Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska alica 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranlh pise ne sprejemamo. Lzhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJ plmčajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovora, davek posebe. Pošt. ček. ral. 11.197. Telefon 311 Beseda o zadnjem imenovanju učiteljstva. Vsako večje premeščenje učiteljstva je v tesni zvezi z razvojem in napredkom šole. Zakaj premeščenje ne zadene samo učitelj» stva, ampak pred vsem vzgojo in pouk naše mladine, tangira pa tudi izvenšolsko prosvet» no delo, v kolikor se v njem udejstvuje uči» teljstvo. Naša stanovska organizacija je že od nekdaj zastopala poleg interesov učiteljstva tudi interese šole kot take ter je vedno in povsod podpirala njen razvoj. Prosvetna uprava sama se je lahko že neštetokrat uve» rila, da ji je naša stanovska organizacija v izdatno pomoč pri njenem stremljenju za iz» boljšanje našega šolstva. Zato je umevno, da ne moremo iti v svojem stanovskem glasilu preko dejstev, ki ovirajo na eni strani mir» ni razvoj pouka in vzgoje, na drugi pa jem» Ijejo velikemu delu učiteljstva veselje do in» tenzivnega dela v šoli in izven nje, in ker ne ostanejo neopažene tudi v narodu. Zato je torej ne samo v interesu uči» teljstva, ampak pred vsem v interesu šolstva in prosvete, da povemo ob vsaki priliki od» krito svoje mnenje in pokažemo na morebit» ne neprijetnosti, ki so nastale gotovo nehote. Morda je še dana možnost, da se vsaj neka» tere zadeve popravijo; na drugi strani pa so enkrat storjene napake glasen memento, da se jim drugič izognemo. Zadnja imenovanja učiteljstva v Drav» ski banovini so rodila poleg nekaterih pri» jetnih presenečenj tudi celo vrsto trpkih raz» očaranj pred vsem v učiteljskih, a tudi v iz» venučiteljskih vrstah. Imenovanja so izvršena časovno nepri» kladno. Izvršila so se med šolsikim letom in kakor vse kaže bodo sledila tudi premeščenja med šolskim letom. Ako pomislimo, da je sedaj izvršenih ca. 250 imenovanj in bode tem sledilo morda še 50 do 100, da se zama» šijo nastale vrzeli po prvih imenovanjih, po» tem lahko računamo, da je s temi imenova» nji prizadetih blizu 300 šol in jih bode seveda prav toliko prizadetih tudi z dejanskim pre» meščenjem To je pa tretjina vseh šol v naši banovini. Na tolikih šolah bode torej izdatno prizadet in oviran naravni in mirni razvoj vzgoje in pouka. V zakonu o narodnih šolah je v tem oziru rečeno, da se pred vsem večje premestitve izvedejo o počitnicah (§ 97. do 99.) in edino na ta način bi odpadla izmenja» va učiteljstva — vsaj v večjem obsegu — med šolskim letom. V naši banovini so se iz» vršila imenovanja šele koncem oktobra in je menda sploh zadnja. Vsekakor ni samo v interesu učiteljstva, temveč je predvsem v interesu šolstva samega, da se ne bodo imenovanja tako dolgo zavlekla in da se ne bodo vršila premeščenja v sredi šol» skega dela ter, za selitev, v najslabšem letnem času. — Ako dosežemo, da se bodo v bodoče izvršila vsaj glavna imenovanja in premešče» nja v počitnicah, in da se bo v tem pogledu striktno izvajal zakon, kar je glavno: ne bo» mo motili mirnega razvoja vzgoje in pouka. In s tem bode ustreženo ljudstvu, šoli in uči» teljstvu. Ne samo, da so imenovanja izvršena ča« sovno neprilično ter bodo imela zle posledice pri pouku in vzgoji mladine brez ozira na učiteljstvo in ljudstvo ter prosvetno delo iz« ven šole, naj omenimo nekatere slučaje. Mnogi slučaji so namreč taki, da so na» ravnost v ostrem nasprotju z intencijami, ki se ponovno naglašajo. Brez vsakega dvo» ma je, da teh napak ni storila prosvetna uprava, ker ima vendar dovolj vpogleda in pregleda v krajevne razmere in prilike. Teh napak tudi ni povzročilo ministrstvo vsaj ne vedé in hoté. Saj to ni v interesu šolstva, ne učiteljstva, pa tudi ne ljudstva in najmanj v intencijah sedanje vlade, ki kaže resno strem« ljenje po pravičnosti, objektivnosti