■■ TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU NIKACUE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Aprila - volitve v organe delavskega samoupravljanja Po novem volilnem zakonu se voli vsako leto polovico, članov v samoupravne organe. Tako bomo letos Br0č volili samo polovico članov za DS podjetja, tovarn in skupnih služb ter EE, to je namesto tistih članov, ki jim letos poteče enoletna mandatna doba. Komisija za razvoj in organizacijo delavskega samoupravljanja pri DS podjetja je na svoji seji dne 16. februarja razpravljala o volitvah v letošnjem letu. Po zakonu je predvideno, da naj se volitve izvrše 'v gospodarskih organizacijah do konca aprila, to je po zaključnem računu, če je to mogoče. Komisija' je okvirno postavila skrajni datum, ko naj se volitve izvrše — v aprilu. To je seveda odvisno od DS podjetja, kdaj bo . zasedal, ker mora volitve DS objaviti vsaj en- mesec prej. Komisija je zavzela stališče, da se število članov DS podjetja ne menja, in da ostane še vnaprej 65 članov. V tem slučaju bomo letos volili za DS podjetja^ 33 članov, ostalim 32' članom pa poteče mandat prihodnje leto. Tiste enote, ki imajo samo enega zastopnika v DS podjetja in mu. mandatna doba poteče šele leta 1966, letos ne volijo predstavnika za DS podjetja. Komisija je tudi že predvidela, kateri tovariši naj bi tali v volilni komisiji (5) in komisiji za volilne imenike ’3) podjetja. Zakon o volit-fah v organe delavskega samoupravljanja določa popolnoma demokratično izbiro kandidatov za vse organe ..delavskega samoupravljanja. To je mišljeno talko, da en delavec predlaga v imenu še dveh članov kolektiva enega 'kandidata, lahko pa predlaga tudi več kandidatov v imenu SotoV-ega števila volilcev kot predvideva zakon. Zbor mora razpravljati in flasovati o vsakem posameznem kandidatu na zboru delovnih ljudi. Naj poudarim še to, če hočemo imeti res demokratične volitve, mora biti na kandidatni listi več kandidatov, kot se jih voli v DS tako, da ima volilec — delavec možnost izbire po svoji presoji. Zavedati sč moramo, da je odgovornost, ki jo čuti vsak $ naš delavec, ko voli svojega predstavnika v organe uprav-. lian j a svoje tdvame, tako napredovala, da I bo - vsak resno razmislil, ko se bo od- ial, kdo naj pride v ta naj- višji organ upravljanja tovarne. Zato moramo zagotoviti demokratično izbiro kandidatov in volitev. Naloga sindikata v predvolilnem obdobju je, da organizira delovne sestanke po svojih enotah, kjer naj se med drugim dogovorijo o načinu kandidiranja tako, da se bodo delavci med seboj predhodno pogovorili, toga bodo predlagali za kandida-, ta v organe upravljanja šna zboru delovnih ljudi. Na teh delovnih sestankih, ki jih organizira, sindikat, ,naj se poleg ostalega kritično obravnava delo samoupravnih organov — posameznikov — v teh organih-—Tako bodo delavci laže presodili z ozirom na delo v samoupravnih organih,* koga bodo predlagali za - svojega bodočega predstavnika za prihodnjo mandatno dobo. Komisija za * organizacijo in razvoj delavskega samoupravljanja je. prišla do zaključka, da člani naših DS ne izkoriščajo vseh možnosti demokratičnih pravic, ki jih po zakonu imajo, pri (Dalje na 6. strani) Iz skrbi za delovnega človeka; tudi v horjulsko tovarno prihaja dvakrat tedensko zdravnik, ki ima tedaj navadno dovolj pacientov in pacientk Ali nam res manjka deviz? Na vseh področjih našega gospodarskega življenja tožimo o -pomanjkanju deviz. Dnevno in strokovno časopisje graja prenizek izvoz in previsok uvoz. To poudarja Zlasti banka, ki suvereno odloča o deviznem' gospodarstvu, šablonsko deli in odreka devize - podjetjem po svojih vidikih in predpisuje podjetjem izvoz tudi tam, kjer nir zanj ekonoinskih pogojev. • Podjetja se. diktaturi banke upirajo in pripisujejo vzrok za vse devizne težave banki, češ da se ne drži pogodb, je prepočasna in nima enakih odnosov do vseh podjetij. ^ Krivda pa je na obeh straneh. Podjetja nerealno visoko planirajo tako - proizvodnjo samo kot izvoz. Povečana proizvodnja zahteva se- veda več materiala, ki ga izvodnja in seveda hitreje domači trg nima in ga je kot izvoz. Naravna posledica zato treba uvoziti. Uvoz raste je pomanjkanje deviz, zaradi tega hitreje kot- pro- (Dalje na 6. strani) , Lep uspeh: 100 omar SATO 21 Te dni je bila v montaži telefonskih central »Elektro-mehanike« v Kranju izgotovljena 150. omara SATC 20/200. Sama številka 150 ne pomeni posebne zanimivosti, če pa pogledamo znalo bliže; bomo videli, da prav ta, na videz skfortfen podatek, pomeni velik uspeh montaže telefonskih central, in to ne samo doma, temveč tudi v tujini. j Skoda,- da zaradi poznanj-: kanja uvoznega montažnega Posnetek kaže jubilejno 150. omaro SATC 20/200 materiala teh central zaenkrat še ne prodaj arpo na domačem tržišču, ker nas vežejo izvozne pogodbe, saj so inozemski kupci z orne* njenimi centralami zelo zadovoljni. Serijska avtomatska telefonska centrala ali na kratka SATC 20/200 se izdeluje v štd-. rib izvedbah, in sicer za 50, 100, 150 in 200 naročnikov. Grajena je v obliki' omar, in - sicer tako, da je vsaka omara za 50 naročnikov, če hočemo npr. centralo povečati od 50 na 100 naročnikov, dodamo k prvi še druga omaro ter ju med seboj povežemo z multipli na žela enostaven način. Omare so prahotesmo zaprte ter so tako nizke, da vse elemente lahko dosežemo s tal. Centrala ima tudi to prednost; da je crossbar sistema. Dna vgrajen koordinatni stikal-* nik KS 55, poleg tega pa še, kot prva centrala v Jugoslaviji, popolnoma nov element/ dekadni rele, ki nadomešča dvižno vrtilni izbiraJnik DVT. Nima gibljivih delov kot DVI in ker ima centrala ) tuidi KS 55, je ves sistem SATC 20/200 zelo hiter za vzpostav-• ljanje zvez. Kakor že rečeno, imajo te centrale dokaj šen uspeh na zunanjem tržišču/ kar je v času hude konkurence laskavo priznanje za ISKRO, predvsem pa za člane kolektiva, ki so vložili svoj trud in znanje v izdelavo omenjene centrale, med katerimi pa posebno pozornost zasluži konstruktor tovariš Marjan Kristan. — F. S. — lil. zimsko športne igre | v Kranjski gori | Že smo pisali o tem, da bodo letošnje III. zim- |= sko športne igre Iskre za spremembo v Kranjski gori in ne na Krvavcu, ki je bil doslej prizorišče ¡=g borb naših smučarjev za naslov najboljšega v pod- um jetju. S tem v zvezi smo se pozanimali pri pripravljalnem odboru, kako teko priprave na letošnje = smučarsko prvenstvo. Izvedeli smo nekaj podrob- =r5= nosti. m Ker je želja pripravljalnega' odbora, da bi na tekmovanjih v smuku, veleslalomu in teku na 5 km Hf sodelovalo čim več naših smučarjev, prav tako pa, - s= da bi se letošnje »Iskriade« v Kranjski gori udele- '¡m žilo tudi kar največ gledalcev in ljubiteljev zimskega športa iz vrst članov našega delovnega kolektiva, je upravni odbor podjetja prestavil prosto so-boto 6. marca na 13. marec. S tem bo omogočeno zlasti tekmovalcem, da se bodo dobro pripravili na tekmovanja v nedeljo 14. marca, ko bo »šlo zares«. Kot smo izvedeli, bo za prenočitev tekmovalcev in organizatorjev tekmovanja na razpolago Porentov dom v Kranjski gori in, ker bodo tekmovanja v nedeljo, pripravljalni odbor pričakuje, da zaradi številnih gledalcev s tem ne bo težav zaradi prenočišč, ker bodo le-ti povečini prišli v Kranjsko goro v nedeljo. Pripravljalni odbor je za III. zimsko športne igre Iskre izdelal lične značke, ki jih bodo prejeli vsi aktivni udeleženci tekmovanj, gostdm In gledalcem pa bodo na voljo za skromen prispevek. Tekmovalci bodo podrobno in pravočasno seznanjeni s propozicijami za tekmovanja, vendar jim pripravljalni odbor priporoča, naj se za tekmovanja prijavijo čim prej pri športnih referentih svojih sindikalnih podružnic in naj s prijavami ne odlašajo do samega prihoda v Kranjsko goro. To bo namreč olajšalo delo pripravljalnemu odboru, s tem pa tudi izključilo možnosti za pomanjkljivosti v organizaciji in izvedbi tekmovanj. Sodeč po dosedanjih