.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •tožb. Najmanjši znesek a enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din za vsako besedo, Din S.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanj« naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Dto 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— xa besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjU znesek sa enkratno objava oglasa Dia 17*—%
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! La, 2« zahtevata od
Vm pristojbine m mala oglase je plačati pri predaji naroSla, OTtrffmfl jib je vposlati t pismu obenem s naročilom, ali pa po po&tni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ee zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek ffJutra", Ljubljana«
fE2BSB!&
BoeeAa t trna. lavsi 3 Din M Hitro ali dajanj« naelova
3 Din. Najman>ši tneses l? DU.
Dekliški
počitniški dom
»b Jezeru tiolnograško
Sa.izk<t,mmergut Unterach am Atiersee. lasten dom 3 ekonomijo vsake vr »te šport, počitniški Je sikovni tečaji, — poset Salzburger Festspleie. — Dom najbolj priporoča aega dunajskega pensljo r.ata C. v. Kastaly Wien V1IL Langegasse 65. teie ton A—27—4—22. Vsi šol > ki Upi.
12517-38
Dlii	3 Dtc
za 5itr» »11 dajanj«	oa«Iov» S Din. Najmanjši tnee«k VT Din.
Naslednik restavracije Čarman
ob Večni poti, toči prvovrstna štajerska vina itd. po res solidni ceni. — Prepričajte se.
11559-18
Gostilna pri
»PANJU«
V p gova ul. U> Vas danes vabi na vedelo domačo žaba v o. Točijo se izborna vina, lep senčnat vrt, baK-]i .-če, vsak večer igranje na klavir, petje itd. — Vas vljudno vabi in se priporoča TONE HUC.
1-3723-1?
Naslednik restavre. ČARMAN
ob Večni poti. toči prvovrstna štaj. vina itd. po res solidni ceni. Prepričajte se.
11559-18
l 1»r«k 8 Dia
ta Šifre ali lajanj« «a»l<r»® Din NaJmanjS rjiee*± 17 DUl
Raznašalko
čez dan i.sče cvetličarna Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12738-1
Natakarica
.mlada, čedne zunanjosti z večletno prakso in daljšimi spričevali, dobi mesto. š. M. šinartin-ska cesta 10.
12742-1 Vzgojiteljico
k dvema deklicama, s per-fektnlm znanjem nemščine in po možnosti francoščine, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
JS7S1-1
Mehanika
sprejmem. Navesti dosed« nj« službovanje. Ponudbe Ud ugi. o Al. Juua jjoii šifro »fo-močnlk«,
12780-1
Dekle za trgovino
ki ima vesslje tudi dc sostili.iških del. pridna in pošteno, sprejmem. A. Kunstelj. gostilna in trgovina. — Jezica pri L j ubij ar i.
126601
Knjigovodja
samostojnega, zmožnega italijanskega Jezika, ta ko j sprejem k lesni tr govini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen in zmožen«.
12669-1
Dva krojaška
pomočnika
sprejme takoj Ostrovrš-nik Ivan, Sevnica 5.
12569-1
Praktikanta
za milansko stroko, takoj sprejmem. Predpogoj 3 do 4 razrede gimnazije, popolnoma zdrav in močan. Stanovanje prosto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prak-tikant«.
12557 1
Brivskega
pomočnika
event. z znanjem vodne in železne ondulacije, za dame. sprejmem — Jigl, Slov. Bistrica.
12567-1
Mlinarski
pomočnik
dobi službo. Na pismene ponudbe se ne odgovarja. Prosim, predstavite se osebno pri Mesesnel. Ljubljana — Vič.
12577-1 2elezninar
perfekten. zmožen samostojnega islv vojaščine prost, mlajša moč. dobi takoj mesto. Naslov v vseh Doslovainica£ Jutra.
13160-1
Prikrojevalko
za moško perilo, zeJo spretno in zanesljivo, z večletno prakso sprejme takoj pod ugodnimi pogoji izdelovalnica perila Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana — perilo«.
12753-1
Entlarice
perfektne, sprejme takoj tovarna Vidmar, Ljubljana. Savlje IS.
12185-1
Zdravo in
pošteno dekle
sposobno za vsa hišna dela iščo tričlanska družina na deželi. Naslov: šolsko upra-viteljstvo, žalna.
miUl
Samostojno
prodajalko
mlajšo, ugodne zunanjo sti. zmožno kavcije, z znanjem nemščine, takoj sprejmem v trgovino sadja za stalno. — Naslov v vSeh poslovalnicah Jutra.
12713-1
Knjigovodja —
bilancist
brezposelen. dobi enomesečno zaposlen je. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektni«.
12725-1
Slaščičarskega
pomočnika
takoj sprejme Hadrije Rakit, Trbovlje, Loke 430.
12688-1
Izdelovalca(ko)
gorenjih delov čevljev, prvovrstno moč takoj sprejme za stalno Ivan Rovšnik, Trbovlje.
12689-J
Brezplačno
stanovanje
dobi poročena žena, pridna, poštena, za opravila vseh hišnih d*l pri gospodinji. Predstaviti sc od 2.-4. ure Kapiteljska 7/1.
10717-1
Apreturski mojster
dobi delo. Ponudbe pod šifro »Dobes strokovnjak«, aa ogl. odd. Jutra
12778-1
Hišnika
sprejmem s 1. junijem prednost ima ključavničar ali mizar. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12616-1
Ključavničarski
pomočnik
s prakso v stavbenem ključavničastvu dobi ta koj stalno nameščanje v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dos?danjega za poslenja na ogl. odd. Jutra pod »Stavbeni ključavničar«.
12794-1
Čevljarskega
pomočnika
zmožnega vseh del — iščem za takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra.
12735-1
Več izurjenih pletilj
dobi zaposlitev v tovar ni pletenin Janko Novak, Radovljica.
12526-1
Izurjeno šiviljo
na stroj Ouerlok sprejmemo takoi. Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica.	12825-1
Sobarico
zdravo, spretno, ki ma tudi servirati, znanje nemščine zaželjeno, iščemo takoj. Ponudbe z prepisom spričeval in zahtevo plače in sliko na Pcnsion »Riviera«, Kraljeviča.
12823-1
Šivilja
ki je izvežbana v boljših bluzah, dobi stalno službo. Sottler - Lesjak, Res-ljeva 16.
12855-1
Foto pomočnika(co
takoj sprejmem za ama tersko izdelavo. Prednost v tej stroki, že zaposleni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno mesto fotografa*.
12685-1
(i. Th. Rolhman:
III
Nove pustolovščine
Cip, cip, dober dan, evo me -pet! Upam, da me se niste pozabili. Obljubil sera vam, da se oglasim, kadar Spet kaj novega doživim. Nu, pa sem doživel!
Zima je. Z drsalkami na roki jo mah. nem proti hiši vdove Zlatoglodnice, na-dejaje se, da bo smela Šilonoska z menoj.
Tovarna svile
išče za takoj pomožnega mojstra, ki je v tkalnicah svile že dalj časa d?lal. Ponudbe na podr. lista v Mariboru pod »Pomožni mojster« 12608-1
Elektroinženir
ali elektrotehnik, z de-lovodsko šolo in mojstrskim Izpitom, dobi takoj stalno službo. — Samski imajo prednost, plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elektrotehnik« 12607-1
Pletilje
dobro izvežbane sprejme takoj v trajno delo Gržina. Ljubljana. Celovška 44.
12586-1
Denarni zavod
sprejme mlajšega uradnika z bančno prakso in pripravnika s trgovsko izobrazbo. Ponudbe s prepisom izpričeval in priporočil pod šifro >Le pa prihodnjost« na ogl. odd. Jutra.
12579-1
Prodajalko(ca)
z-a trgovino z mešanim no. Pogoj kavcija in prl-blagom na Gorenjskem sprejmem za 1. junij, j zmožno voditi samostoj Perfektno hotelsko jaznnst. Pon. na oglas.
Dobro navijalko
sprejmem. Tončka Ogrinc, Aleševčeva 33.
12856-1
Čevljarskega
pomočnika
mlajšega, samskega, — sprejme takoj za stalno. Sešek, Gerbiceva 9, Kol-ezija.
12843-1
10 dobrih pleskar.
pomočnikov
sprejmem takoj. Viktor Tomazin. Novomesto.
12831-1
Modni salon
Rozman
Dvorni trg 3. sprejme takoj več šiviljskih pomočnic.
12827-1
Čevljarje
za boljše delo, sprejme Triumph, Kolodvorska 11.	12891-1
Vaafca oacito SO p»», te «e» j Dia. ta iiir» lit to aoj« oaai»r» | Din; oa> manjši cneaek IS Din.
Ali bi se dobila
dobra oseba
ki bi pomagala mladi vdovi do kake dobre, postane službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »»Marljiva«.
12741-2
Diplomiran jurist
bivši oficir z dolgoletno vojaško ln sodno prakso, vešč tudi nemščine srbohrvaščine, italijanščine, angleščine in nem ške stenografije, — išče poldnevno zaposlenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jurist«.
12679 2
Čevljarski
pomočnik
dober delavec, tudi izurjen v delu gojzeric, išče službe. Viljem Bra-čič, Žabjek bč. pošta Laporje, Slov. Bistrica.
12536-2
Mlad fant
išče mesto točilca (šank purša) kjerkoli. Nastop lahko takoj. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Trezen«.
12571-2
Uradnica 22 let
z večletno prakso z zna njem domačega, nemškega event. francoskega jezika dobra stroj epi ska in stenografinja i-šče zaposlitve v pisarni Ponudbe pod »Perfektr na 1937« na podr. Jutra v Mariboru.
12518-2
Soboslikarskega
pomočnika
z dobro strokovno izoliraz bo, veščega všeh najmodernejših d°l, samostojnega, dobrega organizatorja za večja" dela, poštenega, marljivega in treznega, kateremu se lahko zaupa vod:l-no mesto, sprejme tvrdka v Mariboru. Samo resne ponudbe s točnimi podatki na podružnico Jutra Maribor rod »Novodoben«-.
liS82-l
Frizerko
prvovrstno moč, v vodni in železni ondulociji ter barvanju las, sprejme frizerski salon Krajnc, Celje.
10670-1
Šofer mehanik
trez-en ln zanesljiv vozač išče službo za luksuzni voz. ali pa kot mehanik pri trgovini z dvckolesl in motornimi vozili. Naslov v vseh ooslov. .Jutra.
12531-2
Mlinarski pomočnik
pošten. trener. df- ven, vojaščine prost prosi službe kjerkoli, eventuelno za slugo kamorkoli. Ivan Hro-vat. Stranska va. 10 Novomesto.	13447-2
Brivski pomočnik
in bubištucer, prvovrstni, išče n&meščenje. — Plača po dogovoru ln po možnosti z oskrbo v hiši. Ivan OJcinger. brivski pomočnik Slovenska Bistrica.
12604-2
Gospodična
z malo maturo, spretna strojepiska, vešča stenografije in knjigovodstva z enoletno prakso v advokatski pisarni, želi nameščenja kjer koli v pisarni ali temu primerni službi pod šifro »Mlada in agilna«. ___ 12648-2
Mlada postrežnica
išče za dopoldanske ure postrežbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Poštena in delovna.
12706-2
Natakarica
mlada, simpatična in poštena iščem mesto. — grem tudi izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Boljša gostilna«.
12712-2
Dekle
išče službo ob morju, kjerkoli kot sobarica ali podobno, govori tudi nemško. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Morje«.
12731-2 Mlad barvar
evešč barvanja oblek in bombažaste in svilene preje, išče zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Barvar«.
12706 2
cdd. Jutra pod »Stalna in sigurna služba«.
12622-1
Natakarico
staro 18 do 23 let. pri jetne zunanjosti, 'tudi začetnico sprejmem takoj za boljšo prometno gostilno v mestu na biv. štajerskem. Sprejem mogoč le. ako se predstavite osebno, na lastne stroške, ker jih ne povrnem. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod šifro: »čedna natakarica«.
12630-1
»Nu, Šilonoska, ali pojdeš?« jo vprašam. »Moja teta ima danes rojstni dan, pa se mislim podrsati k nji! Lep kos pogače nama bo odrezala!« — »Gospo Zlatoglodnico moram prej vprašati,« odgovori in stopi v hišo. Čez dve minuti se vrne.
