J. Š.:  Pri  vinu.
207
rede ali javne znake pokojnikove ali pa deviški venec pred samicami. Za krsto prihaja premnogo vencev na raznih vozeh. Ce spremlja godba truplo otrokovo, tedaj igra zgolj poskočnice in vesele koračnice. Nekaj posebnega so tudi civilne poroke v municipijski palači na Kapitolu, ki se vrše vsako nedeljo med II. in 12. uro. Nevesta s svojimi družicami se pripelje v cerkev prav tako napravljena kakor pri nas, in zijajočih žensk je tudi dovolj, le da ne smejo v poročno dvorano, nego morajo čakati zunaj. Namesto oklicev rabijo javna naznanila tistih oseb, ki se žele poročiti, in ti napisi so razobešeni pred poročno dvorano, kjer morajo zglašati tudi vse novorojence in mrtvece.
(Konec prihodnjič.)
P
r 1 vinu.
L>
ekle, še jedno čašo!
Oživi družbo našo,
Opij  nas z vincem dobrotljivim,
Pobrati z duhom lahkoživim.
Opij i srce moje, Da radostno zapoje, Pozabi bridke bolečine; O daj,  da ga otožnost mine!
^
Še jeduo čašo!  — Hvala, Ti milostna si, zala  — Prišli so v  vas duhovi  vinski, Igrajo z nami se detinski.
Zvene- nam polne čase, Srce" prepeva naše — In ž njimi duša moja toži O divni, a zveneli  roži.
J. S.
Krvava solza.
jE
lad junak je to govoril; »Jokal bi nesrečnež jaz, Da koristi domu solza, Ki porosi moj obraz.«
In po zmagi vsak junakov K svojcem radosten hiti — Mlad junak na polji — mrtev, Solzo je prelil — krvi.
Boj krivičen v domovino Tlačeno je privihral, Z mečem v roki,  vsak se zdnjo Sin je hrabro vojskoval.
Rastislav.