prijavah bodo III. zimsko športne igre Iskre v Kranjski gori zares množična smučarska manifestacija našega delovnega kolektiva, zato menda ne bo veliko tistih, ki imajo pogoje za aktivno udeležbo na tekmovanjih, pa jih ta dan ne bo na smučiščih v Kranjskig ori. Na svidenje torej 14. marca v Kranjski gori! f RAZPIS Komisija za odpovedovanje in sklepanje delovnih razmerij DE skupnih služb razpisuje v organizacijskem biroju tovarne delovni mesti: 1. ORGANIZATOR — METODIK 2. ORGANIZATOR PODROČJA Pogoji: visokošolska oziroma srednješolska izobrazba z delovno prakso. Prijave sprejema kadrovski oddelek »Elektrome-hanike« Kranj. Z odklanjanjem vpliva delavcev uprave na ekonomske uspehe, se komite ZK »Elektromehanske« ne more strinjati V našem glasilu »Iskra« št. 5 od 4. februarja, se je tov. H. D. v članku »K POROČILU TOVARNIŠKE« GA KOMITEJA ZA LETNO KONFERENCO ELEK. TROMEHANIKE obrnil na delavce v proizvodnji, naj javno zavzamejo stališče do ocen, ki jih je komite podal v omenjenem poročilu. Da bodo stvari jasnejše, smatra tovarniški komite, da mora zavzeti do takega članka nekaj stališč, predvsem pa hi komite opozoril tov. H. D., da je konferenca pravo mesto za iznašanje kritik in protikritik, ker jo zato tudi sklicujemo. Menimo, da je pozitivno, da na osnovi rezultatov, ki slonijo na stvarnih ekonomskih obračunih, kolektivi ekonomskih enot bodisi na nivoju-podjetja ali tovarne čutijo svoje uspehe v obliki nagrajevanja. Ta proces, ki ga mbramo s formiranjem ' čim manjših ekonomskih enot ' čimbolj približati neposrednemu proizvajalcu, pa na drugi strani pogojuje določena nasprotja znotraj podjetja kot celote. Jasno je, da se bo vedno našlo nekaj grupacij proizvodnje, ki bodo začele zaradi objektivnih in subjektivnih činiteljev razvoj celóte prehitevati in tudi takih, ki bodo zaostajale. Povsem razumljivo jé, da bo v kolektivih zaostajajočih grupacij kaj hitro prišlo do-razprav in nihanj, predvsem, če bodo nastopali nihaji tudi v njihovih osebnih dohodkih. Dejstvo, da zaostajanje pospeši in vzpodbuja proizvajalce k razpravam, ki v ekstremih dobijo tudi obliko pritožbe, je globoko pozitivno, in mislimo, da so sleherna razmišljanja o uravnilovki na tem področju politično negativna in v nasprotju s koncepti naše družbe. Svojo veliko politično nalogo vidimo v tem, da bomo take razprave in več ali manj burne dogodke znali usmerjati v pozitivno smer oz. da se ne bomo spuščali v povišanje OD, kot prakticistično trenutno pot najmanjšega odpora, marveč, da bomo pritisk neposrednih proizvajalcev znali usmeriti na intenzivnejše uvajanje naprednejših organizacijsko ekonomskih in tehničnih prijemov, Ta naloga je dokaj komplicirana in težka; pri njenem reševanju si ne moremo privoščiti kaj prida napak; temveč lahko e koordiniranim delom in medsebojnimi tovariškimi razčiščevanji pridemo do otipljivih rezultatov. Ena takih napak je brez dvoma v tem, da je decembrsko -izplačilo stimulacije v upravi, podjetja povzročilo pji ljudeh — ki zgoraj ilavede-ñih dejstev ne xazumejopoy vsem — burno, reakcijo, s tem pa znotraj proizvodnje v »El ektromehaniki« napeto politično situacijo!, in da pisec odklanja vpliv delavcev uprave na ekonomske uspehe in tako tudi posredno na višino razpoložljivih sredstev za delitev OD v tej poslovni enoti. Ce gremo mimo dejstva, da se je omenjeno iz- plaeilo izvršilo v zelo neprimernem času in hi v sodelovanju lahko s pravilnim informiranjem kolektiva gotovo preprečili širjenje neobjektivnih glasov med ljudmi, se pa z drugo ugotovitvijo komite nikakor ne more strinjati. Razen tega se nam zdi obžalovanja vredno tudi dejstyo, da skušajo komunisti z ugotavljanjem, kako majhen jo njihov vpliv na posamezne skvari, že vnaprej oprati vso krivdo s sebe in otresti' odgovornost tudi za v bodoče s svojih ramen. V. ljudeh uprave podjetja smo vedno gledali tiste člane kolektiva, ki naj s svojim delom ustvarijo čim boljše pogoje za ekonomski in tehnični napredek tovarn in pri tem ustvarjajo poslovno, celovitost združenega podjetja. Kot taki lahko s svojim delom in odločitvami tovarnam veliko pomagajo in bodimo odkriti, tudi škodujejo. Torej je njihov vpliv pri nastajanju dohodka bistveno večji od tistega, ki ga ustvarja proizvajalec za strojem, zato jim kolektiv tudi priznava visoke osebne1* dohodke, ki jih prejemajo, ker tudi izpolnjevanje navedenega v polni meri, od njih pričakuje. Prepričani smo, 'da delavci v upravi svoje naloge tudi tako vidijo in da se ne ravna- jo glasom formulacij v omenjenem članku. Samo s konstruktivnim razpravljanj enr in s sistematičnim odpravljanjem, težav bomo uspeli Iskro kot celoto izboljšati. Le na ta način bodo cela kompleksna vprašanja /(n. pr. izvoz), ki jih tovarne brez sodelovanja s skupnimi službami sploh re-, šiti ne morejo, dobila manjšo' težo v našem ekonomskem življenju. Vsak pozitiven premik na tem področju (neobjektivni bi bili, če bi trdili, da jih doslej sploh ni bilo) 6mo in bomo v tovarnah vedno občutili kot veliko olajšanje, ki nam bistveno dopri-naša k elastičnosti, tehnični in ekonomski moči poslovanja. S tem, da se postavimo ob težkih dogodkih v krog in dopustimo, da obtožbe potujejo po njem, dosežemo sicer napetosti, rešitev pa nobenih. Našactovama se bori z nizom težav in dosega uspehe in tudi neuspehe. Mnogo je stvari, ki pri nas še niso v redu in ki smo jih' ¡kot take spoznali, in neobjektivno bi bilo, če bi valili krivdo zanje na ramena drugih. Verjetno obstajajo stvari, ki nas ovirajo pri našem delu in jih še nismo uspeli odkriti, zato . bomo hvaležni vsakomur, ki nam jih bo odkril, toda še bolj bomo hvaležni tistemu, ki nam bo pokazal tudi, kako se rešijo! Takemu smo se pripravljeni oddolžiti tudi finančno v polni meri; od okrnjenih ugotovitev neiz-polnjevanja raznih strokovno in nestrokovno postavljenih pianov, pa žal ne vidimo mnogo, koristi. Komite ZKS Elektromehanike Januarska proizvodnja Tovarna Plan v 000 Izpolnitev v 000 % Elektromehanika 1.453.754 L053.847 72,5 Elementi 624.343 481.601 77,1 Avtomatika 344.554 430.796 125,0 Aparati 373.172 235.409 63,1 Avtoelektrika 719.100 487.545 <¡1$ Motorji 153.031 133.679 87,4 Naprave ¿3.400 48.543 145,3 Elektronika , 143.156 69.761 48,3 Kondenzatorji 165.545 166.668 100,7 Instrumenti 93.197 73.124 78,5 Usmerniki 114.325 36.391 31,8 Polprevodniki 120.873 24.821 20,5 Mikron 71.470 — — RA sprejemniki 307.811 178.090 57,9 Skupaj podjetje 4.717.721 3.420.275 72,4 Brezbrižnost naše radijske proizvodnje? Lado Androja In ena izmed delavk, ki streže 10 obstoječim sortirnim strojem Pred dnevi je »-Delo« objavilo prispevek tov. Dušana Vidica iz Lesc s pripombami o novem jeseniškem oddajniku. Pismo je sprožilo precejšen odziv in komentarje, od kateriih zadnji — generalne direkcije RTV Ljubljana — omefaja tudi: »-Nerazumljivo brezbrižnost jugoslovanske in še posebej slovenske radijske industrije, da bi trg založila s široko izbiro cenenih in kvalitenih ter seveda ustreznih sprejemnikov s šrednjevalovnim in ultrakratkovajovnim področjem.« Ker se odstavek nanaša na edinega proizvajalca radijskih sprejemnikov v Sloveniji — naše-podjetj,e, oz. našo tovarno v Sežani, ne bo odveč, če osvetlimo ta' problem še z druge plati. Naše podjetje izdeluje v Sežani naslednje tipe radijskih sprejemnikov 5] z UKV področjem: ''»-TRIGLAV 6-2« »•TRIGLAV DE LUXE«, »■OPATIJA DE LUXE« in »■SIMFONIJA« ter brez UKV področja »-VESNA«, »KOZA-RA«, »-PORTOROŽ« m »TI- Pomemben prispevek k večji proizvodnji Lada Androjo sem obiskal v delovni enot}, tovarne elementov za elektroniko v Šentjerneju zato, da bi mi kaj več povedal o Svojem sortimem stroju, s kakršnimi so mehanizirali sortiranje uporov. Novinarski radovednosti je kljub svoji skromnosti in redkobesednosti rad ustregel in — tu je najin razgovor! Ste že dolgo član delovnega kolektiva Iskra in kakšne so vaše naloge? »Ja, v Iskri sem že prek devet let, delam, pa kot vodja tehnološke priprave dela. Delo, ki me veseli!