**o*tn!na trtnfena T golovlnl
Leto XVI., štev. I32
opiitvmaivo; Ljubljana. K_aafljeva ulica 5» — Telefon flt «122. 5123, 8124. 8125. 8126.
Inaeratni oddeie*: Ljubljana Selen* burgovs ui. &. — Tet 8492, 24U2.
Pouruzmca Maribor: Uospoelta ulica tt. II. — reielon tt. 2450.
Podružnica Celje: Kocenova ulica tt. 2. — Telefon tt. 190.
Računi pn pott. ček. ta vodih: LJubljana ftt- 11-842. Praga Oslo 7SJL&0, SVien »t. 10SJ41.
Ljubljana, sobota 8. junija I955
Cena 2 Din
Naročnina znate mesečno Oln 15^-£a inozemstvo Din 40—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 8123, 8124, 8125, 8120 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon tt. 2440. Celje, Stn>ssmayerjeva ulica Štev. L Telefon tt. 05.
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Baldwinova vlada v Angliji
Včeraj je ministrski predsednik Macdonald odstopil — Novo vlado je takoj sestavil Baldwin — Samuel Hoare zunanji minister
Velike naloge nove Narodne skupščine
Verifikacijski odbor Narodne skupščine dovršuje svoje delo in bo že v začetku prihodnjega tedna predložil plenu-mu Narodne skupščine svoje poročilo. Pritožbe, ki so bile vložene, so bile do-sedaj vse zavrnjene. Ker se opozicija abstinira, bo verifikacijska debata v plenumu Narodne skupščine pač zelo kratka. Verjetno pa je, da bo skupščina porabila to prvo priliko javne diskusije za ugotovitev svojega političnega gledanja na zagrebške majske resolucije, tako da se kljub bojkotu opozicije obeta zanimiva in napeta razprava.
Z odobritvijo poslanskih mandatov, se bo odprla pot h konstituiranju nove poslanske zbornice in s tem k pozitivnemu zakonodajnemu delu. Letos ne bo mnogo časa za počitnice. Preveč je problemov, ki trkajo na vrata parlamenta. Ti problemi so tem nujnejši, ker so deloma vezani, kakor n. pr. kmečki in ž njim spojeni denarni, na ne zelo oddaljene termine. Načelo, da je treba napraviti konec provizorijem in pristopiti h končnoveljavnim rešitvam, je zdravo, zahteva pa tudi podvojenega napornega, pazljivega in veščega dela.
Da se ustvari časovna možnost za zakonodajno delo, bo proračunska razprava, kakor se z merodajne strani napoveduje, skrajšana na minimum. Ker bo šlo le za podaljšanje starega proračuna, se bo razprava v glavnem vrtela okrog finančnega zakona, s katerega pomočjo se da marsikatera stvar v starem proračunu ublažiti ali morda eliminirati in s tem tudi marsikatera davčna določba revidirati. Računajoč z razpoloženjem množic in v skladu s svojimi gesli v volilni borbi bodo morali novi narodni poslanci za vsako ceno iskati pota in načina, da ne bo izgledalo, kakor da so se glede osnov državnega gospodarstva vrnili na Djordjevičev sistem, ki so ga ravno oni toliko pobijali.
Vsekakor pa bo proračunska razprava., kakor že rečeno, kratka in bo najbrž že do konca tega meseca končana. V teku te razprave se bodo v govorih poslancev in v izjavah članov vlade gotovo pokazale tudi že osnovne linije za rešitev onih perečih vprašanj, ki morajo biti postavljena na dnevni red v obiiki posebnih zakonskih predlogov. Sem spada vsekakor ogromni problem našega kmeta v pravcu ureditve njegovih kreditnih obveznosti na eni strani in v smeri akcije za povzdigo cen njegovih pridelkov na drugi strani. Seveda se ta problem ne da rešiti za sebe. Vprašanje ustvaritve izhoda iz težke krize, v katero so prišli tudi vsi ostali produktivni stanovi, obrtniki, delavci in trgovci, je s kmečkim problemom najožje povezano in mora biti rešeno skupno z njim.
Ni znano, ali je študij vseh teh težkih vprašanj že dozorel do konkretnih načrtov. Vsekakor pa bi bil sedaj čas, da se aktivira tudi ustvanova, ki jo imamo že od leta 1932. na papirju uzakonjeno, katere pomen se vsesplošno priznava in ki bi Narodnemu predstavništvu mogla baš v sedanjem odločilnem času biti v dragoceno pomoč s svojim strokovnim znanjem in s svojimi stvarnimi sugestijami in dobro premišljenimi predlogi To je gospodarski svet, katerega imenovanje in sklicanje bi zlasti gospodarskim krogom širom države omogočilo neposredno sodelovanje pri donašanju dalekosežnih ekonomskih ukrepov in jih s tem sodelovanjem angažiralo tudi pri odgovornosti za novo gospodarsko politiko v državi.
V tej zvezi je neposredno aktualno tudi vprašanje javnopravne kmečke stanovske organizacije, ki bi naj izpopolnila sistem stanovskega interesnega zastopstva potom zbornic. Zakon o gospodarskem svetu dopušča, da bi se ta vrhovna gospodarska posvetovalna institucija mogla izgraditi kot nekaka skupna najvišja eksekutiva vseh službenih interesnih korporacij v državi. To bi bilo sigurno enostavnejša in znoslji-vejša ter za naše razmere pripravnejša pot k primernemu vplivu gospodarskih organizacij in ustanov na razvoj gospo-dorske in socialne politike v državi, kakor pa so za naše razmere fantastične špekulacije z raznimi korporacijskimi idejami.
Koliko malih in velikih posebnih problemov ima še dravska banovina, je splošno znano. Tri kritične zadeve pa bodo zahtevale največjo pozornost in najenergičnejši napor slovenskih poslancev že sedaj. Vremenske katastrofe so težko prizadele celo vrsto srezov v Sloveniji. Tu bo potrebna sistematična akcija. Ne gre za vprašanje podpor prizadetim krajem v obliki pomoči, ki more v naiboljšem primeru biti le nezadostna miloščina. Gre za ustvaritev možnosti, da si naše kmečko ljudstvo tam, kjer so mu njiva, vinograd in sadonosnik odrekli, vsaj v skromni meri nadoknadi k ni h z zaslužkom pri drugem delu. Ne snada sicer v korppetenco^ Narodne skuoščine. vendar pa ni nekoristno v tej zvezi opozoriti, kako dobro se je obneslo zavarovanje proti vremenskim nezgodam, ki ga je pred tremi leti uvedla sav«ka banovina.
Vso pozornost zahteva tudi nevarnost
London, 7. junija. b.Danes je bila izvršena doJgo pričakovana preosnova angleške vlade. Ministrski predsednik Macdonald je popoldne nekaj časa še prisostvoval seji spodnje zbornice, nato pa je odšel v predsedništvo ministrskega sveta, odkoder se je ob 15.40 odpeljal v zaprtem avtomobilu v spremstvu sira Clivea VVigrama na dvor, kjer ga je kralj Jurij takoj sprejel. Med avdienco je Macdonald izročil kralju ostavko svoje vlade in mu svetoval, naj izroči mandat za sestavo nove vlade Baldvvinu.
Kralj Jurij je povabil za 17. uro v avdienco Baldvvina in mu izročil mandat za sestavo nove angleške vlade. Baldvvin je kralju takoj predložil listo svoje vlade. Kmalu nato so bili povabljeni na dvor ministri, ki so izročili kralju pečate in znake dostojanstva svojega do-
Pariz, 7. junija, d. Zunanji minister Pierre Laval, ki mu je predsednik republike Lebrun snoči po neuspeli misiji Pietrija v drugič poveril sestavo nove vlade, je svojo obljubo izpolnil. Po kratkih pogajanjih z vodilnimi parlamentarci vseh strank in potem ko si je zagotovil zlasti podporo radikalnih socialistov, je že ob 3. ponoči sestavil listo svoje vlade in jo predložil predsedniku republike Lebrunu, ki jo je takoj podpisal.
Tudi Lavalova vlada je vlada široke koncentracije in je sestavljena takole:
predsednik vlade in zunanji minister: Pierre Laval (neodvisni senator),
ministri brez portfelja bivši ministrski predsedniki: Eduard H e r r i o t, (šef radikalno socialistične stranke), Louis Marin, (šef republikanske federacije in Pierre Etinne Flandin, (prvak republikanske levice),
pravosodni minister: Leon Berard (senator republikanske unije),
notranji minister: Paganon, (radikalno socialistični poslanec),
vojni minister: polkovnik F a b r i, (poslanec iz skupine republikanskega centra, Tardieujeva skupina),
minister za vojno mornarico: Fran-gois Pietri, (poslanec iz skupine republikanske levice),
letalski minister: general Denain, trgovinski minister: Georges Bon-n e t, (radikalno socialistični poslanec, finančni minister: Marcel Regnier (radikalni senator),
prosvetni minister: dr. Marcom-bes, (radikalno socialistični poslanec),
gradbeni minister: Laurent Eynac, (vodja parlamentarne skupine radikalne levice),
kolonijski minister: Louis Rollin, (poslanec iz republikanskega centra), minister za trgovinsko mornarico: Mario R o u s t a n , (radikalni senator),
minister za delo: Frossard, (iz-stopivši socialist),
minister za pokojnine: M a u p o i 1, (radikalno socialistični poslanec),
kmetijski minister: Cathala, (poslanec iz skupine radikalne levice),
minister za narodno zdravje: Ernest Lafont, (neosocialistični poslanec), minister za pošto in brzojav: Georges Man del, (neodvisni poslanec), državni podtajnik pri predsedstvu ministrskega sveta za Aizacijo in Lo-reno: Camille B 1 a i s o t. (poslanec republikanske zveze Louisa Marina). Nova vlada je imela ob 6. zjutraj
poostritve krize, ki grozi z redukcijo železniških dobav slovenskim rudnikom in s tem tisočem slovenskih rudarjev. Vprašanje premoga v današnji situaciji ne more biti samo vprašanje njegove kvalitete in njegove cene, marveč je vprašanje, ki se mora reševati tudi s socialnega vidika. Pomisliti je treba, da zaposlujejo slovenski premogovniki izključno poklicno delavstvo, ki se v ne-dostatku dela ne more nikamor vrniti na domačo njivo ali si na drug način zagotoviti vsaj skromno življenje. Zato je treba v pogledu rudnikov dravsko banovino drugače tretirati, kakor marsikatero drugo pokrajino v državi, kjer daje zaslužek v premogovniku dobrodošlo dopolnilo k skromni eksistenci kmečkega človeka in kjer so baš zaradi tega mezde tako nizke, da učinkujejo najne-
sedanjega položaja in prejeli iz njegovih rok znamenja svojih novih položajev.
Nova vlada
je sestavljena takole:
min. predsednik: Baldvvin, predsednik tajnega min. sveta: Macdonald,
finance: Chamberlain, notranje zadeve: sir John Simon, lord - kancelar: lord Haldan, zunanje zadeve: Samuel Hoare. vojska: lord Halifax, za dominione: Thomas, minister za Indijo: marki Zeeland, kolonije: Malcolm Macdonald, lord čuvar državnega pečata: lord Londonderry,
svojo prvo sejo, na kateri je sestavila svojo deklaracijo. Lavalov zakonski načrt o izrednih pooblastilih vsebuje samo ukrepe za pobijanje špekulacije in za obrambo franka in kot tak ne krši organskega političnega statuta države. Splošno mnenje je zato, da bo parlament to pot glasoval za izredna pooblastila, ki jih je odklonil Flandinu in Bouissonu. V opoziciji bodo samo socialisti in komunisti.
Zaupnica v zbornici
Zvečer se je Lavalova vlada predstavila zbornici, ki se je osem dni po padcu l^an-dinove in tri dni po padcu Bouissonove vlade sestala že tretjič, da posluša vladno izjavo. Ministrski predsednik Laval je spričo finančnega in valutnega položaja Francije v zgovornih besedah apeliral na čustvo odgovornosti parlamenta nasproti narodu in inozemstvu. Izjavil je med drugim:
Naša vlada se je sestavila, da se bo borila proti špekulaciji in branila frank. Ko smo sledili pozivu državnega glavarja, smo storili svojo dolžnost. Sedaj potrebujemo možnosti, da bomo mogli delati. Parlament nam bo dal to možnost, če bo nemudoma sprejel vladni osnutek o zasilnih odredbah, ki ga istočasno predlagamo. Pooblastila, ki jih zahtevamo, spoštujejo organične in politične statute države in garantirajo v izrednih dogodkih blaginjo naših ustanov. Braniti hočemo nacionalno dedščino. Položaj naših državnih financ je edina nevarnost za frank. Spraviti moramo torej primanjkljaj v proračunu v red, kajti naši vlagatelji so vznemirjeni. Francija je poznala hujše preizkušnje in jih je zmerom premagala s pogumom in slogo, za katero so dali naši bivši bojevniki najsvetlejši vzgled. Ves svet gleda na nas in ne smemo dopustiti, da bi trpel naš prestiž. Naša politika varnosti in miru bi mogla biti v nevarnosti le tedaj, če bi vzbujala vtis, da smo jo sami opustili.
Nato je bilo glasovanje o predlogu ministrskega predsednika, da se odgodijo interpelacije. Vlada je dobila s 412 : 137 glasovom zaupnico.
Seja je bila nato prekinjena, da je dobil finančni odbor priložnost za posvetovanje o zasilnih ukrepih. Odločilno glasovanje bo najbrže pozno v noč.
Pooblastila! zakon
Pooblasti Ini zakon, ki ga je predložila Lavalova vlada, ima samo en član, ki 6e glasi: Da se prepreči razvrednotenje valute, pooblaščata senat in zbornica vlado, da izda do BI. oktobra 1935 z uredbami vse ukrepe, da se zatre špekulacija in prepreči padec franka. Te uredbe bo izdal ministrski svet in jih bo nato pred 1. januarjem 1936 predložil parlamentu v ratifikacijo.
V Parizu menijo, da bo parlament Lava-lovi vladi izglasoval zahtevana pooblastila i veliko večino.
povoljneje tudi na zaslužek delavstva v naših krajih.
Zelo popularno je danes govoriti tudi proti industriji in njeni zaščiti. Zastopniki dravske banovine pa se morajo zavedati, da je pravilna zaščita industrije istočasno tudi pravična zaščita bistvenih gospodarskih interesov naše ožje domovine. Nedavno smo čitali filipiko proti papirni industriji A vendar spada ta poleg naših rudnikov med največje kon-zumente našega kmečkega lesnega gospodarstva. S pravilno zaščito naše industrije pa bomo mogli tudi posvetiti sistematično skrb eksistenčnemu vprašanju našega delavstva, ki mu nobene fraze o minimalnih mezdah ne bodo pomagale, če bi se pred njim zaprla vrata tovarn.
prvi lord admiralitete: sir Bolton Monsel,
letalstvo: Cunliffe Lister, prosveta: Oliver Stanley, delo: Ernest Brovvn, kmetijstvo: VValter Elliot. zdravje: Kingsley VVood, trgovina: Walter Runciman, pošta: major Tryon, državni tajnik za južno Škotsko* Godrey CoIIins,
javna dela: VVormspore, minister brez listnice za posle Društva narodov: Anthony Eden, minister brez listnice: lord Pery. Vlado bo v lordski zbornici zastopal lord Londonderry.
Komentarji tiska
London. 7. junija. AA. »Morningpost« in »Daily Mirror« pravita, da bo imel Macdonald kot podpredsednik ministrskega sveta predvsem nalogo skrbeti za skladnost med ministrstvi za državno obrambo, namreč med vojnim, mornariškim in letalskim ministrstvom.
:Times« piše, da je rekonstrukcija ohranila izrazito nacionalni in koncentracijski značaj vlade.
V nasprotnem smislu se izraža delavski >Daily Herald«, ki pravi, da bo v rekonstruirani vladi še bolj gospodarila konservativna stranka.
Francozi pozdravljajo novega zunanjega ministra
Pariz, 7. junija AA. Francoski politični krogi so ugodno sprejeli rekonstrukcijo britanske vlade. Posebno dober vtis je napravil Baldwinov prihod na mesto ministrskega predsednika. Od Samuela Hoara kot zunanjega ministra si francoski politični krogi obetajo, da bo znal še bolje na-glasiti skupnost interesov med Francijo in Veliko Britanijo.
j>Ordre« pravi, da je treba priznati, da sir John Simon ni vedno vodil zadosti jasne in nesporno prijateljske politike nasproti Franciji.
Seja senata
Definitivna odobritev mandatov iz volitev dne 3* februarja — Zaprisega novih senatorjev
Beograd, 7. junija, p. Senat je imel danes dopoldne kratko sejo, na kateri je definitivno odobril mandate 23 senatorjev, ki so bili izvoljeni pri dopolnilnih voltvah 3 februarja. Pred prehodom na dnevni red je predsednik g. dr. Tomašič sporočil, da pride v senat namesto umrlega senatorja Šerifa Arnautoviča g. Peter Petkovič, in-dustrijec iz Valjeva.
Po prehodu na dnevni red je podal bivši minister senator dr. Ulmanski v imenu ve-rifikacijskega odbora poročilo. Poudaril je, da je verifikacijski odbor pregledal pooblastila in vse ostalo volilno gradivo ter ugotovil, da je pravilno izvoljenih vseh 23 senatorjev. Proti njihovi izvolitvi ni bila vložena nobena pritožba. Zato predlaga odbor, da se vsi mandati odobre. Senat je brez debate soglasno odobril poročilo ve-rifikacijskega odbora. S tem so postali pol-nomočni mandati izvoljenih senatorjev, med katerimi so, kakor znano, iz dravske banovine gg. dr. Albert Kramer, Ivan Pu-celj in dr. Marušič.
Novoizvoljeni senatorji, ki so po večini prisostvovali že današnji seji, so takoj nato prisegli v roke predsednika senata g. dr. Tomašiča. Minister dr. Marušič ni bil navzoč, in, kakor se zatrjuje, namerava odložiti svoj senatorski mandat in obdržati poslanski mandat. Isto bosta storila tudi ministrski predsednik g. Jevtič in notranji minister g. Velja Popovič.
Verifikacijski odbor Narodne skupščine
Beograd, 7. junija, p. Verifikacijski odbor Narodne skupščine je danes ves dan nadaljeval svoje delo in odobril mandate vrbaske in moravske banovine. Med mandati vrbaske banovine je potrdil tudi mandat edinega opozicijskega poslanca Ibra-himbašiča. Verifikacijski odbor Narodne skupščine bo že jutri v glavnem dokončal svoje delo in nato pristopil k sestavi poročila za plenum Narodne skupščine
Goringovi obiski
Po obisku pri ministrskem predsedniku Je vtiču in vojnem ministru živkoviču je generala Goringa sprejel Nj. Vis. knez-namestnik
Beograd, 7. junija. AA. Danes ob 10. je predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič sprejel
v navzočnosti nemškega poslanika predsednika pruske vlade in nemškega letalskega ministra generala Goringa, ki ga je pose-til na povratku iz Dubrovnika, kjer se je mudil več dni na oddihu. Ob 11. je Goring posetil ministra vojske in mornarice, generala Petra Zivkoviča, ob 12.15 pa ga je 6prejel v avdienci Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavel, ki ga je obdržal pri obedu. Obeda so se tudi udeležili Goringova soproga, princ Hessenski minister Kerrl in njegova soproga, državni podtajnik za letalstvo Mils, Goringova sorodnica ga. Martin, nemški poslanik Heeren in njegova soproga, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Bogoljub Jevtič in njegova soproga ter častni adjutant Nj. Vel. kralja armijski general Peter 2ivkovic.
Ob 16.35 je sprejela v avdijenci generala Goringa in njegovo soprogo Nj. Vel. kraljica Marija. Po avdijenci so bili general Goring, njegova soproga in princ Filip
Hessenski povabljeni na čaj pri Nj. Veličanstvu.
Izmišljena vest
„Daily Telegrapha"
Beograd, 7. junija. AA. Nemško poslaništvo objavlja:
V zvezi s poročilom tujih listov o nekem razgovoru predsednika vlade generala Goringa z budimpeštanskim dopisnikom »Daily Telcgrapha« izjavlja nemško poslaništvo po nalogu predsednika vlade g. Goringa: Predsednik vlade general Goring ni na svojem potovanju, ki je popolnoma zasebnega značaja, sprejel niti v Budimpešti niti v Sofiji zastopnikov listov, prav tako ne za svojega bivanja v Dalmaciji. Kakega predstavnika »Dailv Telegrapha« sploh še nikoli ni sprejel. Vest »Dailv Telegrapha« je torej enostavno izmišljena. (»Daily Telegraph« je objavil vest, da je general Goring izjavil v Budimpešti, da so prijateljski odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo začasnega značaja, z Madžarsko pa bodo trajni. — Op. ur.).
Japonci bodo zasedli
tudi Peking in Tientsin
Akcije Japoncev za razširjenje demilitariziranega pasu na severnem Kitajskem
Tientsin, 7. junija, d. Kakor vse kaže, so se Japonci odločili da že v kratkem izvedejo napovedano razširjenje demilitariziranega pasu v severni Kitajski, vštevši Tientsin in Peking. Bataljon japonske pehote je pod pretvezo, da je treba zaščititi številne japonske državljane, že vkorakal v kitajski del Tientsina, prihodnje dni pa pride še japonski letalski oddelek. Japonske vojaške oblasti v Pekingu, Tientsinu, Šanghaju in Nankingu so obenem protestirale proti zavlačevanju priiateliske ure ditve spora na severnem Kitajskem in za enkrat zahtevale takojšnjo odstavitev nekaterih kitajskih uradnikov v pokrajini HoFeJu.
Položaj na severnem Kitajskem je postal zaradi novih japonskih naklepov izredno napet. Japonci sicer odločno zanikajo, da bi bil Kitaiski izročen ultimat z zahtevo po razširjenju sedaniega demilitariziranega pasu. vendar pa se Kitajci upravičeno bo-ie. da bi mogli Japonci vsak trenutek izvesti svoje načrte. Da je niihova boiaren upravičena, dokazuje tudi dejstvo, da so Japonci že sklicali v Tientsin konferenco svojih višjih vojaških poveljnikov, ki bo po okupaciji Mandžurije nedvomno ena izmed najvažnejših. Razgovori, ki jih
japonski vojaški ataše s kitajskimi oblastmi v Tientsinu, so zgolj formalnega značaia
Kaj hočejo Japonci
Tokio, 7. junija. AA. Pristop k poslopjem generalnega štaba in vojnega ministrstva, je od danes naprej dovoljen samo s posebnim dovoljenjem in pod strogim nadzorstvom. Šef odseka za Kitajsko v japonskem generalnem štabu polkovnik Kikita, je danes odpotoval z novimi navodili v Tientsin, kjer bo konferenca pod predsedstvom vrhovnega poveljnika japonskih čet. na severnem Kitajskem. General Isotani je izjavil novinarjem, da je janonska vlada sklenila razčistiti položaj v Kvantungu in na vsem Kitajskem. Severna Kitajska mora popolnoma osvoboditi vpliva Nan kinga.
V Nankingu čakajo sedaj aa zahteve japonske vlade, ki bf>do po vsej priliki ulr;-mativnega nmčaja Ns	nački bo mo
ra! kitaiofc^ (eofr«l r*po*titi »ererno K* fatatrn Pr®-» t«4«» Tahtrvnlit japoruVs vlada n«aj»«»* »*«<■ ory*ntT.*cij K nomintarv ga J*fM*nafc1	njrnirrsvaio prevzeti
rm Ti.nlin v
Lavalov kabinet
široke koncentracije
Laval se je s svojo vlado že snoči predstavil poslanski zbornici in je dobil zaupnico s 412 glasovi proti 137
Težka pogajanja v Londonu
Angleži bi bili pripravljeni privoliti v obnovo nemške vojne mornarice samo do 20 odstotkov angleških pomorskih sil
Italijanski očitki Angliji
Italijanski tisk trdi, da bi se Anglija sama rada polastila Abesinije, kar je glavni vzrok za njen odpor proti
italijanskim stremljenjem
Berlin, 7. junija d. Nemško-angieška pomorska pogajanja, ki so ee pričela v torek, se razvijajo zelo težavno. Po prvih 6tikih obeh delegacij se more ugotoviti, da obs*loja močno nasprotje v treh glavnih točkah, ki se tičejo določitve razmerja moči obeh mornaric, velikih bojnih ladij in podmornic.
Na prvi seji je Ribbentrop kot vodja nemške delegacije podal načelno pojasnilo o nemškem mornariškem gradbenem programu. Poudarjal je, da mora Nemčija dobiti za varstvo svoje dolge obale primerno močno moderno mornarico. Razen tega se mora upoštevati, da je nemška obala ločena s poljskim koridorjem, kar nalaga obrambi zahteve. To velja predvsem za Vzhodno Prusijo. V zvezi s tem je Rbbentrop poudaril, da se Nemčija sicer ne čuti ogrožene od Poljske, da pa se skuša zavarovati pred Sovjetsko umi jo. Podrobnosti nemškega mornariškega gradbenega programa je v nadaljnjih pogajanjih obrazložil admiral Schuster.