in upo« števanja potreb in želj naroda. Torej so vpli« vali na imenovanja, da so se izvršila v mno« gih slučajih tako neprimerno drugi faktorji. Kako je prišlo do tega, to je zadeva, ki jo je treba razčistiti. Zakon o narodnih šolah je tudi glede premeščanj dovolj jasen (§§ 100. in 101.). Ta dva paragrafa pa nista bila /upo« števana vedno in povsod, kar je seveda vzbu« dilo v mnogih nevoljo. Kako naj bi se ne pre« meščalo zlasti ne v naših obmejnih krajih, kažejo dovolj slučaji: Puconci, Pertoča, Št. Jurij v Prekmurju, Šalovci in drugi. S takimi premeščanji ni pomagano ne šoli, ne učitelj« stvu in tudi ne ljudstvu, ampak je vsem trem le v kvar. Mnogi zvračajo 'krivdo, da je prišlo do tako kričečih slučajev na SKJ. Znani pa so nam slučaji, katere pripisuje učiteljska, so« kolska in tudi druga nepoučena javnost na rovaš SKJ, dasi so ti slučaji prav tako v ško» do SKJ, kakor so v škodo šoli in učiteljstvu. Prav poučljiv je n. pr. slučaj Studenci pri Mariboru. Iz deške šole, ki je imela vso dobo od prevrata zaradi posebnih prilik le moško učno osobje, so premeščeni trije učitelji. Na njihovo mesto pa pridejo tri učiteljice. In vendar ni nobeden izmed teh treh prosil za premestitev in tudi ni bilo proti nobenemu Vprašanje naših šolskih Nova doba je prinesla tudi novo šolo. Reforma šolstva, posnebno osnovnega, je na dnevnem redu. Dandanašnji reformatorji po« stavljajo osnovno šolo na praktično podlago — na podlago zahteve življenja samega. V šolo se je uvedla marsikatera dobra stvar; a tudi senčna ni izostala. Napredek šole pokazuje, da bo bodoč« nost dobila za življenje dobro izučen, mogoče tudi vzgojen naraščaj. Ali bo pa ta naraščaj tudi zdrav, je veliko vprašanje. Res, da je reorganizacija šole prinesla šolski mladini tudi v pogledu higijene marši« katero dobro. Vzemimo samo ustanovitev po« liklinik in »Podmladka rdečega križa«, pa lahko ugotovimo precejšen plus. A vse to je daleko premalo če vzamemo v poštev slabe zdravstvene razmere v naši državi. Zato stojim na stališču, naj se izvede temeljita re« forma šol. higijene, nato šele v skladu z isto reforma šole same. Veljaj pa pravilo: »Prvo zdravje in vzgoja šolske mladine, nato šele snov, ki naj se priuči.« Osnovna šola naj služi svojemu pravemu namenu. Ona naj ne ¡iizučuje mladine, kot ima to nalog srednja šola; naj pa tudi ne ustvarja rokodelcev. Vzgoji naj ter pripravi mladino za resnično in zdravo življenje. Treba pa je, da se prične z delom pri ko« renini. Kaj pomagajo vsi higijenski predpisi in vsa izvajanja v istem smislu, če se je pri večini šolskih poslopij grešilo že v prvih po« četkih. Smelo lahko trdim — da !je izmed pri« bližno 900 šol. zgradb v Dravski banovini razmeroma malo poslopij, ki odgovarjajo vsaj delno vsem potrebam moderne higijene. Gotovo kot beli dan pa je, da bi to uro mo« kakega disciplinskega povoda zato. In dva izmed teh sta bila obenem dobra sokolska delavca, katerih bode krajevno društvo SKJ težko pogrešalo. Tako premeščenje je SKJ in njegovemu delu naravnost v škodo. Imamo pa še druge primere, da premeščanj ni zahte« val SKJ in vendar jih pripisujejo ravno njemu, Kar se pa tiče vpliva SKJ pri učiteljskih premeščanjih, o tem bo treba posebe raz« pravljati. Zadeva namreč ni tako enostavna, kakor je videti na prvi pogled. Eno pa lahko pribijemo danes, in to je: da nosijo krivdo na tem, ker so se imenova« nja tako zavlekla v prvi vrsti vsi oni, |ki so preko banske uprave neprestano interveni« rali v Beogradu ter se posluževali vseh mogo« čih privatnih zvez, da dosežejo izpremembo predlogov v svoj prilog; krivdo na tem, da je danes na nekaterih šolah na podlagi novih imenovanj učiteljstvo nadštevilno, a da na drugih šolah primanjkuje učiteljstva, nosijo v prvi vrsti oni, ki niso vložili niti prošenj, a so po neslužbeni poti dosegli svoje imenova« rtje; vsi ti nosijo krivdo tudi na t din, če ob» čine nadštevilnemu učiteljstvu ne bodo ho« tele