« Kako oz. kaj vas je privedlo, da ste se lotili konstrukcije sortimega stroja? »Pravzaprav ne vem kako M kaj naj vam odgovorim, veste, ročno sortiranje uporov gre preveč počasi in, Jker vsi stremimo za čiflt večjo proizvodnjo, sem pač Poskušal s takšnim strojem doseči večjo produktivnost. Prej na primer je 27 delavk ročno sortiralo dnevno količino uporov, ki smo jih izdelali v treh izmenah, zdaj Pa, ko imamo deset sortir-Bih strojev, enako količino dela na njih opravijo le tri delavke, v vsaki izmeni po ®na. To je. menda precejšnja Pridobitev!« Je ta jsortirnl ¿troj povsem Vaša zamisel? »V glavnem je. Pred leti SBin sicer v inozemstvu videl Podoben stroj, vendar ie bež-n jV da njegovih podrobnosti mri tedaj nisem spoznal. Razen njegove funkcije mi v Saavi praktično od tega ni ostaip nič in prav to je bilo ’Borila krivo, da sem si mo-Bai zdaj tembolj razbijati Elavo, preden se mi je stroj Posrečil.« Koliko časa pa ste se ubadali s konstrukcijo? »Nekako dobro polovico leta sem naprej in naprej tuhtal, računal in risal, potem pa še je končno: iz vsega skupaj le izcimil tako težko pričakovani sprtimi stroj, kakršni:-nam zdaj tu že) dajejo prve 'koristi. Seveda moram pri tem poudariti tudi velik delež tov. Jake Zdravi-ča, mehanika v našem obratu. Z njegovim sodelovanjem se je rodil prototip stroja, ki sva ga nato. še . izpopolnila, preden smo jih izdelali vseh deset.« j Kako pa sortimi stroji delujejo? »Lahko jih pohvalim! Pravzaprav si~ nisem upal .računati, da bodo tekli tako solidno, - preprosto zato, ker smo jih izdelali doma. ,No, kljub temu pa nisenPše zadovoljen z njimi in pravkar razmišljam o njihovi rekonstrukciji. K temu me- namreč nujno sili povečana proizvodnja. Stroj bom zdaj rekonstruiral tako, da mu bom dodal še eno ročioo in njegova zmogljivost se bo s tem povečala za 100 %.« Ali boste potem celotni asortiment uporov sortirali strojno? »Nameravamo, vendar, bo treba pri tem izdelati še dva stroja, in sicer za upore za vrednosti 1 in 2 W, katere doslej še vedno sortiramo VOLI«, poleg tega pa še tranziistoriziraini prenosni sprejemnik »-BLED« brez UKV, ki mu bo kmalu sledil še tip »BLED UKV«. Kupci bodo letos imeli tako na izbiro celotni asortiment radijskih sprejemnikov v vseh variantah: pet tipov brez UKV in pet z vsemi običajnimi valovnimi dolžina, torej tudi UKV področjem. Naša specializirana riužba. — oddelek za raziskavo trga — vsako leto analizira konjunkturo tržišča in potrebe po posameznih vrstah radijskih sprejemnikov /v državi. Na podlagi dobljenih podatkov planira podjetje svojo proizvodnjo v' naslednjem letu. Treba je namreč upoštevati, da je Slovenija precej zasičena z radijskimi sprejemniki. Novi kupci, ki prvič- v življenju kupujejo radijski sprejemnik, večji! del oklevajo z izbiro. Tisti kupci pa, ki kupujejo drugi ali tretji aparat v življenju, se v večini primerov odločijo za modemi koncertni tip z UKV področjem in mora biti tudi vdelan gramofon. Trgovina zato proda v Sloveniji največ tipov »TRIGLAV« in. »■OPATIJA«, Nasprotno je v BiH, Srbiji, Cmi gori in Makedoniji. Kupcev, ki prvič kupujejo, je tam največ, dokaj ostalih pa je manj zainteresiranih za UKV sprejemnike, ker na obširnem teritoriju slabo ali sploh ne sprejema jo UKV programa. Vseh teh kupcev, je skoraj dve tretjini in temu je prilagojen tudi proizvodni program. Naše podjetje je imelo kot prvo cenen radijski sprejemnik »VESNA UKV« z omenjenim področjem, pa je zaradi manjšega interesa opustilo nadaljnjo izdelavo tega tipa sprejemnika. • Namesto tega bomo dali ha tržišče več ti- pov | toanzdstoriziranih spnoa jemnikov »BLED«, tako da bodo izpolnili vrzel majhnih,1 cenenih sprejemnikov. Tak» je popolnoma razumljivo, da diktirajo proizvodnjo radij'« skih sprejemnikov podjetju potrebe in okusi kupcev iz vse di-žave, ne pa nekaterih posameznikov, oz. želje RTV! Ljubljana. Vse vemo, da v Sloveniji sprejemamo na UKV področ«! ju dobro le prvi program* medtem ko drugi, ki je vrh tega še časovno zelo omejem* . še zdaleč ne pokriva vsega teritorija republike. Zaradi zelo hribovitega ozemlja je sprejem UKV programa ponekod zelo težaven, potrebne so posebne antene- Nič čudnega . torej ni, da, nekateri oklevajo pri nakupu sprejemnika z UKV področjem,-saj je le-ta 10 do 15.000 din . dražji, ne upoštevajoč še do-datne , stroške za anteno, napeljavo in ozemljitev. In kako naj potem dopovedo prodajalci radijskih sprejemnikov .kupcem nekje na jugu države, kjer je slab UKV sprejem, naj vseeno kupijo raje dražji sprejemnik' z UKV področjem in se tolažijo s tem, da bodo Itak RTV postaje v naslednjih letih razširile UKV mrežo po vsej državi. Glede cenejše proizvodnje radijskih sprejemnikov moramo poudariti, da se cene sprejemnikov po ukinitvi plana I. od,leta 1950 niso v bistvu spremenile ih' so ostale vedno iste, v določenih /pri« merih celo nekoliko nižje!!! - Proizvodnja pri nas ni rentabilna, verjetno pa tudi v EI-Niš ni dosti bolje. V dokaz naj navedemo, da je pred leti še okrog 20 podjetij izdelovalo in montiralo radijske ^prejemnike. Razen našega in (Dalje na 6. strani) ročno. Vendar ta dva stroja ne' bosta povzročila posebnih težav, ko že imamo potrebne izkušnje od prejšnjih. Ko bodo tekli vsi stroji s polno zmogljivostjo, bomo z njimi lahko sortirali do 800.000 raznovrstnih uporov dnevno, kar je že dokaj lepa številka, kaj ne?« Najbrže po sedanjih uspehih pri sortimem stroju ne boste prenehali razmišljati še o kakih drugih strojih in napravah, ki bi pospešili proizvodnjo? »O tem sem sveto prepričan, čeprav trenutno še ne vem, česa in kdaj se bom ■*=»» • j • lotil. Vsekakor pa'je še pre- I j cej takšnega, kar bi kazalo i-' C? V 1&!V> j UCVlfciC ■ ■ ■ mehanizirati in izpopolniti, če hočemo doseči bolj eko- Nič čudnega ni, če-je po- monologe in dialoge v go-nomično in hitrejšo proiz- vzročila napeta in za nekaite- spodarstvu, upravi in drugih vodnjo. Potrudil-se bom, da ra podjetja negotova situa- .mestih, medtem ko sodi mi bo še kaj; uspelo, kot mi cija v pogledu oskrbe z uvoz- iskanje- »krivca« za obstoječe je-ta sortirni stroj!« nimi surovinami in repro- stanje v že običajno prakso -Jan- materialom -številne živčne V takšnih primerih. (Seveda ;__________________________________________________________^ - je treba pojem »krivca« je- • mati v naših razmerah pogojno: kajti on je brezose-1 ben, ker takšne odgovornosti pri' nas zaenkrat še ne poznamo. Toda to je že druga povest.) čim so težave vstopile v naša podjetja/ so izšle odtod mnoge obtožbe, naslovljene v prvi vrsti na ‘Jugobanko, ker »ne da« deviz. Poenostavljeno se glasi apel takole: dajte nam devize, mi , pa bomo povečali proizvod- ; njo in opravili vse drugo, kar se od nas zahteva. Ekonomski, predvsem pa politi&i mi učinek teh zahtev, sb skušali ponekod podkrepiti % grožnjami o odpuščanju delavcev. Jugobanka pa je e3iw ga/ntno parirala:. deviz namreč še zdaleč ni dovolj, razen (Dalje na 6. strani) IŠČEMO NOVE SODELAVCE Komisija za razpis delovnega mesta direktorja Iskre — tovarne radijskih sprejemnikov Sežana, ZA REDNA DELOVNA RAZMERJA razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: Fakultetna izobrazba s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ali (srednja strokovna izobrazba z najmanj 10-letno tako prakso. Osebni dohodki in drugi pogoji po dogovoru. Kandidati naj ponudbe in dokazila o izobrazbi in praksi pošljejo do 5. 3. 