Iz Hitlerjevega govora v državnem zboru je znano, da zahteva Nemčija zase vojno mornarico, ki bi predstavljala 35 odstotkov moči angleške mornarice, prav tako pa je znano, da Angleži to zahtevo odklanjajo, ker no^jo nemški vojni mornarici priznati paritete z angleškimi pomorskimi salami na Severnem morjiu. V londonskih razgovorih so angleški delegati izjavili, da bi morda Anglija pristala na obnovo nemške vojne mornarice do 20 odstotkov celotne moči angleških pomorskih
Parlamentarna delegacija na Oplencu
Topola, 7. junija. AA. Prosvetni minister Stevan Cirič, ki se je udeležil svečane proslave samostana Mileševo kot zastopnik kraljevske vlade, se je danes vrnil na Oplenac in se poklonil grobu blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Z g. ministrom so se poklonili tudi člani delegacije senata in Narodne skupščine. Delegacijo senata je vodil senator Miljutin Dragovič, poslance pa bivši minister dr. Vojislav Janjič. Vsa delegacija se je napotila v kripto, prižgala svečo in ostala več minut v pobožnem premišli*-vanju.
Dan ruske kirlture posvečen spominu kralja Aleksandra
Beograd, 7. junija. AA. V nedeljo 9. junija na dan ruske kulture pojdejo ruski književniki in novinarji s predsednikom Zveze ruskih književnikov in novinarjev v Jugoslaviji in podpredsednikom osrednjega odbora ruskih književnikov in novinarjev v tujini Aleksijem Ksunjinom na čelu na Oplenac, kjer se bodo poklonili na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra I., ki je bil duhovni pokrovitelj ne Je jugoslovenske zveze, temveč zaščitnrnk1 tudi vseh ruskih književnikov in novinarjev, razkropljenih po vsem svetu. Zato so predstavniki ruske književnosti in novinarjev sklenili, da proslavijo dan ruske kulture najlepše, če obiščejo Oplenac in se poklonijo na grobu velikega kralja Mučenika in Uedinitelja, ki je bil vzor slovanske ideie in zaščitnik slovanske kulture.
Skrivnostni kovčeg marsejskih atentatorjev
Pariz. 7. junija. AA. Vsi snočnji večerniki se vprašujejo, čigav je bil kovčeg z orožjem, ki so ga našli v garderobi pariške postaje Saint Lazare. Po Havasovem poročilu so našli ko^eg z orožjem v ponedeljek, ko so na postaji Mont Parnasse, kamor spravljajo stvari, ki ostajajo po raznih postajnih garderobah, sestavili inventar. Osobje, ki je popisovalo stvari, je začudila velika teža kov-čega in je o odkritju takoj obvestilo pristojne" oblasti. Preiskovalne oblasti skušajo sedaj ugotoviti, kdo je pustil kovčeg v garderobi na postaji Saint Lazare. Preiskava se vrši v krogih, ki so že bili predmet preiskave po marsejskem atentatu. Sicer pa so našli tudi v garderobi na postaji v Lau-sanni lani 9. oktobra obleko atentatorjevih sokrivcev.
»Pariš Soir« navaja, da je bil kovčeg z orožjem izročen garderobi na postaji v Saint Lazaru 6. oktobra lanskega leta. Posebni komisar na postaji Mont Parnasse je ugotovil, da jp najdeno orožje zelo podobno onemu, ki ga je rabil terorist Kelemen pri atentatu na pokojnega kralja Aleksandra
Kovčeg so prenesli v pariško kazensko sodišče, preiskava pa je poverjena preiskovalnemu sodniku Lebeguesu.
Marseille, 7. junija, g. Preiskovalni sodnik za umor kralja Aleksandra v Marseilleu je zaključil svoje spise in odredil, da se trije pajdaši atentatorja Kelemana izročijo rednemu sodišču.
Rooseveltov umik
Washington, 7. junija, d. Voditelji senata in reprezentančne zbornice kakor tudi zastopniki vlade so se sporazumeli o resoluciji, na podlagi katere se organizacija Nira podaljša do 1. aprila 1. 1936, odstranijo pa vsa pooblastila predsedniku Nira za izdajanje ali odobravanje codesov v svrho zagotovitve lojalne konkurence. Voditelji kongresa računajo, da mu bo predsednik Roo-sevelt bržkone v kratkem predložil spomenico, v kateri bo zahteval povečanje tozadevnih pravic, da bi dobil nove davčne dohodke namestu dohodkov, s katerimi razpolaga Nira.
V krogih ameriške glavne delavske zveze so zelo razočarani nad resigniranostjo, s katero je predsednik Roosevelt pristal na sklep vrhovnega sodišča in dovolil, da sc dosedanja obsežna uprava za gospodarsko obnovo omeji na nekakšno čisto interno upravno statistično ustanovo. Vodilne osebnosti glavne deiavske zveze izjavljajo med drugim, da je v kratkem času, odkar je bila objavljena razsodb« vrhovnega sodišča, že skoraj milijon delavcev občutilo posledice tega sklepa, ki je dal delodajalcem možnost. da podaljšajo delovni čas in znižajo mezde.
stil, 6eveda pod pogojem, da pristane na to razmerje tudi francoska vlada. V tem morebitnem pristanku vidijo Anglež: skrajno mejo popustljivosti, dočim ozna čujejo Nemci angleške predloge za nezadostne.
Mnogo bolj odiločno kakor v vprašanju skupne tonaže ee kaže angleški odpor proti nemškim željam pri obravnavi podrobnih vprašanj. Tako naj bi se Nemčija po angleškem naziranju sploh odpovedala zgraditvi velikih bojnih ladij, docim zahtevajo nemška mornariški strokovnjaki tudi take ladje, kar utemeljujejo s potrebo varstva pomorske zveze med Nemčijo in Vzhodno Prusijo. Glede vprašanja podmornic je pripravjena Anglija pniznati nemški mornarici samo prvo serijo 12 malih podmornic, katerih zgradiitev je nemška vlada že odredila, dočim hoče nemško mornariško vodstvo izpopolniti predvsem to pomorsko orožje.
Včerajšnja popoldanska seja angleških in nemških delegatov je trajala skoraj tri ure. Debate se je udeležil tudii zunanji minister Simon. Njegovo navzočnost si razlagajo poučeni krogi tako, da so bile glavne točke včerajšnje debate bolj političnega kakor čisto tehničnega značaja.
V splošnem so v krogih obeh delegacij zelo rezervirani in ne dajejo nikakih izjav. Včerajšnja seja je trajala tako dolgo zato, ker so nemški delegati večkrat go-vonili z Berlinom in prosili navodil. Danes so se razgovori nadaljevali.
Odkod bolgarskega
novinskega atašeja
Beograd, 7. junija, p. Prihodnje dni bo zapustil jugoslovensko prestolnico tajnik bolgarskega poslaništva in novinski ataše g. Nikola Tolčev. V dobi svojega službovanja v Beogradu od 1. maja 1933 si je pridobil splošne simpatije in nešteto prijateljev. ki obžalujejo njegov odhod. Gospod Tolčev je imenovan za tajnika bolgarskega poslaništva na Dunaju. Beograjski novinarji mu bodo jutri priredili od- • hodnico. Tolčev je iskren pobornik jugo-slovensko-bolgarskega zbližanja in je s svojim spretnim peresom mnogo pripomogel k medsebojnemu spoznavanju.
Smrt zaslužnega francoskega oficirja
Pariz, 6. junija. AA. V Bordeauxu je umrl polkovnik Bujac, znan francoski vojaški pisatelj, ki je dosegel starost 83 let. Pokojnik je do poslednjih dni svojega življenja redno sodeloval pri listu »France militaire«. Rodil se je v Parizu L 1852. in se je udeležil vojne 1. 1870. in svetovne vojne od 1. 1914. do 1916., nakar je imel po nalogu francoske vlade več misij v inozemstvu.
Njegovo prvo delo o svetovni vojni se imenuje »Herojska Srbija«, ki mu je predgovor napisal Milenko Vesnič. Knjiga je izšla 1. 1917. in popisuje prvi del srbskega vojevanja. V drugi svoji brošuri, objavljeni 1. 1921., popisuje pod naslovom »Ofenziva v septembru I9I8, bitka na Moglenici« ogromne napore srbske vojske za osvobo- i jenje. Tretje delo je objavil 1. 1926. pod naslovom »Srbija z zavezniki«. Predgovor temu delu je napisal dr. Miroslav Spalaj-kovič. V tej knjigi dokazuje pisatelj, da je treba videti v srbski udeležbi v svetovni vojni eno izmed glavnih pomoči za končno zmago. Razen teh publikacij je pokojni Bujac napisal v raznih vojaških organih mnogo člankov o vzhodni vojski, zlasti o srbski. Po popisovanju tega velikega poznavalca vojaških zadev, je junaška srbska vojska v vseh bitkah tekmovala z najlepšimi podvigi, kar jih je doslej zapisala zgodovina. Pokojni BujaC je neštetokrat obžaloval, da iz zdravstvenih razlogov ni mogel priti v Jugoslavijo. Komander legije časti in odlikovan z mnogimi tujimi odlikovanji, je pokojni Bujac ponosno nosil na svojih prsih red sv. Save II. stopnje.
Beneš v Varšavi
Varšava, 7. junija, g. Na poti v Moskvo se je danes zunanji minister dr. Beneš za dve uri ustavil v Varšavi. Na kolodvoru so ga pozdravili sovjetski, jugoslovenski in rumunski poslanik, osobje češkoslovaškega poslaništva ter ministerijalni svetnik Morskin v imenu poljskega zunanjega ministra. Minister dr. Beneš si je na kratki vožnji ogledal mesto.
Pridelovanje opija v Jugoslaviji
Beograd, 7. junija AA. Opijska komisija Društva narodov je včeraj končala svoje 20. zasedanje, na katerem so razpravljali zlasti o tihotapstvu mamil, o letnih poročilih posameznih vlad itd. Glede tihotapstva so ugotovili, da so cene v nezakonitem prometu padle in da so se povečale zakonite transakcije. Glavno tihotapsko središče je na Daljnem vzhodu, odkoder tihotapijo blago na evropski zapad in v Ameriko. Sklenili so izvajati strožje ukrepe proti tihotapstvu in podpisati prihodnje leto posebno mednarodno konvencijo za njegovo pobijanje. Po poročilu naše vlade za 1. 1934. je Jugoslavija imela sirovega opija 11.40G kg in okoli 250 kg alkaloidov. Zanimivo je, da niso zabeležili niti enega primera tihotapljenja iz Jugoslavije.
Podaljšanje izrednega stanja v Španiji
Madrid, 7. junija b. španski parlament je podaljšal izredno stanje v Španiji za dobo enega meseca.
Davisov pokal
CSR : Japonska 3.0.
Praga, 7. junija, g. Drugi dan tekem za Davisov pokal je prinesel Čehoslovakom odločilno točko. Par Menzel—Maleček je zmagal nad japonskim parom Yamaishi— Nishimura s 2:6, 6:2, 6:2, 2:1. Cehoslovaki vodijo sedaj s 3:0 in pridejo potemtakem v semifinale evropskega pasu. kjer se bodo srečali z zmagovalcem iz srečanja med Južno Afriko in Poljsko
Beležke
Koroški Slovenci avstrijskemu kancelarju
Na binkoštni ponedeljek bo v Beljaku veliko zborovanje domovinske fronte, na katerem bo govoril tudi zvezni kancelar dr. Schuschnigg. Na železnicah bodo imeli dvotretjinski popust vsi. ki se izkažejo s člansko legitimacijo domovinske fronte, kmečke zveze, obrtniške zveze ali kake oborožene formacije. Tudi Slovenska prosvetna zveza je te dni pozvala svoje člano k udeležbi na zborovanju; v svojem pozivu pravi med drugim:
».Obveščeni smo. da bo kancelar podal v svojem govoru tudi načelno izjavo o slovenskem vprašanju na Koroškem. Rožani, Zi-lani, Podjunčani in vsi ostali koroški Slovenci, udeležimo se zborovanja polnoštevilno!«
"Koroški Slovenec je priobčil ob tej priliki pozdravni članek kancelarju. V članku pravi tudi tole:
»Kancelar! Neznosni pritisk nacionalnih raznarodovalnih organizacij in narodnostna nestrpnost v deželi sta slovenski narod na Koroškem pritirala skoroda že do obupa. Slovensko narodno telo krvavi danes iz neštetih ran. Storili smo vse in danes je na državi in njenem vodstvu, da dejansko do-kažeta interes na rešitvi slovenskega vprašanja na Koroškem. Ne Slovenci, marveč država in njeno vodstvo nosita v tem vprašanju pred zgodovino vso odgovornost. V upanju, da se država in njeno vodstvo tej zgodovinski nalogi ne bosta odtegnili, pozdravljamo zveznega kancelarja v deželi.«
Beograjsko »Vreme« in kranjski
»rokovnjači«
Naša javnost ima zadnje čase priliko opažati, da se nekateri beograjski Kst.i naravnost trudijo, kako bi v očeh nase kraljevine prikazali dravsko banovino kot oni dvel rirržave, kjer so razbojmaštva, urno-ni in poboji nekaj tako vsakdaniega. a» spadajo že skoro med narodne običaje. V naši banovni, ki po svoji kulturna stopnffl n>i ravno med zadnjimi v državi, ee pač razen umorov dogaja še marsikaj takega, kar bi bilo prej vredno zabeiežbe. Nihče ne misli, da hi se morali žalostni primeri ubojev in umorov zatajiti, pač pa ne gre, da bi se iz naših krajev poročali v prvi vrsti zločini in še to v taki obliki, da škodujejo ugledu našega ljudstva.
V takem enostranskem poročanju je doseglo za enkrat višek beograj. »Vreme«. Poroča namreč o znanem umoru dveh orožnikov in spravlja zločince v zvezo z nekdanjim rokovnjaštvom v črnem grabnu. Dopisnik je obdal vse skupaj s sijaiem romantike in pnišel do zaključka, da so rokovnjači v naših krajih zapustili globoko živo tradlicijo, ki jo nadaljujejo Ur-banč, štanigl, Omerza in drugi zločinci.
Zaradi želje po ceneni senzaciji je podprl ta zaključek e trditvami, ki so vs««-skozi izmišljene. »Od Trzina so (rokovnjači) cela stoletja gospodarili nad celimi predeli Gorenjske«, piše lahkomiselni poročevalec, ne vedoč, da razbojniška idila na trajala niti deset let in da 6e nikoli ni razširila iz črnega grabna na druge dele naše banovine. Dopisnik pretirava na debelo govoreč o rokovnjaški »državi«, o »rezidenci« njihovega poglavarja ter o »jeziku«, kakor da se za nekoliko drobcev rokovnjaškega žargona, kd ga je znalo v najboljšem primeru kakih dvajset razbojnikov in njih jatakov, že sme govoriti o jeziku.
Vse poročilo o zločinu je prikrojeno na smešen način rokovnjaškemu okviru in poročevalec se gotovo sam ne zaveda, kako netočna 60 njegovi zaključka te? kako neumestno je bil pretiravanje rokovnjaške romantike.
Mlado pokolenje
Po izidu volitev na Češkoslovaškem so budimpeštanski listi z zadovoljstvom ugotovili, da je med 24 poslanci Hlinkove ljudske stranke kar deset čisto mladih ljudi, ki so jim slovaške borbe proti Madžarom popolnoma neznane, ki pa zato tem bolje poznajo borbe slovaškega avtonomi/ma proti češkoslovaški državi. Madžari si obetajo od te spremembe očividno dobrega zaveznika v boju proti Češkoslovaški.
Marsikje je tako, da se mladež bojuje proti svoji državi, ko je ravno ta država onemogočila nasilja sovražnika. Mladina pa hoče boja in sovražnika, pa ga često išče in najde tudi tam, kjer kratkovidno škoduje interesom lastnega naroda.
Poganstvo tudi na Madžarskem
Po vzgledu nemškega generala L»uden-dorffa so tudi na Madžarskem šovinistični zanesenjaki začeli propovedovati povratek k poganstvu starih Madžarov. Glavno božanstvo je staromadžarski bog vojne Hadur. Verniki se 6hajajo k bogoslužju točno opoldne, kakor 60 to baje delali azijski predniki današnjih Rakovzkih, Soazitcvszkih, Wolfow in Wagnerjev. Na olitarjiu, zloženem iz neobdelanih kamnov, podpaii »bone« — to je uradni naziv svečenika madžarske pravere, — obredni ogenj, in sicer točno opoldne, ko stoji sonce najvišje. Verniki pristopajo in mečejo na ogenj vejice raznega sadnega drevja, meditem ko bone moli k bogu Ha-durju. Po končani molitvi jedo verniki 7. lesenih pladujev prastaro madžarsko jed — palačinke. Ko je jedij konec, je treba zopet metati vejice v ogenj. Nato zapoje pobožna občina slavnostno pesem Hadu-ru: živel Ha^dur, bog madžarski, razen njega ni drugih bogov!«
Hadurova 6ekta šteje leta od takrat, ko je Atila postal brniška kralj, to je od 1. 434. Trikrat na leto — pozimi, poleti in jeseni — proslavlja glavni praznik, ko daruje Haduru belega konja, kakor je bila menda navada starih Madžarov. Nova vn-m še nima mnogo pristašev, toda vrhovni bone je prepričan, da 6e bo razširila po vsej Madžarski kakor plaz
Potovanje Kemala Atatiirka v inozemstvo
Carigrad, 7. junija, d. Kemal Atatiirk bo odšel jeseni na daljše potovanje v inozem stvo, na katerem ga bo spremljal zunanji minister Tevfik Ruždi Aras. Najprej bo obiskal Teheran, nato Moskvo. Bukarešto in Beograd. To bo prvo potovanje Kemala Ata tiirka v inozemstvo, odkar je predsednik turške republike.
Rim, t. junija. AA. Italijanski listi nadaljujejo polemiko z angleškimi listi, ki so zavzeli neprijateljsko stališče proti Italiji v sporu z Abesinijo. »Giornale d' Ita-lia« poudarja, da je treba proučiti razne variante polemičnih argumentov, ki jih navajajo britanski listi. V začetku so kazali neko skrb za dozdevno oslabljenje italijanskih vojaških sil v Evropi, ko so mislili, da je politično obzorje zelo pooblačeno. Ta argument danes ni več aktualen. Italija noče več sama prevzeti naloge, da bo budno pazila na ohranitev miru in reda. Konferenca v Stresi je ugotovila solidarnost vsaj treh velesil in nobena izmed njih ji ne bo odrekala pravice, da skrbi za svoje interese izven Evrope.
Britanski listi so nato začeli manevrirati z Društvom narodov z namenom, da bi interveniralo v italijansko-abesinskem sporu. Dejansko bi Društvo narodov imelo v tem primeru služiti samo zaščiti britanskih interesov. Velika Britanija ima že nad 10 let namero prilastiti si Ugando in Tanganjiko, ki bi postala del britanskega imperija. Ta stvar ie prišla tudi pred Društvo narodov, toda Veliki Britaniji se je posrečilo odstraniti jo z dnevnega reda.
Kar se Abesinije tiče, smemo upravičeno domnevati, da se Velika Britanija pripravlja, da se je polasti in da si v ta namen prizadeva' onemogočiti vpliv ostalih držav v njej. Zato je popolnoma razumljivo, če "leda Italija z nezaupanjem na neprijateljsko stališče angleških listov prav tako kakor na past z Društvom narodov. Angleški narod mora priznati, da ie njegov imperij radosti razčlenjen in da Velika Britanija nima pravice do novih zasedb.
Osijek, 7. junija n. Glavno zanimanje na današnji razpravi je bilo osredotočeno na zasliševanje obtoženega narodnega poslanca dr. Dragutina Jevremoviča. Izpovedal je, da nima nikakega imetja in da se ne smatra za krivega.
Državni tožilec dr. Mavrovič je najprej prečital oni del obtožnice, ki se tiče dr. Jevremoviča. Očita mu, da je v dogovoru z Aleksandrom Sohrom, glavnim ravnateljem Našičke, deloval na to, da se v zakonu o fidejkomisih določba, po kateri naj bi se fidejkomisi razrešili z uveljav-Ijenjem vidovdanske ustave, spremeni v tem smislu, da se imajo fidejkomisna imetja rešiti fidejkomisnih klavzul • šele z dnem, ko dobi novi zakon obvezno moč. Razrešitev fidejkomisnih imetij od fidejkomisnih klavzul naj bi se tako odgodila od 28. junija 1921 do uveljavljenja tako stiliziranega zakona.
Dr. Jevremovič je v svojem zagovoru med drugim dejal: »Pri volitvah 5. maja sem bil izvoljen za narodnega poslanca. Po členu 75. ustave in po členu 100. poslovnika Narodne skupščine si pridobi narodni poslanec imunitetno pravico na dan volitev, torej me od 5. maja dalje ščiti imuniteta Imunitetska pravica narodnega poslanca je ena največjih pravic narodnih poslancev, nositeljev zakonodajne oblasti. Vse proteste, ki sem jih vložil dosedaj, sem jih izvršil zaradi tega, da se ščitijo ustavne zakonske določbe. Iz teh razlogov sem nasprotoval temu, da bi se nadaljevalo proti meni kazensko postopanje, preden tega ne dovoli Narodna skupščina. Hotel sem tudi, da se ne bi mogel narediti vtis o nekaki borbi sodne oblasti proti zakonodajni oblasti.
Osebno nimam razloga, da bi se izogibal sodišču Smatral pa sem, da državni tožilec in sodišče morata spoštovati ustavo in zakone in zaradi tega umakniti obtožbo proti meni, dokler je Narodna skupščina ne dovoii.
Ker pa se ti ustavni in zakonski predpisi niso spoštovali, sem se prostovoljno prijavil sodišču, da se dožene resnica in da branim svojo čast.
Načrt zakona o fidejkomisih je izšel od pravosodnega ministra Bože Maksimoviča in je bil predložen Narodni skupščini 20. marca 1933. V členih 3. in 4. načrta je bilo predvideno, da se imajo fidejkomisi smatrati razrešene fidejkomisnih klavzul z dnem 28. junija 1921. Jaz nisem bil niti član odbora ,niti kandidat za ta odbor, pa tudi nisem z nikomur govoril o tem predlogu. Najmanj pa sem imel kak namen vplivati na delo odbora v svrho spremembe zakonskega načrta. Glasoval sem za to, da se fidejkomisi razrešijo 28. junija 1921. Za ta načrt je glasovala tudi vsa kraljevska vlada in z absolutno večino tudi Narodna skupščina Za svoj glas nisem odgovoren nikomur razen narodu. Zato vprašam, po kateri pravici se je mogla dvigniti obtožnica proti meni, kakšna je tudi pravica, da se je mogla otvoriti proti meni kot narodnemu poslancu preiskava glede mojega dela in postopanja v Narodni skupščini?
Z vso odločnostjo protestiram tudi proti obtožbi, da sem prejel denar za svoje delo v funkciji narodnega poslanca. Ponovno svečano izjavljam, da nisem ničesar storil, niti poskušal storiti glede zakonskega načrta o fidejkomisih, nego da sem izvršil le svojo dolžnost kot narodni poslanec.
V ta proces sem bil zapleten po nekem določenem načrtu. Izvedel sem, da obstoja neka afera zaradi fidejkomisov. s katero se sedaj bavi okrožno sodišče za mesto Beograd. Neki bivši poslovni tovariš takratnega pravosodnega ministra Maksimoviča se je pogodil, da pride v načrt zakona določba, da se fidejkomisi razrešijo z dnem, ko je bila sprejeta vidovdanska ustava. Drugi njegov poslovni tovariš pa je deloval na to, da se fidejkomisi razrešijo z dnem, ko stopi zakon v veljavo. V aktih pri beograjskem sodišču je krivda glede na to afero popolnoma dokazana, namreč, da je bila v načrt vnesena določba v smislu obveznosti, katero je prevzel prvi imenovani bivši poslovni tovariš g. Bože Maksimoviča. med tem ko je drugi deloval v obratnem smislu. Zato je morala družba g. Bože Maksimoviča v vsakem irimeru prejeti denar.
Z g. Božom Maksimovičem že skoraj isem let ne govorim in zato tudi 'nisem mogel vplivati nanj, da bi se zakonski na-*rt kakorkoli spremenil. Po dobljenih podatkih se je originalni izvod zakonskega načrta o fidejkomisih v ministrstvu izgubil. Toda čeprav se je ta original izgubil,
Eden za vsestransko zadovoljivo ureditev spora
London, 7. junija. w. Na današnji seji spodnje zbornice je namestnik voditelja opozicije major Attlee sprožil vprašanje italijansko-abesinskega spora. Čuvar državnega pečata, lord Eden, je v odgovoru izjavil, da ima Anglija sama velik interes, da bi se spor trajno in zadovoljivo uredil za Italijo in Abesinijo, in sicer tako, da bi bilo v skladu z odgovornostjo Anglije, Francije in Italije po pogodbi iz l. 1906., v kateri so se vse tri države dogovorile, da bodo sodelovale v interesu ohranitve politične in teritorijalne nedotakljivosti Abesinije. Takšna rešitev bi bila tudi v okviru statutov Društva narodov, Kellog-gove pogodbe in italijansko-abesinske prijateljske pogodbe i z 1. 1928. Poravnalni odbor, glede katerega so se sporazumeli v 2enevi, se je včeraj prvič sestal v Milanu in je sedaj treba počakati, kaj bo skleni'. Angleška vlada želi mirno in trajno ureditev in obnovo prijateljskih odnošajev med obema strankama, izmed katerih jo ena evropsk^ velesila, s katero vzdržuje Anglija že dolgo prijateljske odnošaje.
Debata v spodnji zbornici je bila s tem končana.
Počasno delo arbitražne komisije
Milan, 7. junija. AA. Komisija za spravo med Italijo in Abesinijo bo najbrž odložila svoje delo do 25. junija in se sestala v Scheweningu na Nizozemskem.
bo vendar prišla vsa stvar na dan. Tedaj bo vsakomur, pa tudi državnemu tožilcu jasno, kdo je izvrševal spremembe v zakonskem načrtu o fidejkomisih.
