List 2.
Iz šneperške gozdarske šole.
Dandanes se pogostoma čujejo zdihljeji, kaj borna jedli, kako se oblačili, kako davke plačevali? — Ker bo marsikdo iz Ložkega okraja bral ta spis, zato sem si izvolil nekako bolj držati se tega okraja, vendar pa zadeva tudi posestnike drugod. Pri nekterih hišah je res taka revščina, da nimajo niti za sol niti za druge potrebe denarja. Dobro vemo, da ni vsak gospodar svoje nesreče kriv; mnogo pa jih je vendar tacih, kteri slabo gospodarijo, bodi si na polji bodi-si v gozdu. Nekteri so prišli na siromaško palico ali so pa tako oslabeli, da si niso v stanu dalje pomagati — ravno le z leseno kupčijo.
----10----
Skusil bodem razjasniti to in prepričati kupčevalce m lesom, da trpe zgubo in škodo tam, kjer se jim dobiček kaže*
Da kmetovalec razvidi, kakosen dobiček ima iz svoje „merkancije", potrebno je, da se vsede in preračuni, kako in kaj; le na tem potu more presoditi, ali mu kaže dobiček ali pa zgubo tržtvo njegovo, in Z2k koliko se bo njegovo gospodarstvo zboljšalo ali pa oslabelo.
Da razjasnim, kako mu je treba računiti (rajtati), vzamem sledeč primer, samo to opomnim, da sem se poslužil pri tem primere take, kakoršna je v istini.
Kupčevalci z lesom v ložki dolini najraji kupujejo hoje, iz kterih doge, a iz njih pa bariglje od */4 do 5 vedrov delajo. Po natančnem računu, oziraje se na vse okoliščine, ki imajo nanj upliv, se mi je napravljanje malih barigelj po četrt vedra najbolje zdelo; zato se hočem v svojem primeru teh držati.
Za tri hoje ve krclje — za manj se trud ne splača — kterih vsak je 20' dolg in v sredini 20" debel, in ki skupaj 48?' imajo, plača kupčevalec kubični čevelj po 12 kr., skupaj 5 gold. 76 kr.
Zamudil je pri tem, dokler so se mu hoje odka-zale, dokler jih je posekal in graje osnažil, en dan; cenimo dan zimski čas po 50 kr.
Drugi dan je prišel z dvema vozovoma po hoje, vsak voz zasluži en dan najmanj 1 gold. 80 kr., skupaj tedaj oba 3 gold. 60 kr.
Za napravljanje dog, ako je delalec priden, in ako se les rad kolje, potrebuje 15 dni, računajoč, da vsak dan jih 200 kom. napravi, in da so gornje tri hoje vsaka po 800 dog 15" dolgih 2" do 3" širokih in Va" debelih dale, toraj 12 dni po 50 kr. znaša 6 gold.
Ker vsaka barigeljica potrebuje 12 dog, tedaj iz 2400 dog naredi 200 takih malih barigljic, a vsaki dan jih more le 6 narediti, treba pa je zato delo 34 dni, po 50 kr. računjeno znaša to 17 gold. Za potrebne obroče je dal 1 gold. Vkup tedaj znašajo stroški 33 gold. 86 kr.
Ako barigljice proda, dobi, ako je cena visoka, za vsako barigljico 20 kraje, toraj za 200 barigljic 40 gold.
Ce odbijemo stroške od prejemka, res se nam pokaže,  da  mu je  ostalo čistega dobička 6 gold. 14 kr.
Dobiček znese merkantu v 48 dneh 6 gold. 14 kr., za celo leto tedaj, ako računimo po 240 delalnih dneh, ostane mu na koncu leta 30 gold. 70 kr. čistega dobička. Njegovo gospodarstvo se je tedaj pomnožilo za 30 gold.; vprašanje je: ali more on s tem dobičkom dandanes zadovoljen biti?
Vprašanje to rešiti, treba je, da se seznanimo s tem: kakosen gospodar in kdaj naj se s tem delom peča, ali on, ki ima dovolj zemljišča, hišo, otroke, ženo, svoje blago in veliko gospodarstvo? ali pa on, kteri nima ne mnogo zemlje, ne svojega blaga?
Vsak, kdor le nekoliko misli, bode lahko odgovoril na to, in odgovor bode ta, da je to delo dobro izključljivo le samo za onega, ki nima mnogo zemlje, niti svojega blaga; zato je pa za to delo najpripravneji zimski čas.
Kmetovalcu, ki nima svojega gospodarstva in ne svojega blaga, temu ostaja tistih 30 gold. čistega dohodka na leto in dan.
Poglejmo pa kmeta, ki ima ve če gospodarstvo in kteri ima samo dva vola, kakošno hasen ali škodo bo njemu takosno delo naneslo?
