Y Zenska vzgoja. (Spisuje Jos. Ciperle.) BMladi star'ga več ne sluša, Stari mlad'ga še spoštuj 1 Moj Bog, kaj še človek skuša, 14. Svet pa je če dalje huj'." NArodna. Še na drug način se pokvarijo otroci, da postanejo nepokorneži. Premnogi stariši imajo jako abotno navado, da obdare otroke z majhnimi darili, ako so pridni in ubogljivi. Dostikrat slišimo rekati stariše otrokom: BAko bodeš priden, boš dobil krajcar." S to obljubo menijo otroke navdušiti, da izpolnujo z radostjo njih povelja. Toda to je zelo škodljivo. Najprvo ali od začetka je otrok pač zadovoljen z enim krajcarjera; ali pozneje uže tirja dva, potem tri, štiri in še več krajcarjev. In ako ne bomo mogli mu jih dokladati, zgodilo se bode kmalu, da nam bode odrekel pokorščino. — In čemu tudi kupovati njegovo pokorščino s krajcarji! Čisto naravno je, da nas otrok mora ubogati. Ali ni uže dovolj, da mu dajemo hrano, stanovanje, obleko ? Čemu delamo in se trudimo mi? Za nič druzega, nego za svoj vsakdanji kruh, obleko in stanovanje. Vender otrok naj bi še vrh temu kaj dobival? Tudi ne obdarujejo stariši otrok vselej iz proste volje, dostikrat so celo prisiljeni ravnati tako. Ako začno čutiti, da otroci več z radostjo ne izpolnujo njih ukazov, ako vidijo, da se je src otroških polastila nekaka neprijaznost do njih, zateko se k darilom. Hotč tedaj kupiti si ubogljivost, ljubezen in prijaznost otroško. Gorje jim! S tera pokvarijo le še bolj otroke. Ljubezen, kakor tudi ubogljivost se ne da kupiti; ona naj izvira iz čisto nesebičnih virov. Namestu da bi odtegnili takim otrokom tudi svojo Ijubezen; namestu da bi pokazali neubogljiverau otroku vso svojo ostrost in resnobo, se mu laskajo z darili. Naravno je le, da se strup odpravi s strupom. Marsikateri skrbni in ljubeči raateri, marsikateremu slabemu očetu vender bi kar počilo srce, ako bi moral le enkrat žalo besedo reči otrokom. Toda pomislimo le, da tudi otrokom ne poči srce, ako nas tolikokrat z namenom razžalijo, da jih dostikrat čisto malo briga, ako se hudujemo nad njimi. In stariši naj bi le gladili nežnost otroškol A mnogi očetje in raatere so uže taki, da si puste prej izpuliti vse lase z glave, preden skrive en las svojemu otroku. In ni jih malo takih očetov in mater. Ali otrok ne ostane vedno v njih varstvu. To je ravno njegova sreča ali tudi nesreča. Dobro je, da imajo učitelji v ljudski šoli, v katero mora vstopiti, uže vsa druga načela. Uže učitelj, kateremu sicer veli postava, da ima biti jako ljudomil i. t. d., — uže učitelj si ne pusti ruvati las z glave. Pač si marsikatero razvajeno dete ne inore razjasniti tega. Ali to je dobro. Učitelj je takeniu otroku res prvi vodnik in pripravljalec za življenje. In s časom se privadi otrok na njega. Slednjič ga spoštuje, in sicer spoštuje mnogo bolj, nego svoje stariše. Naj reko človekoljubi in vsi enaki pedagogiči kar hočejo, nekaj strahii mora imeti vender le otrok pred onim, kogar uboga. Z golo ljubeznijo ne bodeš si pridobil nikdar pokorščine. Rad bi navedel tu nekatere vzglede iž svoje lastne izkušnje; a rekel bi mi morda kdo, da se hvalim. Tedaj raje molcim. Ali kar sem omenil o učitelju, to vender ne velja tudi o učiteljici. Ravno to je nesreča premnogih otrok, da pridejo v roke neizkušeniin učiteljicam. Za Boga, kaj naj začenja slabotna ženska s sto ali še več učenci! Z raalimi je dostikrat preljubeznjiva, — in to je naopačoo; in s starejimi si največ ne zna pomagati drugače, kot da je tudi mehka z njimi. In to je vender še bolje, nego če je huda. Nekatere ženske so rade preširne in celo predrzne, ter mnogo tirjajo od moškega spola. In kaj sledf iz tega? — Ne prizanašajmo svojim hčeram, ako so se pregrešile kdaj zoper naša povelja; ne laskajmo se jim, ne dajnjmo jim potuhe in nikake prednosti pred dečki. Ne dajajmo jim tudi priložoosti, da se cenijo za kaj višega, za kaj izbornejšega, nego so v resnici. Obnašajmo se vedno tako, da bodemo v njenih očeh stali visoko nad njo, bodimo ji vzgled vsemu dobrerau, bodimo resni, bodirao strogi z njo ako je treba; bodimo tudi prijazni, a nikdar premehki, in ne bode nam treba tolikokrat ponavljati zapovedi: »Spoštuj očeta in mater, da bodeš dolgo živel, in ti bode dobro na zemlji!" (Dalje prihodnjič.)