Dalje je dr. Jevremovič dejal, da je bil z obtoženim Lovričem (Lčhvvjem) star znanec. S Sohrom je govoril morda vsega tri ali štirikrat, dr. Brataniča pa da sploh ne pozna. Bil je večkrat v pisarni Našičke v Beogradu, ker je bila na Obiličevem Vencu, tik poleg uredništva lista »Štampe«, ki mu je on glavni lastnik in ravnatelj. Z Lovričem je govoril o delnicah »Štampe«. O delnicah je govoril tudi s Sohrom. ker je želel, da bi jih »Našička« nekaj kupila.
Na vprašanje predsednika, koliko je od Našičke dobil za te delnice, je dr. Jevremovič odvrnil, da se ne more več spomniti; ima pa vse račune v redu in jih lahko vstavi sodišču na razpolago.
Sohr mu delnic še ni popolnoma izplačal; skupno je prejel na račun delnic 100.000 Din. O fidejkomisih pa s Sohrom ni nikdar govoril.
Obremenitve v preiskavi zaradi dvojnega umora
Novo mesto, 7. junija Poleg včeraj aretiranega železniškega čuvaja Antona Pavčiča je bil danes aretiran tudi železniški progovni čuvaj F. Š., ki je vršil s pokojnim Jožefom Kožarjem na čuvajnici 35 menjaje službo. Oba aretiranca še venomer zaslišujejo na orožniški postaji v Gradacu. Pavčiča poleg že omenjenih indicev obremenjujejo še naslednja dognanja, ki pa seveda še vedno niso do kraja odločilna:
Mož bi bil moral usodno noč napraviti nočni obhod proge in namestiti kontrolne tablice proti postaji Metliki. Tega pa ni napravil, ker je šel ravno v nasprotno smer proti Dobravicam. Tu se je moral delj časa muditi, kajti neka ženska — Marija Urhova iz Kriške vasi — je povedala, da je Pavčiča videla okrog 4. zjutraj, ko je tekel od svoje čuvajnice proti Metliki, da napravi obhod, ki bi ga moral po službenih predpisih napraviti že okrog polnoči. Te štiri ure daje misliti in za ta čas Pavčič baje ne more dokazati, kje je bil. V čuvajnici 34. kjer Pavčič stanuje, so imeli na domu dve sekiri, ena od teh manjka in to prav ona, katere obseg bi odgovarjal zadanim strašnim ranam, ki sta jih dobila Kožarjeva, — tako sodijo izvedenci. Gre za tako zvano sekiro »brabk, ki jih uporabljajo pri svojem poslu kolarji in tesarji.
Pavčič pri zasliševanju močno obremenjuje tovariša Š., ki pa molči in ga zaenkrat ni bilo mogoče pripraviti do besede. Oba osumljenca še držijo na orožniški postaji v Gradacu, a po končanem zaslišanju bosta izročena sreskemu sodišču v Metliki, ki bo vodilo nadaljnjo preiskavo, nato pa novomeškemu okrožnemu sodišču, kjer bo padla odločitev.
Tarzan straši po Polhovgrajskih Dolomitih
Škofja Loka, 7. junija Po Polhovgrajskih Dolomitih že nekaj časa bega ljudi gol neznanec. Videli so ga kmetje že večkrat in bi ga bili tudi ujeli, toda se boje njegove maščevalnosti. Moški se pojavi zdaj tu zdaj tam in je vsakikrat čisto gol. Gorci si ne vedo, odkod se je bil pritepel v njihove kraje. Podarili so mu že obleko, a je ni maral obleči. Neznanca zasledujejo orožniki, pa mu ne morejo do živega, ker se zna dobro skrivati. Tujca se posebno boje ženske, ker je relo nasilen nasproti njim. Najprej se je zadrževal divjak okrog Osovnika in se kazal ljudem kar v vasi v razdobjih po kakih 10 dni. Zdaj se je menda potepel proti Črnemu vrhu, če ne še dalje. Neznanec je ali slaboumen ali pa klatež.
Vremenska naooved
Novoaadska vremenska napoved za soboto: Jasno, dvig temperature.
Dunajska vremenska napoved za soboto; Najbrž prehodne motnje sedanjega vremena z zapadnimi vetrovi in ohlajen jem. V praznikih pretežno jasno, ponekod mordi nevihte.
Mar« posl. Jevremovič na osiješki razpravi
Hudi očitki proti bivšemu ministru Boži Maksimovicu
>JUTKO« SL 132
Sobota, S. jnnija 1933
Našf kraji in Ifudje
Prvi Jugosloveni potujejo z največjim parnikom
Ljubljana, 7. junija
Danes dopoldne se je v Newyorku vkrcala na orjaški parnik »Normandie« večja skupina naših ameriških rojakov, ki se pripeljejo na daljši obisk v domovino. Vsega skupaj dospe nad 50 Jugoslovenov, med temi je okrog 30 Slovencev iz različnih držav Severne Amerike, a največ jih je iz Clevelanda, odkoder je tudi njihov preizkušeni vodja, ki vsako leto dovaja ameriške rojake v staro domovino, g. Avgust Kolander. V Ljubljano bodo prispeli prihodnji petek ob 8.45 z brzim vlakom preko Jesenic. V Ljubljani jim bo kakor običajno prirejen prisrčen sprejem z godbo, nagovori in zajtrkom.
Torej prispeš dandanes v enem tednu iz Newyorka naravnost v Ljubljano, dočim je še nedavno trajala sama vožnja po morju toliko časa. Seve, ladja kakor je »Nor-mandie«, ni zastonj osvojila modrega traka... Ameriški rojaki so prvi Jugosloveni, ki z njo premerijo Ocean. Za krstno vožnjo iz Jugoslavije ni bilo interesentov, ker je pač spomin na »Titanic« v širokem svetu še vedno dovolj močan vir predsodkov. Za drugo vožnjo v Ameriko, kamor krene »Normandie« že takoj spet prihodnjo soboto (saj poslej ne bo imela počitka), je pa tudi v Ljubljani že prijavljenih sede mpotnikov in izostalih krajev Jugoslavije večje število. Vsi potujeio seveda le v tretjem razredu, ki je baje tako opremljen kakor I. razred na >11' de France«, ki je bil doslej glavni prekooceanski parnik Francoske linije. A voznina je samo za nekaj dolarjev višja kakor doslej, in sicer stane pot z »Normandijo« od Ljubljane do New-vorka 141 dolarjev (6600 Din), sem in tja pa 230 dolarjev.
Obisk bolgarskih železničarjev
Na daljši turneji po Jugoslaviji bo za pravoslavne binkoštne praznike obiskala skupina 70 bolgarskih železničarjev tudi naše kraje. Izletniki se bodo pripeljali v štirih posebnih vagonih v torek 18. t. m. z dopoldanskim brzim vlakom (ob 9.37) iz Zagreba v Ljubljano, kjer jim bodo naši železničarji priredili z godbo »Sloge« svečan in bratski sprejem. Gostje bodo ostali do naslednjega jutra v Ljubljani, v sredo zjutraj pa se bodo odpeljali na Gorenjsko, kjer jim nameravajo domači pokazati tovarne KID na Javorniku in Jesenicah ter naš Bled. Ponoči bodo Bo'gari zapustili Ljubljano in potovali dalje v Maribor- odkoder je nameravan izlet v Ruše in Falo. Tvdi v Mariboru jim bo tamkajšnja iteviln3 železničarska družina priredba svečan sprejem na koroškem kolodvoru. Po ogledu Maribora se bodo bratje Bolgari v teku popoldneva spet vrnili pr^ti Zagrebu.
Ker je to prvi obisk bratov Bolgarov, zastopnikov krilatih koles, se naši železničarji še prav posebno vesele tega obiska, ki bo gotovo tudi pripomogel, da se bomo polagoma spoznali in — vzljubili. Zelja domačih železničadjev je, da bi gostom tudi ostal javnost posvetila bratsko pozornost.
Prihod epskih turistov v Slovenijo
V letošnjem poletju se kaže med brati Čehi spet večje zanimanje za obisk Slovenije, zlasti Ljubljane, Bleda in planin. Pred vojno so češki turisti obiskovali naše planine v velikem številu in nam pomagali ohraniti pred nemško invazijo planine v naših rokah. Kakor znano, je obstojala tedaj posebna češka podružnica Slovenskega planinskega društva, ki je vzdrževala Češko kočd pod Grintovcem in Ko-ritniško kočo, ki je sedaj ostala pod Italijo.
Odkar so Čehi našli v Visokih Tatrah nadomestilo za naše planine, se je zanimanje čeških turistov osredotočilo pred vsem na te planine, ki so bile turistično zelo zaostale. Tembolj nas mora veseliti, da se je letos zlasti po uspeli turneji predavanj dr. E. Stareta po Češkoslovaški zanimanje čeških turistov za naše planine spet dvignilo.
O binkoštih bosta obiskali Slovenijo dve ekspediciji čeških turistov. V nedeljo 9. t. m. ob 17.03 popoldne prispe v Ljubljano 37 uradnikov železniške direkcije v Brnu pod vodstvom svojega ravnatelja in predsednika tamkajšnje Č. J. lige vladnega svetnika \Vagnerja. Po ogledu ljubljanskega velesejma in mesta se bodo podali v ponedeljek 10. t. m. na Bled. Istotako prispe v nedeljo popoldne na Bled 67 čla-
nov kluba češkoslovaških turistov iz Prage, ki bodo v ponedeljek priredili izlete na Golico in Bohinjsko jezero, v Kranjsko goro in Vintgar, nakar se bodo v ponedeljek 10. t. m. ob 8.50 pripeljali v Ljubljano, kjer si bodo ogledali velesejem in mesto.
Bratom Čehom želimo prav prijetno bivanje v naši lepi Sloveniji in Jugoslaviji.
Poplava Mure je napravila občutno škodo
Veržej, 7 junija Poplava Mure v začetku junija je napravila občutno škodo v vsej obmurski dolini. Poplavila in oblatila je travnike in polja, ki ležijo levo od banovinske ceste Ljutomer-Gornja Radgona. Samo v občini Veržeju je uničila nad 150 vagonov sena, tako da ljudje ne vedo, kako bodo prehranjevali živino.
Velika je škoda tudi na posevkih, kakor na krompirju, koruzi, rži in pšenici. Kolikor ni tega uničila v maju slana, je zdaj izkušala ugonobiti povodenj, tako da bo le malo pridelkov.
Mnogo te škode bi pa ne bilo, če bi bil zgrajen že projektirani propust na bano-vinski cesti Veržej-Dokleževje, ki se nam ob vsaki povodnji obljublja, a se ne napravi. Če bi bil propust že izvršen, bi pretežna večina vode, ki se je zdaj v razdalji 150 metrov prelivala čez cesto, tekla po občinskem gozdu. Prosimo isreski cestni odbor, da si zdaj ogleda situacijo. Tik po povodnji se najbolje vidi, ali je propust potreben ali ne.
Kadilci se sprehajajo mimo razstave tobaka...
Ljubljana, 7. junija Halo! Kadilci, pozor! Obiščite letošnji velesejem, kajti tu najdete vse ono, po čemur vam duša zahrepeni takoj po jutranjem kofetku, kar si želite ves dan doma in na izprehodu, kar vam sladi odmore med delom in kar vam pomirja napete živce, kar vam pomaga prebavljati kosilo in večerjo in kar vas slednjič zaziblje po prestanem delu v sladki sen. To je namreč vaša ljubljena cigareta, smodka ali pipica. Nobenega davka ne plačujete raje od tega in gotovo ste vsi hvaležni naši monopolski upravi, da vam zboljšuje kajo od leta do leta.
Ampak — da takoj povem — moja naloga ni pisati reklamo za naše tobačne izdelke, pač pa bi rad opozoril na zunanjo stran razstave teh izdelkov, ki jih vidimo v paviljonu F. Po zaslugi direktorja ljubljanske tobačne tovarne g. E. Jiki-ja se je uprava monopolov odločila, da nastopi na našem velesejmu kot razstavljalka. Aran-žersko delo sta prevzela gospoda V. Logar in P. Lindtner, oba višja mon. kontrolorja v ljubljanski tovarni. Gospoda Lindtner-ja že poznamo z drugih prilik kot talentiranega slikarja — amaterja, zato se ne čudimo, da mu je uspelo ustvariti iz razstavne koje prostor, v katerem se že vsled zunanje opreme radi ustavljamo.
Ureditev razstave s predmeti, ki sami na sebi po zunanjosti niso dovolj privlačni, namreč ni lahka zadeva in je tudi za poklicnega aranžerja trda kost.
Da ta naloga ni slabo rešena, dokazuje že uporaba kobaltove modrine v ozadju zlato-Tjavih tobačnih izdelkov kar odgovarja temeljnim zakonom barvne harmonije. Gradivo samo je pa razvrščeno na logični način ter poučuje gledalca o vsem, kar je treba vedeti o pridelavi, predelavi in razpečavi našega žlahtnega zelišča. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, se pa moramo dotakniti umetniškega dela, v kolikor je v službi opreme tobačnih izdelkov in reklame za nje.
Z vso pravico se ponašamo s kakovostjo našega duhana, ki morda prednjači v Evropi nismo pa še na vrhuncu glede opreme zavojčkov in škatelj itd.)„ če se primerjamo s sosednimi državami. V zadnjih letih smemo sicer t(udi v tem pogledu beležiti napredek, a konkurenca naših najboljših dekoraterjev in grafikov bi utegnila tudi na tem poprišču ustvariti še mnogo dobrega. In prav gotovo ne na škodo gospodarski strani Uprave monopolov.
V našem paviljonu opazimo najprej državni grb, ki so ga iz vezanega lesa lično izdelali po Lindtnerjevem načrtu delavci ljubljanske tobačne tovarne.
Statistične in ilustrativne table nam dajejo zanimive informacije o pridelovanju tobaka v Jugoslaviji, pri katerem prednja-čiio južna Srbija, Dalmacija in Hercegovina z najfinejšimi vrstami cigaretnega tobaka, a Banat s tobakom cenejših vrst. Poučujejo nas nadalje o delu pridelovalcev tobaka na polju in doma. Čeprav te slike niso tehnično na višku, nas vendar poučujejo o veliki važnosti gojitve tobaka v socialnem pogledu. Razstavljene bale nam dajejo vpogled v meddržavno trgovino s tem dragocenim listjem, a miniaturni rezalni stroj nam pokazuje rezanje cigaretnega tobaka.
Poleg vseh vrst tobačnih listov vidimo slednjič popolno kolekcijo vseh naših tobačnih vrst, kakor prihajajo na trg. Ni čudo, če opaziš na obrazih mimoidočih, ko gledajo vse te lične škatlice z najfinejšimi cigarami in papiroskami, izraz, ki spominja na Tantalove muke.
nI tako se žal konča ta Lančič z razočaranjem za ono večino, ki mora samo gledati razstavljene pridelke. No, pa prideš spet na prosto in si privoščiš svojo »Dravo« ali »Zeto« in stvar je pozabljena.
Skrbinškova proslava v celjskem gledališču
(Uspela uprizoritev »Tajfuna«)
Celje, 7. junija
Celje je v torek zvečer z uprizoritvijo Lengvelove drame »Tajfun« zelo prisrčno prosi a vilo 25 letnico umetniškega delovanja prvega vodje slovenskega Mestnega giedaiušča v Celju, režiserja in igralca g. Milana Skrbinška, člana Narodnega gledališča v Ljubljani. Gledališče je bilo nabito polno, navzoča je btila tudi jubilantova mati. Po drugem dejanju so stopili na oder predstavniki celjskih organizacij. Ko 6e je pojavil jubilant, ga je občinstvo sprejelo z dolgotrajnim viharnim aplavzom. Najprej je čestital elavljencu g. C. Sadar v imenu Dramatičnega društva ln uprave celjskega gledališča nato g. Fer-do Gradišnik v iimenu Celjskega studia, g. ravnatelj K. Sanoin v imenu Glasbene Matice v Celju, g. dir. K. Gantar v imenu Ljudske čitalnice in g. K. Fink v imenu Celjskega pevskega društva, nato pa še jubilantov brat g. Vladimir Skrbinšek. G. C. Sadar je preči tal brzojavne in pismene čestitke, ki so jih poslali jubilantu predsednik Dramatičnega društva v Celju narodni posilanec g. Ivan Prekoršek, g. Mur-gelj, g. Damilo Bučar in njegova soproga Metka iz Ljubljane, ga. Mileva Zakrajško-va iz Maribora in ženska podružnica CMD v Celju. Gosp. MIlan Skrbinšek se je zahvalil za počastitev z globoko občutenim govorom, v katerem je iznesel svoje poglede na umetnikovo delovanje, na umetnost in njeno veliko poslanstvo ter se prisrčno zahvalil na odru zbranim zastopnikom. Jubilant je prejel mnogo cvetja in lepih daril.
Lengyelova drama »Tajfun« učinkovito obravnava borbo med belo in rumeno raso, kii daje okolje težkemu ljubezenskemu konfliktu med navidezno hladniiim in mirnim Japoncem dT. Tokeramom in eman-cipirano, muhavo, nagajivo a v bistvu vendarle dobro francosko igralko Heleno Larochevo. Igra prikazuje budfi težko notranjo borbo dr. Tokerama med dolžnostjo do domovine, ki mu jo nalaga važna polfiitična mistija, in med čuvstvenostjo, ki jo je zbudila lepa rafinirana Francozinja. Dr. Tokeramo v silnem gnevu in afektu zadavi svojo ljubico. Po dogovoru se mlad japonski študent pni ja vri kot morilec in rešft dr. Tokerama, a v dr. Tokeramu se je oglasil človek, ki spozna, da je njegovo življenje uničeno. Svojo misijo za domovino je izvršil tik pred svojo nenadno smrtjo. Igra je privlačna in scenočno dobro zgrajena. Gosp prof. Stane MeLihar, kii je režiral igro po Skrbi nškov>i zamisli, je opravil svoje težko delo skrbno in srečno. <5e bi biili imeli celjski igralci še nekaj vaj, bi bila igra še bolj izpiljena in tempo živahnejši.
Vlogo dr. Tokerama je podal jubilant g. Milan Skrbinšek vseskoai pretehtano, s krepko karakterteaoijo, zadržanostjo, pa tudi silnimi viški, z izvrstno mimiko in masko. Njegov brat g. VladSmir Skrbinšek iz Maribora je zgradil komplicirani lik pisatelja Renarda-Beinskega z naravno, umetniško gradacijo ter ustvaril moč-
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
Franz Josefove
prirodne
grencice
Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
KULTURNI PREGLED
Mariborsko kulturno pismo
Za Gostičem je stopila na mariborskem odru v čarobni svet Hoffmannovih pripovedk ga. Zlata Gjungjenac - Ga-v e 11 a. Drugačna svetloba je obžarela ta operni svet, ko je stopila na plan prima-dona ljubljanske opere in razodela svoj veliki format. Zaradi potrebnega poudarka iluzije in kontrasta se običajno trije liki lutke Olimpije, kurtizane Giuliette in umetnice Antonije, podajajo po treh nosi-teljicah. Tudi so le redki primeri, ko se posreči eni in isti nositeljici do dna pre-gnesti te raznovrstne in kontrarne elemente. Takšna umetnica je bila na primer Francila Kaufmannova ob svoječasni prvi uprizoritvi Hoffmannovih pripovedk v berlinski operi Primadona ljubljanske opere ga. Gjungjenac-Gavella je na mariborskem odru te dni a svojo ustvarjajočo silo vse te divergentne lire od Olimpije preko Giuliette do Antonije razčlenjevala v pestri svojskosti pevskih in igralskih elementov ter prepričala publiko, ki je gledališče popolnoma zasedla, da Ima pred seboj bogo-nadarjeno odrsko oblikovalko. Lutkarsko mehanično je to stopicanje in kretaaje
njene Olimpije s prečiščenimi, v dosegljivi višek koloraturnih nians rastočimi spevi. Organično in toplo razgibana kantile-na njene kurtizane Giuliette se izživlja v živahnem poudarku razvnete dramatike. Tu ni niti sence sledu o mehaničnem in grotesknem lutkarstvu ter koloraturnih spevih prvega dejanja. Podoba njene Olimpije se do dna razprši, da napravi prostor pojavu polnokrvne benečanske kurtizane, ki je na primer v reprodukciji P. Udovi-čeve bila nekam medla in nedodelana, žametna zvonkost soprana ljubljanske operne primadone se je prelivala v mehko lirič-nost, ki prepaja umetnico Antonijo v podajanju in spevih.
Ga. Gjungjenac - Gavella je s svojim pojavom nadvladovala vse okoli sebe in potegnila v strujo svojega ustvarjanja vse sodelujoče.
n.
Potem je prišel v goste mladinski pevski zboriz Račjega. V dvorani kina Apolo so nastopili mladi pevci - učenci pod vodstvom svojega vnetega zborovodje učitelja J. Zorna, če izvzamemo Tomčevo uvodno b*nrmo pjs in zaključno Tomčevo
^Obmejno«, se je iz teh mladih in dragocenih grl razlivala vsa lepota in toplota naše narodne pesmi v najrazličnejših obdelavah in priredbah. V prvem delu koncertnega sporeda so bile lažje skladbe, kakor tri bolgarske koledne v priredbi M. Tajčeviča (Sobrali mi sa, Stankin'ta hu-bost, Stanenine), pet goriških ter po ena koroška, štajerska in prekmurska) v Adamičevi obdelavi. Drugi del sporeda pa je obsegal nekatere težje priredbe, pri katerih je mladi zbor dobro prestal svojo preizkušnjo, tako na primer pri južnosrbski »Da fino, vino crveno«, v obdelavi B. Pa-pandopula, ki je bil še razen tega zastopan s kragujevsko »Bistro vodo«, medji-mursko »Doletel je sivi sokol« ter »Kiša pada« iz Hrv. Zagorja. Sledile so še tri narodne pesmi, in sicer tržaška »Do ledih stana«, »Jezusu pušeljček« in »Jelena ziblje Jezusa«. J. Grbec je prvi dve priredil, slednjo pa sam na narodno besedilo uslas-bil.
Zbor šteje 29 mladih pevcev in pevk. Prevladujejo v glasbenem oziru dekleta. Zbor poje na pamet. Glasovi so nežno ubrani v celoto, ki predstavlja dragocen in s sigurnostjo, ljubkostjo nastopajoč mla-učitelj J. Zornšdan: z,alizzejevPazjho dinski zborovski material. Zborovodja Učitelj J. Zorn je iz te mlade pevske družini-ce izvabil, kar je mogel. Mladi rački pevci imajo za seboj že nekaj uspelih kancer-

ALBUS terpentinovo milo
ne momente. Ga. Sad ar jeva je ustvarila v vlogi Helene Larocheve gotovo 6voj najboljši lik. Igrala je z rafiniranjem m toplino, 6cena umora ob koncu drugega dejanja pa bi bila lahko še bolj. dramatična. V manjših vlogah so se zelo uveljavili gg. Pere, dr. šijanec, Pogačnik in gdč. Karujovškova. Pohvalno je treba omeniti tudi gg. Juvana, Žab kar ja, Ger-Ianca in štoklja. Ostale kreaaije so ustrezale, igra g. dr. škete (Hironari) pa je bila glasovno in v kretnjah pretirana in vse premalo naravna. Scenerija in razsvetljava sta bili skrbni, kostumi okusni.
Predstava je trajala skoro pet ur. Občinstvo je prirejalo igralcem zlasti jubilantu prisrčne ovaci'e. — R. P.
Važna anketa o položaju tekstilnega delavstva
Zagreb, 7. junija
Včeraj so se zbrali pred palačo savske banovine vsi delavci in delavke Pollacko-vega tekstilnega podjetja, kjer trajajo mezdni spori s stavko že od srede maja. Nad 800 delavcev je izvolilo svoje odposlanstvo, ki je obiskalo bana ter mu razložilo položaj v veliki tekstilni tovarni, ki je postal za delavce neznosen. Odposlanstvo je prosilo bana za intervencijo. Ban je obljubil, da bo posebna komisija pregledala sistem dela v tovarni, pri inšpekciji dela pa se bo te dni vršila mezdna razprava in bo po potrebi imenovana tudi posebna arbitražna komisija.
Tedaj, ko so bili delavci ene od največjih zagrebških tekstilnih tovarn pri banu, pa se je vršila v Varaždinu anketa o položaju tekstilnega delavstva, kateri so prisostvovali delavski in nameščenski zaupniki tekstilnih tovarn iz Zagreba, Čakov-ca, Oroslavja in Varaždina ter predstavniki Delavske zbornice, sreskega in mestnega načelstva. Delavski zaupniki so obširno poročali o razmerah v raznih tekstilnih tovarnah. Iz teh poročil, ki so bila podprta z mezdnimi listi in raznimi drugimi podatki, je razvidno, da zaslužki mnogih delavcev in delavk ne zadostujejo za naj-skromnejšo prehrano, da se v mnogih tovarnah krši 8umi delavnik in da v tovarnah primanjkujejo tudi najpotrebnejše naprave v zaščito delavnih moči. Sprejeta je bila resolucija, ki obravnava najvažnejše zadeve, ki so jih delavski zaupniki označili v svojih poročilih.
Med drugim protestira resolucija proti prekomerni zaposlitvi žensk in otrok v tovarnah, ki pa ne skrbijo za to, da bi gradile tudi stanovanja za svoje delavce in uslužbence. Resolucija zahteva tudi nadzorstvo nad delovnim časom, ker mnoge tovarne 8urnega delavnika ne priznajo, nadur pa ne plačujejo. Mezde delavcev in nameščencev naj bi se uravnale na temelju eksistenčnega minimuma. Začeti .a mezda tekstilnih drlavcev naj bi bila po 3 in pol dinarja na uro, po enem letu službe 4 Din, po 5 letih pa ne bi smela biti manjša od 5 Din na uro. Določile naj bi se tudi minimalne mezde za kvalificirane konfekcijske delavce in minimalne plače za nameščence in uradnike. Ob zaključku apelira resolucija na merodajna oblastva za izvedbo najstrožje kontrole nad varnostnimi napravami v tovarnah.