1965 na Upravo podjetja ISKRA Kranj, Organizacijsko- kadrovski sektor — kadrovska služba (komisija za razpis delovnega mesta direktorja Iskre Kranj — Tovarne radijskih sprejemnikov -Sežana, Kranj, Kidričeva 40. Z letne konference sindikalne podružnice »Blektromehanike« Prepihano ozračje Letne sindikalne konference kranjske tovarne, se je udeležilo od 187 delegatov 136, opravičeno odsotnih je bilo -2, neopravičeno pa 38, navzočih pa je bilo precej gostov. . V poročilu, ki ga je prebral predsednik sindikata Vili 'Planinšek, so bile nakazane dejavnosti sindikata do skoraj vseh podrobnosti. Ce izvzamemo vse pozitivne uspehe pri družbeno političnem delu, samoupravljanju, gospodarstvu, kulturi, športu in socialnih vprašanjih, tedaj ne smemo mimo poudarka, ki ga je zajel tudi referat, »potrebi po nenehnem izobraževanju članov 1 samoupravnih organov in političnih' delavcev,. če hočejo biti stalno na tekočem. Seminarje, ki sojih v ta namen pripravili, slušatelji niso vzeli resno, zato uspeh ni bil tak, kot se je pričakovalo'. Tudi organizacijska struktura se je dokaj spreminjala zaradi nadaljnjega razvoja in specializacije. Dejstvo pa je, da bi bilo,z večjim, in boljšim sodelovanjem in razumevanjem med posameznimi oddelki in z boljšo zasedbo na delovnih mestih s kvalificiranimi kadri možno že v dosedanjih pogojih doseči boljše uspehe, in da je pot pri reševanju problemov gospodarjenja le na ansovi mate- Predsednik sindikata Vili Planinšek rialne stimulacije proizvajalcev. 2e preveč smo govorili o potrebi po boljšem izkoriščanju kapacitet, o racionalnem gospodarjenju, boljši kvaliteti; izvozu in podobno. Sreba je dejanj; razprav in besedičenj so ljudje že siti. Referat je zajel tudi planiranje, ki predstavlja ^dokajšnjo oviro za hitrejši napredek. Potreben je sistem, ki bi omogočal planski in terminski službi pregled zasedbe kapacitet, s tem pa sistematično disponiranje in planiranje na osnovi strojno izračunanih podatkov o planiranih jn doseženih terminih. Tudi izmet kaže negativno plat; predeč ga je! Poseben problem pa predstavlja v tovarni avtokontrola, ki je v delni stagnaciji. Referat vzrokov ni nakazal, zato bi bilo zanimivo slišati, kaj pravijo v kontrolnem oddelku! Uvoz je trd oreh, izvoz pa ne zaostaja. Ne bi-ponavljal, skoraj preveč, smo o tem pisali. Kaže pa, da bomo še in1 še. Ker vemo, da je izvoz potreben, bomo izvažali, toda če ne bomo dobili za uvoz potrebnih finančnih sredstev, bo vprašanje izvoza ostal problem, Ki ga sami ne bomo’ rešili. Zaradi | tega dostikrat stoji delo, istočasno pa zgub- ■ ljamo milijone. " Samokritika in 'odkrivanje napak je nujnost. Zadnji čas je, da pienehamo s prevračanjem osebne odgovornosti-na kolektivno odgovornost. s Potrebna je sistematična in boljša informacija članov kolektiva, kar nam posebno kažejo dogodki pred koncem leta in v začetku februarja, istočasno pa je treba stalno misliti na pravilno in stimulativno nagrajevanje, ki temelji na pravični razdelitvi OD. Kakor jo bilo razvidno iz referata, je bila skrb za socialna vprašanja na dostojni višini; kljub pomanjkanju finančnih sredstev. Med skupno problematiko spada tudi vprašanje ZB. Komisija aktiva ZB je sicer veliko naredila, vendar so problemi, ki jih sama ne more reševati. Tej skupini je treba dati vso pomoč. Referat se je- ostro dotaknil nerazumevanja pri zaposlovanju invalidov in bolehnih. Vsaka DE hi želela le zdrave ljudi. Marsikdo pa ne pomisli, da so se nekateri izživeli oz. izčrpali pri delu v tovarni. Stanovanjski problem je še vedno pereč. 291 prosilcev čaka na stanovanja, od tega čaka na brezplačno dodelitev 139 oseb, z udeležbo pa 152. Področje kulture'- in športa je bilo obdelano dokaj podrobno. Proslave v tovarni so bile dobro organizirane^ za gledališko umetnost pa, kakor je bilo povedano, ni zanimanja!? Športniki so se letos ob pičlih sredstvih kar dobro odrezali, le izletov je bilo očitno premalo. ■ Iz nakazanega referata je bilo razvidno, da čaka vodstvo sindikalne podružnice v novi mandatski dola veliko dela, predvsem pa za družbeni in osebni standard. Zavedati se je treba, da je človek faktor, ki. bi mu morali posvečati prvo dkrb, ker bomo le na ta način dosegli lepše uspehe v proizvodnji. Poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal Zore Novak, je bilo zanimivo v tem, da se nd dotaknil le finančnega poslovanja, ki je bilo v prvem obdobju dokaj svo- Delegati na sindikalni konferenci »Elektromehanske« Vzajemna pomoč se dobro razvija Kakor povsod in vedno je bil začetek vzajemne pomoči v tovarni v Horjulu skromen in sprva ta reč ni stekla tako kot so v sindikalni organizaciji pričakovali. Člani kolek-; tiva se -kar niso mogli odločiti za pristop in tako je nekaj : časa' po ustanovitvi njihovo število vztrajalo naokrog 70. . V zadnjem času je vzajemna pomoč oživela in število včlanjenih se'je povišalo na 188, medtem ko so njihove vloge z dobrih 180.000 dinarjev v začetku 'dvignili zdaj že na 541.000 dinarjev. Člani vzajemne pomoči pridno posegajo po posojilih- in jih tudi redno vračajo. Doslej je imela' vzajemna pomoč težave,le z dvema članoma-kolektiva, ki svojih obveznosti nista poravnavala tako, kot predvidevajo .predpisi.; Tre- Primem za vse, kar je treba... Zmotil sem ga pri nalaganju peči. Rad bi se me bil znebil čim prej, ker mu dela nikoli ne zmanjka, vendar sem vztrajal in nekaj sva; se le pogovorila. Janez Mencin je že polčetrto leto v naši delovni enoti v Šentjerneju. Kaj pravzaprav dela, je zanj težko odgovoriti, ker praktično dela kot kuirjoč, popravlja okna, vrata, pa kdo bi vedel kaj še vse. Skratka — dodobra založen z delom. »Po poklicu sem pravzaprav tesar in preden Sem prišel v Iskro, sem vse od leta 1946 delal pri upravi za ceste. Najved sem popravljal mostove, ki jih je obglodal zob časa. Vsakdo si želi na boljše in tako je tudi mene zvabilo v Iskro, Tu imam nekaj več prejemkov, kar pa je najvažnejše, doma sem in ni mi več treba s kolesom na delo,- Prej me je vožnja po dežju, snegu in vročini močno zdelala,« Na vprašanje, kako je zadovoljen v kolektivu, Sem dobil le kratek odgovor; »Zelo! Le nekaj me moti. Delati moram takorekoč za dva^ ker je moj tovariš, ki ima enake naloge kot jaz in enake prejemke, skoraj vedno v bolniški. Saj biti bolan za nikogar ni prijetno, toda jaz pa tudi nisem več tako mlad, .da bi lahko kar naprej »Vlekel za dva«. 'Se le nabere ¡teh drobnih del . in'človek nikoli ni »na tekočem«. No, pa tudi ta stvar ni takšna, da bi'mi jemala voljo do" dela« »Kako pa kaj medsebojni odnosi?« »Kar - lepo se razumemo,? nimam se kaj pritoževati. Seveda so me najbolj vesela dekleta, kadar jim v mrazu pogrejem delovne prostore!« »Kaj bi v vašem obratu' spremenili, in izboljšali, če bi na primer imeli odločilno besedo?« Janez Mencin je obmolknil, nato pa pomeži knil hudomušno. »O tem doslej prav res nisem razmišljal in ker se mi zdi, da mi nikoli tudi’ne bo treba odločati, prepuščam to rajši drugim, tistim, ki so za to poklicani. Kljub temu pa bi menda' le bilo dobre'' poskrbeti malo bolj za osebne dohodke. Ti bi lahko: šli bolj vzporedno z rastjo proizvodnje im —cen!« še sem skušal siliti vanj z povirni vprašanji, toda Janez Mencin mi je dal vljudno vedeti, da jc plačan za delo in ne za kramljanje. Šele na poti domov sem začutil, da je drugače mislil zame!... nutno je od vlog 188 članov vzajemne pomoči izposojenih okrog pol milijona dinarjev, kaže pa, da se bodo v pri* hodnje za pristop v to ko-¡? ristno organizacijo ogreli še nekateri drugi člani horjufc-___ skega delovnega kolektiva, ki si bodo tako' omogočili hitro pomoč, kadar jim bo to po- v Irebno, s tem pa se bo tudi okrepila materialna osnbvd -šarile vzajemne pomoči, ki se je v času svojega obstoja že kar dobro zakoreninila. _. • -In- JUGOBANKA PRIPRAVLJA LETNE POGODBE ZA DODELJEVANJE DEVIZ V podružnici Jugobanke za Slovenijo so se te dni začeli predhodni razgovori s pred-stavniki posameznih gospo-* darskih panog o sklepanju letilih pogodb za dodeljevanje deviz za uvoz reprodukcijskega materiala. Razgovore so začeli s panogami, Id imajo pozitivno devizno bilanco. Računajo, da bodo Z omenjenimi panogami sklenili pogodbe že v februarju, z ostalimi pa ¡v marcu. Pii sklepanju pogodb bodo upoštevali tudi letošnjo realizacijo izvoza. Naš razgovor Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja sekretar komiteja ZK. Elektromehanske ing. MITJA KLOPČIČ Zakaj je na letni konferenci ZK diskutiralo tako malo ljudi? ~ Ker smo komunisti, očitno premalo delali, smo. imeli potemtakem tudi malo problemov. Verjetno je tej pa-sivizaciji. botroval , tudi pesi-: mizem. Je pa na drugi strani očitno, da nas prav vse, ne samo komuniste,, tare niz problemov ja je torej na tej relaciji nekaj narobe. 