priznati stanarine in kuriva ter bo v tem pogledu nastal zopet nered in nepotrebno razburjenje. Dolžnost vseh okrajnih učiteljskih dru» štev je, da se v tem pravcu bavijo na svojih zborovanjih ter najdejo sredstva, kako bo« mo lahko razčistili to zadevo najprej v last« nih vrstah, da bomo potem, ko dosežemo, da se bo vsak korektno in po pravi poti potezal za kako mesto, lahko pokazali na napake, ki bi se napravile od druge strani. stavb in šolske higijene. rali zapreti najmanj 100 šol, ki so radi slabih higijenskih razmer nerabne. Moj namen bodi, da opišem šolo, ki jo zahteva današnja doba z ozirom na higijen« ske prilike. ' 1 1. Stavbišče za šolsko poslopje. — Kje in kakšno stavbišče naj se izbere za šolsko poslopje, je natančno določeno v predpisih za zidavo šolskih poslopij. Radi tega ne bom opisoval prostora, ker je to itak znana in pre« mleta snov. Znano je pa tudi, da se pri izbiri prostora postopa dovolj skrbno ter da tu običajno igrajo vlogo finančni, gospodarski, politični, verski ter drugi momenti. Higijen« ski obziri pa se puščajo popolnoma v nemar. 2. Načrt in zidava šolskega poslopja. — Običajno so naše osnovne šole stavbe, ki že po zunanjosti odbijajo. To so četverovoglata kasarniška poslopja, iz katerih gleda stari birokratizem. Vse na teh tako zvan;h bivših modernih šolah zbuja v človeku čut nesvo« bode. Ako stopiš ^ tako poslopje, te obda neka čudna tesnoba; kakor mora pada težina take stavbe v dušo. Spominjam se še dobro dneva, ko me je oče prvič vzel s seboj v šolo. Tako s strahom sem prestopil prag šole in tako tesno mi je bilo v srcu! — Vse tako tuje okoli mene in ta dušeči šolski duh, ki so ga bile polne stopnice, polni hodniki, polne sobe. Takrat si nisem vedel tolmačiti čemu ta tesnoba v meni, danes pa dobro vem od kod je izhajala. Moderna šola naj bi dobila popolnoma drugo lice. Stala naj bi v sredini velikega vrta. Stavbeni sistem naj bi bil paviljonski. Vsak razred enota za sebe; lična hišica, ki bi na zunaj kot na znotraj odgovarjala' snovi in delu delokroga posameznih šolskih let. K vsakemu razredu bi spada! kos vrta za praks tične vežbe. Vrt naj bi se uporabljal v svrho poučevanja kmetijstva in naravoslovja ter ro« kotvornega pouka. Tu naj bi otroci gojili razne domače živali, seveda vsak razred v svojem delokrogu. Šolske sobe naj bi bile kvadratične tako, da nimajo otroci prevelike razdalje do šolske table. Najmanjša kubična mera za zračni prostor enega učenca naj bi znašala 4'5 m:!. Ventilacije naj bi bile tako urejene, da bi: se sobe trikrat avtomatično prezračile v eni uri. Pod sobe naj bi bil par« keten. Omare vse vzidane v steni. Stene glad« ker ter pobarvane in dekorirane primerno starostni dobi učencev. Seveda bi se bilo tre« ba izogibati kričečih barv. Klopi naj bi bile urejene po do sedaj najbolj priporočljivem Retti:g»ovem sistemu. Kurjava naj bi bila cen« tralna ali pa peči tako urejene, da bi se ku« rile zunaj sobe. Dnevna luč naj bi prihajala od vrha. V slučaju potrebe umetne razsvet« ljave naj bi se uporabljala indirektna razsvet« ljava z električnimi žarnicami, ki razsvetlju« jejo direktno samo bele stene, katerih reflek« sna svetloba razsvetljuje šolsko sobo. Raz« svetljava mora biti tako močna, da se s pra» vilnim očesom vidi diamantna pisava na pol metra daljave. Razredi naj bi bili med seboj vezani s hodnikom, katerega pod bi bil krit z gumijem. Pri glavnem vhodu v šolo naj bi bile za posamezne razrede urejene garderobe, v katerih bi učenci odložili vrhnjo obleko ter čevlje. Vsak otrok naj bi imel posebno mehko obuvalo, katero bi smel nositi samo iv šoli. Hodnik, ki bi vezal posamezne razrede med seboj, bi spajal razrede s centralno stavbo, ki bi stala v sredini stavbe razredov v notra» njem vrtu ali bi pa vezala obe krili stavbe razredov. V podzemlju stavbe razredov bi bila nameščena stranišča in kopalnice. V cen» tralni stavbi pa risalnica, delavnica za