Zlati jubilej šmarskih gasilce
Litija, 7. junija
Proslava zlatega jubileja šmarskih gasilcev je uspela tako, kakor se spodobi za najstarejše gasilsko društvo v Zasavju. V soboto zvečer je bila baklada z litijsko gasilsko godbo. Sprevod se je ustavil na Pun-gartu k počaščenju najstarejšega šmarske-ga gasilca Franceta Hauptmana. Pozdravil ga je načelnik Makso Kovačič, župan Str-man je poudaril pomen zlatega jubileja, po Haupfcmanovi zahvali pa so Zvonaši zapeli »Morje Adrijansko«, slovesnost je bila zaključena z državno himno.
V nedeljo so jutranji vlaki pripeljali številne goste in izpred litijskega kolodvora se je razvil dolg sprevod gasilcev iz Ljubljane, Viča, Kresnic, Sv. Križa pri Moravčah in pri Litiji, Vač, Zagorja, Polsnika, Trbovelj, iz Krškega, Celja, Laškega in Slovenjgradca, pa še od drugod so prišli delegati. Godba z Zidanega mosta je po-vedla čete gasilcev skozi okrašeno Litijo. Sprevod je zlasti poživljal oddelek konje-
tov po našem Dravskem polju. Ob koncu sezone so se opogumili in prodrli v Maribor. Njihov nastop je pokazal, da so bdM
v to upravičeni.
UL
Naš mariborski glasbeni naraščaj je ab-solviral letošnje zaključne produkcije, ob katerih se je razodelo nekoliko glasbene nadarjenosti. Pri matičarski produkciji se je postavilo 28 mladih pianistov, 10 violinistov in 3 čelisti. Mnogi imajo prav lepe možnosti razvoja in spopolnjevanja pred seboj. Tudi mladina glasbene šole glasbenega društva »Drava« je imela svojo javno produkcijo, ki se je zaključila na drugem večeru dne 1. junija s spominsko prireditvijo v počastitev spomina blagopokojnega kralja Uedinitelja. Značaju prireditve je odgovarjal vseskozi resnobni spored, na katerem so bile pretežno skladbe žalnih koračnic ter molitvenih motivov, ki so s svojo svečano turobnostjo napravile na poslušalce, ki so veliko dvorano Narodnega doma dodobra napolnili, najgloblji vtis. Uvodoma je odpel šolski zbor z intonačno točnostjo, jasno vokalizacijo in ljubko ubranostjo Vilharjev »Oče naš«. Sledilo je homogeno izvajanje eno- dvo- in četvero-glasnega violinskega zbora ob spremljavi harmonija oziroma klavirja v Chopinovi »žalni koračnici«, Gluekovi »Religiozni koračnici«, H. Sattnerjevem odlomku iz ora-torija Assumptio »O smrt« ter Mozartovi
nSkov in narodnih noš. Šmartno je bilo vse v zastavah in slavolokih, topiči so oznanjali slovesnost. Ob 930 je prispel ban dr. Puc s tajnikom dr. Brolihom. Prisrčno sta ga pozdravila župan Strman in župni načelnik Franc Lajovic st., učenka Slivarje-va pa mu je izročila krasen šopek.
Ob 10. je bila v polni prostrani šmarski cerkvi slavnostna služba božja. Pred šolo je bil postavljen okrašen oder, kjer so se zbrali poleg gg. bana, župana Ln dekana vladni svetnik Podboj, starosta Josip Turk s podstarosto Cererjem, tajnik Pristovšek, župni starešina Lajovic in drugi. Načelnik Kovačič je pozdravil odličnike in večsto-glavo gasilsko družino. Potem je g. ban dr. Puc toplo čestital vrli šmarski dolini k lepemu jubileju. Ovrgel je domnevo, da je današnji čas trd Ln sebičen, gasilske vrste potrjujejo prav nasprotno: da je v našem ljudstvu še mnogo idealizma in mnogo dobrih src. »Zvon« je pod vodstvom Cirila Hauptmana zapel Bartlovo popevko »Naprej«. Nato je starosta Josip Turk zanos.no bodril tovariše k disciplini v najmočnejši organizaciji naše države.
Dekan Gornik je prisrčno obujal spomine na polstoletno dobo. V imenu šmarske-ga ženstva je gospa Karla Robavsova v narodni noši pripela na prapor jubilejnega društva spominski trak Ln je čestitala k dosedanjim uspehom. Ganljiv je bil prizor, ko so se prapori ostalih čet pobratili z jubilantom in je godba zaigrala pozdrav.
Sledil je mimohod vseh gasilskih čet s šestimi prapori, vzorno ga je vodil župni tajnik France Zapušek. Ves zibor se je potem podal na idilično šmarsko pokopališče. Pokojnim ustanoviteljem, gasilcem in podpornikom se je poklonil načelnik Kovačič. »Zvon« je zapel dve žalostinki, godba je zaigrala žalni koral. Svečanost je bila ob pol 12. končana v najlepšem redu. Popoldne pa je družabna prireditev na te-lovadišču šmarskega Sokola sredi zelenja privabila mnoge goste. Vse je poteklo nemoteno v prijetnem razpoloženju, kakor ga pač znajo pripraviti Šmarčani, preizkušeni organizatorji.
Nezgoda za nezgodo tepe Prekmurje
Lendava, 7. junija
Lanska letina je bila slaba in številne so hiše, kjer že več tednov nimajo na mizi vsakdanjega kruha. Kriza pritiska zmerom huje, cene živine, kolikor jo je sploh mogoče prodati, so še bolj popustile in kmet sploh nima več nobenih dohodkov. Ni prazna beseda, temveč gola resnica je, da si ljudje ne morejo kupiti obleke in tudi ne najnujnejših življenjskih potrebščin. Ako si sosedje izposojajo ogenj, da lahko zakurijo, kaže to dejstvo v dovolj-ni meri vso bedo, ki vlada po vaseh. To bedo pa povečujejo še neprestane elementarne nezgode, ki kar nočejo prenehati.
Pomladni mraz je v precejšnji meri opravil letošnjo žetev. Rž je tako pozebla, da so jo morali marsikje kar pokositi. Uničene je do 80 odstotkov rži, kar bo povzročilo občutno pomanjkanje kruha. Nekoliko so trpeli tudi pšenica in nekateri drugi pridelki, ki so bili zgodaj sajeni. Precejšnjo škodo je napravila slana v vinogradih, sadje pa je sploh vzela.
Dolgotrajni hlad je oviral rast rastlinstva in travniki so dolgo ostali goli, kar pomeni za živinorejo hud udarec. Preti nevarnost, da bodo morali ljudje spet doma klati živino, ker je ne morejo prodati in ne prehranjevati. Pojavila se je pa še bolezen med svinjami. So primeri, da je bolezen ugrabila posestnikom vse svinie.
Obmurske občine pa je pri vsem tem prizadela še velika povodenj. Mura je prestopila bregove in poplavila več tisoč oralov njiv in travnikov. Voda stoji že vrsto dni na polju in travnikih, kjer seveda pod vodo gnijejo ali hirajo vse kulture.
Mura pa ograža tudi naselja, tako Dc4-njo Bistrico, kjer so v neposredni nevarnosti hiše. Prav tako je v nevarnosti Ho-tiza, kjer je Mura prekopala v teku zadnjih let toliko zemlje, da je prišla zdaj ob povodnji do nekdanje stare struge, drži skozi vas. Voda je preplavila vas iri obstaja nevarnost, da se ves tok Mure usmeri v to staro strugo. V enaki nevarnosti je tudi vas Kot Vreme je še zmeraj nepovoljno in ovira ljudi pri delu. Med ljudstvom vladata velika potrtost in strak pred bodočnostjo.
»Molitvi«. Uprav koncertno višino in kvaliteto sta dosegli reprodukciji Handlovega »Larga« in Beethovnove veličastne »žalne koračnice«, izvajanih po godalnem koncertu ob spremljavi klavirja in harmonija. Mladi izvajalci nimajo samo dobre šole in solidnega znanja, ampak tudi ambicijo in mladosten zanos, ki predstavlja jamstvo nespornega uspeha. Vse točke, razen Mozartove »Molitve« so se izvajale pod mojstrskim vodstvom našega odličnega glasbenika prof. Druzoviča.
IV.
Septet bratov živko! Mariborska posebnost. V sredo dne 5. t. m. so nastopili. Prav za prav jih je šest, priključil se jim je Ivan Kovačič, ki pomaga Albinu s svojim drugim basom. Nosilec skladnega, v izvajajoče enoto povezanega sedemčlanskega zbora, ki bi z dodatkom še enega tenorja predstavljal v svojem bistvu dva kvarteta, je Avgust s svojim mehkim, liričnim, vsestransko razteznim ter izvajajočo septetsko družino nadvladujo-čim tenorjem. Solistična intermezza so njegov delež. Kakor prevladuje Avgust v celoti in tenorskem triu, tako dominira v basovskem delu Albin. Lojzetov in Jankov tenor se prelivata v Avgustov spev. Vinkov in Srečkov jasno izstopajoči prvi bas prehaja v podrobnost Albinovega in Kovačičevega drugega basa. Septet ima v
HHI ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
Danes ob 4., 7.15 ln 9.15 uri zvečer ob globoko znižanih cenah
premiera zabavne veseloigre
CHU — CHIN — CHOW
ALIBABA IN 40 RAZBOJNIKOV
ANA MAY WONG
NOV PARAMOUNTOV 2URNAL
FKITZ KORTNER
Domače vesti
Lucus a non lucendo
Prijatelj lista nam sporoča naslednjo zgodbico, o kateri nam zatrjuje, da je resnična:
V	šestem razredu neke ljubljanske srednje šole se profesor zadnje dni šolskega leta na vso meč trudi, kako bi mladim glavicam razložil pomen Kvintilianove besedne igre »hicus a non lucendo«. Učitelj pripoveduje, kako je dovtipni Rimljan izvajal besedo gozd (lucus) od glagola svetiti se (lucere), ko je vendar vsakomur znar»o, da se gozd ne sveti, marveč da je na pogled temen. »Dovtip je v tem notranjem nasprotstvu ... Ali ve kdo kak primer?«
V	prvi klopi se dvigne roka.
»No«, poziva profesor ves vesel.
»Ako se list, ki nima nikogar za sfabo in ki nima nikake zveze z narodom, imenuje — Glas Naroda«.
Solnce+Kanila tani - zdrava
prekrasno zagorela polt. Zahtevajte izrečno le Kamila kremo	3622
GLAVNA ZALOGA ZA LJUBLJANO
„VENUS" pred pošto
*	Odbor za razstavo »Spomini na našega kralja Aleksandra I.,« ki ga tvorijo društva: Kolo jugoslovenskih sester, Kneginja Zorka in Klub Primork, je izročil potom svoje načelnice gospe Fernande Majarono-ve in blagajnice gospe Ružice Djinovske čisti dobiček razstave v znesku 16.500 Din Odboru za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Ljublajni. Odboru bodi izrečena za njegovo plemenito in rodoljubno darilo iskrena zahvala. Želeti bi bilo, da bi njegovemu vzgledu sledila tudi druga društva in se pri svojih prireditvah spomnila istega namena.
+ Pisatelj Pierre Loti v častnem spominu Boke Kotorske. Spomin velikega francoskega pisatelja Pierrea Lotija bo pove-liččevala spominska plošča, ki bo 23. t. m. odkrita v Baošiču. Slavni pisatelj, e pravim imenom Julien Viaud, je bifl po poklicu mornariški častnik in eo ga poklicne dolžnosti pnivedile v Boko Kotorsko, kjer je bival od 4. oktobra do 16. novembra 1S8-0 kot zastavnik na eni od vojnih ladij mednarodne eekadire, ki so jo poslale velesile v Boko povodom mednarodnih pogajanj v Berlinu. Berlinski kongres je tedaj povečal področje črne gore, kateri je med drugim pripadel tudii Ulcinj. Eskadra je bila vsidrana pri Baošiču, kjer se je pisatelj spoznal z domačini ter iz okolja dobil tudi snov in junakinjo znamenitega svojega dela, ki krasno opis>uje lepote Boke in črne gore. Odkritju spominske plošče bodo prisostvovali tudi francoski konzul iz Spldta ter ravnatelj in člani zagrebškega Francoskega instituta.
*	Imenovanja v sodniški službi. Za starešino sreskega sodišča v Trebnjem je imenovan g. dr. Ivan Bizjak sodnik v Va-raždinu, a za starešino sreskega sodišča v Tržiču g. Slavko Papež, sodnik pri sreskem sodišču v Krškem.
*	Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov bo imelo glavno skupščino letos v Beogradu 15. do 18. t. m. ko bo obenem posvečen novi dom tamošnje sekcije. Na dnevnem redu bodo važne stanovske in strokovne zadeve. Po skupščin! bo izlet z ladjo, nato potovanje na Oplenac in obisk Kragujevca. Za člane je do-
Film Z. K. D.
v Elitnem kinu Matici
ob y4 3. popoldne
VESELA OTROŠKA R I N G A-RAJA
Vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50
voljena četrtrinska, za njtihove rodlbine pa polovična voznina. člamski sestanek ljubljanske sekcije, na katerem s« bosta ol»-ravnavala dnevni red >in program glavne skupščine, bo v torek 11. t m. ob 20. v k>kalu sekcije. Do takrat je poslati tajništvu sekcije prijaive za udeležbo na sku»-ščini.
♦	Novi grobovi. V Kranju je umrla gospa Marija dr. Kušarjeva Ugledno po-kojnico bodo danes ob 18. spremili k večnemu počitku. — V Mariboru je umrla gospa Helena Zemljičeva, soproga sodnika okrožnega sodrišča. Upepeljena bo v graškem krematoriju. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Frančiška I v a-čičeva, 6oproga žel. uradnika. Pogreb bo jutri ob pol 15. Pokojnim blag spornim, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Novo šolsko leto na banovinski kmetijski šoli pri Sv. Juriju pri Celju se začne 15. septembra in bo trajalo 11 in pol meseca. Prošnje za sprejem, naslovljene na upravo šole, naj se pošljejo do 1. avgusta. Prošnji, ki naj bo kolkovana s 5 Din, se priložijo domovnica, krstni list, nravstveno in zadnje šolsko izpričevalo in obveza staršev (kolek 2 Din), da bodo krili stroške šolanja. Vsi, ki žele banovinske podpore, naj prilože ali uverenja davčne uprave o višini davkov in posestev ali pa v prošnjah navedejo sami velikost posestev in višino davkov, kar naj potrdi predsednik občine, odnosno prošnjo priporoči. Oni, ki žele tudi podpore sreskega kmetijskega odbora, naj se osebno ali pismeno obrnejo s pros njami nanj. Oskrbovalnina znaša mesečno 300 Din in bo prispevala banska uprava po gospodarskem stanju staršev za vsakega gojenca povprečno polovico. Sprejema« se bodo v prvi vrsti kmečki sinovi, ki bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji. Zato moreta banska uprava in sreski kmetijski odbor zahtevati od onih ki vstopijo potem v službe, povrnitev dobljenih podpor. Prosilci morajo biti teles.no
Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30
Danes ob 4., 7. !n 9. uri zvečer velefilm
V ZNAMENJU KRIŽA
Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.—
in duševno zdravi, dovolj lazviti in nad 16 let stari ter imeti veselje do kmetijskega študija in dela. Naprošajo se bivši absolventi, gg. učitelji in dunovn:li i-, vse organizacije, naj sodelujejo, da pojdejo od povsod najboljši kmečki fantje v šolo.
♦	V Triglavskem gorovju bo ob binko-štnih praznikih odprt Triglavski dom na Kredarici. Stani če va koča je stalno odprta. Obe postojanki imata e v okolici usoden črnuški teren Koča na Ratitovcu je že odprta. Prešernova koča je od dane« dalje oskrbovana in je tod primerefi prehod na Golico, kjer so narcise v polnem cvetira
•	Pod kolesi avta. V torek dopoldne, ko je vozil proti Gorenji vasi Telbanov avto, ie blizu Gorenje vasi hotel neki moški v zadnjem trenutku preko ceste. Avto se ni mogel več ustaviti in je moškega povozil. Fonesrečenec ima hude poškodbe na glavi, po udih in tudi po ostalem tele«u. Ponesrečenec, ki so k njemu poklicali zdravnika dr. Gregorčiča, je neki prevžitkar iz Žabje vasi. Ostal je v domači oskrbi in je upati, da nesreča ne bo imela najhujših posledic.
*	Požar v Podložu. 3. t. m. zgodaj zjutraj je začel na zunanji strani goreti skedenj posestnika Pepelnika Ivana v Podložu. Skedenj s stiskalnico vred je zgorel do tal. Sumi se, da je v skednju prenočeval kak popotnik in zanetil ogenj s cigaretnim ogor-som.
♦	Velika zaplemba zlata in srebra, šibe-niška policaja je že dalje časa zasledovala dva prekupčevlca z zlatom in srebrom, ki sta kupovala zelo oprezno zlato po šibe-niku in okolica. Te d<ni pa sta bita oba zajeta v neki mala šabeniški gostikri. Prekupčevalca sta Tarkaš Ivan in Konrad doma baje iz Maribora, v zadnjem času pa bivajoča v Spldtu. Po srednji in severni Dalmaciji sta že pol leta kupovala zlato in srebro baje po nalogu neke mariborske tvndlke. V njunem stanovanju je
našla policija veliko zalogo riata, srebra ter sla tega ie »rebrnega denarja v vrednost okrog 90.000 Din. Moža. sta kupovala zlato brez potrebnega dovoljenja od Narodne banke in eta bila že drvakrat kaznovana.
• Aretirana tatinska družba. V Halozah je bilo v zadnjem času izvršenih več tatvin. Med drugim so tatovi obiskali vinsko klet Zlate Primožičeve pri Sv. Barbari v Halozah, kjer so odnesli vina in žganja za 3000 Din. Orožniki iz Zavrča so tatove izsledili in jih aretirali šest.
NOVOST!
NOVOST!
Čuva sklenino Vaših zob!
V kavarni »Central«
igra dnevno nova kostumi rana damska kapela. — Za časa velesejma odprto celo noč!
♦	Radio — zdravnik je naslov zgodbice, ki jo je napisal za novo številko »Našega vala pisatelj Ivan Vnk. Ina Slokanova je prispevala pesem »Cesta poje«. Zanimive je poročilo projekta o znatnem povečanju naših radijskih postaj in članek o zmagovitem pohodu harmonike. Nova številka prinaša še poleg nadaljevanja Cerkveni-kove novele »Domovina, spominjaj se vedno svojih herojev« in drame »Otroška tragiikomeddja« aktualno radij. tehniko in modna poročiia. »Naš val« je edina slovenska obilno ilustrirana tedenska revija za radio,-gledališče, film, 6port in modo. Mesečna naročnina znaša 12 Din. Zahtevajte še danes brezplačno in brezx>b vezno na ogled eno števrilko. Pišite na naslov: Radijska revija »NAŠ VAL«, Ljubljana-
♦	Izletniki In turisti! Planica vas vabi v svoji najlepši pomladi, a vsenaokrog so vrhovi pokrit« še vedno z debelim 6ne-gom. Oskrba v domu SK Ilirije v predse-zoni 55 Din dnevno. Pri osemdnevnem bivanju povratek z železnico brezplačen.
Z URAN KREMO
masirana koža postane v dveh urah na
solncu temno rjava, lepa gladka in mlada
5309
♦	Zveza društev rejcev malih živali za dravafcio banovino se ustanavlja, saj imamo v vsej banovini že 23 društev. Kriza dovaja naša ljudi do tega, da zmerom bolj goje male živali (koze, ovce, kunce, perutnino), ki jim donašajo 6kromne, a vendar zanesljive dohodke. Rejci mahih živali imajo mesečno glasilo »Rejec malih živali«, ki ga lepo urejuje šolski upravitelj g- inkret Alfonz iz šenkovega turna. Poleg strokovnih člankov prinaša časopia tudi nekaj zabavnega štiva. Važno ustanovitev zveze vseh njihovih društev. Pravila so že predložena. Z ustanovitvijo zveze bi postal »Rejec malih živali« zvezno glasilo. Zveza bi imela to veliko nalogo, da bi dajala smernice za sistematično delo pri povzdigi umne reje malih živali, prirejala razstave in tečaje in skrbela za strokovno šrtlvo. — Uprava »Rejca malih živali« bo razdelila junija 70 daril v vrednosti 4000 Din med svoje naročnike, bi eo poravnali naročnino za leto 1935.
♦	Fernet-Branca. če popijete čašico Fernet-Brance po obedu, boste pospešili in izboljšali prebavo. Z vodo zmešama Fernet-Branca osvežuje in gasi žejo, zvečer po napornem deta pa vam bo čašica Fernet-Brance dala novo moč. Fernet-Branca ee dobi samo v originalnih steklenicah.
IZBRANE MODELE
iz renomiranega ateljeja VIDE RENČ-LJEVE bomo videli v soboto zvečer v
PAVILJONU »K« NA VELESEJMU.
5307
♦	Tovarna JOS. REICH sprejema mehke In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. _
♦	Priporoča se gostilna Antona Tonejca v Zagrebu, Gajeva ulica št 3. poleg hots-la Miiinov.
Iz Ljubljane
u— Združenje trgovcev v Ljubljani bo Imelo 54. letno glavno skupščino v soboto 22. junija 1935. ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva uMca 27. Dnevni red: 1) Poročilo predsednika. 2) Poročilo tajnika. 3) Poročfl« blagajnika ln računski zaključek za leto 1934. 4) Poročilo nadzornega odbora. 5) Broračun za leto 1936. 6) Samostojni pred-
Danes
otvoritev vrta
RESTAVRACIJE ZVEZDA
KONCERT — PLES
IZBORNA VINA - DOMAČA KUHINJA
5306
prof. V. Mirku, našem odličnem glasbeniku in skladatelju, skrbnega voditelja in mojstrskega mentorja, ki je umel temu svojevrstnemu zboru šesr.ih bratov vtisniti pečat neke svojske in v tehnično stran usmerjene ter težeče izraznosti. Koncertni spored je bil izredno bogat in je nudil poslušalcem, ki so veliko kazinsko dvorano čisto napolnili, prvovrsten umetniški užitek. V prvem delu koncertnega sporeda najdemo zastopnike starejših, pa tudi novejših umetnih skladb. Vesele in poskočne so med njimi (Adamiča »Zdravica« na S. Jenkovo besedilo, V. Mirkovi »Tolovaji«), zabavne (Adamič »Kregata se baba in devojka«) in erotično ljubavne (De-vova »še ena« na Zupančičevo besedilo, Adamič »Za njo, kot riba za vodo« na narodno besedilo), pa tudi resnobne kakor je Mirkova »Srce roža«, ki je s svečano prevzemajočo melodijo zadela na izreden odmev pri občinstvu. V drugem delu je sledilo devet narodnih pesmi, ki imajo v S. Mokranjcu, Adamiču, Tajčeviču, Soncu. Devu, Maroltu, žepiču in V. Mirku svoje zaslužne prireditelje. Posebno sta vneli Adamičeva »Regiment po cesti gre* v osmih varijantah, ki so pokazale, četudi v modernizirani kompoziciji, vse bogastvo naše narodne pesmi, in pa zaključna »Kolo« v Mirkovi obdelavi.
Septet bratov ffivko ima svoj sloves.
Pridobil si ga je z vztrajnim skupnim vež-banjem in dosedanjimi lepimi nastopi v Brežicah, Slovenjgradcu, Slov. Bistrici, Poljčanah, šoštanju, Ptuju ln Celju. V Mariboru si je ta sioves s svojim kompaktnim izvajanjem, vedrim tn resnim občutjem ter pretehtano reprodukcijo pomnožil in obogatil.
Zapiski
Gdč. Rainerjeva kot Jessita v Beneškem trgoveu. Vodstvo naše drame kaže najres-nejšo voljo, da zanese v delo svoje hiše nekaj nove svežosti in vedrine. Zdajle ob koncu sezone, ko se polagoma izčrpava repertoar, skuša poživiti zanimanje občinstva s tem, da uvaja v reprizah gostovanje za gostovanjem. V četrtek zvečer je po uspelem nastopu Smerkolove izmenjala Šaričevo v Jessici »Beneškega trgovca Tuši Rainerjeva, ki je v raznih manjših vlogah to sezono že nekajkrat opozorila nase. Rainerjeva je igralka lepe, simpatične pojave in svežega, živega talenta, ki bo brez dvoma prišel do svoje polne veljave, ko se bo organsko vživela v ansambel in igro. Njena Jessi-ca je bila pri občinstvu deležna mnogo iskrenega priznanja in pohvale, upamo pa, da jo bomo ka} kmalu srečali rajši v boljših. resničnejšib vlogah, ki dajejo igralki več umetniške prilike, da se izživi. L. M.
70-letnica Vladimirja Vartfaka. Zagrebška »Priroda« priobčuje v pravkar izišlem zvez-
ku članek Stj. Škreba o znanstvenem delu profesorja zagrebške univerze dr. Vladimirja Varičaka, ki je praznoval 70-letnico. Dr. Varičak je največji jugoslovenski strokovnjak v geometriji. Izhodišče njegovega znanstvenega raziskavanja so geometrične definicije Rusa N. I. Lobačevskega. Njegovi geometriji je posvetil zagrebški učenjak celo vrsto razprav, ki so mu prinesle svetovni sloves. Najpomembnejši izsledek dr. Varičaka je v tem, da je dokazal, da je Einsteinova specialna teorija relativnosti v bistvu samo aplikacija geometrije Lobačevskega na fizikalno teorijo o gibanju. Prof. Varičak se je tudi mnogo bavil z genialnim Dubrov-čanom Rudjerom Boškovičem in z njegovim matematičnim in fizikalnim delom.