'Tisto »nekaj« bo moralo počasi na dan, če bomo hoteli problem tešiti. Obstaja, nasprotje med diskusijami tovarišev,; ki so na konferenci navajali,1 'kaj; vse' bi. morali komunisti napraviti v tovarni in .izvajanji pmites&mm tm* *0WC : delati, ker'je njegovo delo i,'.'V'' * .C' t . na področju družbenega de-iavca široko iri se , Srečuje t pri rijeim z mnogimi mnenji, 1.^ ,' na katera mora reagirati, zavzeti, stališče itd. če stvari ne pozna)' postane njegova ' diskusija' lahko negativna, • neprep ričevalna, izgubi dia- " lektično moč in lahko izzve-ni v golo fraziranje, ki ga' .*j&> dandanes delovni ljudje od-klanjajo. Vendar'je jasno, da; Ki t J - ■ je problem informiranosti Bi MHeB| kolektiva o aktualnih dogod- | kih - in problemih tovarne |Wl|iii8i^i^^M širši in sega daleč izven vrst ^^^^^^^MBBJBBBBHBBBB|^B| nas komunistov. Komite je o ' tem problemu obširno raz- IP1, PPPJite' - -• ^ ■ \ \ pravljal in bomo v najkrajšem času podvzeli akcije, za Prizadevanja selniških športnikov kot je videti po »beri-katere .upamo, da bodo bi- zaman. To bo prav gotovo dobra spodbuda za naprej! stveno doprinesle k boljši. . '"3 informiranosti ' Celotnega’ ’ko- - . gjfe v ~ , , _ _ _, _ _ lektiva. i II. delavske športne igre Črnomelj 1964-85 11 f:&g$ mm wmm§ H Kâl j pokalov in priznanj ni bilo Lepi uspehi Iskrinih športnikov iz Semiča Kakšno bo bodoče delo TK ZK? Sedanji težki situaciji v naši tovarni ’ botrujeta dva razloga:, prvi razlog je v tem, Črnomelj, 18. II. 1964 — Na ekip), v streljanju pa je dru- štirje pokali, več plaket, prida ima- brez dvoma gospod seji Občinske zveze za telesno ga ekipa ISKRE osvojila 5, znanj in številne diplome, darskâ situacija nasploh in kulturo- Črnomelj so bili v mesto (sodelovalo 27 ekip). Prvi športni izpit je uspel in v podjetju — na naše uspehe počastitev občinskega prazni- M t t • . . I Ih upamo, da je'to šele začetek negativen vpUV; Drug velik, ka razglašeni rezultati štiri- vajQ 24 ej-j0 ISKRE- za nii- za Nadaljnje delo. Razumljivo - ’ ■ J " je, dd je kolektiv na to po- nosen, saj je, čeprav v šport- in bolj boleč razlog pa je~v mesečnega športnega tekmo- -_ . , , ».• •. . . tem, da nismo znali s siste- Vanja. Na množičnem tekmo- tl?jd V1 množičnost^je matičnim urejanjem stvari vanju je sodelovalo 18 delov- ^>bclnska skupščina, družbe- nem udejstvovanju, prekrižal marsikatere račune os ta- ZiVV£ se člani kolektiva podrobneje porazgovorili o proizvodnern planu, lanskih delovnih re-' zullatih, subjektivnih in obr; ‘jefcvnih .vzrokih, ki so otež-kočali proizvodnjo in o ukrepih, ki naj bi te težave odpravili. Iz razprave o tem je bilo povzeti željo in prizadevanja celotnega kolektiva, da bi v letošnjem letu* ko bodo težave z reprodukcijskim materialom nedvomno .še hujše kot v preteklem letu, z racionalnejšim gospo« dar j en jem in z zniževanjem poslovnih stroškov kjer. ¡je Dvajset let je Barbka Pergar delala v mali strugami kranjske tovarne. Ob upokojitvi so se sodelavci poslovili od nje s cvetjem, lepimi darili in najboljšimi željami Aprila - volitve v organe delavskega samoupravljanja Devize, devize. (Nadaljevanje s 1. strani) svojem delu v samoupravnih organih. Tu se predvsem misli na postavljanje vprašanj UO podjetja, generalnemu direktorju ter vodilnim delavcem in drugim predstavnikom skupnih služb podjetja, ter za realizacijo člena 61. poslovnika DS in UO podjetja ter njunih komisij. Iste pravice imajo i člani DS tovarn, skupnih služb in EE v svojem okvirju. člani DS podjetja, tovarn, skupnih služb in EE lahko postavljajo vprašanja ustmeno ali pismeno na sami seji DS. V kolikor postaylja član DS pismena vprašanja, mora dobiti nanj a tudi pismen odgovor v 15 dneh preko predsednika DS. Predsednik DS pa tako o vprašanju kot odgovoru obvesti DS. V kolikor pa postavlja član DS ustno vprašanje na sami seji DS, je vprašani dolžan dati odgovor ustno na istem zaseda-/ . nju ali po sklepu DS na naslednjem zasedanju. Član DS lahko zahteva tudi na ustno vprašanje pismen odgovor. Pismene odgovore lahko predhodno obravnava tudi UO. Član DS, ki je postavil vprašanje, lahko v skladu s poslovnikom DS in UO podjetja ter njunih komisij predlaga, naj se o stvari, na katero se nanaša njegovo vprašanje, razpravlja na tej ali pa na eni izmed naslednjih sej DS. Vprašanja naj bodo kratka, zgoščena in jasna, da bo razvidno, na kaj se nanašajo. DS naj določi čas, kdaj člani lahko zastavljajo svoja vprašanja. Komisija za organizacijo in razvoj delavskega samoupravljanja pri DS podjetja priporoča tudi vsem enotam v podjetju, da se v okviru njihovih organov upravljanja poslužujejo tega načina pri svojem delu. J. Š. (Nadaljevanje e 3. strani) tega pa bo banka sama presrečna, če jo bo kdo razbremenil dolžnosti razdeljevanja deviz, ki spominja na svetopisemsko zgodbo o delitvi šestih hlebcev. Ne glede na to, da se lahko strinjamo z vrsto kritičnih pripomb na račun poslovnosti in poslovanja bank, tista osnovna — namreč da ne marajo dati deviz — ne drži. Kajti deviz res ni... , Razvoj stvari pa se je med tem nadaljeval: po gospodarstvu 'in po podjetjih so pričele sedaj deževati obtožbe, pomešane - z ' dobrohotnimi lekcijami. Kdor ne more izvažati in si ne more po. sistemu deviznega samofinan-siranja oskrbeti deviz — naj zapre trgovino. Saj so proizvajalci pravzaprav sami »krivi« za te težave z uvozom, ker so bili gluhi za pravočasne in dobronamerne nasvete naj več izvažajo. ^Pri tem so jih vodili špekulant-ski nagibi in želje, da' bi jim država zagotovila devize in repromaterial ^ po nizkem kursu, katerega bi potem Ali nam res manjka deviz? (Nadaljevanje s 1. strani)' Namesto, da bi z devizami, ki jih dobivamo, racionalno gospodarili, jih prepuščamo banki, ki jih deli administrativno in šablonsko, ne da bi upoštevala interese celotnega našega gospodarstva. Kritika našega deviznega sistema je zato več kot utemeljena. To uyidevajo že na najvišjih mestih. Predsednik Izvršnega sveta SR Sfvatske Mika Spiljak je na seji gospodarskega odbora Sabora dne 11. t. m. takole opisal naš devizni sistem: »Dejstvo je, da je devizni sistem najbolj zaostali del našega družbenoekonomskega sistema. V nasprotju od drugih gospodarskih področij smo tu obdržali popolno centralizacijo in tipične metode distribucije. Nujna potreba je, da brez odlašanja devizni sistem menjamo.« Današnje težko devizno stanje in naše gospodarske ' težave so posledica centralističnega distribucijskega sistema, tako na domačem trgu kot v zunanji trgovini. Pretirane investicije, domače in iz uvoza, imajo prav tako svoj izvor v tem sistemu. Pri razpravah, zakaj nam manjka! deviz, le preveč poudarjamo previsok uvoz reprodukcijskega in investicijskega materiala, pogrešamo pa kritike na račun uvozi nepotrebnega ali vsaj lahko pogrešljivega blaga za široko potrošnjo. Pravkar je izdal Zavod za raziskavo tržišča Zvezne gospodarske zbornice v Beogradu statistiko o uvozu po trošnega blaga za leto 1964. Že pri bežnem pregledu statistike najdemo' sa nad 25 milijard deviznih dinarjev (1 dolar = 750 deviznih di- narjev) uvoženega' blaga za široko potrošnjo, ki bi še mu v večji meri brez škode lahko odrekli. Če upoštevamo, da je Iskra v letu 1964 uvozila za 4.673 milijonov din materiala za reprodukcijo in za investicije, vidimo, da bi mogli z reduciranjem uvoza široke potrošnje pokriti potrebe za več kot pet takih podjetij; kot je naše! Nekatere postavke iz uvoza za leto 1964: Vrsta blaga Dev. din (milijoni) Gramofoni 1.024 Ročne ure 21331 El. briv. aparati b 457 Televizorji 496 Tranz. radioaparati 49 