UDK 808.63-311 (436.6=863):929 Ramovš F.
Heinz-Dieter Pohl
Inštitut za jezikoslovje v Celovcu
FRAN RAMOVŠ IN KOROŠKA TOPONOMIJA
Marsikatere Ramovševe razlage o koroški toponimiki niso upoštevane v Kranz-mayerjevi knjigi Krajevna imena Koroške, npr. Tigring - Tigrče, Klagenfurt - Celovec, Völkermarkt - Velikovec (nar. В1(а)коџс), Tultschnig - Čanjče. Posebna pozornost pripade alpskoslov. sklopoma *šč in *dl.
Many of Ramovs's explanations of Carinthian toponymy are not taken into consideration in Kranzmayer's book Krajevna imena Koroške, e.g., Tigring - Tigrče, Klagenfurt -Celovec, Völkermarkt - Velikovec (nar. Bl(d)kouc), Tultschnig - Čanjče. Particular attention is given to the Alpine Slavic clusters *šč in *dl.
Kot sovjetski slavist S. I. Bernštejn1 v uvodu prevoda Slovanskih jezikov R. Nahti-galä, ki gaje redigiral, upravičeno ugotavlja, je iz slovenskega naroda izšla vrsta pomembnih znanstvenikov. Enemu izmed njih, Franu Ramovšu, je posvečen ta simpozij. Pri pripravi svoje knjige, Alpenslawische und slowenische Ortsnamen Kärntens, ki bo izšla v letu 1995, sem se naučil ceniti Ramovševa dela kot važne vire, saj je on, kar se tiče vprašanj zgodovine slovenskega jezika na splošno in onomastike posebno, bolj avtoriteten kot ne manj pomembni znanstvenik E. Kranzmayer." Že F. Bezlaj1 je v svoji recenziji Kranzmayerjeve knjige Ortsnamenbuch von Kärnten zapisal, da Kranzmayer skoraj ni upošteval del slovenskih strokovnjakov; tudi Ramovša se je le na robu dotaknil. Na tak način je prišlo v Kranzmayerjevem delu Ortsnamenbuch do vrste nepravilnih, deloma pa dvomljivih razlag toponimov, ki so po izvoru slovanski. Temu bi se bil lahko izognil in včasih bi se bilo lahko povečalo število možnih razlag.
Nepravilno (ali vsaj skrajno dvomljivo) razlaga Kranzmayer Tigring in to s keltskim etnonimom Tigurijci (ki pa so se, kot ugotavlja sam, naselili v današnji Švici!).4 Ramovš je to krajevno ime razlagal z osebnim imenom,5 kar je po imenskem tipu verjetneje, saj gre za pogostni tip osebnega imena *-it'i (-iče). Za sprednjim členom se skriva slovanizirano nemško osebno ime Deg(in)hart ali Dietger, in nemško -ing ima podobno vlogo kot slov. -iče.6
Spregledal je Kranzmayer Ramovševo razlago Klagenfurta/Celovca.7 Prevzel je
' R. Nahtigal, Slavjanskie jazyki (Moskva, 1963), prev. N. M. Elkina, v uvodu str. 5.
2Kdor sodi o Kranzmayerjevi knjigi Ortsnamenhuch von Kärnten, I-II (Celovec, 1956-58), ne sme pozabiti, da gre za pionirski dosežek, ki gaje avtor v težkih časih po 28 letih trdega dela napisal najprej v letu 1946 in ga v letih 1948-1950 predelal (glej l.del 17).
'inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, razprave in gradivo 1963/3,67-94.
4	Kranzmayer, II, 233.
5	F. Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: Konzonantizem (Ljubljana, 1924), 267.
6Zato so krajevna imena slovenskega izvora, ki so se prvotno v nemščini končevala na -ik (-ig) oz. -in, velikokrat preoblikovala v -ing. Gre torej za skupno delovanje fonetične in funkcionalne podobnosti.
7Ramovš, 138 in si.
(zares duhovito) razlago rojaka P. Lessiaka," po katerem je Klagenfurt ime prikazni: na brodu, ki pelje preko Gline naj bi razsajalo (strašilo) mitološko bitje Klage, slov. Cvilja. Odločilna slabost te razlage je dejstvo, da ni najti neposrednih vzporednic: Klagenfurt je v tem pogledu osamljen. Keltsko-romansko *Aquilava pa, kakor je postuliral Ramovš, nikakor ni izolirano ime (prim. Aquilis pri Emoni, Aquileia itd.). Aquilava naj bi (preko *kuilau-) dalo slov. *cv6/'ovb (+ -бсб). Prvotna slov. oblika koroškega glavnega mesta je *cvil'ôv3c, prvič zapisana v letu 1615 kot v Zelouzi4
In kot je kelt.-rom. Dravus dalo kor. nar. Trçg-, tako naj bi zgodnjeslov. *kuilau-privedlo do kor. nar. Khlçg-, iz katerega bi nastalo Klagenfurt.