To vprašanje se pa samo s sledečim računom dokazati more.
Za obdelavanje vsega svojega gospodarskega posla potrebuje on,  na priliko,   na leto 192 dni;   ostaja mu
48 dni, ktere more za druge posle porabiti, ako napredovati hoče. Ako se je lotil izdelovanja barigelj, po gornjem računu v istem času zasluži čistih 6 gld. 14 kr. Vprašamo zdaj: ali je to čisti dobiček? Jaz na to odgovorim, da ni, kajti s svojimi voli, ako so 48 dni v hlevu stali, pa ga vsaki dan le 30 kr. stanejo, zgubi v 48 dneh v vsem skoro 14 gold. 40 kr., zaslužiti pa more ž njimi v 48 dnevih, če računimo samo vsaki dan po 1 gold. 80 kr., skupaj 86 gold. 40 kr.*)
Ako pa voli imajo težko delo, mora jim boljšo klajo polagati, potem račun na vsaki dan 80 kr., znaša za 48 dni 24 gold.; došteti se mora k temu njegov dnevni zaslužek po 50 kr.; ta v 48 dnevih ravno toliko znaša, toraj skup 48 gold. Ako se primerijo dohodki s stroški, ostane mu čistega dobička v 48 dnevih 38 gold. 40 kr.
Ako bi nas kdo zavrnil in rekel, da to ni tako, rečemo mu, da žalibog je tako. Znani so mi gospodarji, ki imajo po dva do tri pare volov, ki jih v hlevu celo zimo rede, oni se pa z gori omenjenim delom barigljic ali z drugo za njih pogubno trgovino z gozdnimi proizvodi vkvarjajo.
Krivo tega je preslabo izobraženje ljudstva v ljudskih šolah; tu bi se kmečki otroci morali več v gospodarskih rečeh podučevati, nego v učenji na pamet ka-kakošnih basni itd. — Da bi pa to moglo biti, treba je v preparandijah dobro izučenih učiteljev.
Ker se pa jaz v to točko ne morem za zdaj spuščati, vračam se nazaj k prejšnji nalogi, namreč k trgovini z lesom za naše kmetovalce.
Pri mnozih ljudeh se je vkoreninila kriva misel, da prisvojenje lesa po nepostavnem potu ni tatvina, in da oni, koji se po tem potu les prisvojujejo, ne zgubijo mnogo od svoje Časti. Vzroki te krive, žalibog zel6 vkoreninjene misli leže v starodavni pre-Šlosti; oni izvirajo še iz tiste dobe, ko je bilo še gozdov in lesd na izbiranje, in so proizvodi še malo vrednosti imeli. Vlastnik gozda bodi-si iz nemarnosti ali pa iz misli, da mu gozdi ne donašajo dosti dobička, se takrat ni toliko za-nje brigal, da bi jih dal tako varovati kakor dandanes. Ljudstvo pa, za ktere se je malo včinilo ozir izobraženja, osobito pri nas Jugosla-venih, gori rečenega nepostavnega prisvojevanja lesa ni za kaznjivo in ne za nepostavno imelo, pa se še dandanes drži stare prislovice: „Tako so naši stari delali, a so vsega dosti imeli".
Dandanes pa se mora delati na to, da se pri vsaki posamesni kmečki hiši in v vsakem krogu društvenega življenja namesto one prislovice vkorenini tale: „Kdor z duhom časa ne napreduje, on zaostaja v vsakem oziru".
Vlastniki gozdov so prišli do spoznanja, da se gozdi zmirombolj krčijo, da gozdni proizvodi veče dobičke donašajo, in da se njihove potrebščine čedalje bolj povikšujejo; zarad tega jim je na tem ležeče, da se gozdi bolj varujejo, ker jih v tem dandanes tudi državne postave bolj podpirajo, nego je to v preteklosti bilo. Računiti je tedaj treba, umno obdelovati polje, ne le les podirati, ampak tudi za zarod skrbeti, skrbeti, da tudi senožetim ne gnojijo samo škrjančeki, živinorejo zboljšati, sadjerejo povzdigniti — na kratko rečeno: gospodariti umno po zahtevah sedanjega časa.
Začetek je težak, to je res; al kdor nikoli ne začne, nikoli ne konča; on ostane zmirom tam, kjer je oče njegov nekdaj bil! Drugače, drugače se mora začeti in bolje se vam bode godilo. Pomislite le to, da vaš stari oče je imel manj potreb,  plačeval je  manje
*)¦ Ali mu je pa tudi vsak dan zaslužek gotov?          Vred.
—  11   —
davke, on je tedaj po svoje lahko izhajal; vi pa morate skrbeti, da se ravnate po potrebah in zahtevah današnjega časa.                              Franjo Padar.