rok. pouk. kabineti za učila, zbornica, soba za solnčenje, ki bi obenem bila tudi zimsko igrišče. Soba za solnčenje bi bila nekaka ste» klena terasa, v kateri naj bi se gojile pozimi cvetlice in kjer bi ! mladina tudi v zimskih mesecih gojila gimnastične vežbe ter izpo» stavljala telo blagodejnim solnčnim žarkom. Pod sobe bi bil pesek, v sredini pa po mož» nosti vodomet. Telovadnice«mučilnice z raz» nim mučilnim orodjem naj bi zginile iz mo» derne šole. Telovadni pouk naj bi se prenesel v naravo, v šport. Vsa telovadba pa naj bi bila pod strogim zdravniškim nadzorstvom in naj bi se gojila kolikor mogoče individualno. V centralno stavbo bi spadala tudi šolska po« liklinika, dvorana za prirejanje šolskih iger, slavnosti in kinopredstav. (V naši državi ima tako dvorano II. beogradska gimnazija), knjižnica in šol. kuhinja. Stanovanja šol. upravitelja, učiteljev in šol. sluge naj bi bila nameščena v posebni stavbi v bližini, izven šolskega poslopja. Opisal sem idealen načrt šolskega po« slopja, ki mogoče izgleda preveč fantastičen. Sem mnenja, da v edino dobro higijensko urejeni šolski stavbi more učitelj vzgojiti mla« dino, ?da bo v vsem svojem življenju živela v snagi ter si na ta način obdržala zdravje, ki je največji vir blagostanja. Otrok, ki se bo v šoli naučil1 negovati telo in ga obdržati zdravega, bo isto delal vse svoje življenje. Otrok, kateremu bodo v šoli nudene vse mo« derne higijenske naprave, ne bo nikoli več zanemarjal samega sebe. Težko pa je govoriti o zdravju in o hi« gijeni dece v šolah, katerih šolska poslopja so v slabem higijenskem stanju. Slabo zdrav« Šolarske in učiteljske knjižnice izpopolnimo le z naročili potom Uč. gosp. poslovalnice« LISTEK. f Franc Štefančič. Pričakoval sem, da Ti bo, dragi prijatelj, kdo izmed mnogoštevilnih tovarišev v Rib» niči ali bližnji okolici napisal nekaj vrstic v spomin; toda pričakoval sem mesec dni za« stonj. Zato naj Ti postavim jaz skromen spomenik, ki si ga gotovo zaslužil s svojim več kot 301etnim vestnim delovanjem. Franc Štefančič se je rodil 1. 1§68. v Šmarju pod Ljubljano. Obiskoval je nekaj razredov gimnazije ter učiteljišče v Ljublja« ni, kjer je napravil zrelostni izpit leta 1890. Služboval je kot učitelj v Črnomlju in v Rib» niči, kot nadučitelj v Velikih Laščah in na« posled kot nadučitelj. oziroma šolski upravi« telj v Ribnici, kjer je bil pred dvema letoma stalno upokojen. 9. oktobra 1930. je dokončal svoje življenje. Štefančič je bil pravi učitelj; učitelj iz ljubezni do mladine. Vedel je, da ni do« volj, na natrpa mlade glavice le s suhopar» nimi pravili, s praznimi imeni in z opisi, ki naj jih znajo učenci zdrdrati na pamet; ves njegov pouk je bil praktično usmerjen, pri« krojen iz življenja za življenje. Veselje in in pravi užitek je bilo prisostvovati njegove« mu pouku, kj er je ves razred z zanimanjem sodeloval in ga ni bilo zaspanca ali nepaz« ljivca med njegovimi učenci. Ko je bil zadnja leta zaradi zadostnega števila razredov opro« ščen pouka, je bil to zanj pač zaslužen od« dih; velika škoda pa je bila za mladino, ki je s tem izgubila vzornega učitelja. Štefančič je bil iskren tovariš svojim tovarišem in tovarišicam ter natančen in ob» enem ljubezniv voditelj mlajšim močem, ki so službovale na njegovi šoli. Bil je dolgo vrsto let tudi zastopnik učiteljstva v okraj» nem šolskem svetu v Kočevju, kjer je vedno možato in neustrašeno zastopal koristi uči» teljstva svojega okraja. Posebno vneto je vsikdar branil in zagovarjal nesrečnika, ki je zašel po nesreči ali po lastni krivdi v disci» plinarno preiskavo. Štefančič je bil dober soprog svoji družici, ki si jo je izbral v Črnomlju, ter skr» ben oče svoji hčerki»edinki. V besedah »naš stari«, kakor ga je navadno nazivala njegova blaga soproga, ni bilo nič zaničevalnega ali poniževalnega, ampak iz njih je zvenelo pra» vo prijateljstvo in soglasje, iskrena ljubezen, ki vlada le med dobrimi zakonci. Štefančič