Elektr. likalniki 324 Hladilniki | 776 Sesalci prahu 638 Pralni stroji 805 Osebni avtomobili 3.903 Kinopr. in kamere 426 Glasbeni avtomati 261 Magnetofoni 546 Mehanizirane igrače 550 Ostale igrače 751 Nalivna peresa 667 Kemični svinčniki 469 Umetne svile, tkanine 4.612 'Linolej 1.184 kalnikov, - hladilnikov, itd. Vemo, da^je teh izdelkov, ki jih izdeluje domača industrija, več kot preveč na trgu, pa jih še uvažamo. Zlasti pada v oči uvoz gramofonskih aparatov. Jugoslovanska proizvodnja leta 1964 je znašala 250.000 gramofonov, kar je okrog 100.000 več, kot. pa so potrebe trga. Zato imamo po vseh trgovinah ogromne zaloge gramofonov, dpjub temu pa sipo dali nad milijardo deviznih dinarjev še za uvoz. Ti pojavi kažejo, kako nujno potrebno je spremeniti dosedanji devizni režim. Devize naj bi delili sami proizvajalci, ki bodo 1 našli za to najbolj ekonomične metode, ki bodo upoštevale prave interese celotnega, našega gospodarstva. F.B. montirali, predelovali in prodajali na domačem tržišču po visokih cenah. Sedaj pa je takšni politiki odzvonilo in vsak naj se znajde kakor ve in zna... Nismo prepričani, da je stara kompromisna modrost — po kateri je treba iskati resnico nekje na-pol poti — uporabna vedno in povsod. Toda to »umivanje rok«, in prenašanje odgovornosti na proizvajalce je očividno prav tako nesprejemljivo, kot enostranske obtožbe na račun banke. Najmanj kar je, lahko povzroči sum takšno vprašanje: menda ne bo držalo, da boleha nekaj milijonov jugoslovanskih proizvajalcev in samoupravijalcev za' gospodar. daltbnizmom (barvno slepoto), za { razliko od organov izven njih, ki so bili daljnovidni in pravočasno opozarjali na posledice? če samo površno pobrskamo po vzrokih, ki so privedli do sedanje devizne zagate, rte- bo težko argumentirati zaključek, da nima nihče pravice. do »umivanja rok«. Če jugoslovansko gospodarstvo na primer še danes nima kapacitet, ki bi omogočale enakopravnejše vključevanje v konkurenco na mednarodnem- tržišču, to je, če dosedanja investicijska poli? tika ni bila sposobna za vključevanje Jugoslavije v mednarodno delitev dela — potem to ni izključna., krivda gospodarstva: kajti največji del investicijskih sklepov je storjenjh mimo njega. Če podjetja do sedaj niso videla dovolj jasno svoj interes v izvozu, je k temu pripomogel sedanji devizni režim, po katerem se delijo devize na centralističen način m s tem prav vzpodbujajo proizvajalce na kratkoročne efekte. In če je ta devizni režim danes najprimitivnejši v celotnem našem gospodarskem sistemu, potem tudi . to ni samo »krivda« delovnih organizacij. Da ne bo nesporazuma: vse to ni rečeno z namenom, češ da naj nekdo drug rešuje gospodarstvo iz sedanjih težav: kajti to bi pomenilo v končni liniji znova klicati na pomoč administracijo, ki lahko — bot kaže dosedanja praksa več zaplete kot razplete. Samo proizvajalci so tisti, ki lahko naj dejo; rešitev iz teh skrbi in ki lahko prevzamejo odgovornost za celotno'jugoslovansko plačilno bilanco: celo za ceno li-kviddcije takšnih podjetij, ki v pogojih postroženega gospodarjenja ne najdejo moči, da bi prenesla to breme I vsemi posledicami... (VJESNIK U SRIJEDU, 17.2.) S sindikalne konference v Horjulu (Nadaljevanje s 5. strani) • to le količkaj možno, skušali omiliti proizvodne ovire in tako ustvariti boljše pogoje za izpolnitev svojih proizvodnih obveznosti. Nedvomno razprava ni mogla mimo vprašanja, ki s« redno pojavlja na dnevnem redu takšnih konferenc in sestankov — mimo vprašanji delitve osebnih dohodkov, k) naj bodo dejanski odraz pri zadevnosti kolektiva za skup ne uspehe. Pri tem je bili ugotovljeno, da delavci vpro izvodnji; s-posebno marljivostjo lahko dosežejo višj« osebne dohodke, medtem k< tega ht moč na režijskih de lovnih mestih, kjer bi za iz redno prizadevnost tudi mo rali imeti merila, ki naj h le-to stimulirala! - Nadalje je razprava obde lala .vprašanje kultumo-pro svetne dejavnosti, kateri b bili glede na razmere v Horjulu vsekakor treba dati več je možnosti in boljše živ» ljenjske pogoje. Zlasti ži vahno pa so udeleženci sindikalne konference, govorili o dokaj perečem- stanovanj-, sketh vprašanju. Kljub lanskemu prjspevku tovarne 1 reševanju stanovanjskih vprašanj, je ostalo odprtih še veliko primerov, toda žal ni na razpolago sredstev, $1 b stanovanjsko krizo rešili, ali vsaj omilili. To postaja problem tudi zaradi visoko strokovnega kadra, ki ga tovarni pri stoji vedno širši dejavne eti nujno potrebuje. t- O. B. — Listo bi mogli še in še nadaljevati in jo izpopolniti s parfumi, najlonom, krznom, zavesami, čipkami, pregrinjali za postelje, stezniki, kristalnim steklom, umetnimi biseri, poldragim kamenjem itd. itd. Mnenja sem, da že ta spisek pove dovolj. Nas bo zanimal zlasti prvi del spiska, to je uvoz gramofonov, televizorjev, radioaparatov, li- (Nadaljevanje s 3. strani) El so skoraj vsa opustila izdelavo zaradi nerentabitoo-sti; (tudi RIZ opušča proiz vodnjo koncertnih sprejemnikov, »Rudi Cajavec« pa itak proizvaja samo avtomobilske radijske, sprejemnike). Poleg toga so cene radijskih sprejemnikov za posamezne tipe istih kvalitet enake kot v tujini v tehnično 'razvitejših državah, česar ne moremo trdih za vse druge tehnične predmete. - Naše podjetje je največji proizvajalec' elementov za elektroniko, s katerimi krije pravzaprav vse potrebe v državi. Razen elektronk in vrtilnih -kondenzatorjev izdelujemo vse doma in še poleg tega ugotavljamo rentabilnost svoje priznano kvalitetne radijske proizvodnje ter imamo celo planirano izgubo, ki jo moramo1 vsako leto kriti s proizvodnjo drugih panog. 1 •" Kje je torej brezbrižnost naše industrije radijskih sprejemnikov? Za popularizacijo UKV tehnike, njenih prednosti in oznake Hi Fi kvalitete je podjetje storilo preoej. V številnih člankih smo in še seznanjamo potrošnike o prednostih poslušanja UKV programa, vendar je razvoj v tej smeri odvisen še od dru-gjih čšmiteljev. Medtem ko Direkcija RTV Ljubljana s prstom' kaže na nas kot kriv- ca za majhen odstotek UK\ sprejemnikov, sodimo, da bi bilo bolje, če bi seznanjali javnost o svojih problemi! 'radiodifuzije, ki jih je dovolj, celo kričečih,, ali ne? . Za večje število UKV sprejemnikov je nedvomno najbolj potrebno široko razpredeno omrežje UKV postaj ’ pa vsej' državi z minimalno p« dvema nacionalnima programoma. Za tem bo večina potrošnikov ob vzporedno večji kupni moči sama posegla po kvalitetnejših , sprejemnikih z UjKV področjem in morda tudi z vdelanim električnim gramofonom, ki ji bo naša. radijska industrija nedvomna z veseljem Sledila. .,. Marjan Kralj Prodaja v januarju K polemiki o osebnih Prodajni oddelek Plan v 000 Realiz. v 000 % Zveze 106,1 Naprave 97,5 Merilna tehnika 96,1 Stikalna tehnika 89,7 Avtoelektrika 97,9 Elementi 87,1 široka potrošnja 74,1 Skupaj 3,000.000 . 2,741.799 91,4 Rezervni deli 120.000 96.449 80,4 Skupaj . 