Salon Molan
Krekov trg št. 11
vabi cenjeno občinstvo na modno revijo v soboto in nedeljo zvečer ob 8.30, kjer raz-kaže celo kolekcijo svojih modelov. 6268
najpopolnejša zobna krema
logi. 7) Slučajnosti. — če ob določeni uri ne bo navzoče zadostno število članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda uro kasneje, t. j. ob pol 9. zvečer (§ 374 o. z.). Samostojni predloga se morajo pred-tožiti upravi najkasneje tri dni pred občnim zborom (§ 387 o. z.) V smislu ČL 40. pravil je sklepni račun za leto 1934, kakor tudi letni proračun za leto 1935. vsakemu članu Združenja v uradnih urah na vpogled. — Uprava.
u— Društvo jugosfovenakih obrtnikov v Mostah vabi na svojo prvo, prav skrbno pripravljeno razstavo, ki bo pod pokroviteljstvom občinskega predsednika g. Pav-šiča od 7. do 21. julija v prostorih narodne šole v Mostah. Razstava hoče pokazati in dokazati, da je solidno delo naših obrtnikov vredno vse pozornosti. Zato tvegajte malo časa in skromno vstopnino za ogled razstave. Za kakovost in pestrost razstave jamčijo najboljši obrtniki. Na razstavi bo zastopano stavbarstvo z vsemi pripadajočimi strokami. Tako bodo razstavljali tesarji in mizarji, ki pokažejo tucfi najnovejše modele pohištva in razne
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer veseloigra
Neke majske noči
Ljubimkanje na dvoru Marije Terezije
Viktor de Kowa, Katica Nagy Hans Moser
opreme. Nadalje bodo zastopani kleparji, ključavničarji, pečarji, instalaterji, kakor tudi tapetniki, vrtnarji, keraj&iki, sedlarji, jermenarji, čevljarji, krojači za dame in gospode, peki in še mnogi drugi. Po ogledu te razstave ne boste imei več nobenih pomislekov pri svojih nabavah: zatekali 6e boste vedno h domačim obrtnikom. Na podlagi vstopnic bodo izžrebani tudi trije krasni dobitki, izdelki obrtnikov, ki jih bodo obiskovalci tudi videli na razstavi.
u— Slovenska matica v Ljubljani sklicuje na dan 17. t. m. ob 18. v svojih društvenih prostorih (Kongresni trg 7) izredr ni občni zbor. Dnevni red: Sklepanje o redni letni podpori bodoči Akademiji znanosti ln umetnosti v Ljubljani. Vabimo vse društvenike, da se izrednega občnega zbora udeleže. — Odbor SM.
u— Jutri na železničarsko veselico! Proslava slave z veselico na prostem, ki so jo morali naši železničarji odgodki preteklo nedeljo, bo nepreklicno jutri na istem mestu in ob istem času. V Vižmarjih v Matja-novem gaju od 15. dalje. Odhod posebnega vlaka ob 14.20. Godba, petje in cenena postrežba. Dobiček zbira kraj. odbor JS, da bo poslal bolno deco na morje!
u— Prijeten večer ruske zborovske glasbe nam bo nudil koncert >Sloge« v četrtek 13. t. m. Na sporedu so skladbe ruskih skladateljev: I. L. Karnoviča, A. Grečani-nova, M. Ippolitov-Ivanova, P. Krilova, A. Egorova, A. Borodina, V. M. Orlova in C. Kjuja. Od šaljivo nagajive narodne pesmi preko romantično občutenih skladb do strastno razgibanih, v eksotično melodiko odetih mlajših tvorb, od široke cerkvena pesmi do humorja polnih zborov nas vede
Eester spored. Koncert bo v »Slogim« glas-eni dvorani v Pražakovi ulici. Vstopnice prodaja Matična knjigarna.
u— Birma v ljubljanski stolnici bo na binkoštno nedeljo in binkoštni ponedeljek. V nedeljo bo ob 9., v ponedeljek pa ob 10. dopoldne pontifikalma maša, eno uro kasneje pa bo začetek birme. V nedeljo bo birmovanje tudi popopldne, ob pol 3. bodo večernice ob 3. pa začetek binnovanja.
u— Skavtski dan po vsej državi bo v nedeljo 9. t. m. Ljubljanski skavti prirede ob tej priliki propaganden tabor na športnem igrišču TKD Atene v Tivoliju, katerega otvoritev bo ob 10. dopoldne. K temu vabi uprava vse prijatelje in javnost, še posebno pa starše.
u— Sestanek emigrantov iz Julijske Krajine v Kamniški Bistrici bo jutri (nedelja). Odhod iz Ljubljane s turistom ob 5.45. povratek ob 22.03. Voznina za tja in nazaj 7.50 Din. Hrana iz nahrbtnika. Petje, godiba, športne igre, prosta zabava. Pridite, bo prav prijetno. — Org. oroo. odsek Saveza.
u— Na II. produkciji operne šole v opernem gledališču nastopijo naslednji gojenci: Oberwalder, Korenčan. Antič in Ru-dolfova, dalje 2agar. Petrovčič, Burger in Lupša. Poleg teh sodeluje pri »Faustu« tudi konservatorijski zbor. ki je pomnožen s člani Matičnega zbora. Muzikalno vodstvo imata Leskovic Bogomir in dr. Danilo Svara, režijo pa gospa Cirila Medvedova. Vstopnice po znižanih opernih cenah od 15 Din navzdol se dobe pri dnevni blagajni v operi.
u— Društvo »Tabor« vabi članstvo ln prijatelje, da se udeležijo Jutrišnjega Izleta v KamnfSko Bistrico polnoStevihio Odhod s turistovskitn vlakom PeVke ln pevci (trevi važna pevska vaja.
u— Društvo »Soča« sporoča, te so vsa mesta vlak« za potovanje na Ojrtenae za-
sedena in da ne sprejema več prijav ležbe.
u— III. javna produkcija šole Glasbene Matice bo v četrtek 13. t. m. ob 6. in četrt zvečer v Filharmonični dvorani. Glavna točka te šolske produkcije je melodram v 5 delih z uvodom na podlagi besedila Levstikovega »Martina Krpana«, ki ga je ugias-bil za deklamatorja, triglasni mladinski zbor in klavir Emil Adamič. Delo je na-študiral prof. Viktor Šonc. »Martin Krpan« je najobširnejša skladba za mladinski zbor naše literature. Poleg tega nastopijo v I. delu zrelejši gojenci šole Glasbene Matice.
u— Velika modna revija. Na splošno željo občinstva predvajajo vodilni ljubljanski modni saloni Hity, Vera in Sark 6voje modele še v soboto zvečer.
u— Neduhoviti šaljivci na velesejmu Ljudje, ki v množicah obiskujejo velesejem zlasti preprostejši gostje z dežele in periferije imajo navado, da si na veseiič-nem delu, kjer so ves sejmski del Latter-manovega drevoreda zasedli prodajalci raznega lepotnega drobiža in igračk, kupijo kak skromen spominček na to vesek) doživetje. Med igračkami, ki najdejo največ odjemalcev, so posebno priljubljeni balončki, k: jih matere in očetje kupujejo svojim otrokom, tako da so ti raznobarvni mehurčki postali kar neko posebno vidno znamenje velesejmskega vrvenja. Včeraj pa so ljudje opazili, da imajo ti balončki, ki so zmerom lastnina otrok — bodisi da jih malčki že imajo v rokah, aH pa jim jih starši šele nesejo domov — čudne, stroge sodbe vredne sovražnike. Nekateri neslani — na žalost po večini odrasli — šaljivci so povzeli navado, da jih na tihem ugonabljajo pasantom s tem, da jih predirajo z igro ali pa zažigajo z ogorkom cigarete. Včeraj popoldne je na velesejmu že poteklo nekaj otroških solza zavoljo tega. V bodoče naj sejmski stražniki posvetijo večjo pozornost takšnim zlobnežem in naj vsakega izroče policiji.
u— Dve žrtvi avtorr.obila. Na Marijinem
trgu je včeraj popoldne Bahovčev avto po nesreči podrl podobarja Draga Horvata, iz Domžal, starega G-0 let. Reševalci so ponesrečenca prepelj&K v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeni obe nogi in tudi hude notranje poškodbe. — Na Selih pri Šmarju pa je Lavričev avto podrl It. Zabukovška, sina brezposelnega delavca. Tudi tega siromaka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Močno pobito ima glavo in noge polomljene.
u— Brivnice in damsko-frizerski saloni bodo na binkoštno nedeljo 9. t. m. odprti od pol 8. do 12. dopoldne. Xa to se opozarjajo vsi brivski mojstri in tudi vse cenjeno občinstvo. Združenje brivcev in frizerjev v Ljubljani.
u— Birmance slika fctcatelje Staut, Ljubljana, Gledališka 13. po znižanih c&-nah.
u— Ljubljana bo prazna za praznike.
Vse pričakuje najlepšega vremena. Vse bo hitelo na izlete in ture v hribe, planine, v lepo prirodo. Izletniki, da vam bo dobro, nabavite si jedila: narezke, salame, sir, slanino, postrvi in sardine ter razne druge specialitete v deiikatesi V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti.
u— Kurja očesa najbolje odstranjuje brez bolečin in krvavitve vsak dan ob 730 do 18.30, ob nedeljah in praznikih pa od 7.30 do 12. ure pediker kopališča hotela Slona. Liubljana. Frančiškanska ulica
Iz Celja
e— Šolski nastopi gojencev Glasbene Matice v Celju so se pričeli v ponedeljek v Mestnem gledališču. Prvi večer je obsegal začetniško in nižjo stopnjo. Nastopilo je 26 gojencev in gojenk violinskih šol gg. ravn. Karla Sancina in Dušana Sancina ter klavirskih šol ge. Mirce Sancinove, Ljudmile Božičeve in Marenke Sancin-Plzakove. Med gojenci, ki so vsi pokazali dobro Solo, je nekaj očitnih talentov. Drug; nastop v sredo je obsegal nižjo in srednjo stopnjo omenjenih violinskih in klavirskih šol. Nastopilo je 16 gojencev in gojenk. Zlasti je treba omeniti^ Tatjano Mravljakovo, Bredo Rajhovo, Alfreda Koniga, Marja Sancina, J. Dominka in Sašo Majdiča. Nastop v četTtek je obsegal srednjo in višjo stopnjo. Nastopilo je 8 gojencev in gojenk. Pianist Herbert Pollandt je točno zaigral Chopinov preludij v des-duru in Frocha-skovo »Skico«. Violinist Valter Jegrišnik je umerjeno in z dobro tehniko izvajal Mon-tijev »Cardaš«. Cisto sta zvenela Chopinov nekturno v es-duru in Bortkijeviczev »Pa-stiT in pastirica« v izvedbi pianista Mario Sancina. Dobro se ie postavil čelist Konrad Korent s Cajkovskega »Melodijo*. Precizno je pianistka Alenka Mravljakovs zaigrala Cajkovskega »Scberzo«. Vkrffeist Maks Zumer je z dobro tehniko m fin«o izvajal prvi stavek Beriotovega VTII. violinskega koncerte. Tudi Maruša Ferjsači-čeva se je uveljavila z dvema klrrirsk^a skladbama: Ch op i novi m preludije« ▼ J»-molu in Schubertovo »Postrvjo« v HeHer-jevi predelavi. VioKnfet M9e Fink .*« « temperament—a te prečim	z*ig*i 1
Nachezov »Ciganski ples«. Po odmoru je mladinski godalni orkester Glasbene Matice pod vodstvom g. ravn. K. Sancina skladno, točno in z dobro dinamiko izvajal Koblerjevo suito v treh stavkih, ki |o je g. ravn. Sancin priredil za godalni orkester. in Hajdrihovo »Jadransko morje« v priredbi prof. L. M. Skerjanca. Produkcije so pokazale smotrno in vestno šolanje ter znaten napredek gojencev Glasbene Matice v Celju.
e— Pritožba mestnih svetnikov. Mestni župan dr. Goričan je kljub soglasnemu sklepu mestnega sveta na seji dne 31. maja in kljub svoji obljubi, da bo sklical nadaljevanje seje za 7. t. m, sejo zopet preklical »zaradi nepričakovanih ovir«. Kakor čujemo, so se mestni svetniki pritožili proti ponovnemu zavlačevanju dela v mestnem »vetu.
e— Okoliški občinski odbor bo imel redno sejo v petek 14. t. m. ob 18. v občinski posvetovalnici na Bregu.
e— Izlet Zagrebčanov v Celje. Zagrebški »Merkur« bo priredil na Telovo 20. tega meseca izlet iz Zagreba v Celje. Obenem bo prispelo tudi nogometno moštvo , članov »Merkurja« — team Zagreba, ki bo igralo tekmo z ojacenim prvim moštvom SK Celja. Zagrebško moštvo tvorijo najboljši igralci prvih klubov v Zagrebu. Tekma bo nudila prvorazreden nogomet.
e— Izpiti vozačev motornih vozi! bodo v Celju v torek 18. t. m., in sicer za kandidate iz celjskega, gomjegrajskega, šmar-skega, konjiškega in laškega šreza. Zadevne prošnje naj se pravočasno predložijo sreskemu načelstvu v Celju.
e— Kačji pik. V Prosivniku pri Vranskem je v sredo kača pičila 41 letnega 'Antona Pistotnika, hlapca pri posestniku Ivanu Krivcu, v levo roko. Pistotnik se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Originalna razstava nagačenih žab je v Gosposki ulici št. 2. Zabe v 15 skupinah sijajno prikazujejo razne scene iz človeškega življenja, gostilno, sodno razpravo, nogomet in druge sportne panoge, življenje na deželi, karneval, obrt itd. Razstava je zelo zanimiva.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Podmorski pekel« in dve predigri.
Iz Maribora
a— Jubilej dela in uspehov. V četrtek
zvečer je slavil v ožjem krogu svojih prijateljev ugledni tukajšnji restavrater g. Grga Basletič svoj srebrni jubilej restav-raterskega delovanja. V prisrčnih izvajanjih so nekateri govorniki, tako ravnatelj Mariborske tiskarne g. Detela ter glavna urednika Kasper in Rehar poudarjali iniciativnost, strokovno usposobljenost, pa tudi nacionalno borbenost slavljenca, ki se je kot svoječasni restavrater v puljskem Narodnem domu zaradi hudega italijanskega pritiska moral zateči v Jugoslavijo ter se končno naselil v Mariboru, kjer je ponovno izkazal vse vrline in odlike izbornega strokovnjaka.
a— Mariborsko učiteljstvo zaslužnemu nadzorniku. V četrtek je pohitelo mariborsko učiteljstvo k Sv. Trojici, da se v prisrčnem tovariškem zboru poslovi od svojega priljubljenega in zaslužnega nadzornika g. Tomažiča. Spregovorile so se iskrene besede priznanja in zahvale, obenem pa mu je mariborsko učiteljstvo izročilo krasno izdelano častno diplomo v znak priznanja in hvaležnosti za njegovo neumorno delovanje na polju narodne pro-svete v Mariboru.
a— Sodniki in narod. O tej trajno aktualni temi je pr^dnval v četrtek zvečer v Narodnem domu sodnik okrožnega sodišča J. Srnec. Njegova strokovnjaška izvajanja 60 segla v jedro problema ter izzvenela v misel, da se naj razmerje med našimi sodniki in našim narodom izgradi na načelu bratstva in vzajemne pomoči. Poučno predavanje je priredil »Staribor«.
a— Mariborski gospodarski krogi so se v častnem številu odzvali vabilu trgovskega gremija k predavanju, ki ga je imel v lovski dvorani pri Oriu v četrtek zvečer inž. Zupanič iz Ljubljane o novih telefonskih pristojbinah. Predavatelj, ki ga je uvodoma v imenu trg. gremija pozdravil g. gremialni tajnik Sksusa, je v dveurnih izčrpnih izvajanjih obdelal snov ter se izrekel za regulacijo pristojbin, ki naj sloni na številu govorov, ne pa na načelu pavšalnega odplačevanja.
a— Velik narodni tabor na meji bo jfu-tri na binkoštno nedeljo liri Sv. Duhu na Ostrem vrhu ob devetih dopoldne. Na sporedu je tudi obdarovanje revnih otrok ob naši meji po studenškem propagandnem odseku NO.
a— Helena Zemljičeva na mrtvaškem odru. V četrtek popoldne je izdihnila svojo plemenito dušo v 47. letu starosti gospa Helena Zemljičeva, soproga sodnika okrožnega sodišča g. Ivana Zemljiča. S svojim blagim, vedrim značajem si je pridobila velik krog prijateljev in častilcev, ki objokujejo prerano smrt zgledne žene, matere in zveste Sokolice. V težkih predvojnih letih je bila s svojim soprogom duša narodnega in družabnega življenja v Ormožu, kjer je z vso vnemo in mladostno gorečnostjo delovala več let kot načelnica pri Sokolu, pa tudi kot neustrašna narodna delavka in vneta pevka. S soprogom, preganjamo od avstrijske oblasti, jo je življenjska pot privedla med vojno v Radovljico. V Mariboru je vse svoje sposobnosti in vrline posvetila delu pri Sokolu matici. Plemenita pokojni ca zapušča globoko užaloščenega soproga in dve hčerki. Plemeniti ženi, zlati slovenski materi in vzorni So-kolici bomo ohranili svetal spomin, žalujočim svojcem naše najgloblje sočutje!
a_ Tudi pravilniki so prišli nazaj. Kakor smo svojčas poročali, je finančni minister odobril novi proračun mariborske mestne občine. Morali so se pa naknadno poslati v Beograd zadevni pravilniki, ki spadajo kot priloge k novemu proračunu, pred vsem novi pravilnik glede uvoznine. Sedaj so prišli tudi pravilniki nazaj. Novi pravilnik o pobiranju uvoznine se je v glavnem v celoti odobril z nekaterimi ne-ttstvenimi izpremembami v nekaterih tarifnih postavkah, ki pa v svojem skupnem efektu ne predstavljajo takega zneska, ki bi lahko ogrožal ravnovesje občinskega proračuna, kakor so nekateri listi pisali. '10 popisnih krogov. Popisovalci bodo zbirali podatke od hiše do hiše, od zgradbe do zgradbe, od stanovanja do stanovanja ter od prostora do prostora, merili ter ugotav-tjene podatke vpisovali v posebne hišne po-pisnice.
a— Glasbena matica koncertira dne 9. t. m. v Črni Mežici. Dirigent Marjan Kozina.
a— Sokol Maribor — matica poziva '»e člaastvo. da počasti spomin naše drage sestre Helene Zemljijeve, soproge sodnika okrožnega sodišča rn vzorne Sokolice. Zbe-
remo se danes v soboto ob pol 16. na starem pokopališču. Obleka civilna z znakom.
a— Promenadni koncert v mestnem parku bo na binkoštni ponedeljek od 11. do 12. v primeru lepega vremena. Svira vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Svobode.
a— Izbire dovolj je bik) na včerajšnjem ribjem trgu. Prodajali so sardele po 12, škombri po 12, palamide po 20. Tudi žabji kraki so se dobili po 2 Din za venec.
a— Tudi meso se lahko vname. V pre-kajevalnici mesarja Mihaela Trčka v Lekarniški ulici je bilo včeraj v trenutku vse v dimu. Iz dimnika se je valil gost dim, ki je opozoril gasilce na požarno nevarnost. Gasilci so pod vodstvom svojega poveljnika Hmeline odbrzeli v Lekarniško ulico. Pogasili so ogenj, ki je nastal zaradi tega, ker se je zaradi preveč zakurjene peči vnelo meso, in preprečili večjo požarno nevarnost.
a— Nevaren mož je 22 letni apnar Franc Klevž, doma iz Kostrivnice. Včeraj je sedel na zatožni klopi, ker je 28. septembra lani ukradel posestniku Alojziju Kobalu v Drvanji 1400 Din, nadalje ker je 7. decembra odpeljal posestniku Simonu Reharju v Poljčanah kravo in ker se je splazil skozi kletno okno v stanovanje posestnika Rudolfa PeTrdari^a ter odnesel nekaj gotovine.
Razen tega ima na vesti še nekaj drugih vlomov. Obsojen je bil na leto in pol strogega zapora.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predaval danes ob 20.30 uri, na binkoštno nedeljo ob 16. in 18.30 uri, na bin-Koštni ponedeljek ob 18.30 in 20.30 zvočni film >Valček slovesa«. Predigra: Para-mountov zvočni tednik.
Iz življenja na dežel?
BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal danes v soboto in jutri na binkoštno nedeljo velefilm »Pesem Orienta«; na binkoštni ponedeljek pa komično opera »Fra Diavolo«. Predigra nov Paramountov tednik.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes v soboto od 20.30, v nedeljo 9. t. m. ob 15.15 in 20.30 in v ponedeljek 10. t. m ob 15.15 in 20.30 velefilm iz dobe preganjanja kristjanov pod tiransko vlado Ne-rona »V znamenju križa«. Dodatek nov Foxov zvočni tednik.
SEVNICA. Zvočni kino bo predvajal za binkošti 8., 9. in 10. t. m. senzacionalni velefilm »Tarzan in njegova družica«. Film »Kraljica Kristina« je preložen na 22. in 23. t. m.
Gospodarstvo
Sklep! konference obrtniških zbornic
Kakor je »Jutro« že poročalo, se je vršila 1. in 2. junija v Splitu konferenca obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic. Delo konference je bilo zelo živahno. Velik del je zavzela razprava o novelizaciji zakona o neposrednih davkih, o čemer je poročal podpredsednik Zbornice za TOI v Ljubljani g. Josip Rebek. Po zelo živahni debati je bilo odobreno obširno poročilo in so bile sprejete resolucije, ki gredo za tem. da se obrtnikom olajša zgradarina, da se ukiue gnani f 7 lanske novele k zakonu o neposrednih davkih, ki določa minimalno oceno po višini stanarine, in končno, da se pre-urede davčni in reklamacijski odbori, da bodo imeli v njih večji vpliv zastopniki obrtništva. Glede pavšaliranja pridobnine za male obrtnike je predlagala ljubljanska zbornica, naj se lestvica spremeni in razširi na male obrtnike v vseh krajih brez razlike; kdor ne bi bil zadovoljen s pavšalom, naj bi imel pravico, s prijavo zahtevati predpis davka po prosti oceni. Konferenca glede pavšaliranja ni prišla do soglasnega zaključka in je bilo sklenjeno, da morajo o tej stvari vse zbornice poslati v 14 dneh svoje mnenje ljubljanski zbornici.
0 enotni organizaciji obrtne statistike je poročal tajnik zagrebške zbornice dr. Bu-torac. Izdelali bodo obrazce in vprašalne pole, tako da bodo vse zbornice vodile statistiko na enoten način. Obrtno pospeševanje, o katerem je podal poročilo tajnik beograjske zbornice dr. Mičič, koreferat pa tajnik ljubljanske zbornice dr. Pretnar, bo urejeno sistematično v okviru vseh zbornic v državi. Resolucije se tičejo nelojalnega obrtovanja, dela državnih in samoupravnih ustanov v lastni režiji, industrijskih delav-
nic in prodajalnic, kartelov, razredne loterije, socialnega zavarovanja obrtnikov, ureditve zavodov za pospeševanje obrti pri zbornicah in akcije za okrepitev onih obrti, ki so včasih uspevale, danes pa propadajo in za pospešenje in razvoj novih obrtnih strok, zlasti v pasivnih krajih.
Na podlagi poročila beograjske Obrtne zbornice je bila sprejeta resolucija, ki zahteva revizijo socialne zakonodaje, ker ne ustreza današnjim gospodarskim razmeram. Glede nočnega dela v pekarnah sta poroCa-la tajnik Obrtne zbornice v Sarajevu gosp. Jelavič in zastopnik pekovskih združenj g. Bašič iz Zagreba. Sklenjeno je bilo, naj se pusti popolna svoboda nočnega dela v pekarnah. Soglasno je bilo sprejeto poročilo delegata ljubljanske zbornice g. Jakoba Za-dravca o krizi obrtno-nadaljevalnega šolstva z resolucijo, ki zahteva izdatno podporo države. Prav tako je bilo soglasno sprejeto poročilo tajnika ljubljanske zbornice g. dr. Pretnarja o monopolu plinarn pri plinskih instalacijah. Konferenca je sprejela resolucijo, ki zahteva ukinjenje tega monopola ter popolno enakopravnost obrtnikov inštalaterske stroke s plinarnami glede instalacijskih del
Kot kraj jesenske konference je bil določen Osijek. Na tej konferenci se bo razpravljalo med drugim o našem izvozu in uvozu tujih izdelkov (poročala bo ljubljanska zbornica), o nelojalni konkurenci (beograjska zbornica) in o obrtnem šolstvu (osije-ška zbornica)
Splitska konferenca je trajala dva dni in je končala svoje obsežno delo v polni eno-dušnosti. Pred konferenco pa je bila dvodnevna predkonferenca zborničnih tajnikov.