je bil tudi spoštovan d r u ž a b » nik; v vsaki družbi je bil priljubljen in či» slan. Tudi tarokisti so ga radi dobili v svojo sredo, ker je bil dober igralec. Pošten tarok mu je bil v zabavo, a strasten igralec ni bil nikdar. Mnogo bolj kakor igro je ljubil iz» prehod v prosto naravo; najrajši je hodil po smrekovih gozdih ter vdihaval njih zdravilni vonj. Mimogrede pa je nabiral gozdne sade» že: gobe, jagode, lešnike, ki jih je z velikim notranjih zadovoljstvom donašal domov. Ko bi ne ležal pred menoj Tvoj mrtvaški list, ne bi mogel skoro verjeti, da si moral umreti Ti, dragi prijatelj, ki si bil tako na» tančen v jedi in pijači, ki si bolj ljubil sko» delico mlečne kave za malico kakor kozarec vina, ki si se ob prostem času toliko in tako rad gibal v svežem zraku. Zgodila se je pač volja Tistega, ki Ti je dal življenje in Ti je že ob rojstvu določil njega konec. Njegovi neomajni volji se maramo vsi ukloniti. Upa» mo pa trdno, da si ob prihodu pred nebeškega sodnika zaslišal: »Pridi zvesti hlapec; ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko posta» vil!« Spoštovani gospe»vdovi in gospodični hčerki pa najiskreneje sožalje! Josip Novak, višji šolski nadzornik v pok. Slovenski tovariši na tečaju za defektne otroke. V času, ko začne odpadati listje in se selijo lastavke smo se tudi mi odpeljali proti jugu. Nekaj jih je vstopilo v Ljubljani, drugi pa na Zidanem mostu. Znešeni smo bili iz vseh vetrov, iz Gorenjske, Notranjske, Be» lokrajine, Štajerske in celo iz Medžimurja in Prekmurja in večina smo se videli šele prvič, pa vendar smo si bili takoj domači, kakor bi živeli skupaj že od otroških let. Združili so nas isti življenski cilji, iste težave, ki nas ča» kajo, ¡a katere bomo najlažje premagali v medsebojnem iskrenem prijateljstvu in vza» jemnosti. Sedaj smo že skoro mesec dni sku« paj in vendar smo še vsi, kot ena družinica, kjer bijejo vsa srca, Ikot eno, tako, da se nam bratski tovariši ne morejo načuditi, kako mo» remo biti tako složni. Pa to ni nič čudnega, to nam je dano, tako smo rojeni, mi pa si štejemo v čast in smo ponosni na svojo skup« nost in na svoje matere. Skoro vso pot smo peli. Kdo bi nam za« meril, če sopotniki zaradi nas niso mogli dremati in spati? Saj edino, kar nas najbolj« šega spremlja povsod po svetu in nas do zad« njega ne zapusti, to je naša vesela pesem. Nekdo mi je nekoč razlagal: ».... Trije Slo« venci — en kvartet...« No, nas je bilo dva» krat več, zato smo pa itudi dvakrat bolje za« peli. Res, bili smo razpoloženi, saj nismo mi» slili in tudi nismo marali misliti, da nas v Beogradu čaka trdo študentovsko žvljenje. Ko smo prišli na cilj. smo si morali po» iskati stanovanje — čisto sami. Vsi skupaj smo hodili okrog ter ga iskali drug drugemu. Ves teden smo stikali po gladkih ulicah in po »Kaldermi«, dokler se nismo polagoma ¿•■trn;. (/r.ite/istn 7 wan's". dne 13 novembra j UHO &!ev 16 Pošljite naročnino za 2. številko „NAŠEGA RODA" do 20. t. m. stveno urejene šole najbolj spodkopujejo zdravje 'v narodu. Otrok dobi že tovarn. Državni nameščenci dobe b aqo tuli na tMt proti predložitvi legitimacij. — Kje dobite primerno gradivo za šolske slavnosti ob državnih praznikih? Mnogi naši tovariši(ice) brskajo po raznih knjigah ter iščejo gradivo za šolske slavnosti povodom državnih praznikov 1. in 17. decembra. Ni lahko najti takega gradiva; saj se je že mno« go premlelo tekom desetih let. Agilni tova« riši(ice) pa bi radi kaj novega kar bi učin« kovalo na deco in odrastlo. A kje ga dobiti? — Prav mnogo za 'take dni primernih dekla» macij (pa tudi druge snovi) nudijo koledarčki Kraljevič Marko, ki jih je izdala družba sv. Cirila in Metoda, in sicer že osem letnikov. Zlasti pesmice Anice Černejeve so tako ljub» ko priproste in učinkovite, da ganejo mladino in odrastle do solz, ako so prav podane, o čemer sem se že večkrat prepričal. Jaz dobim v teh koledarčkih največ primerne