3,120.000 2,838.248 91,0 Podatki so izračunani na osnovi mesečnega operativnega plana, ker gospodarski plan podjetja še ni bil sprejet. Primerjava bruto blagovnega prometa gotovih izdelkov januar 1964-1965 nam kaže indeks 1,09. Z namenom, da informira- niranih OD tovarn, medtem posebej sklepali (čeprav ne mo naše kolektive o dejan- ko je bil določen posebej ta bi bilo potrebno) o njegovi skem izplačevanju in višini odstotek za propagandno višini in primernosti glede OD v- Upravi, kar vsekakor službo v višini 0,43 %. Na- na neugodno situacijo po ni nobena skrivnost za tiste- men tega je bil, da se OD tovarnah, ga, ki redno prebira mesečna Uprave veže posredno prek n ... j poročila o gibanju OD, ob- izplačanih OD v tovarnah na moramo se to, da javljamo nekaj podatkov, poslovne rezultate le-teh, kaj- se ^ ^-celo Upravo niso kot tudi problematiko delit- ti fiksni značaj OD Uprave P°večal1 ze od leta 1963, ra- ve OD v Upravi nasploh, je vse do leta 1964 na zapo- ze? sev5^a kolikor gg vPh* Delni razlog, je tudi v tem, slene' deloval zelo destimu- vala da nekateri napačno infor- lativno. To določilo gospo- mirani posamezniki izkrivlje- darskega plana je dovoljevano tolmačijo politiko OD v lo Upravi, da mesečno izpla- Upravi. ča OD Uprave so bili določeni OD v; tovarnah. Ker pa., so z gospodarskim planom in tovarne v letu 1964 obraču-sprejeti od šamou|iraynih or- nale in izplačale za skoraj nova delovna mesta, splošno povečanje OD za 10% v začetku 1964 ter draginj ski dodatek 3000 din. že največ 3,96%- izplačanih 1963 so bile izdelane ana- tf™-—i,ii ______ lirične ocene delovnih mest, ki se razen nekaj izjem niso spreminjale. Prav tako tudi ganov Uprave in podjetja, in pol milijarde stimulativnega ??v 18||§fel| “ J1’1™ >la- dela OD. ie bila seveda t„di ki velja od 1.1.1965, ne pred- Sistematična skrb za borce NOV je potrebna sicer v višini 3,96 % od pla- dela OD, je bila seveda tudi Uprava upravičena do 3,96%, te stimulacije.' Čeprav je bilo predvideno, da se. stimula- videva nobenega zvišanja OD. To pa ne moremo trditi niti-' ža eno tovarno, saj ie da so z novimi pra- tivni del OD v Upravi obra- znano čunava mesečno, to. ni bilo , , , v mogoče, ker je bil gospodar- sok° Prekoračile obračunske Ski plan pozno sprejet, poleg P°stavke iz leta 1964. tega pa tudi sam mehanizem Da to stagniranje OD Upra-Zadlnje čaise so pereča gpvorila (20.11.) tudi pred- Hkrati je nastal problem obračunavanja tega dela OD ve povzroča nemajhne ka-vpražanja borcev NOV po- sednica komisije za,-vpraša- nadaljnjega prejemanja bor- se ni bil utečen. Dejansko je drovske probleme je^ popol-stala končno temelj številnih nja borcev pri Izvršnem sve- čevskega dodatka vseh ti- Uprava ^izplačala trikrat, in noma jasno. To nam pove še razprav, tako v naj višjih re- tu SRS Majda Gaspari. Iz stih, ki so se udeležili NOV to prvič šele v septembru podatek, da Je bilo v 1.1964 publiških skupščinskih orga- njenega govora, ki je obraiv- Po 9.9.1943. Zaradi pogojev, kumulativno^ za prvih ,6 me- dokaj fluktuacije (37,2 %) nih in komisijah kot tudi v naval OD zaposlenih borcev, da'mora biti upravičenec do secev, drugič v novembru za prav zaradi nizkih OD. posameznih okrajih, občinah 0 pokojninah, invalidninah, teSa dodatka NOV pred 9.9. 4 mesece ter v decembru za Ce pogledamo še DOVDre5. m tudi nekaterih podjetjih, priznavalninah, o zdravstve- 1943 in da mora imeti naj- 1 mesec. V novembru je bilo ne qq UDravi za leti 1963 med katerimi ima vsekakor nem varstvu in zavarovanju nJanj 15 let za pokojnino Pr^y zaradi izplačila stimu- • 1954 ter iih nrimeriamn «? »Iskra« pozitivno vlogo. Na kmetov borcev, o stanovanj- števne dobet od te pa 10 let tudi visoko povprečje rjovorečnimi OD tovarn za diskovni konferenci,| na re- skih probie^h, položaju dobe» .5« OD (10W51 din>' j \ Kel, ™dimi da ¿ raz! pdbbškem sekretariatu za otrok padlih in po vojni v^ea?1Z1^1 te V z izplačevanjem'like manjšajo ter da so se informacije je podrobno spre- umrlih borcev NOV — po- k! stimulacije moramo poudari- povprečni OD tovarn procen- Dopisujte v »Iskro« NASLOV UREDNIŠTVA: KRANJ, TAVČARJEVA 43 ZAHVALA vzemamo nekaj misli,'ki najbolj zanimajo borce NOV v podjetju oziroma aktiva ZB. komisijo izpolnjujejo le enega od teh pogojev, številni borci, ki so vstopili v NOV 'pred ali neposredno po 9.9.1943, imajo še vedno osebne dohodke Med problemi, ki so še pod povprečjem (36.000 din), vedno pereči, je dodatek za- ki ga določa zakon. Zato bo poslanim borcem z nizkimi nujno omenjene postavke osebnimi dohodki in temu tega zakona nekako popraviti prilagojena pokojnina.' Re- ter valorizirati borčevski dio-publiški zakon o dodatku za datek. Zanimivo je, da je te zaposlene udeležence NOV je probleme skoraj z enakim ti to, da sq samoupravni'tualno še enkrat več poveča. organi ob vsakem izplačilu Ii.kot pa OD Uprave: . . . ložaj zaposlenih borcev, kljub misija aktiva ZB na letni Ub nenadni izgubi mojega temu pa je še vedno skoraj konferenci »Elektromehani- dragega očeta se najtopleje dve tretjini borčev v SRS ke« in na seji predsednikov zahvaljujem delovnima enota- prejemalo pokojnino izpod komisij ZB podjetja'' »IS- . . , 40.000 din. Novi pokojninski KRA«, zalo'sje varjetno, da s*-eJ° kot pa v Upravi, zakon se za borce v bistvu ni bodo mnneja predsednice ko- Ce pa ,bi še upoštevali nove Tovarne Uprava Indeks uprava Povpreč. OD 1963 33.180 65.690 tovarne 198,1 Povpreč. OD 1964 43.190 76.350 176,8 Indeks 1964 1963 130,0 - 116,1 ma »Kontaktor« in »Ploščati rele« za poklonitev venca in izraze sožalja. Marija Grajzar Primerjava kaže, da oseb- ali enako plačana kot v Upra-ni dogodki tovarn hitreje ra- vi (to velja predvsem za večje tovarne). Letno poročilo o osebnih izpremenil, vendar pa ni ra- misije za vprašanje' borcev pravilnike o delitvi OD to- dohodkih za celo podjetje in zumJjava in sprejemljiva po- 10 SRS Majde Gaspari, ko- varn z novimi obračunskimi posamezne enote bo objav- stavka o prekinitvi delovnega risti-Ia tudi nadaljnjemu delu postavkami, bi dobili takšno Ijeno v eni izmed prihodnjih odnosa .ah ustavitvi pokoj- in prizadevanju komisije afc- sliko, da je večina istih de- številk, nine. tiva ZB podjetja ISKRA. lovnih mest v tovarnah bolje F. Š. SKLEPI letne konference komiteja ZK Elektromghanike 1. Kadrovska struktura^ članov' naše 'organizacije je glede na staž v Zvezi komunistov, starost in spot precej neugodna. Zato je potrebno Posvetiti, 'y ' naslednjem obdobju večjo pozonrgst sprejemanju, predvsem mlajših članov in žensk. 2. Za mlajše člane ZK in za tiste, ki bi jih predvido-ma; .vključili v našo organi-zacijo, je' treba organizirati vsaj enkrat I^tno posebne seminarje, kjer bi jih .seznanili z osnovami marksistične ^orije, programom in cilji •cveze komunistov. 3. Gibanje osebnih dohodkov .je treba prilagoditi gibanju realne kupne moči in produktivnosti dela. 4. Vztrajati na doslednem izvajanju določil Statuta, ki urejajo notranje, ekonomske; odnose v podj'etju, zlasti glede odpravljanja poslovnih iz- -gOb, da bi tako prišlo do čim manjšega prelivanja sredstev iz. ene tovarne v druge. : 5. Posvetiti večjo skrb kalkulacijam izdelkov in spremljanju dejanskih stroškov izdelave ne samo ob koncu leta, temveč tekoče in sistematično med letom. 6. Da bi še bolj krepili vlogo samoupravnih organov, moramo posvetiti posebno skrb izboru članov v samo-, 'upravne organe in njihovi sistematični vzgoji in pripra- vi .za delo\v samoupravnih-organih. Izboljšati je treba tudi odnos posameznih strokovnjakov do -članov, ki' delajo v samoupravnih organih. Vzporedno s krepitvijo .materialne podlage delovnih enjbt povečati tudi njihovo odgovornost. 7. Razširiti spoznanje, da od izpolnitve plana v celoti zavisi tudi izpolnitev plana proizvodnje za domače tržišče, ker ,le na ta način lahko pridobimo potrebni material iz uvoza. Zato je- treba izboljšati poslovanje z izvoznimi naročili v tovarni zlasti pa na relacijah tovarna — zavod in tovarna — ZTO, da bi tako čimbolj lahko sledili tržnim , potrebam in ugodili potrebam inozemskih kupcev. 8. Težave, ki; jih imamo s preskrbo mtaeriala ob soraz- merno neugodnem obračanju obratnih sredstev, dokazujejo, da ni mogoče teh problemov reševati ročno in je zato potrebno čimprej vključiti na področju -planiranja stroje za obdelavo podatkov. • 9 Proces specializacije po proizvodnih enotah naše tovarne, ki se je-pričela v letošnjem letu, je treba po' predvidenem programu nadaljevati in v postavljenem roku zaključiti. 10. Izboljšati kvaliteto obveščanja delovn|^ kolektiva, s tem, da se ga v-vseh važnejših Zadevah obvešča pred sklepanjem na samoupravnih organih in z večjim posluhom spremljati potrebe in želje ljudi ter takoj reševati nastale probleme, ne pa z zavlačevanjem omogočiti njihovo zaostrovanje. 