Dekle
srednjih let, ki zna samostojno kuhati mešč. hrano, pošteno, takoj sprejme mala družina v* mesto na štajerskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in dobra kuharica«.
12633-1
Krojaškega
pomočnika
prvovrstnega za velike kose, mladega, vojaščine prostega, sprejmem. Oskrba v hiši. Zglasi naj se takoj in osebno pri" Gerjeviču. krojaču v Brežicah.
12631-1
Krojaški pomočnik
dober delavec, dobi stal no službo. Ivan Krebsl krojač. Slovenjgradec.
12652-1
Frizerko
zmožno vodne železne in trajne ondulacije. i-ščem za takoj alt po dogovoru, event. oddam domski oddelek v najem pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12683-1
Natakarico
pridno in pošteno sprejmem takoj v stalno službo. Gostilna Petrov hram, Miklošičeva c. 18.
12826-1
Več izurjenih pletilj
sprejme takoj v delo Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica.
12824-1
gospodinjo
za nadzorstvo izvežban-o v tej stroki, z večletnimi spričevali in dobrimi referencami, izobraženo, srednjih let — išče večje pod-jV tje za sezijo. Ponudbe s sliko in točnimi podatki pod -Hotelska gospodinja« na ogl. odd. Jutra. Pod istimi pogoj sprejmemo tudi več perfektnih servirk. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Servirka za sezono«.
11VN 1
Mlad pomočnik
tkač žice, kateri zna tudi izdelovati sita, se spreime takoj v stalno službo. Kovač Franjo. Subot;ca, Ci-ril-Metodov trg.
12847-1
Železokrivca
verziranega v »Isteg« železu. potrebujem. Ponudbe poslati na Franc Grein, stavbenik, Slovenjgradec.
12S68-1
Mlad kovaški
. pomočnik
išče zaposlitve, vajen vsega dela. Cimperman, Cesta v mestni log št. 85 Ljubljana.
12761-2
Mlado dekle
išče zaposlenje, en teden dopoldne, en teden popoldne. Ponudbe pod »Grem za pcetrež-nico« na ogl. odd. Ju-tra,-	12764-2
Mlada postrežnica
išče dela. lahko tudi v bližini Rožne doline. — Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Poštena in čista«.
12759-2
Izobražena
gospodična
!S let stara, čedne zunanjosti, govori perfektno nemški, išče za takoj mesto k otrokom. Ponudbo n«i o<rl. odd. Jutra pod >Ljubite!jica otrok«.
13697-2
Mesto gospodinje
želim pri samostojnem gospodu ali samostojni dami. Ponudbe na po-druž. Jutra v Celju pod »Poštena in zvesta«.
12545-2
Pek
s svojo koncesijo išče zaposlitve. Ponudbe pod -.Trezen« na ogl. oddel. Jutra.
12549-2
Mlad pekovski
pomočnik
išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št fro »Trezen«.
12550-2
Na Ren vas kliče največja razstava Nemčije!
USTVARJAJOČE LJUDSTVO"
Schaffendes Volk«
DUSSELDORF
NEMČIJA
Od maja do oktobra 1937
Nove nemške umetne snovi / Industrija Gradnja mest / Vrtna kultura / Umetnost
78 ha velika / 42 dvoran / 30 paviljonov Velik zabaviščni park / Vodne igre /
Terase na Renu Pol milijona posetnikov v prvih dneh!

i'- ' ••'
4.
60% popust na nemških državnih železnicah
Pojasnila NEMAČKI SAOBRAČAJNI BIRO BEOGRAD, Knežev spomenik 5
Želim mesto
pri krznarju. Prvovrstna moč. zmožna poleg krz narskega dela tudi vseh športnih in unifom. čepic. Dolgoletna praksa jamči za samostojno vodstvo. Najraje na štajersko. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Perfektna 999«.
12530-2
Dekle z dežele
želi službe, vajena Je gostilne in trgovine. — Mlci Kuhar, vas Radeš Loka pri Zidanem mostu.
11862 2
Natakarica
srednjih let, poštena želi premeniti službo na dobro idočo gostilno. — Naslov, v vseh poslov. Jutra.
12653-2
Skladiščnika
zanesljivega, cnerg'čncga, išče tovarna. Lastnoročno pisano ponudbo jc poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skrben«.
12863-1
Trgovsko
pomoemeo
sprejmem takoj za podružnico. Potrebna kavcija Din 6000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12884-1
Vzgojiteljico
inteligentno, iz dobre hiše, s perfektnim znanjem francoščine, iščem takoj ali ■pozneje. Ponudbe na -ogl. odd. Jutra pod »Celi dan ali popoldan'.
10817-1 Postrežnico
z trnovskega okraja za popoldanske ure, iščem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
139M-1
V Franciji "
vzgojeno in doraslo de kle spreimem h triletnemu dedku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resna in zaneslliva«.
12489-1
Dekle z dežele
želi službo, vajena je gostilne in trgovine. —■ Mici Kuhar, vas Radeš. Loka pri Zidanem mostu.
11862-2
Prodajalka
mlajša moč. izurjena v špeoeriji galanteriji in manufakt-uri, pridna in poltena, želi aapaslitve v mestu ali na deželi, gre tudi samo za sezono. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12592-2
Korespondentka
perfektna — slovensko, italijansko, nemško, francosko, z dolgoletno prakso, vajena vseh trgovskih poslov, tudi lesne stroke, inteligentna, vestna in marljiva moč, želi primerno službo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Skromne zahteve«.
12516 2
Dekle
išče službo kot pomoč gospedinji. grem tudi k otrokom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12456 2
Zdrav fant
priden in pošten, 15 let star, bi se rad Izučil v trgovini mešanega blaga. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Imam lepo Iznrlčevalo o dovr šenl višji narodni šoli«.
Šivilja
za obleke in perilo gre na dom. Dela po nizki ceni. Ponudbe pod šifro Perfektna šivilja na ogl. odd. Jutra.
12638-2
Natakarica
mlada, pridna in poštena želi spremeniti službo takoj. Ponudbe na podr. Jutra na Jesenicah pod »Pridna«.
12624-2
Trgovska
pomočnica
z malo maturo ln trgovsko šolo. z znanjem nemščine, želi službe. Ponudbe na podr. Jutra v Trbovl>ah pod: »Poštena«.
12627-2
21 letna služkinja
ki zna nekaj kuhanja, šivanja jn vsa druga dela išče službe. Gre tu. di na solidno gostilno. Ponudbe na oodr. Jutra v Trbovljah pod: »Preprosta«.
12626-2
V večjem letovišču ali na Jadranu Iščem službo portirja
zaradi inozemskih zvez ln znanja nemščine, francoščine, angleščine, srbohrvaščine, nekaj ita lijanščlne. kanon za do bavo tujcev; upošteva se samo prvovrsten hotel. Ponudbe na ogl. odd«!. Jutra pod »Sans soucl, l'hotcl sera complet«.
11537-2
Fotografski
pomočnik
dober retušer hi operater, feli stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod značko »I.IV'
1-33TT6J2
Kuharica
srednjih let. Išče služ bo pri eni ali dveh osebah. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vestna in poštena«.
12617
21Ietna gospodična
6 kavcijo, Išče mesto natakarice v boljšo go stilno. Gre kamorkoli Ponudbe na ogL odd Jutra pod »Poštenost ln solidnost«.
12790-2
Mizar
samski. Išče kakršnekoli zaposlitve, opravlja vsa zidarska in sobosllkar-ska dela ter vsa poljedelska dela. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lastno obrtno orodje«.
12844-2
Natakarica
simpatična, poštena, solidna z kavcijo, — Išče službo. Ponudbe pod »Boljše mesto« ha ogl-odd. Jutra.
12788-2
Službo portirja
v večjem letovišču ali M .Jadranu iščem- Vsled ino zemskih ivez in tnanja nrmšftine, francoščine, an gleščine. srbnhrvaščine, ne kaj italijanščine, kanon za dobavo tujcev; upošteva se samo prvovrsten hotel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p>id »Sans sonci, l'hotci sera complet«.
11537-3
Gospa
srednje starosti, prevzame mesto gospodV1!', vajena samostoino voditi gostilno in penzion na režiji, zmož na kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra kuharica«.
12869-2
' Mesarski pomočnik
star 24 let, vojaščine prost vsestransko sposoben, dober nakupovalec živine, išče službe. Ponndbe nasloviti na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Po-itenjak«.
12874-2
Starejši knjigovodja
bilancist, slovenski, sr-
Trgovska
pomocnica
vajena tudi šivanta in vseh
v« hišnih del, želi službe, bohrvaski ln nemški ko . .__. ,
resnondent. *če mesto	vVh* ptVo-
respondent, išče mesto s 1. oktobrom. Blagovol-ne ponudbe na oglas, odd. Jutra pod s»R. 98«.
12582-2
Službo
sluge, skladiščniki ali kaj stičnega iščem. Položim kavcijo do 30.000 Din. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sluga«.
12859-2
Trgovskega potnika
vpeljanega aa modne pletenine, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agllen potnik*
12839-2
28 letna gospodična
išče službo vzgojiteljice Gre tudi kot pomoč v gospodinjstvu, ali kot pisarniška moč, event. kot nadzornica ▼ tovarno. Obvlada slovensko, srbohrvaško ln nemško. Zna tudi šivati. Naslov Mira Z. Ljubljana. Ste panja vas št. 151.
12618-2
valnicah Jutra.
12880-J
Prvovrstna frizerka
išče službe v centru Ljubljane. Ponudbe na odd. Jutra pod »Prvovrstna fri-lerka*._13611--3
Samski frizer
in brivec išče službo. Nastopi takoj. Ponudbe s pogoji na ogl. odd. Jutra pod »Frizer«.
lOBmS Natakarica
starejša .išče službe v boljši gostilni. Kavcij« emožna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Agilna«.
Gospodična
ki razpolaga s kavcijo cca Din 30.000 želi službo v pisarni pri solidni tvrdkl. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcl Ja 30«.
124662
Zaslužek
l/Ul ^IcJ OiIt
i* iifr« ail lajanj« aaalova Din. Najmanjši mete* 19 Oia
Tisoč dinarjev
in vec zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material prevzamem gotovo blago. Mal kapital potreben. Zahte vaj te prospekte, priložite znamko za odgovor. Mihajlo Henig. Panče-vo,Br. Jovanoviča 20.
12589-3
Iščemo osebe
ki bi hotele imeti v svojem bivališču z večjo okolico oddaj ališče (podružnico). Bivališče poklic egalna. Dotični po slujejo pod vodstvom direkcije! Poglavitno je blagovni depot! Nikakih potovanj. Nikake prodajalne! Za mesto in podeželje lahko reefno delovanje! Brez rizika! Dosedanji poklic lahko obdržite! Za nakazani rajon mesečni dohodek do 5.000 Din in več. Obširna pojasnila daje HUPO, Celovec (Klagen furt). Avstrija v vsakem jeziku.
12518 3
Potniki!
Prevzamem celoletno ali sezijsko avto vožnjo z zaprtim avtom po celi dravski banovini po Din 3.— za km. — Naslov: Gerbec Ivan. Studenec, Ig pri Ljubljani.
12522-5
Sreske zastopnike
za obiskovanje privatnih strank iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik in trajen zaslužek«.
12793 5
Stalen zaslužek
nudi dobrim akviziter-jem za knjižne izdale Učiteljska tiskarna. Javite se od 8 do 9 dopoldne v Frančlščanski ulici štev. 6.
12656 3
3«w>da 1 Dte.	8 Din m Sifr* «H 1»}an> •a«lor»
Dia Kajmanj>>	cnaaek 17 Ma
1.000 Din in več
mesečno zaslužijo na lahek način treovekj zastopniki. Pošljite »vojo adreso ln rnamko ta odgovor. — F. Ritzmann, t^šičevo.
1176f>-5
Zastopnik
ta prodajo manufakture na obroke, dobi namešfeaje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridni ima eksistenco« lOti-fS-S
Potnika
vpeljanega v spirituo-zni 6troki in pri špecerijskih prodajalnah, sprejmemo. Pismene ponudbe pod 46331 na Pu-blicitas, Zagreb.