snovi. Obrnite se na CMD ali pa na knjigarno Učit. tiskarne, ki vam jih pošljeta, če imata še kaj zaloge od prejšnjih letnikov. Koledarček sta» ne samo 6 Din. — Kritika dela organov in oblasti. Listi so svoječasno objavili: »Predsednik ministr« skega sveta, general Peter Zivkovič je dobil z raznih strani poročila, da se v tisku ne sme kritizirati delovanje javnih organov državne, banovinske in občinske oblasti. Pooblaščeni smo objaviti: Z nobenim zakonom in tudi po tiskovnem zakonu ni prepovedana objek« tivna (kritika dela in ponašanja organov obla» sti marveč je vsakomur svobodno, da lahko potom tiska svobodno kritizira in opozarja na nepravilnosti vsakega organa oblasti, se« veda pod osebno odgovornostjo za resnic« nost svojih navedb. Gospod ministrski pred« sednik je izdal potrebna navodila za pravilno uporabo in izvajanje tiskovnega zakona.« DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 14/11« Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. - Naro čila po meri se izvr-En gros. En delaK. šujejo hitro in točno — Narodne pravljice iz Prekmurja v čes iiiini. Kakor je znano je izdal Učiteljski dom v Mariboru Prekmurske narodne pravljice, ki so izšle doslej v dveh zvezkih. Prvi zvezek je že skoro docela pošel. Zanimivo je, da je v Brnu \ izhajajoči mladinski list »Andel Stražny«. začel prinašati prevode teh prav» Ijic. Oktoberska številka namreč priobčuje prevod pravljice »Slepi bratec«. Obljubljeni so pa še nadaljnji prevodi. »Andel Stražny« izhaja že 50. leto. — Tovariši glejte, da dobi mladina te pravljice v roke! Saj pravljice so poseben mladinski svet ki za njo tudi v se» danjih razmerah ni izgubil na aktualnosti. PLETENINA LASTNEGA IZDELKA najceneje in najsolidneje kupite v moini trgovini — F.M.SOZMAN z odpravnino (doto). Članski prispevek, ki bo določen za smrtni slučaj, oziroma doživet« je ali pa bo v naprej določen kot mesečni prispevek, bo nizek, v vseh slučajih pa tolik, da bo lahko vsak oče (mati) vpisal vse svoje otroke v društvo. Članska doba bo trajala od 4. do spolnjenega 21. leta. Od zavednosti učiteljskih družin je zavisno če bo to dru» štvo dobro uspevalo, to je »da bo pri nizkih prispevkih nakazovalo visoke denarne pod« pore«. Tovariši tovarišice, ki imate otroke v tej starosti, lahko zelo olajšate delo temu od« seku. če mu sporočite, koliko otrok bi bili pripravljeni vpisati v novo podporno dru» štvo. Prijava je neobvezna, služila bo odseku le v toliko da bo za prvi čas znal računati s prilnnim članskim stanjem. Prijave naj na» vedejo samo število otrok (brez imen) skup» no za vse učiteljske otroke ene šole. N. pr. na dopisnici: Iz šole N. se bo prijavilo 15 uči» teljskih otrok. Odsek se sestaja vsak teden k delu. Zato vljudno prosi, pošljite takoj ne ob» vezne prijave na poverjeništvo UJU Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Spominjajmo se ob vsaki oriliki učiteljskih domov v Ljubljani in v Mariboru! «g LJUB!. JANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 7 — Za Učiteljski dom v Mariboru so da» rovali: Udeleženci pogreba pok. Joška Go» loba, šolskega upravitelja v Vuzenici, zbrani v gostilni Mravljak znesek 600 Din v spomin priljubljenega pokojnika. Znesek je zbrala tovarišica Grmovškova iz Mute. — Na zad» njem sestanku upokojenega učiteljstva v Mariboru pa je deloma povodom istega do» godka, deloma pa povodom poroke tovariša Š. V. zbral tov. Loparnik 161 Din. Posne» majmo! POZIV. Pri poverjeništvu UJU Ljubljana se je sestal odsek, ki snuje samostojno podporno društvo »Samopomoč za otroke učiteljskih družin«. Do zdaj je pretresaval dva načrta, ki jih je objavil »Učit. Tovariš« v 43. in 44. številki iz leta 1929 /30. Namen novega pod» pornega društva bo nakazovati staršem (pla?s nikom) denarne podpore ob otrokovi smrti, ob polnoletnosti pa pomagati otroku samemu »KAJ PRAVITE?« »Slovenec« ima v svojem listu rubriko »Kaj pravite?