11. Z bolj človeškimi metodami odpravljati način papirnatega reševanja navidez nepomembnih človeških zadev. Gojiti tovariške . odnose med ljudmi1 in bolj spoštovati. osebnosti vsakega delavca ter z večjim razumevanjem reševati njihove" zahteve in potrebe. Odpravljati pojave ne. humanih - odnosov, ki se izražajo v- iskanju privilegijev, neosnovanem kritiziranju in grobim reagiranjem na kri-, tiko. 12. V okvira skrbi za človeka naj se posveča vpraša« nju stanovanjske izgradnje in problematiki družbenega standarda več pozornosti. 13. V bodoče se morajo organizirati aktivi ZK iz posa-lmeznih področij, na katerih se * bo' obravnavala tekoča problematika. Prepihano ozračje (Nadaljevanje s 4. strani) bodno, docim se je po zamenjavi kadra povzpelo na dostojno višino, pač pa se je dotaknil vsega dela vodstva sindikalne podružnice; nakazane so bile tudi pomanjkljiv; vesti, ki pa naj bodo novemu odboru v opozorilo, da jih čimpcej odpravi. Sam zaključni račun za leto 1964 izr kazuje presežek nekaterih izdatkov nad dohodki, predvsem zaradi nizke dotacije tovarne. Razprava, ki jo jo z izrednim posluhom vodil de- , lovni predsednik Leopold Mrak, je potekala izredno sproščeno, dejal bi, v razpravo je zapihal nov, osvežujoč veter in prepihal že nekam zaduhlo ozračje na raznih sejah in konferencah. Ni bilo plehkih govoranc, besede so udarjale brez pomislekov levo in desno, ko so govorili o osebnih dohodkih, birokraciji, slabem informiranju, tehnološkem procesu, razvoju, cenah, nenehni- dražitvi, izvozu ipd. Prišli so do zaključka, da si morajo pomagati predvsem sam, vsekakor pa pričakujejo tudi pomoč od Uprave ZZA in vseh služb zadevnih -službv podjetja, ki so jo do zidaj 'premalo čutili; Prav tako so kritično ocenili premajhno skrb za delovne invalide in vse tiste, ki imajo manjšo delovno sposobnost; predvsem so bile pri -tej skrbi mišljene nekatere delovne enote, ki se branijo takih delavcev. Enaka kritika je bila izrečena na račun vseh šefov, ki pozabljajo, da so zato postavljeni in imajo dobre osebne dohodke, da delo podrejenih usmerjajo in ga nadzorujejo. Tako pa se dogaja, da nekateri šefi podrejene' komaj poznajo, kar kaže, da se za njihovo delo ne zanimajo; ti šefi imajo le naslov, svoje odgovornosti za delo podrejenih pa se ne zavedajo. Posebno poglavje razprave so boli strokovni kadri, veliki razponi med OD tovarne in Upravo (to mnenje ni bilo podprto z realnimi številkami!) in pa o delu disciplinskih komisij, ki ihta jo drugačne kriterije pri. delavcih1 kot nameščencih, oz. kot je bilo slišati, da disciplinske komisije obravnavajo v bistvu le delavca v proizvodnji.' vse kar pa gre po lestvici navzgor — je ^ nedotakljivo! Predrage in prepočasne-usluge ZZA so bile predmet . ostre kritike. Delegati so zahtevali, naj se te stvari čim-prej uredijo. ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva Iskra industri • za elektromehansko telet-munikacije" elektronike ir avtomatiko — Urejuje uredn; škj odbor — Glavni urednik Pavel Gantar — odgovoru urednik: Igor Slavec — izb? te tedensko — Tisk in klišeji »CP Gorenjski tisi« Kranj Dogodki ob Novem letu, in z ti jaki mi osebnimi dohodki, začetki februarja kažejo, da je dokaj ljudi nezadovoljnih Ostro reagiranje delegatov-— delavcev, na razne 'pomanjkljivosti, nevarčevanju, neenakih merilih in zahteva po takojšnjem boljšem informi-' ranjii — je dokaz, da se proizvajalci zanimajo za-vse.Veh-' dar so o vsom prepozno obveščeni. Zato je prav, kot je dejal tovariš Božič, da se .resno' rešujejo vsi- problemi, in da naj samoupravni organi nizke osebne dohodke vzamejo v poštev : kot prve. Prav tako je naglasil, da so odkrite, informacije in ' čisti -računi tisti faktor, ki vzdušje' v neki tovarni ureja in hkrati . pomaga, da integracija ne postane breme posameznih tovarn, pač pa nasprotno, vir hitrejšega napredovanja! H koncu so konferenco pozdravili tudi gostje in zaželeli novemu odboru čšmVeč uspehov v letu 1965, ki pač ne bo lahko. V tajništvo sindikalne podružnice so bili, izvoljeni: Marjan Benedik, Dina Clglič, Anton Čuda, Viktor Henigman, Nežka Jančar^Rado Kokalj, Janko Košnik, Anica Mugerli, Maks Perkovič,. Dušan Pirec, Janez Tomazin. V,nadzorni odbor pa: Pavla Jenko, Vinko Plešec, Mara Taler.. Ce pretehtam vse besede (hude in mile) izrečene v-raz-pravi na konferenci, tedaj lahko povem eno: razprava je skoraj v celoti segla v resnično življenje kolektiva; v svojih besedah je hotela pregnati neodgovornost,' birokracijo in neinformiranost. Nakazana je bila resnica, ki prikazuje stvari kakor jih delovni kolektiv vidi, brez predsodkov in postranskih namenov. Ben Po pogostitvi še skupen pos netek za spomin Spomnili so sé upokojencev Na pobudo samoupravnih organov v Tovarni električnih aparatov je uprava povabila vse upokojence tovarne. Povabilu so se odzvali vsi razen dveh, ki sta bila bolna. Od ustanovitve tovarne pa do sedaj je Odšlo v pokoj 13 sodelavcev. Uprava je pripravila za povabljence majhno pogostitev in skromne denarne nagrade. Upokojenci so bili ob tem povabilu in sprejemu izredno presenečeni. V prijetnem razgovoru so povedali marsikaj, kar kaže na vidno zanimanje upokojencev za probleme ISKRE. Skoraj bi lahko trdili, da se nekateri upokojenci bolj zanimajo za problema— tiko kot aktivni člani kolektiva. V razgovoru je čas hitro minil in kar težko se je bilo posloviti. Ob konculsprejema je direktor.tovarne povabljenim razkazoval nove tovarniške prostore. Zadovoljni so bili, da njihovi sodelavci delajo _v boljših pogojih. Ob slovesu je bilo čutiti želj d, da bi se še kdaj. srečali. Fr. Pisma bralcev Tovariš urednik! Čeprav smo sicer še sredi pravcate, zime, dobro založeni s snegom in mrazom, vendarle menim, da še ni prezgodaj za to moje Vprašanje. Zanima me namreč in naj-brže nisem edini, kaj pripravlja za člane delovnega kolektiva—Iskra naša"' Počitniška skupnost. Kmalu bo treba planirati letne dopuste im ob tem bi bilo prav in potrebno, da bi bili člani kolektiva seznanjeni pravo-. časno z vsemi pogoji in možnostmi za letovanje v letošnji sezoni. ' . S tem v, zvezi vas naprošam, da v naslednji številki našega lista posredujete ustrezen odgovor Počitniške skupnosti Iskra, ki bo verjetno zadovoljil širši krog bralcev. A. L., Ljubljona Stari in novi odbor sindikalne organizacije »ELektromehanike« DRAŽJI PREVOZ Z VLAKI Skupščina skupnosti- jugoslovanskih železnic je 20. februarja sprejela sklep o zvišanju tarif v potniškem pro-; metu povprečno! za 15 %. Ta sklep, ki ga je potrdil Zvezni zavod za cene, bo začel veljati 1. aprila. Redna ceña za prevoz s potniškimi vlaki na vseh raz- ; daljah se bo povečala za 20 %. Cene mesečnih vozovnic za delavce, uslužbence;iti dijake bodo ostale nespremenjene! Ker tvorijo ti potniki 34 %, vseh potnikov na železnici, bo C znašalo; povprečno zvišanje tarif 15 %. Razen, tega bo dajala žeLežhi-ca 5 •% popusta organizacijam-,- ki jemljejo za svoje. delavce več kot 10 mesečrA vozovnic. Dodatna cena za ekspresni vlak se bo povišala od 600 na 2000 din, vendar jo bo treba plačati v polnem znesku samó, če se potuje na relaciji, - ki je daljša kot 700 km. Na krajših razdár ljah bo ta tarifa sorazmerni) manjša.. Za nedeljska povratna potovanja, vključnb- tudi poto-' vanja za državne in republiške praznike, bo dajala železnica v notranijem-prometu še nadalje običajni 30-od-stotnd popust. Prevozne pene za prtljago in ekspresno blago se bodo zvišale za 15 %, pristojbina za garderobo od 30 na 50, peronska karta pa od 10 na 20 dinarjev! ._ TUDI JAT PODRAŽIL USLUGE Nove potniške, tarife v hO-tranjem letalskem| prometu, ki bodo povprečno za 22 % višje od dosedanjih, bodo začele veljati Í. marca letos. Odstotek zvišanja je drugačen za posamezne proge. Potovanje od Beograda do Zagreba se 'bo na primer podražilo za 1500. din, na relaciji Beograd—Dubrovnik Pa za 1600 din. Koimercialne-pO" puste bodo odobravali' v skladu z gospodarskimi interesi JAT. Za pripadnike JLA bo uivedan popust.- Kakor vse' kažp, se bodo tarife za prevoz blaga zviša-; ■’ le za 50%, Za prevoz pošte pa za približno 30 odstotkov.'