12819-5
Vajenci(fee)
beseda Dlq 1avek S Din t» Sfr» aa dajanje naslova Din Kaimanjši cneeek 17 Din.
Vajenko
pridno- pošteno, sprej-ra: takoj modistka Stana Gregorc-Jančigar — Ljubljana, šmartinska cesta 6.
12719-44
Pekovskega vajenca
takoj sprejmem. Poto-kar Litija.
12658-11
Semda < Din.	S Dtn.
za Šifre ali lajanje	oaelom
5 Din. Najmanjši	tnesek 17 Dm.
Učitelja francoščine
iščem, najrajši Francoza. Metoda Berlitz. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspešna metoda.«
12751-4
Iščem potnike
za prodajo dobrega artikla. Potrebna je mala kavcija. Ponudbe pod: »35 odstotkov« na ogl. odd. Jutra.
12587-5
r u*
Beaed* 1 Dtn. tavat I Dia za iifr« al' lajanje aaelova 1 Dia. Najmanjši nuiek 17 Din
Otroški vozički
spomladanski modeli došli. Najnovejši v«i n« krogličnih ležiščih.
S. Rebolj & drug,
Gosposvetska 13.
143-6
Perzijsko preprog.o
vel. 2.30 x 3.60. baroorto zofo. dva foteija. 6 stilov »Medalion«. dve vložene mizice .Biderj.nar jer« itd., proda Gcdob, Gallusovo nabrežje 29.
1^748-6
Contax
Tessar 2.8. »/s do z bogatimi pri tujinam t poceni naprodaj. Telef. 3348.	12673-6
Motorni 'čoln
minimalna poraba bencina, zelo poceni naprodaj. Livada 27;, Ljubljana.	125706
ElektroIux
hladilnike
na električna plinsk". 'in pctrolejski p'»gon po ugodnih plačilnih pogojih prodamo*. TEUNA DltržBA, Ljubljana, Mestni trg 35. tefefon 25-70.	>ix!S-6
Drobilec
z motorjem na plinski pogon 3 to' na uro 35 ks t»-k.'ij proia Oerar Ivan, Dob pri D&»icia!ah.
Velika izbira
najnovejših motorjev, dTJokoles. otroških vozič kov na oljnatih ležiščih. igračnili vozičkov, šivalnih strojev in delov po najnižji ceni. — Ceniki Eranko! »TRIBUNA«, F. Batjel, — Ljubljana, Karlovška c. štev. 4.
12220-6
Izredna prilika!
Umetno sušeni parketni odpadki, poceni pri F. Vertačniku. Masary-kova cesta 23.
12019-6
Kmetovalci
Kosilnice »Deering« in nadomestni deli zanj«
so dospeli! Fr. Stupica, železnina. Ljubljana — Gosposvetska 1.
12710-6
4 fotelje
ln -m-rzo, ga.rnrltrro. lack«, runM-.nn, popol. novo, pripravno za v«rando ali vrt. prodaim. Natdov v vseh poslovalnicah Jutra.
IrlM&l-fl
Foto-aparat
skoro nov, unofokal, ?te"n-kel optika 4.'. format !V1<?. ugodno naprodaj. Na ogled pri Fot-o »Rekord«, Wol-fova ie.	ie7fSV6
RABIM DENAR
zato prodajani
ČEVLJE
prvovrstnih znamk
deloma izpod nabavne cene
FRANJA SNOJ
PREŠERNOVA UL. 32
»JUTRO« rro
14
JteklJa; 123. y. 1937.
Muze
poceni na prodaj. Vrt-lianja »KoraiKa« Vrtača.	126X0-6
Nemškega ptičarja
v tretjem ali četrtem polju, s popolno dresu-ro, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Nemški ptičar«.
12648-27
Nov trgovski
inventar poceni prodam aii pa I plodim. Naoiov v vsen | pusiovainicau Jutra.
12533-6 i
Seno sladko v balah Fotelje in kredence stisnjeno, večjo množi-
BMW limuzina
ugodno naprodaj. Garaža Jurkovič.
12858-10
MKn za kavo J DENARNE POSLE I Ključavničarju i Trgovski
m. — ilmnlullvt na mrl. i pacrmkivanla	— i rr — _ . .	■ ________.	....
kupim. _ jVMiudte na ogl. I Posredovanje kreditov _
odd, Jirtra pod šifro »Mali j Vnovčevanje vlog pri de-
počen; prodam Masarykuva t>4.
Na o g led:
1DG99-6
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč, Olince. Tržaška 6. telefon 2605.	12733-6
Zidan štedilnik
in cizo dobro ohranjeno prodam ali zamenjam za moško kolo. — Alojzij Pretnar, pekarna Zg. šiška.
12709-6
Tri lončene peči
skoro nove, prodam po ■ugodni ceni. Vprašati telefon 3932 ved 5.
12575-6
Starinski divan
in fotelje ter staro kuhinjsko opravo prav poceni prodam. Vovk, Pod milic ako va 16.
12663-6
Otroški voziček
globo K. dobro ohranjen naprodaj. Zg. šiška. — Spančeva 182. Kokalj.
12SOO-6
Omaro z orodjem
bi pisalno mizj, uirodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12574-6
Briljantne uhane
poceni prodam. Naslov \ vseh poslovalnicah Tutra.
12S62-6
no poceni odda: Oskrb-ništvo veleposestva Lan-gental, p. Pesnica pri Mariboru.
11834-33
Jabolčnik
prvovrsten, večjo množino poceni odda: Os-krbništvo veleposestva Lang-sntal pošta Pesnica.	11883-33
Vino silvanec
odlične kakovosti prodaja 10 ltr. in več po prav u-godni ceni vinogradnik. — Naslov v vseh poslovalni-csh Jutra.
12854-33
spcC™"™
• i <4. a i
SaKn ■
Beseda i Lun. .lavek 3 Din. za šiiro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši zaesek 17 Din.
Kosilni stroj
rabljen, dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na Grad Smreka v Višnji gori.	12008-29
Tovorni avto
Chevrolet. 2 tonski, dobro ohranjen, bi zamenjal z doplačilom za mali za<prti avto. Ru dolf Dergan, trgovec Laškem.
12648-10
Pozor zdravilišča, hoteli, avtoizvoščki!
ugodtn nakup osear.se-dežnega kabriol-eta svetovno znane znamke v brezhibnem stanju zmerno uporabo bencina vam nudi tt. ing. G. Tonnies, Ljubljana, Tyrševa 33.
12890-10
Prikolico
turing. dobro ohranjeno, poceni prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12889-10
Lokomobilo
z 35 ks, izpuhom, odn. na protipritisk, cca 2.5 atm; s kuriščem za les in za premog, v dobro ohranjenem stanju, — kupim. Ponudbe z podrobnim tehničnim opisom na ogl. odd. Jutra pod »Lokomobila«.
12558-29
Lončena peč
in nekaj raznega starega pohištva, ugodno naprodaj. Hotel Šlon Ljubljana.
12850-6
Trodelno lestvo
složljivo. prodam. Voš njakova 6.
12837 f?
ČEVLJI
vseh vrst. najnovejših modelov po zelo ugodni ceni za birmance in za Via druge čase se dobe najbolj ugodno pri Prodajaln; čevljev, preje Dunajska cesta 23. pri Polaku, sedaj Kolodvorska II, Tri umi-h.
12395-6
Otroški voziček
modern, gl.ihok, prodam po zelo tir-ki ceni. Cankarjevo nabrežje 23, III, levo.	12870-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Bohoričeva u! 21 a.	12433 6
ffiŠ^l ffrff^s^
Angleški slovar
Aleksandra Lochn;ra. — obširnejša izdaja. kupim. Kosec Mihael, — Zrinjskega c. 7.
12745-8
Krožno žago
t (drkularko) >■ železno mizo, močno, po možnosti z direktno spojenim motorjem —380 V kurim. Ponudbe n;i ogl. odi. Jutra pod ^Krožna žaga*.
13M9-20 Elektromotor
Škoda 10 KW 220-380 V 1450 obr - min., zaradi povečanja obrata, ugodno proda tovarna olja .rran Bergant, Medvode.
12707-29
Singer
;!-:o-raj novi
Pfaff
šivalni stroji k-olesa po neverjetno nizkih cenah naprodaj edino pri tvrdkj »PROMET« (nasproti kri-ianske cerkve).
1Č740-29
Dieselov motor DKW 16 do 18 HP, brez
kompresorja malo rabljen poceni prodam ali zamenjam za manjši avto novejšega tipa. M. Petrovič, lekarnar, Kra-pina.
11831-29
Motorno kolo
Harley Davidson 1200 ccm, s prikolico (generalno pregledan) in novo lakiran, prodam. — Cankarjevo nabrežje 21.
12898-10
Ziindapp motocikli
ncprekosljivi v konstrukciji, kvaliteti in varčnosti, od 20 Odo 800 ccm, po najnižjih cenah pri Ziindapp na-stopstvu 0. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.
10812-10
Denar prihranite
Prvovrstno znamko osebnega in tovornega avtomobila, malo rabljen, štedlji poceni kupivte pri Krupp zastopstvu 0. žužek, Ljubljana, Tavčarj-eva il.
1081040
Ford Baby
malo vožena limuzina, poraba 7-5 11 100 km v popolnem redu, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30818-10
Konig«.
12774-7
Polnojarmenik
najmanj 65 cm, kupici. Ponudbe pod »777* na ogl. odd. Jutra.
12066-7
Leseno ograjo
staro, v dobrem stanju kupim. — Ponudbe na Aloma Company d. z o. z., Ljubljana.
12726-7
narnih zavodih — Naložbe kapitala. Poravnave Uprava nepremičnin. — Davčne napovedi. — Informacije. — Ureditve, revizije, bilance in stalno | LJubljane«, kontrolo knjigovodstva ln vse druge trgovsko gospodarske posle izvede
»Svetovalec«
koncesionirana TRGOVSKO-GOSPODAR SKA POSLOVALNICA LJUBLJANA
z mojstrskim Izpitom ki je zmožen kavcije* oddam delavnico z orodjem in strojnico na električni pogon, v nar jem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Izven
12580-17
Gostilno
z vsem Inventarjem ln gostilniškim vrtom, ali trgovski lokal, oddam Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Tyrševa cesta«.	12796-21
Kupim ventilator
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ventilator«.
Cesta 29. oktobra (Rim-ska cesta) štev. 7.	' "OSllino
12663-16
Parni kotel
od 2 do 6 kub. m kurilne ploskve, do 4 atm. pritiska in cca 60 m rabljenih vodovodnih c« vi Vit cole. kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12467-7
12606-7 I Družabnika
z Din 200.000
v gotovini. iščem za
ali vmotoč
vzamem v najem al na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nudim kavcijo«.	12532-17
brezkonkurenčno podjetje za takoj. Ponudbe | na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost 300.000*
12678-16
Hranilne knjižice
Lokali
Beaeoa i Um, davek • Ita, t* htrt «11 dajanje aulo?t
S Dio. Najmanj® 13 ~
Parni kotel
ali lokomobilo!
z 25 do 30 kv. m ogrev-ne površine in za minimalno 8 atm. pritiska, kupimo. Pismene ponud be pod 46331 na Publi-citas, Zagreb.
kupite aii prodnste potom moje pisarne najboljše
RUDOLF ZORE.
Ljubljana, Gledališka 12, Telefon 38-10.
Trgovske stelaže
pult kupim. Ponudbe Miklošičeva 14, trafika.
12845-7
12820-7 I Posojilo na uknjižbo
poroke, tekoči račun, lombard državnim in mestnim uradnikom na plačo ter za odplačilo kmečkih dolgov, dobite lahko takoj. Informacije z prednakazilom Din 10.— v znamkah daj« »Jugotok«, Zagreb, Zagreb, Ilica 31.
12641-16
Trgovino
z mešanim blagom (ma nufakturo, železom, špe-cerijo itd), najstarejšo v Podravlni ln največjo v mestu, prodam. Skladišče zmanjšano. 20.000 1S4S8-16 I Dln potrebno, ostalo na " 1 odplačilo. Vprašati Ma-toničkin Ivan, Virje.