Pred trgovinskimi pogajanji z Italijo
Že pred dobrim mesecem bi se morala pričeti v Rimu pogajanja med našo državo in Italijo zaradi nove trgovinske pogodbe, ki je postala potrebna v zvezi z znatnimi spremembami italijanske trgovinske politike in z uvedbo uvoznih kontingentov. Doslej se pogajanja niso mogla pričeti, ker so bili italijanski eksperti za trgovinska pogajanja prekomerno zaposleni pri pogajanjih z drugimi državami. Glede na temeljne spremembe italijanske trgovinske politike mora namreč Italija z vsemi važnejšimi državami skleniti nove pogodbe. Po italijanskih vesteh se bodo pogajanja z našo državo pričela sredi junija. Iz Beograda poročajo, da so naša gospodarska ministrstva že imenovala svoje delegate in eksperte, ki bodo pod vodstvom načelnika trgovinskega ministrstva Milivoja Pilje v kratkem odpotovali v Rim. Naše gospodarske zbornice so za ta važna pogajanja zbrale obilo gradiva.
Kakor znano je naš trgovinski promet z Italijo začasno urejen (kakor z vsemi klirinškimi državami) na bazi 100-odstotnega lanskega uvoza v Italijo, tako da za nas ne veljajo splošno določeni uvozni kontingenti. Na prvi pogled je ta začasna ureditev za nas ugodna, vendar pa so v praksi nastopile precejšnje težkoče. Zato je nujno potrebno, da se naše trgovinsko-politično razmerje z Italijo desinitivno uredi. Struktura našega izvoza v Italijo namreč ni vsako leto enaka in je v znatni meri odvisna od naše letine. Tako smo lani imeli slabo letino fižola in v Italijo nismo izvozili skoro nič; letos pa imamo mnogo fižola za izvoz, pa ga moremo v Italijo izvoziti le v malem ob-
segu, namreč le toliko, kolikor smo ga izvozili lani. So pa tudi drugi izvozni predmeti, kjer smo imeli lani precejšen izvoz v Italijo, pa letos dotičnega blaga nimamo na razpolago za izvoz in kontingenta v višini 100 odstotkov lanskega izvoza niti izkoristiti ne moremo. Tudi pri izvozu lesa obstojajo pri sedanjem sistemu težkoče. Lani smo namreč uvozili v marcu in aprilu ogromne količine lesa, ker so se italijanski kupci zalagali z blagom pred uveljavljenjem znatno povišanih italijanskih uvoznih carin. V maju in juniju, ko so veljale že nove carine, pa je bil zaradi tega naš izvoz lesa v Italijo tem manjši. To posebno občutimo zadnje mesece, ko nam je dovoljen sicer 100"/* lanski uvoz, ki pa je bil zelo slab. Zato nimajo italijanski uvozniki pogosto na razpolago lanskih carinskih deklaracij, ki so potrebne za uvozno dovoljenje. Pri tem se italijanska oblastva striktno drže lanskih deklaracij in mora les, ki se letos uvaža, točno ustrezati carinski poziciji, po kateri je bil lanski uvoz zacarinjen.
Naša delegacija pri pogajanjih bo morala torej, kolikor bo šlo za uvozne kontingente, stremeti za tem, da dobimo bolj elastičen sistem in da ne bodo kontingenti vezani izključno na lanski uvoz, ker je treba upoštevati tudi uvoz v prejšnjih letih. Sicer pa gre stremljenje Italije za tem, da vsaj del blagovne izmenjave postavi na bazo kompenzacij, kjer ne prihajajo v poštev kontingenti. V tej zvezi se ima tudi spremeniti način ureditve plačilnega odnosno klirinškega prometa med našo državo in Italijo.
Zaposlenost v Sloveniji
Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se je povprečno število zavarovanih delavcev in nameščencev od aprila na maj dvignila od 77.412 na 80.567. Navzlic temu znatnemu dvigu, ki pa je v celoti sezonskega značaja, je bilo v maju za 679 zavarovancev manj nego v lanskem maju. V primeri z majem 1933, ko ie pri nas zaposlenost dosegla najnižje stanje, pa smo imeli v maju še za 3031 zavarovancev več nego pred dvema letoma. Pod lanski nivo je število zavarovancev padlo prvič v marcu letošnjega leta, ko je znašal primanjkljaj 88 zavarovancev; v aprilu je število zavarovancev zopet za malenkost presegalo lansko število, namreč za 37, v maju pa je primanjkljaj dosegel 679 članov, kar ni razveseljivo dejstvo, čeprav imamo za 3000 več zavarovancev nego pred dvema letoma.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v maju 22.43 Din, t. j. za 0.22 Din manj nego lani in za 0-60 Din manj nego pred dvema letoma Ker je bilo vrhu tega število zavarovancev nekoliko manjše, je skupna dnevna zavarovana mezda nasproti lanskemu maju nazadovala za 33.000 Din na 1,807.000 Din.
Gospodarske vesti
= Poštna hranilnica v maju. Poštna hranilnica objavlja svoj izkaz za mesec maj. iz katerega je razvidno, da so čekovne vloge v teku maja popustile ra 42 na 1032 milijonov dinarjev (lani so znašale ob koncu
maja 999 milijonov). Ves čekovni promet pa je znašal v maju 5191 milijonov nasproti 4975 milijonom v lanskem maju. — Hranilne vloge na knjižice, ki so v teku aprila za malenkost nazadovale (za 0.6 milijona Din), so v maju zopet narasle za 7.3 na 783.8 milijona Din (lani v maju so znašale 652.7 milijona Din).
= XXXV redni občni »bor Trgovskega društva »Merkur« ta Slovenijo v Ljubljani bo v torek 18. t. m. ob 19. v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27, pritličje, levo. Dnevni red: nagovor predsednika, poročila tajnika, blagajnika in preglednikov računov, volitve odbora, društvenega razsodišča in dveh preglednikov računov, določitev ustanovni-ne. članarine in pristopnine za leto 1935 in samostojni predlogi, ki jih je naznaniti pet dni pred zborom pismeno društvenemu predsedstvu.
Borze
7. junija.
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz ostali danes v glavnem nespremenjeni. Deviza Newyork je za malenkost popustila, deviza Pariz pa se je glede na sestavo Lavalove vlade zopet popravila. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.70—8.80. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.70 in v angleških funtih po 234.85, za grške bone je bilo povpraševanje po 35.50, za španske pezete pa je bilo v Beogradu povpraševanje po 6.20.
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda danes ponovno za malenkost popustila in je bil zabeležen tečaj 363—965 brez zaključka (v Beogradu je bil promet po 362
do 364). 7®/o investicijsko posojilo je nadalje čvrsto in se je trgovalo po 83, prav tako 7°/« stabilizacijsko posojilo, ki je bilo zaključeno po 83.50 in 85 Nadalje je bil promet le še v 7% Blairovein posojilu po 65.75 in
66.25.
Device.
Ljubljana (z všteto premijo 28.5 odslot). Amsterdam 2951.01 — 2965.61, BerMn 17&6.08 — 1709.95, Bruselj 742.03—747.09, Curih 1424.22 — 1431.29, London 215.27 — 217.33, Newyork 4329.06 — 4305.98, Pariz 287.82 — 289.26, Praga 182.20 — 183.30, Trst 300.39 — 363.47. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.70 — 8.80.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.23, London 15.09, Newvork 305.75, Bruselj 51.90, Milan 25.40, Madrid 41.95, Amsterdam 207.10, Bet-lin 124, Dunaj 58. Stockholm 77.80, Oslo 75.80, Kobenhavn 67.35, Praga 12.81.
Dunaj (Tečaji v priv. kliringu): London
26.26,	Milan 44.07, Newyork 530.86. Pariz 35.26, Praga 22.15, Curih 173.78, 100 S v zlatu 128.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 363—365. 7Vo in-vest. 82—84. 7°/o stabiliz. 82—84, 7*/o Blair 66—67, 8°/» Blair 76—78, 4% agrarne 45 do 46, 6°/» begluške 63—64.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 363—365.50. 7«/o invest. 82.50—83, 7»/« sta-biliz. 84—85, 7% Blair 65.50—66, 8®/o Blair 76—78, 7°/o Drž. hip. banka 73.25—73.75, 6% begluške 63—64; delnice: Trboveljska 130 den., Šečerana Osijek 135—160.
Beograd. Vojna škoda 363—364 (362 do 364), 7®/. invest. 82—84.50, 4V» agr. 47.50 bi., 7%> stabiliz. 83.50—85 (83.50—85), 6"/o begluške 64.75—65.50, 8% Blair 78.50 bi., 7% Blair 66.25 bi., Narodna banka 5800 do 6000.
Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 13.35, Staats-eisenbahngesell. 25.25, Alpina-Mont. 11.75.
Blagovna trilSča
ŽITO.
+ Chicago, 7. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 84.1250, za sept. 84.50, za dec. 86.6250; koruza: za julij 80.25, za sept. 74.75, za dec. 63.50.
+ Winnipeg, 7. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 83.50, za okt. 85.3750, za dec. 83.50.
+ Ljubljanska borza (7. t. m.). Tendenca čvrsta. Nudi so (vse frco. nakladalna postaja): pšenica: baška, 78 kg, po 140—145; banatska, 78 kg težka po 139—142; oven: slavonski po 107—109: koruza: baška po 73—75; banatska po 72—74; moka: baška in banatska >0« po 235—245; baška >2« po 210—220; baška >5« po 190—200; otrobi: baški debeli po 100—105.
Bistven pogoj za uspeS-negovanfe lepote
no
je uporaba po zadnjih kozmetičnih izkustvih izdelanih zanesljivih sredstev, kakor sta to
„Albatrin"
krema in milo
Ph. mr. K. DERENČIN, Koprivnica
+ Novosadska blagovna borza (7. t m.). Tendenca stalna, promet je bil srednji. — Pšenica; baška potiska 134—139; slavonska 135—137; sremska 132—134; baška 131 do 134; banatska 127—134. — Oves: baški in sremski 98—100; slavonski 102—104. -Jočmen: baški, sremski 65/66 kg 125—130; jari, 67/68 kg 135—140. _ Koruza: baška in sremska 71—72; banatska 69—70. — Moka; baška in banatska »Og« in ^Ogg« 202.50—225; »2« 182.50—205; >5« 162.50 do 185; >6« 142.50—165; >7< 120—130; >8« 95 do 97.50. — Otrobi: baški in sremski 84 do 86; banatski 83—85. _ Fižol: baški, sremski 117.50—120.
+ Budimpeštanska terminska borza <7. t m.). Tendenca slaba. Pšenica: za junij 16.35 do 16.36; koruza: za julij 10.92—10.93.
BOMBAŽ.
+ Liverpool, 6. junija. Tendenca mirna. Zaklj. tečaji: za julij 6.24 (6.27), za okt 5.96 (5.99).
-I- Newyork, 6. junija. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: za julij 11.55 (11.44), za okt. 11.25 (11.16).
Vremensko poročilo
Številke sa označbo kraja pomenijo: I-Cas opazovanja, 2. stanje barometra. 2. temperaturo. 4. relativno vlaso v odstotkih, S. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v nun. 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenilo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 7. junija
Ljubljana 7, 709.9, 10.0, 90, 0, megla, dež. 0.1; Ljubljana 13, 767.3, 22.0, 40, S2, 0, —; Maribor 7, 708.9, 11.0, 90, 0, 10, —, —; Zagireb 7, 769.2, 14.0, 80, SI, 0, —, —; Beograd 7, 708.8, 17.0, 60, N®1, 3, —, —: Sarajevo 7, 768.1, 16.0, 80, N2, 10, —, —; Skoplje 7, 705.7, 23.0, 60, NW1, 0, —, —; Rog. Slatina 7, —, 9.0, 98, NE1. megla. 10. dež 4.0.
Temperatura: Ljlubljana 24.0, 9.8; Maribor 17.0, 10.0; Zagreb 22.0, 11.0; Beograd 32.0, 15.0; Sarajevo 30.0, 11.0; Skoplje 310 17.0; Rog. Slatina 18.0, 7.0.
Velesejem pred skorajšnjim zaključkom
Naš velesejem se polagoma približuje svojemu zaključku. Le še na b inkoštne. p rožnike im v torek bo odprt, potem pa se bodo že pričele priprave za novo jesensko prireditev. Za nedeljo in v ponedeljek je iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz ostalih delov države, najavljeno veliko število poset-nikov. Tudi iz Italije odnosno iz Goriške bodo prispeli posetniki v več avtobusih. V nedeljo in torek pa prispe okrog 100 poset-nikov iz Češkoslovaške. Po izkušnjah iz prejšnjih let pa je seveda pričakovati, da bodo na binkoštme praznike navalili na velesejem v velikem številu tudi Ljubljančani. Značilno je, da je letos tudi prav razveseljiv obisk is ostalih banovin naše države, zlasti iz Zagreba in iz drugih večjih mest.
Kupčije na velesejmu se razvijajo v dosedanjem obsegu. Zadnje dni je biilo prodanih nekaj avtomobilov in tudi v pohištvu so bili zabeleženi novi zaključki. Zadovoljive uspehe beležijo nadalje razstavljata domačih keramičnih izdelkov, precej pa kupujejo ljudje tudi bolgarske lesene dekorativne izdelke, ki so prvikrat razstavljeni na velesejmu. Včeraj je bal ves dan poset velesejma izredno živahen, ker je bil ta dan posvečen obisku šol in vojaštva.
Avtomobilska razstava na velesejmu
Kakor vsako leto se vrši tudi letos v okviru ljubljanskega velesejma razstava avtomobilov. Čeprav je zaradi ugodnejših davčnih razmer dokaj obširnejša kakor prejšnja leta, ni dovolj velika in raznolika, da bi zaslužila ime >Salon avtomobilov«, kakor se glasi njen oficielni naziv. Že dejstvo, da je nameščena v dveh različnih paviljonih, ki sta povrhu še prav oddaljena drug od drugega, ne dopušča vtisa zaključene enotnosti, ki pa je nujna za bistvo »salona«.
Od produkcijskih držav so zastopane Amerika (USA), Nemčija, Anglija, Avstrija in Češkoslovaška. Največ je ameriških in nemških proizvodov.
Kar se motorjev tiče ni dosti novega ter je številčno razmerje med konstrukcijami z visečimi ventili oz. z ob strani stoječimi približno enako. Prve nudijo boljše izrabljanje goriva zaradi racionalnejše oblike eksplozijskega prostora, medtem ko so druge mehanično dosti manj občutljive ter ne zahtevajo toliko nege in pažnje. Se torej dobre in slabe strani obeh načinov kar dobro odtehtajo. Razporeditev cilindrov v obliki črke V vidimo v dveh primerih. Zanimivo je, da je neka znamka osemcilinderski V-motor opustila in ima sedaj osem cilindrov v eni vrsti. Ce se je to zgodilo le za dosego prav ozke linije, je to malo čudno, ko je vendar V-motor zaradi krajše glavne gr-idi pri istem številu cilindrov raznim vibracijam mnogo manj podvržen, kakor oni s cilindri v eni vrsti. O dvotaktnem motorju lahko rečemo, da je dosedaj pač nedvoumno dokazal, da je stroj, ki daje ob kar naj-
manjši negi izborne rezultate. Celo kot štiricilinderski V-motor ga lahko občuduie mo.
Pri gonilih sta običajno tretja in četrta prestava neslišni in je četrta izoblikovana za hitro vožnjo, da se prihrani gorivo ter prepreči prehitro izrabljanje stroja (Schnell-gang oz. Schongang).
Pri šasijah se opaža velik napredek glede neodvisno drugo od drugega operesenih koles. »Nihalna os« na vseh štirih kolesih ni danes nobena redkost več, spredaj večinoma v zvezi z napravo, da je vsako kolo krmljeno zase ter neposredno (Einzelrad-lenkung). Pogon na sprednja kolesa se jp dosedaj izborno obnesel, posebno pri manjših avtomobilih. Saj je rekordna vožnja Berlin—Zagreb z vozom niti 1000 ccm cilin-derske vsebine naravnost sijajno dokazala, da so nihalna os, pogon na sprednja kolesa ter posamezno krmljenje koles danes že zrele konstrukcije.
Pri karoserijah se vedno bolj uveljavljajo oblike, ki naj bi imele čim manjši zračni upor. Vendar med razstavljenimi vozovi niti enega ni. ki bi imel resnično aerodinamično obliko. Publiko je treba pač počasi navaditi na spremembo in smo zaradi tega še v dobi kompromisov med starim in novim. Mnogo oblik pa je le modnih in marsikatera »streamline« tega imena po pravici ne bi zaslužila. Prednost gladkih oblik je med drugim tudi ta, da se prah nanje v precej manjši meri useda in je snaženje take karoserije zelo olajšano. V prerezu je slika avtomobilske razstave ugodna in pr»^ zanimiva.
SOKOL
Sokol I. Ljubljana - Tabor poziva svoje članstvo, da se udeleži skupnega telovadnega nastopa, slavnostne predaje postojnskega sokolskega prapora in otvoritve letnega telovadišča bratskega Ljubljanskega Sokola drevi ob 20. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v krojih, ostalo članstvo pa v civilu z znakom.
Članstvo vseh ljubljanskih sokolskih jezdnih odsekov obveščamo, da je preminil br. Stanko Turk, konj. kap. Pozivamo vse članstvo, da se pogreba polnoštevilno udeleži. Zbor ob 13.30 na iet. telovadišču Sokola III_
Radio
Sobota. 8. junija.
LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, spored. — 18: Prenos z velesejma. — 18.40: Čas, poročila, vreme,
spored, obvestila. _ 19: Zunanjepolitični
pregled (dr. Jug). _ 19.30: Nac. ura. — 20: Zabaven večer. — 21.30: Čas, poročila, spored.
En poizkus vas bo prepričal
da je
PERE SAM
SAMORAD
pralni prašek, Id je izdelan na podlagi olivnega olja
nafbolfšl! Poizkusite!
Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek
Zračne dirke med nebom, zemljo in morjem - Kakšne bodo pristojbine
Tempo moderne pošte
Tukaj Los Angeles! - Halo, kdo tam?
Ameriško poštno ministrstvo se je pravkar dogovorilo s Friedrichshafnom in Kantonom, da se prične z letošnjim septembrom redni poštni zračni promet po natančnem urniku okrog sveta.
Kakšen pomen ima ta dogovor, ki se bo gotovo razširil na vse države sveta, si lahko predstavljamo, če zvemo, da boš odtlej odgovor na pismo, ki čakaš danes nanj cele mesece,
prejel v enem tednu
ali kvečjemu v dveh, pa naj bo človek, ki naj ti odgovori, še tako daleč od tebe.
Dva velika skoka bodo napravila pisma, ki bodo s tempom modernega časa potovala po svetu. Od Evrope do Amerike bodo morala prepositi Atlantik, od Amerike v Azijo pa Tihi ocean. Vmes bo treba
preleteti velike etape
notranje ameriškega in notranjeazijskega oziroma evropskega kontinenta. Za evropsko brzo zračno pošto bo zbirališče Friedrichshafen, matična luka nemških Zeppelinov. Od tu dospejo v Ameriko preko Atlantika v 50, kvečjemu 52 urah 20 do 24 ur bodo letela nato z velikimi ameriškimi letali iz New Yorka v San Franci-sco, kjer bodo že čakala ogromna vodna letala, da jih popeljejo v 60 urah
preko Pacifika v Kanton, 24 ur bo trajal potem polet proti severu v
Spado so obglavill
Kralj korziške divjine padel pod giljotino
V Bastiji na Korziki je te dni padla pod giljotino glava razvpitega korziškega ban-dita Spade, nekdanjega kralja korziške divjine.
Spada v verigah
Spada je prav za prav po čudnem nar ključju postal razbojnik in ropar. V mladih letih je hodil po poštenih potih ter je
Smrt nemškega generala
Iz Hannovra poročajo, da je umrl generalni polkovnik von Linsingen, eden najslavnejših nemških vojskovodij v svetovni vojni. Poveljeval je najprej v bitki na Marni in oddelkom blizu Yperna, potem so mu poverili vodstvo karpatskih vojska. ■MHflianag^Eii i......——
ig§gg|7$ dinarjev
od 1. maja do 30. junija in od 1. septembra do 15. oktobra ^gpr Vas stane dnevno bivanje v znamenitem kopališču
SLATINA RADENCI
Vračunano je stanovanje, hrana, kopeli, vse takse in vsakih deset dni zdravniški pregled (Rontgen, analiza seča). Posebej se nič ne plača, samo tedaj, ako so potrebna od zdravnika kakšna zdravila, ali posebno zdravljenje z aparati (diatermija, kvarc, injekcije in slično*. Zdravijo se bolezni srca, krvnih žil. cirkulacije, ledvice m sečnih organov, živcev, nervoznosti. notranjih žlez (sladkorna bolezen, giht, ženske motnje m si.), jeter, kamnov, moške in obče slabosti, motnje prerane in normalne starosti Radenci so najmočnejše naravno mineralno-ogljično kopališče cele Jugoslavije. Prospekte in navodila pošlje z veseljem Cprava kopališča Slatina-Radenci, Slovenija.
»O brezkonkurenčni kvaliteti RADENSKE se prepričajte gratis v našem lastnem paviljonu na velesejmu.«
imel namen postati skromen uradnik. Bil je že na tem, da dobi službo kot carinski paznik, ko se mu je primerila neljuba stvar, da je
v obrambi nekega prijatelja, ki so ga hoteli aretirati, ustrelil orožnika, ki je bil zasledovancu za petami. Po uboju se je zatekel v gore in živel tam življenje preganjanega zločinca. Razmere so ga prisilile, da je začel v tem svojstvu tudi ropati in sčasoma se je iz njega razvil legendarni bandit, ki so ga morali iskati s celim orožniškim zborom.
V maju 1930. so Spado prijeli — ne na junaškem mejdanu, marveč doma, ležečega v postelji. To se je zgodilo potem, ko je
moralno kapituliral in sam ponudil oblastim svojo svobodo. Po aretaciji so ugotovili, da ima mož nejasno glavo in zapleteno govorico. Zapadel je že verski blaznosti, ki ga je po enajst let trajajočem hajdukovanju oropala vseh spretnosti, s katerimi je strahoval Korziko. Letos v marcu je prišel bandit pred poroto, ki ga je obsodila na smrt zaradi osmih umorov. Vzklicno sodišče je sodbo potrdilo in zdaj je giljotina ločila glavo od telesa.
Mac Donalaje obhajal te dni zanimiv jubilej: šestletnico svojega ministrskega predsedništva. Zdi se, da se je v tem časa naveličal predsedovati angleški vladi, kajti vsak dan pričakujejo, da se umakne, Stan-leyu Baldwinu
Stroj, ki ugane misli
Na nekem znanstvenem zborovanju v New Yorku so predvajali stroj, ki je sposoben beležiti električne toke v človeških možganih in ki omogoča s tem sklepati o mislih, ki poljejo skozi možgane.
»Pacientu« napravijo z injekcijo novo-kaina desno ušesno mečico in kožo na glavi neobčutljivo, nato mu vtaknejo tja dve drobni elektrodi, ki sta zvezani z ojačevalcem. Električni toki iz možganov črtajo potem s pomočjo pisalne igle krivulje, ki so povsem drugačne, če se poskusna oseba osredotoči n. pr. na kakšne matematične probleme ali pa če samo opazuje ljudi okrog sebe.
ANEKDOTA
Peter Alsenberg je pripovedoval, da mu je njegov krojač dejal, da je zanj pač težko delati. »Zakaj?« so ga vprašali prijatelji. »Ali imaš tako nemogočo postavo?« — »To ne,« je odvrnil Altenberg, >a nič ne plačujem.«
Pričujočo telefonsko napravo, največjo svoje vrste na svetu, so montirali v Los Ange» lesu. Njene dimenzije si najlažje predočimo, če primerjamo z aparatom sliki dam prt
slušalu in mikrofonu
Zobje iz novega porcelana
Novost iz zobozdravniške prakse
Načelo, da naj bo umetni zob čim bolj podoben naravnemu zobu, velja iz anatomskih in estetskih razlogov pač brez pridržka za sprednje zobe. Pri izdelavi nadomestnih kočnikov pa so že davno opustili to načelo, ker je bilo često nejasno, da-li naj posnemajo obliko mladostnega ali starega zoba, in so po drugi strani zahtevali tudi zobe, ti so ustrezali v svoji obliki naukom glasovnega tvorjenja.
Obe vrsti nadomestnih kočnikov, tistih, ki so se držali naravne oblike, in tistih, ki so zavoljo tvorjenja glasov to obliko za-
Dva lepa klobuka letošnje poletne mode
ki pričata, da so pokrivala s širokimi krajci izredno elegantna, če dobro pristajajo k obrazu
nemarjali, pa sta imeli svoje nedostatka^ Ti nedostatki so se kazali posebno v tem, da so ovirali delovanje čeljusti, in jih ni bilo mogoče odpraviti popolnoma z nobenim brušenjem. Žvečenje jedi je prepogosto trpelo zaradi takšnih nedostatkov.
Sedaj so v Nemčiji spravili na trg novo vrsto umetnih kočnikov, ki se bodo po vsej priliki obnesli v vsakem oziru. Njih najvidnejša zunanja značilnost je ta, da niso izbočeni,
kakor so bili dosedanji nadomestni zadnji zobje, temveč nabrazdani. Novi zob ima zgoraj podolgovato brazdo z dvema ostrima robovoma, od te brazde pa gredo drugi manjši ostri robovi in zareze. Na ta način je zob sposoben izvrstno drobiti hrano, po-gostoma celo bolje nego naravni zob, ne da bi pri tem niti najmanj oviral gibanja čeljusti.
Druga značilnost novih zob je ta, da so izdelani iz najtršega,
zelo trpežnega porcelana, pri čemer pazijo na to, da se ne morejo ostanki jedi ustaviti v nobenih vboklinah, tako da se zob pri jedi sam tudi časti. Kakšna obrusitev žvečilne površine je nepotrebna, razen tega pa so novi zobje celo cenejši od nabrazdanih zob, se dado lažje vstaviti in praksa se lahko zadovolji z dosti manjšo zalogo proteznih oblik. Ni dvoma. da se bo novi izum popolnoma uveljavil.