V vseh točkah Ramovšu pač ni mogoče slediti, vendar je prav gotovo njegova zasluga, daje pokazal pravo pot. Jaz sem sprejel njegovo idejo s to razliko, da v rom. *aquiliu- vidim 'kraj ob vodi'.10 Pot od *aquiliu do nem. Klagenfurt je bila naslednja: ( 1 ) rom. */'aquiliu (s členom) -* *la quiliu (tako obiikoslovno preoblikovanje lahko v Romaniji opazujemo velikokrat, prim, retorom, krajevno ime Lavatotg oz. Vaduz, obe iz rom. l'aquaeductus, *l'aquavite —* La Quaita, *l'aciale ► La Tschal, ali rom. (predrom.) attegia 'koča, gorska koča'je retorom, tegia-, v zahodni Avstriji kot Taie, iz *"a/tegia); (2) *(la) quiliu (brez člena izposojeno v zgodnjo slovenščino); (3) *qu:liu da zgodnjeslov. *kvlliü in (po tretji palatalizaciji) dalje *cvil'b; (4) *cvil'6 se razširi s -OV6C6, nastane slov. Cviljovec; (5) ker seje Cviljovec po ljudski etimologiji povezovalo s cvilja, cviliti (glej zgoraj), pri čemer je narodno verovanje gotovo igralo vlogo, seje preneslo krajevno ime, ker imenovani kraj leži ob brodu, v nemščino kot Klagenfurt, to ime pa so prevedli v srednjeveško latinščino Queremonie vadus; (6) ker je nadaljnji lokalni narečni razvoj od slov. Cviljovec k Ciljovec, Celovec po ljudski etimologiji predpostavljano zvezo s cvilja spet oddaljil, mora biti prevod v nemščino zelo star.
Načelno pa pridemo tudi od Ramovševega *Aquilava do istega rezultata (*l'Aquilava —* *La Quilava in tako dalje).
Ramovš in Kranzmayer prihajata pri razlagi krajevnih imen večkrat do različnih rezultatov, ne da bi mogli z gotovostjo reči, kateri ima prav. Ne da se odločiti, ali je podstavi imena Pulst slov. *pblzišce 'strmo, spolzko pobočje'" ali *pblčišče 'kraj, kjer se zbirajo ljudje';12 za prvo razlago govori teren, za drugo pa zgodovinski preudarki.13 Enak primer je s Völkermarkt/Velikovec, slov. dial. Blqôuc, Bhqöuc, ki ga Ramovš14 izvaja iz nemškega osebnega imena Volcho, Kranzmayer'5 pa z drugo razlago
*Carinthia, I, 112 (1922), 62 in si.
9 A. ogris, Carinthia, I, 174 (1974), 345.
"'Onomastica slavogemianica XVII (1988) 33 si. Kot nadaljnji dokaz, pravilnosti sklepa, daje v imenu Klagenfurt/Celovec mogoče videti vodno ime, lahko navedemo, da v okolici Celovca na vlažno mesto kažejo še štiri krajevna imena (ibidem 34 in si.).
"Tako Ramovš, 270.
12Tako Kranzmayer, II, 46.
"Prim. O. Kronsteiner, Wiener Slavistisches Jahrbuch, 24 (1978), 149 (z literaturo; pretiskano v Österreichische Namenforschung, 6 (1978), 1-2, priloga). Kranzmayer (I, 23 si.) povezuje Virunum-Noreia-Caranta-Pulst v »tradicionalno verigo«, ki jo predstavljajo »dvojna imena«.
14 Ramovš, 159.
Heinz-Dieler Pohl, Fran Ramovš in koroška toponomija
173
istega imena iz slov. Boliko, prva razlaga je enostavnejša, zato verjetnejša, druge pa tudi ni čisto zavreči. V primeru Tulschnig/Canjče bomo dali prednost Ramovšu16 *tlbčaniti: imena na -iti imajo pogosto v prvem delu osebno ime, v našem primeru *Tlbčarib (k *tblk-),^ in le redko toponimična občna imena, kar govori proti Kranz-mayerjevi razlagi *dolčanjiče »dolinarji«;"1 poleg tega kraj nima takega položaja, da bi bilo slovensko poimenovanje dol opravičeno.