12591-19
otoaparat
RolleifIex
x 4. F 3.5 s priborom zamenjam za moderen dio aparat. Ponudbe z navedbo znamke apara-	Družabnico
ta in opisom na oglas, starejšo, za skupno vod-
odd. Jutra rat«.
pod »Atxi-12842-7
Avto Chevrolet
4 oitonderski, zaprt, v do- | brem stanju, proda-m za 6.000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18809-10 I
Vsakovrstno zlato
kopaj* o* najvišjih eenab j
ČERNE - juvelir
LJubljana. VVolfova ulica 1.
12-881
m
Osebni avto
znamke Ford, tipa A, 4 cilindrski, 48 HP, — v brezhibnem stanju, zelo ugodno naprodaj. Naslov: Uprava Turjak p. Turjak.
12506-10
Beseda 1 Din lavek S Din. za šifra «Ii lajanje naslova 5 Din. Najmanjši cceeek 17 Din.
Novost za dame!
Trajno ondulacijo izvršujemo na najnovejšem in najlažjem aparatu, kar jih je do danes na redila moderna tehnika!
Za vsake lase uspeh garantirani Prepričajte se in presenečeni boste! Frizerski salon RAKAR, Prešernova ul. 9 dvari-
Lokomobila
49-50-60 ks. dobro ohranjena, stara 6 let, za^ radi povečanja obrata naprodaj. Resni kupci naj pošljejo naslove na ogl. odd. Jutra.
12623-29
firm^^mm
.	f« Ti 't
-r- .-.,. -tžMS
Radio
baterijski, 5 cevni, skoraj nov, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
uaS9S-9
Frikcijsko prešo I 90 — 100 mm špingla. kupim. Ponudbe z opisom in sliko na Propa-anda d. d. Beograd, pošt. pret. 409 pod šifro »Frikcion 729-
12821-29
Hrastovo jedilnico
fcrno, masivno, prodam za-mdi sc-litve po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18775-12 Moderno spnlnico
ples kit no, kuhinjsko kredence in postelje, poceni proda Jos. Velkavrh. m-izar-stvo. Krakovska ul. 7 —■ Ljubljana.
12775-16
Novo pohištvo
prodam. Ogledati: Medvedova 1, pritličje, samo d.o-poldne.	l'279--ilti
Moderno in kvalitetno
POHIŠTVO
vse zajamčen" — že od 1700 Din šperane. spalnice 675 Din kuhinjske oprave J,7."> Din kuhinj, kredence 4fiii Din omare BFSi T>in pos-;-;,v — itd. Oglejte si vf-iiko iibero pohištva pri
»Oprava«
zaloga por.ištva Ljubljana. Celovška f. 50.
Gramofoni
različni, popolnoma novi, zelo primerni za gostilne, kakor tudi gramofonske plošče, poceni naprodaj pri špedicija Ranzinger. Masn-rykova cesta 19.
12614-20 Klavir Stingl
radi smrti takoj poceni naprodaj. Poizve se: Aleksun drova :6'!V.
12473-36
Pisalni stroj
R li p i nm e tal« najnovejši, kookn, ceno naprodaj. Vprašati: Kolodvorska ul. 35/Ii, desno.
12010-20
*; J '-V? » ^ *ft
Sachs motor
malo rabljen, prodam za Din 4.200. Florjan-Jaka lo-i.
12749-1C
Avto Ford
4 vrata, v najboljšem stanju, poceni prodam. Ponudbe pod »Prilika (jO« na ogl. odcL Jutra.
12785-10
Avto limuzina
izbore« voz, G cilindrov, 5 sedežen, naprodaj po dogovoru. Prijave na ogl. odd. Jutra pod šifro »Potovanje G3.<XK>«.	1£7<*>-10
Velik gramefon
električni, gramofon kovček. radio in močan voz, prodam. Slovša, Kolezijska 19.	12701-36
Resasti foksterier
prvovrsten za lov. mlad poceni oddam. Vilhar. Trstenjakova 4.
12755-27
Bernardinca
1 leto starega, krasnega. prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
12739-27
Motor
zamenjam za avto s prikolico. BSA. špirit ali raki j o. Jenčič. M:ngeš.
12677-10
Motorno kolo
znamke »Raleigh« sko-.nj nov, ugocnio naprodaj, Bernard, tapetnik Kranj.
12555-10
Motorno kolo
NSU. 250 ccm, zadnji model, skoraj novo, v odličnem stanju zaradi denarnih težkoč poceni na prodaj. Fischer Fer-do, Siovenjgradec.
12566-10
Avto Chevrolet
limuzino, dobro očiranjen po nizki ceni prodam aii zamenjam za tovorni avto, rabljen. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Črnomelj«.
12625-10
Motorno kolo
»James«. 3.5 ks. po generalnem popravilu, dobro ohranjeno, ugodno na prodaj. Cene Gačar Kamnik.
12651-10
Motor
do 500 ccm. dobro ohra njen. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejši model«.
' 12721-10
Puch motor
250 ccm, kupim. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Puch 250«.
12852-10
mmfTrm
Kolesa
najcenejša n cajholjša samo pri REMEC OSKAR, I šče nasproti slaščičarne I Vlntrn Ljubljana. Dolenjska e. 6. -Košak«.	188-30	xldu
stvo gostilne iščem, porooitev ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V lepem kraju«.
12715-16
Knjižice
Mestne hranilnice Kam nik kupim vsak znesek Takoj plačam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mestna Kamnik*.
12635-16
Posojilo
v hranilnih knjižicah kre ditne banke ljubljanske do 50.000 iščem proti vknjižbi na vrednost 400 | tisoč Din. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka«.	12572-1
100.000 Din
vložim v že obstoječo in dobičkanosno trgovino kot sodelavec. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna naložba*.
12655-16
Lokal, delavnico
oddam. Emonska c. 2. dvorišče.
12752-19
Trgovino
mešanega blaga, dobro vpeljano, na naj promet nejši točki periferije v Ljubljani, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina po dogovoru«.
12747-19
pripraven za karkoli, v naj-prometnejii uJHci Ljubljane, ugodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10808-1»
Ut, tofel « Mik.
m Un aH dajanj« — um i Dm. Majam* utnk
a "
Hiša s parcelo
približno •7.000 kv. m za ceno Din 20.000 v bližini Dobrove pri LJuo ljani, naprodaj. Kranjske deželne elektrarne, Gajeva 3, Ljubljana.
12746-20
Hišo v Kolodvorski
ulici 25. oddam v najem za delavnice ali skladišča. Dr. Sporn, — Vzajemna zavarovalnica.	12744-20
Hišo
en »nadstropno, primerno za vsako obrt ali trgovino, prodam v industrijskem trsu na Dolenjskem, ob glavni I HIn/r\
progi. Ponudbe na ogl odd. I HI-SO'- enodružinsko, de Jutra pod »Ugodno ;!7«.
ld769-30
Ltmr\
BcalHetaa pisarn Ljnhljnna MikJoiičeva cesta VIL
proda:
VILO, Jtiristinovenjsko. 750 kv. m vrta, Mirje Din 480.000.—, hipote ka 40.000.— VILO, novozidano, dvodružinsko, 1200 kv. m vrta, garaža, Bežigrad, Din 325.000.—. hipoteka 160.000.—
HISO, trinadstropno, 10 stanovanj, 600 kv. m zemljišča, center, Dm 800.000,— HISO, 12 stanovanj, gospodarska stavba, 1660 kv. m zemljišča, šiška, Din 450.000.—, hipoteka Kmetske 330.000.— DVE HI5I, 12 stanovanj, 4200 kv. m zemljišča mesto. Din 300.000.— HISO, tristanovanjsko, 600 kv. m zemljišča, Sp. Si ška. Din 190.000.—, hi poteka 100.000.— HISO, tristanovanjsko 562 kv. m vrta. Rožna dolina, Din 135.000.—
Vilka
4 sobe, vrt, njiv», na peri-.fenji Celja, naprodaj br-ez-nifc, Celje, Novaves 50.
Hišo v Ljubljani
novejšo stavbo, do cca 300.000 Din, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Proti gotovini«.	12650-20
Parcela
industrijski četrti za tovarno za klej. ob Po kopališki cesti tik S mar tlnske ceste 3600 kv. m. naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra.
12672-20
1411-11
KOLESA
DOBRA
CENE UGODNE IZBIRA VELIKA
S. Rebolj & drug,
Gosposvetska 13.
14&-1A Slike gostilniškega
Dvajset novih koles |
damskih in moških, pokro-man>ih
v Kranju dobite pri fotografu JUGU v Kra-ih, se razproda po to- nju. Poštnino plačajte v
400.000 Din
Kmetske posojilnice v Ljubljani, prodam. Naslov vseh poslov. Jutra.
12578-16
Vlogo
Kmetske, Ljubljiajia, za 36.800, prodam. Ponud-,	. i be na ogl. odd. Jutra
Zborovanja pod »Gotovina 106-.
Gumbi - plise
entel, ažur, predtisk, mono-grame, hitro izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.
85-30
12801-16
znamkah.
12657-30
varniškii oeni. Poslužite se izvanred.no prilike. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra-.
12773-11
Skoraj novo kolo
zamenjam za motor do I za^radl starosti takoj 250 ccm. Razliko dopla- naprodaj. Ponudbe na
Slik. in pleskarska
Posojilo
Kdo posodi proti sigurni garanciji znesek Din 30000 na mesečno odplačevanje (po Din 1200. obrat | ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garancija 12«. 12811-16
Lokal
v Litiji, tik postaje, primeren za vsako trgovino ali obrt, oddam solidnemu najemniku. Lap, Litija.
13770-18
Lokal
v sredini mesta oddam s 1. avgustom t. 1.
12666-19
Krčmo
v izl-sitnem kraju Pod-sused. pri samoborski postaji, nedaleč od Zagreba. dobro vpeljano, prodam zaradi opustitve obrti z vsem inven tarjem in obrtnim listom takoj zelo ugodno Stanarina nizka, Vpra šati v krčmi »Ribič«, Podsused.
12551-19
Brivnica
na deželi ugodno naprodaj. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Ugod no naprodaj«.
12565-19
Mlekarno
oddam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
13323-19
Trgovski lokal
na Tyrševi,. nova hiša (blizu kavarne), poceni oddam. Naslov v vseh | poslov. Jutra.
12760-19 |
Lokal
v sredini mesta, iščem. | Ponudbe pod »Lepa izložba« na ogL odd. Jutra.
osestvo na
Štajerskem
obstoječe iz 4 Jutrov polja in sadovnjaka s povsem moderno hišo, naprodaj. Ponudbe na
lavnica, 1000 kv. m vrta, mesto, Din 135.000, hipoteka 92.000.— HISO, tristanov., 1900 kv. m vrta. Trnovo, Din 140.000.— hipoteka Din 25.000.— HISO, dvodružinsko, 600 kv. m vrta, Stožice, Din 200.000.—, hipoteka Din 60.000.— HIŠO, trgovsko, enonad-stropno, 1000 kv. m zemljišča, pri Novem mestu. Din 90.000.—, hipoteka 20.000.— HIŠO s trgovino. 1000 kv. m zemljišča, ob Savi, Din 135.000.— HISO, enodružinsko, ?00 kv. m vrta, okolica Ljubljane, Din 45.000.— VILO, komfortno, garaža, park, Maribor, Din 850.000,—
STAVBISCA: BEŽIGRAD 600 kv. m po Din 75.—, 8000 kv. m po Din 20.—
Sobo s kuhinjo
s pritiklinami, oddam 1. julija blizu banovine. Ponudbo na ogl. odd. Jutra
.32877-20 pod »Odrasli«.
Velika hiša
106013-21
primerna z* tovarno, sana-torij, z 8.000 kv. m zem ljišča 850.000. Posredoval niča Rapid, Maribor, Go- | kiošičeva sposka 38.
Petsobno pisarno
ali stanovanje, oddam novembra ali preje. Mi-c. 14-IU.
12615-21
Ugodna prilika!