«, kakor je »Učiteljski Tovariš« svoječasno priobčeval rubriko »Kaj se godi?«, tkzv. črno desko, ki je bila najbolj napoti in trn v peti gospodi iz Slovenčevih vrst. Posebne sreče pa gospoda nima s tem svojim kotičkom, čeprav si v njem najbolj »privošči« učiteljstvo in šolo 'ter je postal ta kotiček prav za prav le odkladišče za vse malkontente, ki bi se radi obregnili ob uči» teljstvo in šolstvo, da v njem odlagajo svoje duhovne produkte. Da ima slabe informatorje in sotrudnike dokazuje svoječasni dopis pod »Kaj pravi» 'te?«, ko je list hotel dajati moralne nauke »pedagogom« glede nekega nadzorniškega vprašanja podtikajoč istim najnižje instinkte od denuncijantstva navzgor. Nasedel je pa pri tem onim in jih branil, ki so se faktično posluževali denuncijacij. Še drastičneje dejstvo, da naseda »Slo« venec« s svojim »Kaj pravite?« prav ne« zrelim in neresnim informatorjem, je slučaj beograjske razstave UJU', ko je našel kamen spodtike v domnevi, da na razstavi ni bilo slike Antona Martina Slomška kar je bila groba laž, ki jo je list sam pozneje na inter» vencijo pov. UJU popravil. Kakšne izraze je vse tedaj uporabil list proti učiteljstvu in UJU in vendar se je izkazalo, da je vse zrastlo le v glavi prenapetega nezreleža ki za lase privleče svoje senzacije iz učiteljskih vrst za »Kaj pravite?« Tretji slučaj popolne neinformiranosti in bolnega iskanja za senzacionalnimi kriti« kami kaže »Kaj pravite?« v 253. številki »Slo» venca« od 5. novembra 1930. ki se spušča v kritiko učiteljskih organizacij, v kateri pravi dobesedno sledeče: »Bilo je nekje takole: Učiteljstvo, organizirano v eni svojih organizacij, je imelo zborovanje. Zato je bil za tiste, ki so se udeležili zborovanja, prost dan. Niso se pa vsi učitelji udeležili tega zborovanja, ker niso vsi člani tiste organi« zacije. Ti drugi imajo namreč zopet svojo učiteljsko organizacijo. Naneslo je tedaj tako, da je ena šola imela ta dan pouk, dru» ga pa prosto, da so nekateri razredi morali v šolo, drugi pa so ostali doma. Prost dan je za šolarje senzacija, za druge, ki pa morajo v šolo, pa razočaranje. Tako je bilo in tako bo. Taki smo bili v ti» stih letih tudi mi čeprav danes mislimo, da smo bili boljši. Senzacijo in razočaranje šolar nese do» mov. Za starše to sicer ni senzacija in ne razočaranje, pač pa začudenje. Micka iz petega razreda sedi v šoli, Francka iz 3. je doma Jožek z deške sedi v šoli. Zakaj to? se vprašujejo starši. Pa ugotove: Aha, ta učitelj noče k tej organizaciji, ker je onega mišljenja, ona učiteljica pa je pri organi« zaciji, ker je tega mišljenja. In zato imajo otroci v smislu mišljenja svojega učiteljstva prosto ali pa šolo, senzacijo ali razočaranje, starši pa začudenje, zakaj je tako. In se staršem zdi, da bi taka mešanica prav lahko izostala. Starši namreč, ki se niso nikjer učili pedagogike, čisto dobro ve« do, da njihovi otroci resno pretresajo vzro« ke takih senzacij ali razočaranj ter delijo učiteljstvo v dve smeri. In ti starši prav »a« ko vedo da po tem in takem šolarskem premišljevanju trpi ena stran in ž njo tisto učiteljstvo, ki je na tisti strani. Da to ni pedagoško in zdravo, ve celo ongavi Joža, ki pase koze na planini. Zato bi bilo želeti, da bi to vedeli tudi tisti, ki vzgajajo naše otroke. Če drugod tako poudarjajo enotnost šole, poudarite jo še tukaj, ko je najlažje. Pa domenite se, da boste zborovali vsi en dan in da bodo vsi otroci imeli na en dan prosto! Sicer pa. kakor se Vam zdi bolje — »po potrebi službe«, če Vam ta izraz bolj imponira!« Vsa domača in tuja učila naročamo po Učiteljski gospodarski poslovalnici, Gornji slučaj dovoljno osvetljuje »Slo* venčeve« informatorje, ki so prespali celo dobo ali pa žive še vedno v duhu svojega strankarskega fanatizma ki vidi dvojne or* ganizacije tam, kjer jih zdavna že več ni. V 250. številki »Slovenca« z dne 31. okto* bra t. 1 se je zopet zaletel gospod od »K.aj pravite?