Imamo pa primere, kjer ne moremo sprejeti ne Ramovševe in ne Kranzmayerjeve razlage. Tschierweg najbrž ni nastalo ne na podlagi slov. *surovica4 in ne iz *Črv(ov)iče »Wurmdorf«:2" nič ne govori proti temu, da Tschierweg (1090 Survie) razlagamo kot Tschirnig ( 1202 Sirwich, 1372 Suerwich) s podstavo *čbrnoviti k osebnemu imenu *Černb21 (-weg je v nemščini pogost odraz za alpskoslov. -oviti).22 Daje alpskoslov. palatal t' oz. d' v nemščini substituiran k oz. g, je Ramovš pokazal na mnogih primerih, med drugim tudi pri imenu reke nem. Gail, slov. Zilja (starejše *d'zila, prim. furl. Zeie, i tal. listine Zeglia).2i
Medtem koje Kranzmayer24 narečne posebnosti slovenskih in/ali alpskoslov. krajevnih imen le nakazal (pri čemer sledi svojemu učitelju P. Lessiaku), razvija Ramovš v tem dokaj popolno sliko. Kot primer navajam glasovno skupino sć(iz skj25 v priponi -išče: že P. Lessiak je ugotovil, daje zastopana v glavnem kot st, samo na zgornjem Koroškem in vzhodnem Tirolu kot šk. Ramovš navaja naslednje primere: st: Gassarest [kosârist] ( 1124 Cozarist) *kozarišce Grades(t) (1301 Gradeys) *gradišce Pulst ( 961 Bulczisc) *p blzišce/ *p b Ič i š če Mairist ( 1162 Miriš) *myrišce šk: Trasischk ( 1352 Trasischge) *strafflče Frischg ( *borišce) Plasischg (Kals, 1501 Plasisk) Plasisk (Iseltal, 1329 Plasigke) P Ce Zaneischg (Kals, *stanišce) Ob(e)rischka (ime gore, Debanttal, *oborišc'e)
15 Kranzmayer, 11,72.
'"Ramovš, 267.
17Prim, zahodnoslov. osebna imena kot pol. Tluczań, češ. Tlučen in po izvoru luž. srb. krajevna imena kot Tolkewitz, Tultewitz (st. luž. srb. *Tulčovici) (po E. Eichler - H. walther, Untersuchungen zur Ortsnamenkunde und Sprach- und Siedlungsgeschichte des Gebietes zwischen mittlerer Saale und Weißer Elster (Berlin, 1984), 315.
18 Kranzmayer, ii, 230 sl.
14 Ramovš, 269.
20	Kranzmayer, ii, 229.
21	Na alpskoslov. področju dobro izpričano (prim. O. Kronsteiner, Die alpenslawischen Personennamen (Dunaj, 1981 ), 30 si.: Černb, Černika, Černej): Prim. slov. priimke kot Črnko, Črnej itd., germanizirano Tschernko, Tscherne itd.
22	Prim, med drugim Radweg, slov. Radoviče (*radoviti).
23	Ramovš, 275.
24	Kranzmayer, 1,192 sl.
25	Ramovš, 270 sl.
Ta seznam dopolnjujemo z naslednjimi krajevnimi imeni: st: Plaschischen/PleMče ( 1256 Blescitz) *plešišce Gradisch ( *gradišc'e)
Homolisch/Hmelše (1430 Chmelitsch) *hmelišce R o t hé i s/R o t išče (1446 Ratteisch) *rotišce Gumisch/Gumlišče ( *gumbnišc'e)
*Mairis(t) (danes Oberalbersdorf)IMirišče (1150 Myrishe) *myrišce Straschitz/Postra&šče (1391 Straesing) *(po)stražišce (ime kmetije Postraschischnig) š k: Griebitsch (nar. Griiebisk, 1190 Grwohis = Gruobisfk]) *grobišče Kalischka (Kanalska dolina) *kališce Klabisch (nar. Klewisk) *hlevišce Na Štajerskem je pripona -išče dala -iše\'h Fladischerhof (1396 Flatieschen) *blatiš(c)e Äußere Kainisch (ca. 1300 Camisch) *kamenis(c')e Kollisch ( 1239 Goluz, 1334 Cholussen) *kalis(c)e Če uporabimo Ramovša in Kranzmayerja, lahko stkemo veliko tanjšo mrežo slovanskih podatkov, kot če bi uporabili le enega ali drugega. Pričujoči seznam je bil sestavljen za Slovanski onomastični atlas.