H »a ob državni cesti z vrtom, 2 sobi, kuhinja, klet prostorna mizarska delavnica s kombiniranim sko-belnim strojem, tračno žago
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam a junijem ali julijem mir ni stranki. Vodovodna cesta štev. 17.
12661-21
t.ep1CutrS	Trosob. stanovanje
Zg. Pol ska va.	takoj oddam stranki
lilOG5-°(l brez otrok. Poljanski nasip št. 34.
Hišo	I _12662V1
ozir. parcele, proda-at-e nli I m • i.	.
kupite najngodoeje potom A "sobno stanovanje
posredovalna pesam« F. | v II. nadstropju, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avgust«.
12797 21
PRISTAVEC, Ljubljana. — Erjavčeva c. 4a. Telefon 33-81-	30^39
Novozidana vila
solidno zidana, enonad stropna, tristanovanjska, vrt. Cena IRO.OOO.— Hipoteka pri Mestni 90.000, proda realitetna pisarna ADAMIČ, Gosposvetska 8. II. — Istotam velika izbe-ra vsakovrstnih hiš, pose-
| Štirisob. stanovanje
moderno s kopalnico za 1200 Din oddam. Oddam event. tudi garažo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«.
12795-21
brezplačne?1"1-	H Dvosob. stanovanje
1 kuh inje s pritiklinami
12887-20
Miško Ljubek, Srebrnik VIČ 4000 kv. m Po 18.— kbr. 39, pošta Sv. Pe- 1 -- - ■ ter pod Garamt.
12519 20
Lepe stavbne
parcele
v Celju naprodaj. Vpraša se pri Faninger, Glavni trg 8. Celje.	lcB46-30
Hiša z gostilniško
komisijo j
620 kv. m po 40 in 50 ROŽNA DOLINA 897 kv. m po Din 70.— | CENTER MO kv. m po
Din 420. SP. ŠIŠKA 460 kv. m po Din 135.—
12804-20
Stavbna parcela
Malo kmetijo
blizu kolodvora in Save na Gorenjskem prodam. Primemo za letovanje. Ponudbe na ogl. naprodaj. Hiša stoji prt odd. Jutra pod »Sadov-romarski cerkvi v nepo- I njak«. sredni bližini mesta, — |	12020-20
rudnika in toplic na Sp. štajerskem. Hiša Je zidana, z oipeko krita, „ 24 m dolga in ima gpo- ugodno naprodaj. Per
daj dve veliki kleti, _I *ova uL Šiška. Informa
zgoraj tri sobe za goste, maclje HoUmirova 12, kuhinjo. postr-ešje in I	12644-20
ves gostilniški inventar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Romarska cerkev«.
12704-20
Dvostanovanjsko
hišo
vili slično, prodam. — Podrožnik Cesta VET. 31 12762-20
Trg. hiša
visoko donosna ugodno naprodaj, event. aa knjižice Mestne hranilnice in Kmet-
Enodružinsko vilo
v Lj. z vsem komfor-tam bi vrtom, poceni oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
12791-20
Manjšo vilo
vzamem v najem. Mogoč kasnejši odkup. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila 1937«.
12897-20
m
prazno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj ali pozneje. Langusova ul. 17 (Mirje).	12857-21
Beseda 1 Dfa. davek 8 Din. Dvosob. stanovanje ~	4®Janje naslova komfortno, visokopritli-
Najmanjši znesek ono. kopalnica, balkon ^ 1Jm-	1 z junijem aii julijem,
ugodno odda Fatur. .....	, Večna pot 7. Podrožnik.
kuhinja hi pntikline, od- Istotam enako tudi ena dam ma Din ooU v G rahlo- sobno.
videvi ul. 16 (pod iimar-	'	12835-21
tinako cesto).
12763^11 2-sobno stanovanje Dvosob. stanovanje g2S£*i SJ^S
oddam. Naslov v vsot po- zelo udobno soinčno v slovalnicah Jutra.	vili na severnem delu
12772-21 I Ljubljane, oddam mirni stranki aa junij aH. julij. Poizve se na Su. Petra c. 59.
13834^21 Oddamo:
trisohno stanovanje s kopalnico: Beethovnova ul. 15. T.. H. in TU. nadstropje. Zrinjskega cesta 7. UL nadstropje, Prisojna ul. 1 ervo-snlino in dve, dvosobni stanovanji. Prisojna ul. 3 trsobno ITT. nadstropje »v. visoko pritličje.
1-sobno stanovanje
oddam. Cena 2"i0 Diru — Naslov v trgovini Amhro-žič, tr?m. postaja, Kosovo, šiška.
12846-2-1
Dvosob. stanovanje
/>dda l. jureija Ceh, Ljubljana, Celovška c. 61/1.
13816-21
Stanovanje 2 sob
Dvosob. stanovanje
oddam mirni =t-ra-nki a. junija za Din 150. Florjanska ulica 220.
afi771-21
Petsob. stanovanje
komfortno v sredini m-; sta. oddam z 1. junijem t. L. eventuelno z s 1. avgustom t. 1. Naslov v vseh poslov. Jutra.
12665-21
Trosob. stanovanje
s pritiklinami, oddam na Bleiweisovi c. julija 0|li avgusta. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12670-21
Soinčno stanovanje
lepo, obstoječe iz 3 sob, kopalnice in priti-klin, oddam s 1. avgustom. Naslov v vseh poslov. Jutra.
12561-21
3-stanovanjska vila
ske posojilnice. Dopise na I naprodaj poleg tehnike, ogl. odd. Jutra pod šifro | Naslov v vseh posloval »Hiša . Ljubljana«.
nicah Jutra.
13179-30
12888-20
Hiša v Ljubljani
na Mestnem trgu in trgo- j 12645-19 I vina s manufakturo, rvt-
čam takoj. Nasl. v vseh posloval. Jutra.
12680-11
ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Slikarstvo«.
12547-30
Kolesa
še malo rabljena, prvovrstnih znamk, v večjii izbiri, poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve).	307130-M
Gzszza
Beseda 1 Dta. davek S Din. novinske hranilnice. — a šifro ali dajanje naslova Vlogo Hranilnega in po
Hranilne vloge
Mestne hranilnice ljubljanske več stotisoč takoj proda prevzame tudi v zame no hranilne vloge Ljudske posojilnice ali Ba-
5 Din.
Žensko kolo
dobro ohranjeno, poceni prodam. Rožna dolina c. II, 49.
12860-11
Najmanjši 17 Din.
tneeek
11393-16
TVRDKA A. & E. Skaberne
sojilnega zavoda večji znesek pa proda, vnovči Pa hranilne vloge Ljudske posojilnice v Celju in razne članice Zadružne zveze po najvišji
Koncesijonirano
drogerijo
v dravski banovini, — | prodam. Potrebna gotovina Din 180.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna ulica«.	12736-19 |
Mlekarna
zaradi odpotovanja naprodaj. Eksistenca zasi-?urana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlekarna«.
Pozor
penzijonisti-kupci!
__j s >t i	J iProdam novo komfortno
ik>valnicah^ JtrtTa. ^ ^ ^ ™
iai_. „ I ograjenim vrtom m saoo-
^ I nosnikom, 10 mimrt od postaje Sv. Pe>fcer v Savmjaki I do Pni, v bViži-ni Saviinje,
Hiša
z gospodarskim poeSop- I pripravn/> tudi za letovišče. Jem in vrtom Je napro- "	J 'r~' ^
daj v Ljubljani, Sv. Pe tra c. Pojasnila daje — Ušlakar Ivan, Javni notar v Ljubljani, Kralja Petra trg 8.
12728-20
Cena ugodna. Kač Franc, Latko-vavas, Sv. Pavel pri Preboldu.
18875-20
PRODAM
Kolesa
najboljših nemških znamk po zelo nizkih cenah dobite samo pri »Triglav« Resljeva c. 16.
12849-11
LJUBLJANA - Javlja, da | ceni takoj v gotovini.
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1, telef. 35—10
Moško kolo
malo rabljeno, zelo ugo dno naprodaj. Sušter-šič, Frankopanska 21.
12828-11
Kolo
popolnoma novo, nemške znamke, poceni naprodaj. — Priložnosten nakup! Vprašati: Frančiškanska 10, dvorišče.
12893-11
Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova -i Din. Najmanjši znesek 17 Dia.
Aluminium, baker
m medenino, kupujem. Gradnik, Ljubljana -Dravi je	120-7
Šivalni stroj
dobro ohranjen, rabljen in lepo večjo mizo in .
stole kupim. Ponudbe | Ljubljana,_Beethovnova ul.
[ jemlje do preklica v račun zopet
HRANILNE KNJI2ICB Mestne hranilnice In Ljudske posojilnice.
ai-ie
Ureditev dolgov
potom sodnih in .zven
sodnih poravnav Nasveti v konkurznili za devah ln vseh drugih tr goveko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske
revizije sestava ln aprobacija bilanc. Preskrbe kreditov nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje is>tb.. Vsi posl: kmečke zaščite. Edina koncesionirana ko mercionaina pisarna LOJZE ZAJ C LJubljana, Gledališka t. Telefon 38-18
32-10
Hranilne vloge
rainih denarnih zavodov, delnice in vrednostne papirje
nakup in prodajo
tzposluje najboljše proti go tovini takoj koncesijonirana tvrdka AL PLANINŠEK
12789-16
Za organizacijo
biroja posebne vrste in zanesljivo dober posel, iščem kompanjona ali še boljše kompanjonk/i. — Zadostuje mala gotovina ali večja knjižim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod -T-Samo inteligentno«.
•13981-16
Posojilo do
Din 25.000
za 1 leto. iščem proti dobremu obrestovanju in varnosti. Ponudbe na ogl. odd.
Pekarno
oddam v LJubljani proti odkupnini. Sigurna eksistenca. Pismene ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dobra ln redka prilika«.
12613-19
Brivnico
ugodno prodam v Ljubljani. Naslov v vseh poslov. Jutra.
11407-19
Trgovski lokal
s skladiščem oz. stanovanjem v sredini Ljubljane, na zelo prometnem prostoru oddam v najem. Za prevzeti sa-
Lepo hišo
z velikim vrtom v Ljub-12576 19 I 'iani> Prod«" takoj. Vza-1 me.m maki (ienarja in tudi knjiži-oe Mestne hranilnice | v Štepanji vasi za ljubljanske. Naslov y v-seb poslovalnicah Jutra.
lQ096-ao
3 stan. vilo t centru mesta za Din 850.000.— hipoteka Din 650.000.— čisti letni donos
Din 62.000.— 3 stan. hiša z delavnicami
Jutra pod »Kapital »n.noo«. mo trgovski inventar.
13815-16 | Ponudbe na ogl. oddel.
»Sigurna
Jutra pod eksistenca«.
Hišo z gostilno
velikim vrtom in gospodarskim poslopjem, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jut na.	16700-30
V Celju
prodam enonadstropmo novo vilo. Pismene po nudbe na podr. Jutra v Celju pod značko Lep vrt.	12603-20
Trgovsko hišo
v sredini mesta in parcelo na Celovški cesti blizu remize. prodam, Naslov v vseh posloval. Jutra.	12621-20
12786-19 Tritonsko
Beseda l Din. datek 8 Dio. za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno
oddam takoj v najem, na račun ali z osebno pravico. Naslov v vseh poslov. Jutra.
12564-17
Gostilna
| v centru Zagreba, z veli-
harmoniko
kim vrtom in trafiko, Z vsem inventarjem radi bo lezni in starosti naprodaj.
Obstoji že 50 let. Vse in	__
»Tržište«, 2Ugreb!reBogovi° Enonadstropna hiša
novo, 6 po) tonov, prodam ali namenjam za kromatično. Cavdek, — JubiJana, Gllnce VTI-2.
12892-20
čeva ul. 5., tel. 96-60.
12848-19
na ogl. odd. Jutra pod »Stroj.«
12743-7
M/L Telefon 36-10.
39-16 I
Krasen lokal
križišče cest. aa vsako obrt, trgovino, buffet.
z staro, vpeljano gostilno, vrt, salon, lepe sobe ln kleti, v centru Ljubljane, pripravno za večje podjetje, radi bolezni ugodno naprodaj. Samo resni kupci naj
Stare moške obleke Bančno kom. zavod SJa	J^Jf ^
čevlje in perilo kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Alojzija Drame, Liuhljana, Gallusovo nabrežje 29.