VSAK DAN ENA
oc
CjOLJO^ ■ =>
»To boste srečni, kadar boste zapustili to celino!«
»Ne popolnoma, kajti oibsojen sem na smrt.«
R. L Stevenson:
'-VVES
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
»Razumem,« je rekel. »Ogledal sem si voz in videl, da je toliko kakor neraben. Ljudje navadno niso kupci za poškodovane ko*
čije.«
Vzdignil sem svoj kozarec in ga podržal proti svetlobi, hoteč pokazati, da se mi roka ne trese.
»Kakopak, tudi jaz mislim, da ne.«
»Seveda imate papirje, ki dokazujejo, da ste pravi lastnik voza?«
»Tu je kolekovani in potrjeni račun,« sem dejal in ga porinil predenj.	*
»Ali je to vse?« je vprašal, ko ga je pogledal.
»Mislim, da zadostuje. Saj vidite, kje sem kupil voz in koliko sem plačal zanj.«
»Ne, tega za zdaj še ne vidim. Imeti morate izkazila. Vaša krpa papirja je zgolj dokaz, da je neki gospod Ramornie res plačal sedemdeset gvinej za kočijo. Vse to je prav lepo; a kdo mi je porok, da ste res gospod Ramornie?«
»Nepridiprav!« sem vzkliknil.
»Oh. čeprav! Kar nai bom nepridiprav! Seveda sem nepridi« prav -r in še zelo vsiljiv in nesramen, a kdo ste vi? Lahko da ste vse časti vreden gentleman, a jaz vas ne poznam dovolj in vas moram, skratka, nadlegovati s prošnjo, da mi pokažete svoje listine ali me pa spremite k mirovnemu sodniku.«
»Dragi človek,« sem zajecljal, zakaj moje duševne moči tisti mah niso bile na vrhuncu, čeprav se mi je bil dar govora vrnil, »vaša želja je kaj nenavadna in celo od sile nevljudna. Ali je pri vas običaj, da si spodoben človek plača prenočišče, dobi pa žalitev?«
»Kakor nanese,« je odvrnil. »Če obstoji sum, da je tisti gen« tleman vohun, tedaj je običaj celo dober običaj, moram reči. Ne, ne,« je zarjovel, videč, da sem se zganil. »Obe roki na mizo, dragi gospod: pustite svoje pištole v žepih!«
»Bogme, gospod, krivico mi delate,« sem rekel, zakaj med tem sem se bil obrzdal. »Saj sedim pred vami kakor vtelešena mir« nost. Kako naj si nalijem vina, ne da bi se spotikali nad menoj?«
Obup mi je narekoval to vedenje. Nobenega načrta nisem imel, nobenega upanja. Vse, kar sem mogel doseči, je bilo to, da še nekaj minut zavlečem prepir in se potem vdam. Samo prehitro nisem hotel vreči puške v koruzo!
»Torej ne?« je vprašal.
»Glede na vašo ljubeznivo ponudbo? Seveda ne. Prav gotovo da vam ne bom kazal svojih papirjev; prav gotovo da ne mislim vstati izza te mize in kolovratiti po cesti k vašemu mirovnemu sodniku. Previsoko spoštujem svojo prebavo in dosti premalo sem radoveden na uradne osebe.«
Sklonil se je naprej, mi pogledal iz oči v oči in iztegnil roko po zvonilni vrvici. »Poglejte, mladi gospodič. Ali vidite to zvo« nilo? Samo toliko vam povem, da čaka spodaj strežaj: če poteg« nem. skoči po orožnika.«
Ravnodušno sem skomignil z rameni. »Bogme. stvar je jako zabavna Verjemite mi, da z napetostjo čakam nadaljnega raz« voja vaše izvirne komedije.«
Molče mi je vrtal z očmi v obraz, nc da bi izpustil držaj zvo« nila. Odločilna dirka se je pričenjala.
»To vino pa res ni slabo!« sem se nazadnje ohrabril. »Ali do« volite, da vtaknem roke v žepe? Minuto še ni tega, kar ste se mi zdeli močno bolnih živcev,«
Moj glas ni zvenel tako čvrsto, kakor sem hotel, in sam sem čutil, kako mi je drhtel v globini grla; a gostilničar najbrže ni opazil tega trepeta. Nehal je strmeti vame, globoko je zasopel, in njegova roka je izpustila zvonilno vrvico.
»Vsekako ste hladnokrven fant,« je dejal, »in to je lastnost, ki jo spoštujem. Torej: sto funtov na mizo, pa vzamem kočijo in vam pustim v nameček še kosilo zastonj.«
»Kako pravite?« sem vzkliknil ves zmeden.
»Dajte mi sto funtov,« je ponovil, »pa vzamem kočijo. Približno toliko je vredna, in iznebiti se je morate, tako ali tako!«
Ta nesramna ponudba je bila moja rešitev. Ne morem se spo« mniti, da bi me bila kdaj kaka reč pripravila v boljšo voljo. Za« grohotal sem se krčmarju v oči in ga s tem vendar že spravil v zadrego. Ta mah se je prvič oglasil v njegovi malopridni duši dvom. ali se ni zmotil o meni.
»Vidim, da se radi smejete, gospod,« je rekel.
»Kaj se ne bi smejal, ko ste tak burkač!« sem odvrnil in si obrisal oči.
Tedaj ga je samozavest dotorej minila, da mi je z izpreme* njenim glasom ponudil za kočijo dvajset funtov. Jaz sem terjal pet in dvajset funtov in ostal pri svojem. V resnici bi mu jo bil rad pustil zastonj, če se mi ne bi bilo zdelo tudi to pogajanje sredstvo, da si zagotovim varen odhod.
Vzhodno Sibirijo ali proti jugu v Singa-pur, končno še tri do pet dni do Zapadne Evrope. Med potjo bodo pripravljene že preizkušene brze zveze na vse strani, n. pr. v Avstralijo, proti Notranji in Južni Afriki, proti Južni Ameriki itd.
Današnja tehnika
zmore ustvariti takšne zveza kamorkoli in jih bo do septembra gotovo tudi ustvarila, kakor se je dogovorila in pripravila za glavno progo, ki gre okrog sveta. Zavoljo tega ne bo treba na glavni progi nobenih vmesnih pristankov in zamud.
Zrakoplov, ki prinese pošto iz Evrope v Ameriko, se n. pr. niti v New Torku ne bo ustavil,
temveč bo to pošto vrgel s padalom na določeno letališče. Tu bo že čakal poštni uradnik. Sistem oddajanja pošte s padalom je že tako izpopolnjen, da dobi uradnik pošiljko iz Evrope tako rekoč naravnost v naročje.
Težav tehničnega značaja tedaj ni. Težava je le
z določitvijo pristojbin.
Zadevni teoretiki poštnih central v vseh neposredno ali posredno udeleženih dežel so dobili že sive lase, ko so začeli preračunavati prave pristojbine za vse zrakoplove, letala, padala itd. Pristojbine ne smejo biti prenizke, ker bi se potem vsa zamisel
ne izplačala, ne smego pa biti tudi previsoke — ker bi se pubhkum odpovedal prednosti brze pošte okrog sveta. Doslej i so se zedinili za pristojbino
za atlantski del proge.
Znašala bo 45 ameriških centov, okrog1 20 Dm; 5 centov gre za mednarodno poštno znamko, 36 je doklada za zrakoplov, za ostalih 5 centov se morajo potem zedimti pošte Zedinjenih in drugih prizadetih držav. Za progo preko Pacifika pa bodo pristojbine po vsej priliki še znatno višje, ker je treba tu vzeti v ozir višjo zavarovalnino.
KARIKATURA
rBofjofet, 8. JtmfJS
ŠPORT
Proslava petnajstletnice ASK Primorja
Sobota, nedelja In ponedeljek, 8. do 10. junija ob 16.30,
igrišče Primorja
Lahkoatletski dvoboj reprezentanc Bukarešta : ASK Primorja pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra n. in mednarodni lahkoatletski miting ob sodelovanja najboljših češkoslovaških, romunskih in jugoslovenskih lahkoatletov pod častnim predsedstvom najvišjih jugoslovenskih državnih in javnih funkcionarjev na čelu jim predsednik ministrskega sveta g. Jevtič.
Predigre: nedelja in ponedeljek turnir juniorskih nogometnih moštev: nedelja ob 14. Dirija : reprezentanca Ljubljane IL razreda, ob 15. Concordia (Zagreb) : Primorje; ponedeljek ob 14. premaganca iz L kola, ob 15. zmagovalca iz L kola. Oficielni del proslave v nedeljo od 16. do 16.30.
Proslavo so počastili s sodelovanjem v častnem predsedstvu še češkoslovaški poslanik g. dr. Paul Wellner in romunski poslanik g. Aleksander Guranescu, predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Rav-nihar, komandant dravske div. oblasti general g. Nedeljkovič, predsednica Kluba Primork ga. Maša Gromova, g. Batjel Fran, tovarnar in prvi predsednik ter ustanovitelj Primorja in predsednik Jug. lahkoat-letskega saveza g. Ugrinič.
Prijavljenih je preko sto odličnih lahkoatletov, tako da bo jubilejni miting Primorja prekosil vse prireditve take vrste pri nas. Videli bomo na startu 26 repre-zentantov rumunske prestolnice Bukarešte, od katerih je 14 državnih reprezentintov, 8 reprezentantov češkoslovaške prestolnice Prage; jugoslovenska lahka atletika je zastopana korporativno: Pančevo, Beograd, Zagreb, Maribor, Varaždin in Ljubljana pošljejo na start okoli 50 najboljših lahko atletov. Proti tej prvorazredni ekipi oo jubilant postavil okoli 40 svojih najboljših juniorjev in seniorjev.
Program je naslednji: Sobota, 8. junija
ob 16.30: 1. tek 110 m zapreke, mednar.; 2. met krogle, mednar.; 3. tek 100 m, mednar.; 4 tek 200 m, narodno; 5. skok v vis, mednar.; 6. tek 1500 m, mednar.; 7. skok ob palici, mednar.; 8. met krogle jun. C, nar.; 9. 4 X 400 m, mednar.; nedelja ob 16. pričetek oficielnega dela proslave, ob 16.30: 1. tek 100 m jun. C, nar.; 2. tek 200 m, mednar., 3. met diska, mednar., 4. met diska jun. C, nar.; 5. tek 5000 m, mednar., 6. skok v daljavo, mednar.; 7. tsk 800 m, mednar.; 9. tek 400 m, zapreke, mednar.; ponedeljek ob 16.30: 1. tek 100 m nar.; 2. tek 400 m, mednar.; 3. troskok, mednar.; 4. tek 10.000 m, mednar.; 5. -icok v vis. jun. C, nar.; 6. met kopja, medna'1.; 7. met kladiva, mednar.; 8. balkanska štafeta, mednar.
V nedeljo in ponedeljek bo juniorski nogometni turnir s sodelovanjem Conco:-die iz Zagreba, Ilirije, reprezentance II. razreda in ASK Primorja s pričetkom ob 14. uri.
Krasen program in propagandno nizka vstopnina: stojišča 8, dijaška 5, mladinska 3 Din.
Motociklistične dirke
Na binkoštno nedeljo in ponedeljek ob 15. na dirkališču Hermesa
Vse priprave za prvo letošnjo moto-ciklistično dirko so končane. Po izkušnjah, ki so jih dobili prireditelji v preteklem letu, smemo pričakovati, da bodo letošnje dirke po izvedbi in organizaciji na višku. Program za oba dneva je izredno zanimivo sestavljen. Zmagovalec in nagrajenec bo tisti, ki bo oba dni dosegel največ took v svoji disciplini.
Udeleženci dirk se bodo publiki predstavili že v nedeljo dopoldne pri propagandnem obhodu skozi mesto. Vsakdo se bo pri tem lahko na svoje oči prepričal, kdo vse se bo popoldanskih dirk udeležil. Pridite torej vsi, ki ljubite napete in zanimive borbe in ne bo Vam žal.
Pokroviteljstvo teh dirk je prevzel športu naklonjeni predsernik mestne občine ljubljanske g. dr. Vladimir Ravnihar.
Publika se naproša, da kupi v predpro-daji vstopnice, da ne bo nepotrebnega navala pri blagajni na igrišču. Dobe pa se v trgovinah Goreč, Alpina, Sport-Kmet. Cene pa so naslednje: stojišča za oba dneva 15 Din, tribunski sedeži za oba dneva 20 in za en dan pa 10 oz. 15 Din. Vojaki plačajo polovico.
Trening vseh dirkačev je danes od 14. dalje. Vstop na trening ima vsak, kdor kupi brošurico s programom za ceno 2 Din.
Za napoved rezultatov in koncert med posameznimi točkami bodo skrbeli Philips zvočniki.
Kdo bo prvak delavskih športnih klubov?
Na teritoriju LNP se je 11 delavskih športnih klubov združilo v podzvezo, ki priredi o binkoštnih praznikih pokalno tekmovanje, ki bo prvenstvenega značaja. 2e danes ob 16. nastopi v Trbovljah na igrišču Amaterja ob 16. Dobrna proti Amaterju.
V	nedeljo pa je spored: V Ljubljani ob
15.	na igrišču Slovana Grafika : Svoboda s predtekmo rezerv. Začetek točno ob 15. V Zagorju ob 16. Svoboda — Zagorje : Retje — Trbovlje, v Hrastniku ob 16. Rudar : Hrastnik.
V	ponedeljek se sestanejo zmagovalci v Trbovljah, m sicer na igrišču Amaterja ob
16.	prvak Hrastnika proti prvaku Zagorja, ob 1730 pa prvak Trbovelj proti prvaku Ljubljane.
Finale se bo odigra! ob priliki delavsk«-ga tabora v Celju 7. julija.
Vstopnina k vsem tekmam bo minimalna, zato športno občinstvo poseti v čim večjem številu te prireditve in podpri klube, ki vrše med delavstvom važno športno misijo.
Službene objave LNP
(Seja upravnega odbora 29. maja 1935.)
Navzoči: Kuret, Kralj, Runtič, Novak, Logar, Jugovec. Dorčec, Kern, Kačar, Slamič, Buljevič; dr. Perko kot član nadzornega odbora.
Na predlog olimpijskega odbora v Ljub-ni z dne 28. maja se določi za Ljubljano 16. junij 1935. za olimpijski dan. Za Maribor ostane določeni termin 2. junija, za vse ostale kraje se določi 20. junij, v kolikor hočejo klubi prirediti olimpijski dan v svojem kraju na lastni riziko. Za Ljubljano se določita dve reprezentanci, ki naj ju določi podsavezni kapetan. Stroške za okrepčila, opremo, sodnike itd. nosi olimpijski odbor. Na poziv olimpijskega odbora v istem dopisu se imenuje kot zastopnik LNP v olimpijski odbor dr. Kosti.
Ustavi se postopek proti Slogi — Ljubljana v zidevi verifikacije Oskarja Rihter-ja_ ker se je ugotovilo, da je bila klubova prijava igralca v verifikacijo pravilna.
Na dopis Ilirije od 26. maja v zadevi računa Ilirije pri LNP se ugotovi, da je postavka 1000 v korist podsaveza, ki jo navaja Ilirija, netočna, ker izhaja iz povsem zasebnih odnošajev med g. Šetino in Ilirijo. Zahteva Ilirije po odobritvi zneska 2371 Din v smislu naloga JNS »Sportista« z dne 16. maja 1935, se ne more priznati, ker ni v skladu s sklepom u. o. LNP glede razdelitve odškodnine za igrišče do višine
Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! „Bratfi'bor" se briga zanje. Pristopajte!
10 odst. v razmerju 6 : 4 med upravi igrišč Primorja, oziroma Ilirije, dalje ker LNP dotičnega zneska ni dolžan priznati z ozirom na sklep JNS, službeno 54 od 7. decembra 1934, točka 13. Tozadevno se obvesti JNS s pozivom, da sistira svoj sklep z dne 16. maja t. 1.
Na poziv JNS št. 212 P. o. 38 z dne 26. maja se pozovejo bodoči službujoči odborniki podsaveza na ligaških tekmah, da po možnosti ustrežejo zahtevi JNS. Pooblasti se podsavezni blagajnik, da v sporazumu z JNS skuša doseči poenostavitev prometa s saveznimi izkaznicami za ligaške tekme.
Na prijavo Gradjanskega SK br. 123 z dne 24. maja se uvede postopek proti Pa-noniji, Murska Sobota. Do nadaljnjega se Panonija suspendira s tem, da ne smejo savezni klubi igrati z njo javnih tekem. Obenem se uvede postopek tudi proti Gra-djanskemu zaradi prepozne prijave.
Ugodi se zahtevi Hermesa z dne 28. maja t. 1., s katero zahteva od Slovana plača-nje zaostale najemnine za igrišče. Slovan se poziva, da v roku sedmih dni znesek poravna. V kolikor se pa kluba drugače dogovorita glede poravnave, naj poročata o tem LNP.
Odbije se prošnja Sloga — Ljubljana, št. 49 z dne 28. maja glede kooptiranja g. Čampe na izpraznjeno mesto v u. o. LNP.
Glede udeležbe' na proslavi 15 letnice čakovečkega SK se pooblasti predsedstvo, da o tem odloči.
Prigovor Grafike na zahtevo Diska po odškodnini za nastale stroške zaradi prepozne odpovedi prijateljske tekme dne 22. aprila v Domžalah se zavrne in se Grafiki naloži, da ustreže zahtevam Diska.
Dopis Zaloga št. 86 z dne 17. maja t. L se obdrži v evidenci z ostalimi sličnimi dopisi.
Na dopis Zaloga št. 90 z dne 17. maja t. 1. se ugotovi, da bo odbor za ZP sklical zaključno sejo v doglednem času in da bo na to sejo pozvan zastopnik Zaloga.
Na prijavo Jugoslavije z dne 21. maja t. 1. glede stroškov ob priliki tekme z Laškim dne 8. aprila 1934 v Celju se Laško pozove, da v roku 14 dni poravna Jugoslaviji znesek 70 Din. O izvršenem naj obvesti podsavez.
Zabeležita se nova odbora: Svoboda — Ljubljana, predsednik Jugovec Franjo, tajnik Fain Ciril, Vrtača 4/1.; Laško predsednik Gerkman Franjo, tajnik Vrečko Karel
Formularje za kartoteko JNS so dostavili še klubi: Elan, Gradjanski, Svoboda — Maribor, Litija. Poslednjič se pozivajo Atletiki. Panonija, Sava, Slavija, .Sloga-Radna, Svoboda-Tržič, Svoboda-Zagorje in Trbovlje, da dostavijo formularje v roku treh dni pod pretnjo posledic.
Vzame se na znanje umaknitev prijave Dorčeca z dne 16. maja proti dr. Perku.
Prijavi se JNS izjava gg. Višnjiča o kvaliteti sodniških kandidatov iz Ljubljane; prijavi se priložijo tozadevna zapisniško ugotovljena pričevanja.
Dopis dr. Perka od 29. maja t. 1. se odstopi S. O. v razpravo.
Uvede se postopek proti Iliriji zaradi direktnega dopisovanja s savezom mimo podsaveza ob priliki zaprositve zunanjega sodnika za tekmo Ilirija-Hermes. JNS se naprosi, da stavi podsavezu na razpolago tozadevni dopisni material.
JNS se naprosi za obvestilo, ali je obravnaval poročilo saveznega delegata v izpitni komisiji za savezne sodnike od 26 do 28. aprila t. 1. v Ljubljani.
Šoštanju se izreče ukor, ker ni oddal postave moštva na tekmi Šoštanj — Žalec dne 26. maja t L; obenem se Šoštanj poziva, da postavo moštva naknadno dostavi podsavezu.
Na predlog "blagajnika se pozovejo klubi, ki dolgujejo LNP gotove zneske, da jih v roku 14 dni poravnajo.
Sistira se sklep seje u. o. dne 5. decembra 1934 glede službenih objav k. o. s tem, da v bodoče začnejo zopet teči kazni z dnem objave v službenem glasilu.
Odobri se poročilo p. o. o organizaciji podsaveznega dne.
Razreši se dolžnosti dosedanji podsavezni arhivar Vladimir Madon. Imenovanje novega arhivarja se prepusti predsedstvu.
Potrjuje se prejem uredbe o izvrševanju odredb zakona o obvezni telesni vzgoji, dostavljeni podsavezu po JNS. Tajnik I.
Seja p. o. 5. junija 1935
Navzoči gg Kuret Novak, Jugovec, §a-lamon, Juvan, Jančar.
Odobrijo ®e priajteljske tekme: Zagorje -Ilirija 9. junija v Zagorju, Amater-Vele-bit, Karlovac 9. Junija v Trbovljah, Pri-morje-Ilirija 20. junija v Ljubljani. Reka-Hermes 9. junija v Ljubljani, — turnir juniorjev na proslavi 151etnioe Primorja 9.
in 10. junija v Ljubljani s sodelovanjem
Primorja, Miri je, Concordije, Zagreb in reprezentance drugega razreda. Tozadevne propoaicije Pnmorja se vzamejo na znanje razen točke 2. propozricij, katera more biti soglasna s pravili JNS. Pokalni turnir Slovana 9. ia 10. junija v Ljubljani s sodelovanjem Slovana, Marea in še dveh klubov, katere Slovan 6poroči naknadno. Poziva se Slovan, da dostavi za ta turnir propoaicije. Pokalni turnir delavskih klubov 9. in 10. junija v Ljubljani, v Trbovljah, v Zagorju, v Hrastniku in 7. julija v Celju s sodelovanjem klu-bov Grafike, Svobode, Ljubljana, Dobrne Amaterja, Svobode, Zagorje, Retja, Hrastnika, Rudarja. Tekme za blagajno LNP v Mariboru 9. in 10. junija s sodelovanjem klubov železničar, Rapid, Maribor in Svobode. Odobrita se dve poskusni tekmi Kovinar-Olianp, Celje 9. in 10. junija na Jesenicah. Najavljeni prijateljski tekmi v Murski Soboti med Panonijo in železničarjem se ne odobrita, ker je Panonija pod suspenzom. Odobri se najavljeni nogometni program na proslavi 15. letnice Čakovečkega SK v čakovcu 9. in 10. junija s sodelovanjem klubov, čakovečkega SK, Gradjanskega, čakovec, Primorja, Slo bode, Varaždin, Varaždinskega SK.
Prošnja Gradjanskega SK čakovec za predčasni nastop igralcu iFlo Franjn v moštvu Gradjanskega SK na proslavi čakovečkega 9. in 10. juntija se ne more upoštevati, ker nasprotuje pravilom JNS. Dovoli pa ee gostovanje igralcu Filo Pranju v moštvu Gradjanskega 9. in 10. junija, če to gostovanje odobri tudi čakovečki SK.
Naknadno se odobri odigranje prijateljskih tekem: Mladik a-KAC jun. Celovec 2. junija v Ljubljani, Dobrna-Zalog 2. junija v Trbovljah.
Službeno iz LNP■ Za juniorski pokalni turnir odrejam naslednjo reprezentanco drugega razreda: Pavlica, Skaza, Tomšič, Humer, 2igon, Sercer, vsi Mars; Aljančič, Orehek, Kroupa, Cankar, Zuccatto, vsi Slavija, Hočevar I in II, Marn, vsi Jadran, Dežman, Sloga; Veber, Mladika, Plečko Slovan. Imenovani naj bodo v nedeljo ob 13.30 pred igriščem Primorja. Seboj morajo prinesti kompletno opremo in črne hlačke; majce preskrbi Mars. — Podsavezni kapetan.	•*! :c*» I*
Poziv srednješolcem, fotografom m zunanjim udeležencem proslave ASK Primorja. Vabimo vse učence ljubljanskih srednjih šol, da se v čim večjem številu udeleže proslave 15 letnice ASK Primorja. Skupine nad 10 dijakov imajo popust. Ljubljanski amaterski in poklicni fotografi, ki bi želeli posneti razne momente^ tega zanimivega tekmovanja, bodo deležni brezplačnega vstopa za ves čas tekmovanja, ako se obvežejo, da bodo stavili prireditelju brezplačno na razpolago po en velik izvod (12 krat 18), oziroma dva izvoda (6 krat 9) vsakega posnetka. Tozadevna dovoljenja dobijo pri S. Sancinu, Tavčarjeva ulica lili. Na igrišču bo vsem določil prostor za snimanje vrhovni reditelj g. geom. Kalin, kateremu se imajo ob prihodu izkazati s tozadevnim potrdilom. — Vsi obiskovalci proslave uživajo 50 odst. popust na vseh železnicah, izvzemši ekspres in v vseh razredih izvzemši četrti. Na odhodni postaji imajo kupiti eelo vozno karto in rumeno žel. legitimacijo obrazec št. 13. Proti potrdilu ASK Primorja uživajo brezplačen povratek. Popust velja od 5. do vključno 13. t. m. Potrdila o udeležbi pri proslavi bodo posetniki dobili v jubilejnih dnevih na tekmovalnem prostoru Primorja, Tyrševa cesta, 8., 9. in 10. junija od 15.30 naprej, pozneje pa celodnevno pri S. Sancinu, Tavčarjeva ulica l/III.