Po našem mnenju je dvomljivo, da bi bilo tako lahko razlikovati slov. se(d)lo 'vas' in *sedblo 'sedlo'. V nasprotju z Lessiakom Kranzmayer vsekakor trdi:27 »Mlajša krajevna imena Zedl, Zödl v osrednji Koroški [...] moramo [...] vezati s slov. sedlo: in res tako imenovani kraji ležijo vsi v bližini nizko ležečih prehodov in največkrat na mestih, kjer zasledimo bavarsko-avstrijske naselbine šele v 12. st.« V tej zvezi je Ramovš dosti bolj previden: »Seveda se ne da ugotoviti, ali in katera iz teh imen so izvedena iz sedlo ali iz seddo«,2I(
Oglejmo si gradivo. Če sodimo po realni podobi, vsebujejo *sedblo 'sedlo' naslednja krajevna imena: Zedl in Zödl (Radenthein), Zedl (1570 Potzedl, kar pomeni pač 'pod sedlom', Kraig/Pfannhof), Zedlitzberg (1253 Zedelz, 1267-68 Nazzedele, Him-melberg), Zedlitzdorf {1281 aput Zedeltz, Gnesau), Zedlach (1022-39 Cetulic, Ma-trei/vzhodna Tirolska).24 Nasprotno pa najbrž smemo naslednja imena izvajati iz se(d)lo 'vas': Zeltschach (1060-88 Zedelzach, Friesach in Pisweg), Zelsach (1137 Zelzach, Trebesing), Zedl (1296 Zedlach, Krasta in Pisweg), Zödl (Steinfeld), Welzelach (*velesedljah »velika vas«, 1300 Welcedlach, Virgen/Vzhodna Tirolska),30 pri teh krajevnih imenih ne govori nič proti razlagi z 'vas', tudi ne ležijo blizu gorskega sedla. Kakor kaže primer, je ohranjeno -dl- najti tudi v osrednjem prostoru Koroške, ki je bil zgoraj germaniziran, kakor tudi severneje (npr. na Štajerskem).31 Tudi Vzhodna Tirolska ima dl: Tscharniedling (*črnidlo, Dölsach),32 enako tudi
26	Po B. Mader, Die Alpenslawen in der Steiermark (Dunaj, 1986), 126.
27	Kranzmayer, I, 193, opomba 26.
2S Ramovš, 194.
29Po M. Voggenberger, Die slawischen Ortsnamen in Osttirol, dis. (Salzburg, 1983), 93.
30	Voggenberger, 91.
31	Po Mader, 121 (in karta 7) je v tej avstrijski deželi v 7 od 9 krajevnih imen, ki vsebujejo -dl-, ta fonetična skupina ohranjena.
Heinz-Dieter Pohl, Fran Ramovš in koroška toponomija
175
Welzelach (glej zgoraj). Za -/- iz -dl- v Vzhodni Tirolski ni primerov.33
V svojem izvajanju sem hotel pokazati, daje Fran Ramovš v svojih delih k zgodovini slovenskega jezika veliko prispeval za raziskovanje in razlago krajevnih imen na Koroškem in v Vzhodni Tirolski, kolikor so slovanskega izvora. Z njegovimi podatki se da Kranzmayerjeva knjiga Ortsnamenbuch von Kärnten glede slovanskosti v marsikaterem pogledu razširiti.
Zusammenfassung
Der vorliegende Artikel würdigt Ramovšs Arbeiten zur Kärntner Toponomastik. Er hat z. T. andere Namendeutungen vertreten als E. Kranzmayer in seinem »Ortsnamenbuch von Kärnten«; dies ist beispielsweise der Fall bei Tultschnig, Volkermarkt und Tigring, v. a. aber beim Namen der Landeshauptstadt Klagenfurt, slow. Celovec. Hier wird gezeigt, daß Ramovš mit seinem kelt.-rom. *Aquilava den richtigen Weg gewiesen hat. Besonderes Augenmerk wurde auf die Lautgruppen alpenslav. *šč und *dl gelegt. Schon Ramovš hat festgestellt, daß es hier in Österreich zwei verschiedene, räumlich und zeitlich bedingte Reflexe gibt, nämlich dt. st. (seht) neben schk (sk) bzw. dt. / neben dl. Der Autor war bemüht, Ramovšs Angaben zu erweitern, um ein genaueres Bild der früheren dialektalen Verhältnisse in Kärnten, Osttirol und der Steiermark zu gewinnen.
32voggenberger, 86.
"voggenberger, 96.