1-2779-7 !
Kovačija
s stanovanjem in orod- , , ,	.	. ____auiA,,
jem oddam v najem na	J®^ ugodno se javijo na ogl odd
prometnem kraju. An to 2<iaa,) Fat,ur- Večna pot Jutra pod »Ugodna pri-
----- - -■ -• '7. vts-a^vis strelišča. 1 - -
12836-19
lo&nost.«
Zapravljivček
(Steierwagen) ali fija-kerskl voz, poceni, eno zaprežni, v dobrem stanju, kupimo. Javiti na »Upravo u boš kod doma« Banja Luka.
11869-7
Stare pile
obrabljene, kupim po najvišji dnevni ceni. — Pilarna Figar, Vošnja-kova 6.
12832-7
Maribor
Aleksandrova ul 40.
Vam izvrH prodajo ili nakup
hranilnih knjižic
raeb denarnih zavodov najboljše ki aajvestnejše Sama pišite na rW naslov in nt Vem pošljemo gotovino po poŠti naprej. Za odgovor priložiti Din 8
tnamlf
161-16 Kupim vlogo
Obrtne banke v Ljubljani do Din 60.000. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vloga«.
12250-16
lju.
12602-17
1268420
Restavracija
enonadstropna hiša z tujskimi sobami, mesnica, lep vrt, hlevi za živino, garaža vse lepo moderno urejeno, — v Prekmurju, se da takoj v najem ali proda. Podjetje stoji na zelo prometni točki. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Zlata lama«.
12606-17
Gostilno s koncesijo
vzamem v najem. Takoj ali pozneje. P. Dolenc, Krivi brd. p. Poljane, škofja Loka.
12552-17
Gostilno
na prometnem kraju, lepi prostori, oddam na račun aJt v najem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12900-19
2aga na turbino
ki mlinsko poslopje s stanovanjsko hišo, vrtom in malo njivo bliža Slov. Konjic, naprodaj. Pojasnila pri Posojilnici v Konjicah.	12822-20
Lokal
oddam 2a obrt ali no.
salni stroj po" nizki ceni. Židovska nI. 6.
12865-19
„ _ _ ,	Posestvo
am za obrt ali pisar-_____. . _. . .
Istotam prodam pi- Pf^f0^' Mrtojefte te : .i______ , ■ v - njiv, travnikov, enodot.
njiv, travnikov, goadov, sedonosnika ln vinograda. Oddaljeno 5 minut od cerkve, šole ln bano-vinske ceste. Cena ni-. zka, plačilni pogoji ugo oddam na račun trgovine I dni. Več pove: Anton
Gostilno
izučeni osebi. Kavcija potrebna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1288M9
K.eear. Lemberg postaja Podolat. Za odgovor priložiti znamko za 3.— Din.	1263040
Din 200.000.— hipoteka Din 75.000.—
2	stan. hiša v Rožni dolini za Din 150.000.— hipoteka Din 15.000.—
6 stan. hiša na Glincah Din 410.000.— hipoteka Din 60.000.— hiša pod Šmarno goro z otokom na tekoči vodi ca 600 kv. m velikim Din 62.000.—
3	stan. hiša v D. M. v Polju Din 90.000.— hipoteka Din 20.000.—
3 stan. vila Kodeljevo
Din 200.000.— hipoteka Din 110.000.— Pekarna s stanovanjem na zelo ugodnem mestu Ljubljane Din 300.000.— hipoteka Din 75.000.— Manjše posestvo v okolici Ljubljane Din 160.000".— hiša in 4.600.— kv. m sveta na Viču Din 130.000 hipoteka Din 30.000.— Tovarna živilske stroke v obrjtu v Ljubljani s kli-j en tel o vred ter ca 2 hek. sveta okrog tovarne Din 1,600.000.— hipoteka Din 600.000 — 2 stavbni parceli blizu Gor. kol. 654 in 700 kv. m a Din 220.— Pri sv. Krištofu 940 kv.
m a Din 170.— Linhartova cesta več parcel ca 600.— kv. m a Din 85.— za Artilerijsko kasarno 500 kv. m a Din 75.— Tyr?eva cesta vogalna parcela za 3 nadstropno hišo 600 kv. m a Din 725,—
Center mesta 3 nadstropne hiie 450 kv. m a Din 1.000.— ▼ Koleziji 700 lrr. m a
Din 62,— Trnovo 670 kr. m a Din 75.—
Vič 700 br. m a Din 34,-Rožna dolina 450 kv. m
a Din 60.— Kodeljevo 500 kv. m a
Din 60.— Moste primerno za manjšo industrijo ali obrt 3.600 kv. m a Din 60.— Prule kompleks za 3 nad-stropno hf?o 3.200 kv. m a Din 230. Prnle 750 kv. m a Din 240 —
REALITETNA PISARNA
KUNA VER LUDVIK I Ljubliana, cesta 29. oktobra fc. 6. tel. 3T-33. j
0-28 J
Stanovanje
Štirisobno in eno dvosobno |	TlTIT^.c+l^I-rrT.t
s kopalnioo in pritiklinnmi	iVIUOSUjlVa.
oddam s ti! rt: stranki. Stre- Va5 krenem plašč 6re« po-liška ul 32.	letje najskrbneje konzervira
12538-21 obenem izvrši potrebna popravila za polovično eeoo,
Dvosob. stanovanje | ^v^tv^
s kabinetom, pritlično, čedno in soinčno, osem prostorov, oddam z avgustom, Trnovski pristan 40, poleg zapornice.	12758-21
Samsk stanovanje
s kopalnico odda zavarovalnica »Dunav« v svoji palači na Aleksandrovi c. — Informacije istotam v družbeni pisarni.
12757-21
knnarstvo Mestna trg 5.
180-37
Dvosob. stanovanje
s ikuhinjo oddam. Ogled od 1 do 2 ure, Kapiteljska 7-L
12718-21
Trosob. stanovanje
s pritiklinami v sredini mesta išče točen plačnik. Naslov v vseh poslov. Jutra.
12727-21
Dvosob. stanovanje
nadpritličje oddam za takoj. Vprašati Predovi čeva uL 19.
12711-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, oddam na Bleii-weisovi c«»ti št. 9. Enosobno mansardno, oddam istotam. Informacije II. nadstropje, levo.
10601-21
Enosob. stanovanje
s kabinetom, oddam za junij aii julij v Rožni dolini cesta V. štev 19.
12584-21
Stanovanje
obstoječe iz treh sob z vsemi pritiklinami, primerno za manjšo dru žino. takoj oddam. Rožna dolina c X. št. 23.
12636-21
Dvosob. stanovanje
sonlnčo. oddam stranki brez otrok s 1. julijem Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »V vili«.
12646-21
Trosob. stanovanje
v vilski četrti s pritiklinami oddam s 1. junijem. Informacije pri dr. Kteserju, advokatu, Maribor, Aleksandrova cesta.	12150-21
Ostanki iz mariborskih tekstilnih
tovarn
pristnobarvnl, brez napak, noben kos izpod 3 m in sicer: Paket Serija H« z vsebino 17 do 21 m prima oxfor-dov, cefirjev, tooringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. — Paket »Serija M« z vsebino 17 do 21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kreto-na in druka za predpasnike. delena. crepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi ter Paket »Serija Z« z vsebino 3 do 3.25 m dobrega sukna za moško obleko ali ženski kostum, oziroma plašč. Vsak paket poštnine prosto samo 136 Din. Serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. — Stalna zaloea ostankov finega sukna in kamgar-na od 62 Din naprej. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. — Vzorci stalno na razpolago. Pišite še danes na Razpošiljalnico »KOSMOS«
Maribor
Kralja Petra trg.
3844

Stanovanja
eno dvosobno in dve trosobni s kopalnicami oddam. Poizve se v menjalnici, Tjmševa 31.
12730-21
Trosob. stanovanje
prostorno, takoj poceni odda Tribuč. — Glince. Tržaška 6. telefon 2605.
12732 21
Dvosob. stanovanje
soinčno v I. nadst. ter trorobno poceni oddam na Cesti 29. okt. (Rimska cesta) žt. 23.
42334-21
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
L Pogačnik
BOHORIČEVA 6, Telef. 20-59
Cunje
krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco), — kupi vsako množino ARBEITER, Maribor. Dravska ul. 15.
»JUTRO« št. 11S	.,'.,. i	19	NefoTia. 23. V. 1937.=
Edinstveno priliko srad!
izredna prodaja
prvovrstnih
čevljev JAHA
po silno znižanih cenah
JAHA ČEVLJI
Ljubljana, Sv. Petra 20 Zagreb, Dica br. 61
Llnolej
prodaja in polaga po reklamnih cenah
SEVER, Marijin trg 2
v •



/
Zakaj brezvredna sredstva?
Pazi na obleke!
FLIT je vodeči proizvod v 90 državah. — najboljši znak moči in ubojnega delovanja — ker vsebuje strup, ki ga drugod ni. FLITOVA para ne pušča madežev in je ljudem neškodljiva. Varuj se pred nadomestili pod imenom Flit. Pravi FLIT je samo v plombirani ročki. Pazi na garancijo:
rmeno barvo. — črn rob in FLIT vojaka.
Stanovanja
Enosob. stanovanje
« kabinetom ali Jvosobno, jolnOoo, o« predaleč od fentronia, eventualno s kopalnico, išee družina sreti članov i« tasoj. I'oriudl»-t navebdo pogojev na: A. Kocjančič, Večna pot 7, pri iaturjo.
12»6-?la
Štiričlanska
družina m&žna. mirna, točna plačnica, rabj za 1. ju lij ali avgust 2 sobno stanovanje, solnčno in snažno, z velikim kabinetom. kopalnico, balko nom. najraje v I. nad. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod >Pod enim lUjučem«.
12590-21a
Mirna stranka
išče lepo, komfortno 2 sobno stanovanje z vse. mi pritiklinaml. najraje v bližini Erjavčeve ceste ali Ceste v Rožno fkvlino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Erjavčeva os« ta*.
12631-21 a
Stanovanje
9* dobo petili let v Ljubljani, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Kupim »1500«.
12840-21a
ESSEOSSS
B««Mfe ! CKo. 4a*e» I Din
Sifr« ti*	e*slf»r»
8 Din NajmanjSf m««ek K LRB
Lepo sobo
•ffftnljeno. oddam zg me-te>; junij. Kaslov 7 vseh posl:>\ alnicab Jutra.
1-3600-23
Prazno sobo
j; štedilnikom, oddam v centru. Naslov v vs:h ■ooslov. Jutra.
12737 23
Sobico
» el&ktrirno razsvetljavo, in posebnim vhodom, poceni ©d Jam. Trnovski pristan 4.
1S733-Ž3
Gospodični
oddam sobo s posebnim vhodom. Karlovška <-. desno.	!i7š4?3
Opremljeno sobo
5:račno. oddam gospodu. Zaloška cesta 3. Ljubljana.
12705-23
Prazno sobico
lepo, s posebnim vhodom v centru, poceni oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
12674-23
Prazno sobo
zračno veliko in lepo. takoj oddam. Poieve se od 11. naprej v Kolezi-jl. Devinaka ul. 9.
12676 23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam s 1. junijem. Naslov v vseh poslov. Jutra.
12568-22
Sobo
prazno ali opremljeno, z« 200 Din oddam na Bleiweisovi 3. pritličje desno, Marv.
12675-23
Opremljeno sobico
oddam, Bethovnova ul. 9-1.	12756-23
Prazno sobico
popolnoma separirano z umivalnico takoj oddam. Dvorakova 8-1.
12720-23
Luksuzno sobo
v centru, novo pohištvo separirana s stopnišč, kopalnica, oddam boljšemu gospodu. Več: Miklošičeva 14 (trafika).
12714-23
Sobo
s posebnim vhodom. — prazno a!i opremljeno oddam. Marin šele Lan-
gusova 5., pritličje.