ASK Primorje. (I^hkoatletska sekcija). Na mednarodnem mitingu in na dvo-matchu proti reprezentanci Bukarešta v soboto, nedeljo in ponedeljek nastopijo naslednji atleti: Grgič, Putinja. Zorga A, Serše, Marek E., Kovačič, Cerar Dr„ Šu-šteršič, Urbančič, Slanina, Goršek, Czurda, Krevs, Pogačnik Jože, Srakar Franc in Ivan, Gašperšič, Sket Janko. 2gur, Skušek. Stok, Slamič, Krpan, Meršek, Požar, Kor-če, Perpar, Raič M., Skok. Kajfež, Pogelšek, Kosec Miloš, Skaza. Baloh, Malnerič, Je-ločnik, Zužko. V soboto in ponedeljek morajo biti v slačilnici najpozneje ob 15.30, v nedeljo ob 15. in prinesti seboj vso tekmovalno opremo, čisto in zlikano. Ker se oficielen del proslave vrši v nedeljo ob 16., pozivamo vse ostalo aktivno sekcijsko članstvo, da pride v slačilnico v nedeljo najpozneje ob 15. in prinese seboj vso opremo čisto in zlikano zaradi skupnega nastopa pri oficielnem delu proslave. Atlet, ki nima opreme, jo bo dobil od sekcijskega gospodarja. — Slačilnice so: za inozemske in jugoslovenske goste pod tribuno, za atlete Primorja v garderobah Svobode in Grafike, v nedeljo in ponedeljek za juni-orska nogometna moštva v 16. artilerijskem puku. — Blagajniška služba: gg. Križ in Raič Dragan ,in sicer v soboto ob 1530, v nedeljo in ponedeljek ob 13.30. Vrhovni
reditelj g. geom. Kafin Ivo. pomočnik Kalin Danilo, biljeterja Klančnik in Brodar, reditelja na tribuni Sikošek in Erbežnik, reditelji Stolfa, Fakin, Raič Milivoj, ostali reditelji naj se ob otvoritvi blagajne javijo pri vrhovnem reditelju pri blagajni ob otvoritvi blagajne. Razglaševalca Čamernik in Sondag. Postava naših tekmovalcev je objavljena na deski v garderobi. — Stalno zbirališče vseh tekmovalcev je za gornjim golom na prostoru stare tekmovalne krivulje.
Reka : Hermes. Na binkoštno nedeljo ob 9330 se bo vršila prijateljska tekma na Viču med Šiškarji in Vičani. Vstopnina minimalna.
Ilirija v Zagorju. Moštvo Ilirije pride v nedeljo gostovat v Zagorje. Prijateljska tekma med Ilirijo in Zagorjem se vrši na igrišču Zagorja.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Rezervno moštvo igra jutri popoldne v Zagorju z Zagorjem; sestava v članski knjigi v »Evropi«, zbirališče ob 13.30 pred kolodvorom. Sestava juniorskih moštev za turnir Primorja v nedeljo in ponedeljek in vse podrobnosti bodo objavljene v garderobi na Stadionu.
SK Mars. Jutri igra I. in rez. moštvo trening tekmo na igrišču Slovana. I. moštvo naj bo na igrišču ob 9.30, rezerva pa ob 8. Opremo za I. moštvo preskrbi gospodar, rezerva pa naj dvigne opremo zjutraj v društveni sobi.
SK Slovan. V nedeljo ob 8.30 igra rezerva na našem igrišču proti rezervi Marsa, ob 10. pa prvo moštvo. Nameravani pokalni turnir Slovana o binkoštnih praznikih se preloži na poznejši, termin.
BCPEBTOAft
DRAMA.
Sobota, 8. junija, Bunbury. Izven. Znižane
cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 9. junija: Ob 15. uri: V času obiskanja. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 10. junija: Ob 15. uri: V času obiskanja. Izven. Znižane cene.
OPERA.
Sobota, 8. junija: Zemruda. Red C. Nedelja, 9, junija: Ob 20. Zdaj_ vam eno zaigram, opereta. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdoL Ponedeljek, 10. junija: Ob 20. Zdaj vam eno zaigram. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Drama
Opozarjamo na popoldanski predstavi Gregorinove pasijonske drame »V času obiskanja«, ki se vršita na binkoštno nedeljo in binkoštni ponedeljek ob 15. po znižanih cenah. Drama je spisana po zgodovinskih in biblijskih virih, skrbno zrežirana, slikovito opremljena ter prikazuje najpretresljivejše prizore iz Jezusovega trpljenja. Delo je zre-
iiral g. Gregortfc Rooee predstave Jb cfc
18., tako da imajo posetniki z dežele najugodnejšo zvezo za povratek z vlaki in avtobusi.
Opera
G. Emil Kralj kot Medhijor v Stranssovi opereti >Zdaj vam eno laigram«. Na binkoštno nedeljo in binkoštni ponedeljek ob 20. se bo izvajala po daljšem premoru efektna opereta, ki sta jo priredila Wilhelm in Herz iz muzikalne zapuščine Johanna in Jožefa Straussa. Za libreto ie služila Nestro-yeva veseloigra >Danes bomo tiči«.'Poleg g. Kralja sodelujejo v važnih vlogah: ge. Ribičeva, Poličeva, Kogejeva, Žu pevčeva, špa-nova ter gg. Janko, Peček in J. Rus.
Uprava " Narodnega gledališka vljudno prosi abonente poletnega in celoletnega abonmaja, da poravnajo zadnji obrok do 14. t. m.__
Z Jesenic
s— Kino Radio predvaja danes, v nedeljo in ponedeljek ob pol 9. uri zvečer, v nedeljo in ponedeljek tudi ob 3. uri popoldne zvočni velefilm »Bela sest rac. Dodatki običajni. Sledi »Simfonija ljubezni« s Tauberjem.
Iz Ptuja
j— Kino bo- predvajal v soboto ob 20. na binkoštno nedeljo in ponedeljek pa obakrat ob pol 19. in pol 21. zanimiv film »Tarzan in njegova družica«. Predigra kulturni film in Foxov tednik.
Toplo vodo daje zastonj
„R E M O N"
patent 10227-8.
Oglejte si izložbo na Velesejmu, paviljon 540 — Podržaj.
E
5243
Prodajalka
zanesljiva, vestna, z dobrimi spričevali in z daljšo prakso želi službo v Ljubljani ali na deželi. Cenjene ponudbe pod šifro »Poštena« na oglasni oddelek »Jutra«.
Krapinske Toplice
Izredni uspehi pri zdravljenju revme, protina, ishiasa, ženskih bolezni i. t. d. Radioaktivne terme in blato 43° C; sezona od srede aprila do srede oktobra; nizke cene, znatni popusti za časa pred-in posezone, pavšalne kure. železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, odtod zveza z avtobusom, brezplačen železniški povratek itd. — Zahtevajte prospekte!
Do trpela je naša zlata mamica in blaga žena
Helena Zemljičeva
Vpepeljena bo v graškem krematoriju. Maribor, dne 6. junija 1935.
BREDA, VIDA in IVAN ZEMLJIČ,
sodnik okrožnega sodišča.	5312
Umrla nam je nad vse ljubljena soproga, mati, gospa
IVAČIČ FRANČIŠKA
soproga uradnika drž. železnic
dne 6. t. m. po kratki mučni bolezni.
Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo 9. junija ob % 3. uri iz splošne bolnice k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. junija 1935.
Žalujoči soprog IVAN; JOŠKO, FANČIKA, LJUDMILA, SOFIJA,
FURLAN MIRO in IVANKA ter ostali sorodniki.	5301
m
7M
ym
m
iM vM
m
yp< ^
m m
m m
m m
?M ■m
s
o
CJ
•3
a
M
03 b0
<u >
O *->
S
A
a>
03
a
m
P p
m
A
<
S S
2 p.
a
o ®
oa
M
o •a
U
m
m
■I-NJ
V-4K
cf.-ijj
m m šm m m
s 7M M
§ J
3 hov!^
'jI! 8
ilP
f
Brei poeeboeg« obvestila
Umrla je naša preljuba mati. stara mati, sestra, teta in svakmja-
gospa
Marija dr. Kušarjeva
Pogreb preblage pokojnice bo v soboto 8. t. m. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti. Ljubljeno pokojnico priporočamo v blag spomin.
Kranj, dne 7. junija 1935.
Žalujoči
'A
- vv-**
nV.
s^TUTRO? sČ. 132
8
Sobota, 8. Junija 1935
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa tin 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro all dajanje naslovov. Najmanjši znesek za snkrntno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite
Dlll 3." v znamkah.
Vse pristojbine za raale oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,,Jutra", Ljubljana.
Danes, kakor pred desetletji
uživa
ROGAŠKA SLATINA
svetovni sloves kot najboljša namizna voda, ki obenem prijetno pospešuje prebavo.

Beseda 1 Din, davek 2 Din ta 4ifro aii dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Zastopstvo
ca nakup mehkega in trdega, rezanega in tesane-ga lesa, prevzamem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lesnopromtt-»i kraj«.	13332^5
Rezbara-gravera
•amostalnog u toj struci, za stalno namcštenje. Oter-te sa uzorcima dosadašnjeg rada i uvjeti slati na Ludvik Kan. Beograd, Knežev Spomenik 3.	133S5-
Beseda 1 Din, davek 2 Din. aa Sifrn ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
V Binkoštih
vsi v Žirovnico
kjeT ee ob razpotju Valvasorjeve in Prešernove koče otvori zboljšasni kopalni bazen z okrepčevalnim bufe-tom. Se priporoča restavracija Mežek. 133jO-1S
Beseda 30 para. davek 2 Din, ta Sltrc all daiaojt naslova 3 Oin Naju *r<j$l tnesek 12 Din
Strojnik-monter
n dolgoletnim izkustvom v elektrotehniki. parnih in eksplozivnih motorjih, želi premeniti službo. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« poti »-Strokovnjak« 1334;l-2
Natakarica
pridna in poštena, stara 31 let, želi prem en iti mesto \ boljšo gostilno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
Brivski pomočnik
prvovrsten delavec, ki govori slovensko, išče službo v boljšem salonu. Nastopa lahko takoj. Ponudbe z navedbo plače na naslov: Franjo Iloszi, brivski pomočnik, Virovitka. Ma-sarvkova 14.	13400-2
Vrtnar
z dvajsetletno prakso, samski. išče stalno službo pri graščir«. tovarni ali vili. Vok.il, poštno ležeče, I'a-k-.-vc.	18400-2
Predilni in mikalni mojster
(Krempelmeister'1 išče mesta. Vešf je tudi montaže Sn vpeljavanja v stroko. — Ponudbe n3 oglasni oddelek »Jutra« pod »Sofort«.
13113-2
n&m
Beseda 1 Din, davek 2 Din. la šifro all dajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Oin
Natakarico
prvovrstno, pošteno, pri-kupljivo in delovno, staro ao 35 let, takoj sprejmem. Lastnoročno pisane ponudbe s sliko na podružnico »J-jtra« v Mariboru pod »Natakarica prva in druga«.	13314-1
Strugar. mojstra
dobrega organizatorja in sposobnega vodjo večje strojne delavnice, potrebu- i je industrijsko podjetje. — Ponudbe z navedbo plače in referenc na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Strugarski mojster«.
13228 i
Gospodinjo
izobraženo, snažno, mlajšo. išče samski gospod. Ponudbe z osebnij) opisom na oglasni oddelek »Ju-tr..« poti »Vd^na«.
12835-1
Na hranil, knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske prodam stavbno parcelo v Sp. Šiški. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra« 13310-20
Dobra šivilja
pomočnica, za domače delo. dobi zaposlitev. — Ponudbe pod šifro »V. H.« na oglasni oddelek Jutra.
13316-1
Jelonošo
mlado in prikupljivo, peT-fektno v nemščini, dovolj inteligentno. s popolnim znanjem serviranja. za julij iD avgust potrebuje hotel-pension Starki, Bled.
13123-1
Špediter, uradnika
vajenega vseh špediterskih poslov, potrebuje tovarna strojev. Prednost imajo poznavalci železnih izdelkov Ponudbe z navedbo plače in reference na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Špediter«.	13227-1
Trg. pisarn, moč
s prakso, vešča tudi nemščine, dobi takoj mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Moč«.
13333-1
Frizerka
koja radi željezmi. vodnu ondulacijo, manikira i beli fblajha) tra/i za odmah (sezona) Miroslav Čori. frizer. Kraljeviča — Salon »Vera«.	134C8-1
Seseda 1 Din. davek 2 Din ta 5lfro ali dajanje naslova i Oin Ngjmanjšl tne«el< 17 Din
Otroški
vozički
znižane cene od U do 10. junija
S. REBOLJ
in drug
Ljubljana. Gosposvetska iS iD velesejem paviljon H zunaj.	103-6
Znižane cene teletini
6. 8 in 10 Din kg na drugi stojnici pri Zmajskem mostu in v mesnici Miiller Janševa 16.	13o64-6
Z Uran kremo
masiTana koža postane v dveh urah na solncu temno rjava, lepa, gladka in mlada.	5300
Seseda t Din. davek 2 Din ia šifro all dajanj* naslova Din Najmanjši ineset '7 Din
Parcelo
ugodno proda tovarna »Sla-
din«, Ježica.	l{J21iti-20
2 krasni parceli
naprodaj pri »Tičku na rričku«. Informacije v go-tilni.	13405-20
Stavbna parcela
Sp. Šiški ugodno naprodaj. Polovico kupnine se iahko plača e knjižico Mestne hranilnice ljubljan ske. Naslov v vseh pošlo valnicah »Jutra«. 13318-20
Zemljišče v Sp. šiški
cca. 15.000 m' ugodno naprodaj. Vodovod in elektrika v bližini. V poštev pridojo knjižice Mestne hranilnice. Pojasnila daje ifiškec, Ljubljana VII — Medvedova 3S, telefon 35-755 13387-20
G. Th. Rotman:
Pobegli cvetlični lonec
Nu, to 8va vrli ženi hitro pojasnili; povedali sva ji tudi, da se je bil njen mož na kole&u odpeljal z najinim cvetličnim loncem. »Da, svakinja živi prav tam v Zeleni vasi; ne morem vama pomagati,« je dejala. »Počakajta!« je tedajci rekel nekdo. »že vem, kaj je treba storiti«. Bil je zelenjavar. ki je stal med gledalci.
Beseda I Din, davek 2 Din. ca šifro all dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Oin
Motorno kolo
s prikolico Matchlen, 1000 cm3, v najboljšem stanju prodam. Ponudbe n3 podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Model 1932«.
13403-10
Motocikelj
Ariel .V>0 cm', v najboljšem stanju poceni naprodaj. Express, Vegova 8.
134:6-10
Izredna prilika!
Predno se odločite, oglejte si malo rabljene avtomobile večje in manjše tipe ter tovorne, katere kupite po res ugodnih cenah pri najstarejši avtotvrdki 0. Žužek, Ljubljana. Tavčarjeva 11.	16401-10
vjssssm
Beseda 1 Din. davek 2 Din ta šifro all dajanje oaslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din
Kolesa
od 1. do 10. junija znižane cene
S. REBOLJ
In drug
Ljubljana. Gospusvetska 13 paviljon H 103-11
m velesejem zunaj.
Tricikelj in
2 damski kolesi
poceni naprodaj v garaži E.\press, Vegova ulica 8.
13425-111
Rabljena kolesa
ženska in moška poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križevniške cerkve.
13407-ld
Beseda 1 Din. davek 2 '»In. ia šifro all dajanje naslova i Oin Najmanjši tnesek 17 Din
Družabnika (co)
z 20—30.000 Din gotovine sprejmem k majhni do-bičkanosni industriji v večjem mestu, brez konkurence. Ponudbe na Oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Samec«.	13205-16
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro all dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Pri Tičku na gričku
sprejmem abonente na prvovrstno domačo hrano.
13406-14
Beseda I Din, davek 2 Din ea šifro ali dalrmje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Oin
Gostilno
iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna 48«. 18348-10
Beseda l Din. davek 2 Dio ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tne«ek 17 Oin
Restavracijo
obstoječo Iz 3 velikih sob, točilnica, velika klet. velik vrt, kuhinja in stanovanje. v naiprometnejši ul. centra Ljubljane oddan takoj v najem. Mesečna najemnina 1500 Din. Večletna pogodba. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 13369-117
Dijt^ike sobe
Beseda 1 Din, daveh 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
2 dijaka (inji)
sprejmem v krasno soinčno sobo s prvovrstno oskrbo, vestno nadzorstvo in nemško konverzacijo. — Mirje, Vrstovškova 27. 13390-22
msuzsm
Beseda 1 Din, davek 2 Dtn ia šifro ali dajanje naslova
5 Oin NaiiraniS' inesel-17 Oin
Dvosob. stanovanje
soinčno, oddam takoj stranki odraslih oseb. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	10350-31
Mirno in čisto sobo
z vso oskrbo, perilom itd. ugodno oddam dvema ali eni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«
13085-23
2 lepi prazni sobi
z veliko teraso, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
13380-23
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami, s 1. avgustom odda Hrovat, Postojnska ulica štev. 32.
10309-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami oddam z julijem v Hrenovi ulici 14.
13374-21
Dvosob. stanovan ?e
soinčno, v podpritličju vile v centru mesta oddam s 1. julijem. Vprašati v Knaf-ljevi udiei štev. 18/11.
13436-31
Sobo odda
Mesečno sobo
soinčno, tik Tivolija in opere takoj ali s 16. junijem oddam Ie stalnemu gospodu v vili v Knafljevi ulici št. 18/11. 1S429-23
Beseda 50 para. davek Din. ta tifro alt dajanje oaslova S Oin Najmanj?' tnesek 12 Oin
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, išče starejši gospod pri družini brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vrt«. 13376-23/a
Glasbila
Beseda 1 Din. davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimarfšl tnesek 17 Oin
Pozor!
Novi črni pianini od 10.000, orehovi moderni 12.000 Din petletna garancija. Harmonij 2200 itd. Oglejte si na Gosposvetski cesti št. Ii2, dvorišče.	13381-36
Beseda 1 Din, davek 2 Din
ta šifro ali dajanje oaslova 5 Oin Naimanjši tnesek 17 Din
Male papige
(Skobčevke) različnih barv, proda A. Cimerman. Ljubljana Vil, Celovška 63/11.
13306-27
Jokšir svinje in vole
'ma naprodaj družba Jel-šingrad, Šmarje pri Jelšah 13431.27
Beseda SO para, davek 2 Din, ta šifro all dajanje oaslova 3 Din Najmanjši tnesek 12 Din
Moško žepno uro
srebrno, in zlato verižico
sem izgubil v četrtek dne 6. junija med 7: in 9. uro na poti od tobačne tovarne proti Viču. Ker je to edini spomin na očeta, prosim poštenega najditelja, naj oboje proti nagradi odda na policiji ali v ogl. oddelku »Jutra«. 10346-28
Opozorilo
Dobro znana dama, ki je pomotoma prevzela dežnik 6. junija v kinu Matici, naj ga takoj odda pri blagajni.	134m-3S
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Botri in botrice!
Najlepši spomin na sv. birmo je lepa slika. Priporoča se fotograf Hugon Hibšer, Sv. Petra cesta 25
Botrcam in botrom!
Najlepši spomin Vašemu birmancu je fotografija. — Foto — D. Rovšek, Kolodvorska ulica št. 36, Vam jamči za najboljši izdelek po nizki ceni! 10355-30
Pozor!	Pozor!
Botri in botrice!
Najlepši spomin ima birma-nec ali birmanka od Vas, če poklonite lepo sliko, katero Vam najlepše in najcenejše napravi v prenovljenem foto-ateljeju F. Iludnik, Ljubljana, Celovška cesta 43 (tramvajska postaja Keršič). 133G1-30
'JM
Beseda 1 Din. daveh 2 Din ta šifro all dajanje oaslova i Oin Najmanjši tnesek 17 Dir
Kupim majhen
FOTOAPARAT
(Klappkamera). Ponudbe s točnim opisom in ceno na Atoma Company d. z o. z. Ljubljana.	5299
Mestna elektrarna ljubljanska proda interesentom
za istosmemi tok, 300 voltov, po zelo nizkih cenah. Interesentom v Ljubljani, ki so priključeni še na isto-~merni tok. nudi za zmerno mesečno odškodnino motorje na posojilo. — Pojasnila da ravnateljstvo mestne elektrarne, Ljubljana Krekov trg 10/11
Prenočišče p e n z i o n „ Ljubljana "
Prenočišče pod novo upravo tik na obali z lepim razgledom na morje. Dobra domača kuhinja, izborna vina. Popoln penzion z vsemi taksami Din 46—50. KRK, otok Krk. 5283 Novi lastnik MARTIN ŠAMANIC.
BIRMANSKA DARILA
po nizkih cenah pri
J. VILHAR
urai LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 36 pri Zmajskem mostu
DVA APERITIVA
SVETOVNEGA SLOVESA
Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte!
Prekrasne kodre
dobite čez noč brez železa za onduliranje z litionom »ISOLDE« in kodraikama »FEMINA«. Uspeh, trajnost in neškodljivost zajamčena. Isolde Din 25.—, kodralka Din 8.—. ZA RAST LAS in proti prhljaju je nenadkriljiv BALSAM Din 35.— Zahtevajte izrecno kozmetične specija-litete SCHRODER-SCHENKE v najboljših parfumerijah in drogerijah. Kjer jih še ni, tja jih razpošilja naravnost par-fumerija »OMNIA« oddelek 1-5, Zagreb,
Gunduličeva 8-1. Poštnina pri predplačilu Din 7.—, pri
povzetju Din 14.—. Zahtevajte brezplačni ilustrirani katalog!
KART0LEUM
Tiajjeftinija zastirka za sLabi pod
STANOVANJSKE POTREBŠČINE VELESEJEM PAVILJON »E«
„VEKA" MARIBOR
5119
KUBANT-JEV MATE ČAJ
hrani ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu Lekarna .Vir. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta l, ako pošljete vnaprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
BRUSILNICA STEKLA IN OGLEDAL
Miškec Mirko
Ljubljana VII — Medvedova 38 — Telefon 25*75
Izdelujem
za stavbeno in pohištveno mizarstvo: brušena ogledala in stekla, izložbene šipe. — Zahtevajte moj cenik brezplačno
OGLEDALA
za hotele, kavarne In restavracije: obkladanje zidov iz brušenega stekla, čistega in barvanega (marmoriranega) — za avtomobile in avtobuse:
sprednje (vetrobrane) in stranske šipe. Popravljam vsa stara ogledala — takoj čisto kot nova dobro in poceni! CENE BREZKONKURENČNE!	5244	DOBAVA TAKOJ'
zopet ODPRODAJA ČEVLJE
Da vam ta ugodna prilika cenenega nakupa zopet ne uide, se kar najbolj požurite v naše prodajalne.
»Jara«, Ljubljana, Sv. Petra
cesta 20 »Jara«, Maribor, pri firmi Martine, Gosposka ul. 18 »Jara«, Zagreb, Ilica 60
znižanih cenah.
POZOR IZLETNIKI!
Izredno vožnjo na progi Ljubljana—Bled na binkoštne praznike 9. in 10. junija vozi avtobus iz Ljubljane: Hotel Miklič, Union, Slon, kavarna Evropa ob 8. uri zj., iz Bleda ob 19. uri. Cena tja in nazaj Din 50.—, v eno smer Din 30.—.
Redna vožnja po voznem redu se začne 16. junija in odhaja iz Ljubljane ob 8. uri zjutraj.	5308
Za obilen obisk se priporoča	DRUŽBA HOJAK.
pttfapto vednost
Žjudijančancm # in dopotujocim •
Restavracija hotela »SLON« slovi kot prvorazredna kuhinja ob najnižjih cenah.
Mali golaž (posebnost) Din 4.— Kosilo (menu) Din 14.- in Din 20.-Večerja (menu) Din 12.- in Din 14.-
V točilnici znižane cene. Toči izbrana, kar najboljša namizna in močnejša, dolenjska, štajerska in dalmatinska vina ter izborno specijaliteto »dekliški grozd«. Gostom je na razpolago lep senčnat vrt.
Vljudno se priporoča in jamči najpozornejšo postrežbo
JURIJ KRISCH, restavrater.
POZOR, GOSTILNIČARJI
IN RESTAVRATER JI1
Obiščite paviljon „H" »a velesejmu!
Tvrdka B. MARINKOV iz Fruške gore, Sremski Karlovci,
je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz Fruške gore
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in pokusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora.
GRADBENI MATERIJAL:
Trstje za strope lastnega izdelka, Bakula za strope in senčilo za vrtnarstvo, Parketne deščice, Asfaltna strešna lepenka, Lepenka za izolacijo, Izolačne plošče, Bitumen juta za izolacijo, Resitol za izolacijo, Aresit specijalna strešna lepenka, Bitumen meksikanski in rumunski, Asfaltmastiks, Lesni cement, Destiliran katran, Karbolinej, Strešni lak in razna druga izolačna sredstva ter asfaltiranje teras, skladišč itd. — Zahtevajte cenike!
JOS. R. PUH, LJUBLJANA, Gradaška 22
7	1 Telefon 2513
Glavno skladišče za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, parfumerijski oddelek, Zagreb.
DAME
9
$
Če ste bile razočarane
v izberi sredstev za nego kože —
boste presenečene
nad uspehom, ki ga doživite s
KAMILA KREMO
Napravi Vašo kožo mehko in gladko, odstrani lišaje, izpuščaje in druge kožne nečistoče, preskrbi koži prirodne hranilne snovi, zmanjša maščobnost pri mastni, poveča pri suhi koži, da polti dih mladostne svežosti, čistosti in zdravja.
Kamila krema je višek moderne kozmetike. V njej je zbrana prirodna moč najžlahtnejših rož, ki pri trajni uporabi divno prenavlja kožo.
Dobi se samo v originalnih, zaščitenih rumeno-modrih škatlicah. Glavna zaloga za Ljubljano: »VENVS«, nasproti glavne pošte.
Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnaria Franc Jezeršek. — Za tnseratnl del le odgovoren Alojz Novak, — Val * LjubljanL