12724-23
Prazno sobo
z uporabo kopa-lmee, takoj oddam v Ver? tovškovt l (Mir je).	13602-33
Lepo sobo
w!nrni, Miketirano. vhod
s Stopnir. oddam takoj poleg kolodvora. — Xa?lov: Kolodvorska ul. 31,11. lev«.
10805-38
Dve solnčni sobi
eno z verando, souporaba kopal«''-«, terase s prho. krasnim vrto-in. v vi... r biir.ni cerkve sv. Jožeta, oddam mkoj aii pozneje samo solidnim osebam civili ?t.om. N"a«!or t v«eb po slovalnica-b Jutra.
:-36*7-33
Lepo sobo
mimo. oddam na Go
sposvetski cesti eni ali dvema osebama. Naslov v vseh poslov. Jutra.
12629-23
Sobico
s posebnim vhodom aa 200 Din odd«m. Karlov pri »PROMETU«. .
16598-23
Sobo s štedilnikom
oddaj« manjši družini. Društvena 28. Moste.
12682 23
* Sobo
oddam 1 do 2 solidnima osebama. Center. — Naslov v vseh posloval. Jutra.
12681 23
Lepo sobo
v centru s strogo sepa-riranim vhodom, prazno ali opremljeno, s so uporabo kopalnice, od dam takoj. Mestni trg štev. 7-II.
12687 23
Solnčno sobo
strogo separirano, z elektriko in parketom oddam 1 ali dvema ose bama. Kariovšfca c. 2.
12659-23
Prazno sobo
s štedilnikom oddam 1 ali 2 osebama. Florjanoma ul. 24.
12664-23
Sobo
letpo. opremljeno, s posebnim vhodom, oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12798-23
Solnčno sobo
r bližini glavnega kolodvora oddam gospodu
za 1. ali 15. junij. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra.
12792-23
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo, zračno in svetlo oddam
1 i unij 2 ali 3 gospodom Cena nizka, Ccgnar, Šva-bičeva 1.
12SČ6-25 Sostanovalko
spreimern takoi po nizki ccni. Urančič, Vrtača 3, II.	128M-2-
Veliko sobo
zraSno. oddam v centru z vso oskrbo, kopalni co. separiran vhod. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.
12894-23
Sobo
velko s souporabo kuhi-
nie ali opremlieno za -osebi, tskoi oddam. Co-sposvetska ceita S, 11, pisarna.	12886-23
NADOMESTILNIRAZPLINJAČ
(jugosl. pat. št. 1801) NAMESTO DRAGEGA
Biesel - automoblla
Zanesljivo delujoč na vsakem avtu.	Ia izpričevala.
V enem samem obratu 4 komadi.
Prihranek 50 - M%
Informacije:
Inženir Gustav Zemanek
MARIBOR, KRALJA PETRA TRG 4.
Svinjsko mast
SPECIJALNO RAFINIRANO, čisto, soljeno slanino, krušno slanino kakor tudi vse ostale mesne izdelke najboljše kakovosti dobavlja po najnižjih dnevnih cenah
PREDOVIČ a« d* Brače Jugoviča 17
ZAHTEVAJTE PONUDBE !
Tvrdka za prodajo produktov mineralnega olja sprejme stalnega
provizijskega potnika
za Slovenijo — najraje strokovnjaka ali strojnega inženirja, ki je pri industriji ali trgovcih Slovenije dobro vpeljan. — Radi podelitve inkasa je zaželena kavcija. Možnost mesečnega dohodka je Din 8 do 12.000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »POTNIK«.
Prazno sobo
lepo, solnčno. s posebnim vhodom, oddam. Drcntko-va ul. 28.
12861-23
Sostanovalko
ki je čez dan odsotna, sprejmem. Židovska ul. 6.
12864-23
Lepo sobo
zračno, eventuelno s hrano oddam takoj. Ogleda se Clince c. IX, 24.
12873-23
Opremljeno sobo
lepo, v bi žini banovine oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12S71-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam. .Vaflor v vseh poslovalnicah Jutra.
M806-33
Sobico
oddam fiospodični, takoi ali pozneje po zmerni ccni. Masarvkova št. 58 __12541-23
Opremljeno
solnčno sobo
oddam g 1. junijem. — Ilirska ul. 29-1.
12787 23
Sobe išče
Šivilja
išče sobo ali sobo in kuhinjo. Pon. na oglas. Odd. Jutra pod s Sredi mesta«.
12559-23a Priprosto sobo
z vso oskrbo iščem. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Zmerno*.
__ 12722 23a
Sobo
lepo opremljeno, solnčno. zanesljivo čisto, v cemtrumu. Dukičev blok. I- ali IX. nadstropje iščem za takoj ali za l. lunij. Ponudbe na: B. Zavadilik. Banska i'nrava. veterinarski od-sefc-	12609-23a
Sobo z oskrbo
išče višji uradnik pri samostojni ženski. Pon. na naslov: Fran Rot-man. Ljubljana I. poste restante.
12642 23a
V Zeleni jami
išče gospod opremljeno sobo za junij. Naslov oddati v Pokopališki 32 v trafiki.
12729-23a
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice iščeta mlada zakonca. Ponudbe na ogl. od' Jutra pod »Takoi soba* 12901 -23.1
Dve prazni sobi
s telefonom, iščem z* junij, ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Centrum m'-sta«.	Ir2f09-"28a
Draibe
Na javni dražbi
v Zgornjih Pimičah 82. dne 24. maja ob 18. se prodajajo: valjčn'- stroj, zavijalni stroj. Siecken-stroj in traverza. Vse primerno za kleparje.
12620-32
nformacije
Be**da i Din. tovek 8 O-n za Šifra tli iajaoj« naslova 5 Oin Vajmanjšt cags«k 17 Du>
Kdo pasira i
s tovornim avtom cesto med Krškim in Novim mestom, da bi pripeljal nekaj pohištva v Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odškodnina«.
11874-31
Preklic!
Podpisana preklicujem in obžalujem svojo 21. maja 1397 javno na Vodnikovem trgu v Ljubljani izrečeno neupravičeno obdolžitev gosp. Z. J. t3r se mu sahva ljujem za opustitev sodnega postopka. Francka Pirih.
12595-31
rEL£FOW
25—57
Švicarska sirarna Sonibor
IZDELKI: ementalski, eidamski, trapistovski tilsitski, ementalski v zavitkih po 6 porcij, desertni siri, romado-urski, chesterski, desertni v blokih, surovo maslo. — Zahtevajte cenik! — Napravite poskusno naročilo tudi v manjših količinah!
Breip,acen pouk * ig/onju• 65
MARIBOR s. 101
m__
Vsaka ci;weo» i Din: d3vtk 5 Od, m dajanje naslova o i)ia; najm«njš: tnesek ->1 Din
Osamljeno damo
tudi star3jšo, išče akademik. Dopisi ix>d »Sočustvovanje« na oglas, odd. Jutra.
12607 24
AGILNEGA ZASTOPNIKA
sprejme takoj za ljubljansko okolico dobro vpeljana tovarna živil. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in agilen 3366«.
POZOR, DAMSKI FRIZERJI
Vabim Vas, da si ogledate v mojem salonu najnovejši aparat za trajno ondulacijo.
PRIMAWELL je aparat brez žic in brez elektrike.
Sigurnost 100 odstotna. PRI.MAVVELL je v vodilnih salonih v Ljubljani z najboljšimi uspehi že v uporabi. — Vse informacije in ev. demonstracije brezobvezno in brezplačno pri zastopniku dravske banovine E
ZAHVALA
Vsem, ki so ob prebridki izgubi našega dragega, nepozabnega soproga in očeta, oziroma brata, strica in svaka, gospoda
MARIJA PIRCA
uradnika okrožnega sodišča
z nami sočustvovali, ga spremili na zadnji poti in ga obsuli z obilnim krasnim cvetjem, izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo g. dr. Vrečku za prvo pomoč, čč. duhovščini, gg. stanovskim tovarišem, na čelu jim predsednik okrož. sodišča g. dr. žiher, pazniškemu osobju, sošolcem sinčka pod vodstvom g. razrednika ter vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti.
V MARIBORU, dne 23. maja 1937.
MARIJA, soproga; MILOŠ, sinček in ostalo sorodstvo.
Skupno
gospodinjstvo Seli (radi vojnih posledici ločen, bolje sltul-ran. samostojen obrtnik s starejšo neodvisno in vestno žensko, ljubite Ijico domače kuhinje julijskih krajin in volj no prispevati četrtino istih izdatkov. Ponud be pošljite na podr. Ju tra v Mariboru pod ->NaseIit?v v Celje?.
12116-24
Devet novih deklet
z raznimi dotami do Din 700.000. lepih Slovenk od 19 do 20 let starih se žele takoj poročiti. Knkor od tisoč drugih, tako tudi od teh daje Informacije — Jugolok . Zagreb. XII-ca 31 z prednakazilom Din 10.— v znamkah.
12639 25
Štirje uradniki
z mesečno plačo 2000.--do 3.SCO.— Dm, od 30 do 40 let stari se želi jo takoj poročiti. Informacije s prednakazilom Din 10.— v znamkah daje »Jugotok«. Zagreb. Ilica 31.
12540-25
Gospodična
želi znanja z gospodom starim 31 do R4 let. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Lepa harmonija-.
12619-25
Mladenič
star 2fi let, sin iK)?<ictn;ka. ž«-!i takoj poročiti dekle 7. nekaj gotovine. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod značko »Srečna bo-dočnoetc.
Vdovec
star jI) let. industrijalec, nkad^msko naobra/.en. so-I den. brez otrok, išče. re-
-!ici. iiiti-li^entno g"-i»od!č-no, lepe zunanjosti, iz b dj->i' rodbine, staro do :}.j lei.
Samo resne, ncanonimne oli^irne ponudbe z. sliko, poslati na osrl. odd. Jutra pod »Srečna hodočnost Beograd-. L»:ekre<-:ja zajamčena.
Solidna gospodična
stara 28 let. z nekaj go tovine in opremo želi .■spoznati ravnotako so lidneea sigurno name ščenega go.? pod a do 40 let starega zaradi že-nitve. Slika zaželjena. Dopi-e na podr. Jutra v IijV.riboru pod »Ge mutlich 100«. '
12605-25
Mlad obrtnik
in dober posestnik v le peni kraju Dolenjske se želi v svrho razširjenja obrti poročiti z dekletom. ki ima nekaj premoženja. Ree-ne po nudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod -Samostojen obrtnik«.
12654-25
Gospodin
mlajši, star 31 let. inte ligenten. soliden, dobre preteklosti, nepoznan v Ljubljani. Išče mlajšo gospodično ali mlajšo vdovico. zaradi ženltve. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod >Tujec«.
12539-25
30 letna Gorenjka
z nekaj prihrankov, želi poročiti drž. uslužbenca upokojenca. Sa mo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pravica do pokojnine«.
12520-25
Trgovski uradnik ! Primernega gospoda
:Y.I<-ten. viw>ke j.^tave. so- I	cventu-lne [Kiaie.ii*
i i ■ 11 ■ n. brez j"'zn«tn«tva.	-kb-irtve
>poznat, resno pošivno «pod:čn» 35 -71 let. dolu., gosp "llnjo. po moim r',: 7. lirkaj pr«ni oženja. Strr.^o !'skii-tno. l»(,it , dvigne ki-r-elkiMii julija. S;i!lt'f re-M' ponudbe ev. s sl ko na odd. Jutra	»Harmoniju
:!7«.
7_ik«.na, iS vsled p- manjkanja znanja y.a bi 'injo -oroda eo. srwl-iij !: let. zdravo, lejpo. |k<-šIj-iki. utc. ;entno. b'<sy. jiriMii1 ženja. ^ iiihi r< sne fK<-midlte m.i it;'!, odd. Jutra pod J tdkr:tosr<-nost«.
L7< <-J
Vdovec
star nad 40 let želi po rojiti gospodično ali vdo-.-o. ki ima prakso v gos t iln ičarski stroki. — Samo resne ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod šifro »Vljudnost«.
3 2716-25
ftied mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
vllčfio prešo
z 20 do 40 ton kapacitete z dvigom 400 do 600 mm kupimo.
Pismene ponudbe pod - Hidr*. preša 46330« na Publicitas d. d. Zagreb. Ilica 9.
Iščemo za lovišče v Gorskem Kotaru
prvovrstnega
Hotel »VILA LUCIJA«
ALEKSANDROVO, otok Krk.
Z restavracijsko teraso nad morjem in ostalim komfortom. Stanovanje in hrana, vključno takse, od Din 50.— do Din 59.— dnevno. Radi nižjih cen se priporoča bivanje v juniju. Prospekti pri PUTNIKU in pri direkciji hotela.
Samo strokovnjaki, vešči srbohrvaščine ali nemščine z dolgo prakso v gorskih revirjih za visoko divjačino, naj se javijo z navedbo plačilnih zahtev pismeno r.a ogl. zavod Publicitas d. d. Zagreb. Ilica 9, pod šifro »Lov — 46330«.
IŠČEMO prvovrstnega strokovnjaka za
prešaitje bakelita,
ki popolnoma obvlada tehniko te produkcije in ki je sposoben za samostojno vodstvo in nadzorstvo. — Pismene ponudbe pod »46330« na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9.
l\
v
Znana vpeljana tvrdka išče gospode in gospe s finim nastopom in prijetno zunanjostjo za sreske zastopnike po vsej državi v svrho posečanja stanovanj, za prodajo znanih kozmetičnih preparatov. Zaslužek 35 do 45%; mesečni dohodek zasiguran od din 4.000 do 6.000. — Potrebna kavcija v gotovini za blago din 1.000. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek Jutra pod »SAMOPRODAJA«.
»jutro« št. ns
16
:He3eIja, B. V. 1937.-
Reg. br. 2007/32
ZAHTEVAJTE
FILM
ki garantira 100% ni uspeh od znamke »Perutz«. 6 x 9 au 4i/2 x 6 Din 16° stane
samo 10.— dinarjev, 10
Din 18«
10 samo 12.— dinarjev,
katere dobite v specijalni foto-trgovini
JOŠKO ŠMUC
Ljubljana — šelenburgova ulica 6,
SVILA
Tyrševa cesta SO
ima v zalogi vedno najmodernejše in najfinejše vzorce čiste svile // Izbira zelo velika // Od vsakega vzorca je samo za eno obleko blaga // Cene ugodne // Garantirano čista svila iz Coma in Lyona
Razpisujemo
■ukcesivno dobavo večje količine zdravih, dobro suhih
BUKOVIH DRV
(cepanic) brez okroglic in klad iz zimske sečnje 1936/37. Plačljivo takoj po prejemu. Ponudbe z navedbo množine, označbo kvalitete in najnižje cene za 100 kg, franco vagon nakladalna postaja, poslati na: Nabavljal na zadruga usl. državnih železnic, Ljubljana, Masarykova cesta 17.
VOZNIKE
za prevoz materijala iz struge Ljubljanice sprejme podjetje
ING. DUKIČ & DRUG.
Javiti se je na delovnem prostoru na Ljubljanici
„La Toja
u
razirna krema daje obilno dolgotrajno peno. ki omogoča lahko in gladko britje. Generalno zastopstvo: CHEMOTECHNA, Ljubljana, Mestni trg 10
ČLflSilLU
ippiznanjaj
% c£>0 odo 3
_HimefciiKW___
NAJPOPOLNEJŠA in eeneiŠa
KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠILJALtSA TVRDKA
; SCHNEIDER
{IZDELOVANJE &UASBIL IN GLASBENIH PRITSKLIN
IfiGREB .Tiikolieevaiil.lO/c
/iofine— od t>in ?1rnatfzgaF
Citare___• -148.- -
indoline..- • 98.- • like - - ?5.-
Havajske kitare,
kromatične harmonike.trube saksofoni intd najceneje.
MOrfiSBŠS' CENIK
Razprodaja
bivšega Jerkovega posestva v Podborštu pri Črnučah nasproti postajališča Podboršt. Na razpolago lepe stavbne parcele ob državni cesti za vile pa tudi Weekend-hišice, sončna lega. — Prodaja se proti gotovini. Pojasnila daje Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Stara, dobro vpeljana
konfekcijska
trgovina v Ljubljani
se proda ali da v zakup. Natančnejše potom ALOMA COMPANT d. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova cesta 2/1.
3—I tonski
»CHEVROLET«
vožen 29.000 km se ugodno proda, kakor tudi 5 sedežen
»FIAT 521«
»TATRA«, Gajeva 42, Zagreb.
Kaj je
»DURLIN"
>Durlin« je lak, ki se ga dobi v 50 barvah. — Krije z enkratno prevlako. — Suši v eni uri. — Zdrži na vlagi in na solncu. — Ne pusti sledov čopiča Uporabljiv za vse predmete. — Dobi se ga le v trgovini
Barve laki: R. HAFNER, Ljubljana,
Miklošičeva cesta 36 v bližini kolodvora.
Naročniki »Jutra" so zavarovani za 10.000 Din
lJCdor oglašuje — ta napreduje!
Zdraviliški in kopališki kompleks »NEPTUN"
v Kamniku
Dne 19. junija 1937, ob 10. uri, se vrši pri sodišču Kamnik ad št. J 816/36, eka.
DRAŽBA
ZAHVALA
Ob prebridki izgubi naše nadvse ljubljene soproge in zlate mamice, gospe
MARIJE JU VAN
se vsem prijateljem in znancem za vsa izražena nam sožalja in sočustva najprisrčneje zahvaljujemo.
Prav posebno se zahvaljujemo še preč. duhovščini za tolažilne obiske v bolezni in za cerkvene obrede in gg. zdravnikom dr. Merčunu, doktorju Blumauerju in dr. Jerebu za ves trud, da bi rešili pokojnici življenje. Enako se zahvaljujemo vsem udeležencem pogreba, zlasti g. ljubljanskemu županu dr. Juretu Adlešiču, g. okrajnemu glavarju Franju Maršiču, občinskemu odboru občine Šmartno pod šmarno goro, Gasilskemu in pevskemu društvu Zvon za žalostinke in šmartinskim faranom ter vsem darovalcem vencev in šopkov in vsem, ki so drago pokojnico spremili k večnemu počitku.
GAMELJNE — LJUBLJANA, 23. maja 1937.
ŽALUJOČI SOPROG IN OTROCL
sledečih zemljišč in zgradb po skupinah:
I. vila Dom Sv. Antona z vrtno hišico, renovirano 1935, 12 velikih sob, elektrika, vodovod, površina 1057 m2, zazidano 276 m2, primerna tudi za penzijo ali gostilno, najnižji ponudek Din 130.490.—;
n. moderno letno in zimsko kopališče v obratu (rentabilno), pritlična 1935 povsem renovirana zgradba, zazidano 390 m2, črpalke, kotel, kadne kopeli, drug nov inventar, bazen, z umetnim segrevanjem vode, hidroterapija, ordinacija, buffet, prostor za parkiranje, skupaj 1920 m2, najnižji ponudek Din 181.978.—;
III.	dvonadstropna zgradba v surovem stanju dogotovljena (pod streho), na fasadah po 10, ob straneh po 3 okna, v vsakem nadstropju, zazidano 424 m2, cela površina 4683 m2, s parkom, primerno za hotel, sanatorij, ali industrijo, najnižji ponudek Din 262.988.—;
IV.	vila enonadstropna »Neptun« v parku, zazidano 176 m2, skupno 1274 m* najmanjši ponudek Din 66.773.—;
V.	park (stavbišča) ob Kamniški Bistrici, 4.202 m2, najmanjši ponudek Din 41.746;
VI.	travnik (4 stavbne parcele) 3.356 m2, najmanjši ponudek za vse Din 55.058—, Proda se ev. vsako parcelo po Dan 12.218, 14.644, 10.148 in 18.048.
Varščina I. do VI. 15% najnižjega ponudka.
Skupini I, in VI. se domakneta najvišjemu ponudniku. Po dražbi posameznih skupin H. do V. se te dražba jo skupaj t najnižjim ponudkom Din 553.485.— (varščina 15%) ter se domaknejo skupaj, če najvišji ponudek doseže svoto posameznih najvišjih ponudnikov prištevši najnižje ponudke za nedražbene skupine. Skupine H. do VI. so strnjene, razgled na Kamniške planine, ob reki. Dražba se vsekako vrši. Nekaj hipotek se lahko prevzame.
Kamnik je starodavno klimatsko zdravilišče, 3.500 prebivalcev, 23 km od Ljubljane, na železnici, cenen električni tok, (normalno 15.000 prenočnin letno).
Informacije pri sodišču Kamnik in Kopališki družbi v Ljubljani, Beethovnova 14«
iŽSJTttfc&lSk
__	M
IMEDIA JE ODOBRENA PO MINISTARSTVU NARODNEGA ZDRAVJA STEV.20902 OD 16.XI.1936 j
Letovišče Dobrava
nad Dravinjo, niže Ptujske gore v Halozah SE ODPRE z junijem t. i. Kopeli v Dravinji, obširni izprehodi po brez-prašnih dolinah, senčnatih gozdovih in med vinogradi. Penzija din 25.— do 35.— dnevno. Pojasnila daje Posojilnica v Ptuju.
ČATEŠKE TOPLICE
pošta Brežice, želez, postaja Brežice in Dobova, najbolj vroči 55° C radioaktivni vrelec v dravski banovinL Sezona od 1. maja do 30. septembra — v pred in posezoni znatni popusti. Zahtevajte prospekte!
Z neprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, revmatizem, vnetje, protin, išias, nevralgično trganje, kronični katarji, ženske bolezni Ltd.
Otročki roden najnovejših modelov
Dvokoieaa. motorji, trlclkijl
Šivalni (troji Dogremljlvl
Po zelo nizld ceni! Ceniki franko!
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KariovSka cesta L
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26,
Stavbeni materijal
izolacije vseh vrst, heraklith, keramika, šamot, mavec, cevi, beli cement, se kupi najceneje pri
»Material"
LJUBLJANA, Tjrševa c. 36 a
VABILO
na
redni občni zbor
TRŽIŠKE POSOJILNICE
reg. zadr. z om. zav. v Tržiču
kateri se vrši v nedeljo, dne 30. maja 1937 ob 9. uri dopoldan v prostorih gostilne pri ŠTERU v Tržiču s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelnika.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1936.
4.	Poročilo nadzornega odbora in razrešitev na-čelstva za leto 1936.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Opomba: Ako bi ta občni zbor ne bil ob določeni uri sklepčen, se vrši ob pol 10. uri istega dne, drug občni zbor, z istim dnevnim redom, ki pa sklepa končnoveljavno ob vsaki udeležbi članstva.
Z zadružnim pozdravom NACELSTVO.
V
VRNJAČKA BANJA
Odprta so po temeljitem renoviranju poslopja družbe »KO-OP«
Dom »Mihajlo Avramovič" (bivši hotel IM PERI AL) Dom »Sveti Djordje" (bivši sanatorij »Sveti Djordje") Dom »Kosta Stojanovic" (bivša vila Katunac)
Popolen komfort, prvovrstna zajamčeno dietična kuhinja pod nadzorstvom družbinega zdravnika. CENE ZELO NIZKE. Menu za kosilo ali večerjo din 12.— in din 15.—.
V restavraciji svira orkester L Kustana iz hotela »Srpski kralj« — Beograd. Vsakodnevni dancig. Podjetje ima v svojih poslopjih 149 sob z 222 posteljami in 50 otomani.
Družba je prevzela prevoz potnikov s postaje z lastnim avtobusom.

"N
Naznanjamo žalostno vest, da je dne 17. t m. nenadoma preminula v Bukarešti naša predraga mati, stara mati, sestra, tašča in teta, gospa
Terezija Poliey
rojena Gmeiner
v starosti 74 let.
Začasno počiva v kripti katoliške cerkve v Bukarešti in bo prihodnjič prepeljana v domovino k večnemu počitku v rodbinskem grobu v Radečah.
BUKAREŠTA, HRASTNIK, ZAGREB, GRAZ, MARIBOR
RADEČE. - — .....
ŽALUJOČE DRUŽINE: BOTEZ, PECNIK, GOVEDIC, POLLEY, GMEINER.
Urejuje Davorin Ravljea, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak — £ed z Ljubljani,