« v šolstvo, kjer se zavzema za iz* obrazbo dvorazrednic ter dela nerazpolože* nje proti šolstvu v sledečem: »Ogromna, naravnost neznosna postajajo bremena za šolstvo. Proračuni za nove šolske zgradbe gredo že v milijone. Izdatki za šolske potrebščine so največja številka v občinskem proračunu. Pri novih šolskih stavbah mora biti vse najfinejše, najmodernejše, najbolj higijenično. Noben prah ne sme priti do šole in do otrok, vsaj v šoli ne. Nehote se vpraša človek, ali ni to preveč? Ali bodo kmetske občine to zmogle? Kmet je že preobložen z davki. In vendar bodo morale posamezne manjše občine naložiti do 300% občinske do* klade samo za šolo. In uspehi? Ali so ti v razmerju z žrtvami? Ali je danes umska iz* obrazba tako visoka, ali je srčna kultura tako globoka, ali je zdravje mladine, ki obiskuje najmodernejše šole, tako trdno, kakor so ve* liki stroški za vse 'to. Niti prvo, niti drugo, niti tretje. Pred desetletji so se otroci na dvorazrednici naučili dobro brati, čedno pi* sati in solidno računati — poleg verouka in še nekaterih predmetov. Ali znajo danes do* sti več? Kdor pozna razmere, ve kako je s tem. Srčna kultura je pa pri mladini v sploš* nem odločno in globoko padla. Nekdaj je bila do'ma in v šoli tudi pri nas špartanska vzgoja: Kadar odrastli govore, mora mladina molčati, zahteva spodobnost. Ista spodob* nost zahteva, da mladina starejših ne zasme* huje. ne žali, ne sramoti. Kako je danes v tej točki? Kdor se vozi večkrat z vlakom, kjer je tudi šolska mladina na potu v šolo ali iz šole in mlajše delavstvo, mora biti žalosten in se mora obenem sramovati. Surovost v be* sedah,, preklinjevanje, psovanje, izzivanje, namigavanje na kakega sopotnika, katerega namenoma žalijo; poleg tega pa brezobzirno loputanje z okni in vrati, žvižganje itd. iVelik del današnje mladine ne pozna takta, obzir* nosti, dostojnega vedenja. So pač tudi častne izjeme. Kje je krivda? Ali je v domači hiši ali v splošnem miljeju ali v tisku ali v ved* nem poudarjanju svobode in neodvisnosti ali tudi v šoli? — Najbrže povsod nekaj. In zdravstveno stanje mladine? Ali si ne izpodkopava mladina prav pogosto sama zdravja. Prezgodnje uživanje alkohola in ni« kotina poleg drugih telesnih in dušnih stru* pov slabi mladino in ji koplje prezgodnji grob I Kdo ne bi privoščil mladini veselja, ži* vahnosti, neugnanosti, da le ine bi zašla v su* rovost in brezobzirnost do staršev, do vzgo* jiteljev, do soljudi.« Učiteljstvo bi lahko navedlo nešteto slu* čajev, da ljudstvo ni tako nasprotno šolstvu, kakor se to slika in da se nareja vse .neraz* položenje izvečine le umetno. Za danes naj navedemo sklep krajevnega šolskega odbora v B. ki kaže razpoloženje ljudstva do pouke in šole in (se glasi: Na poziv sreskega načelstva z dne .... .....P. št. . . . glede olajšav pouka po §§ 11. in 12. 'v. zvezi s § 158. zakona o narodnih šo* lah, se je vsestransko razmotrivalo ter je pri* šel kraj ni šolski odbor do sledečega soglass nega sklepa: t Vsako krajšanje, oziroma kratenje iz* obrazbe je smrten greh nad narodom. Današ* nji čas zahteva celega moža in popolno ženo, ki sta verzirana v vsem. Kmet more predati svoje posestvo samo enemu vsi drugi morajo iti s trebuhom za kruhom. Vsem pa je treba dati dovolj izobrazbe v prvi vrsti. Na osnovni šoli in še v poznejših obveznih tečajih naj dobe dečki dovolj spretnosti iz poljedelstva, gozdarstva travništva, živinoreje, sadjar* stva, čebelarstva, poslovnih spisov, račun* stva, kalkuliranja itd, dekleta pa iz gospo* dinjstva, šivanja, pranja likanja posebno kuhanja, vzgoje cvetic in povrtnin, račun* stva in enostavnega knjigovodstva domače živinoreje in perutninarstva ter kalkulacije. Ne krajšati in kratiti otrokom pouka takrat., ko so za pouk šele povsem dovzetni in naj* potrebnejši. Krajevni šolski odbor smatra vsako olajšavo glede pouka kot neumestno in naravnost škodljivo. — Soglasno sprejeto! V 254. številki od 6. novembra 't. 1. se je pa »Slovenec« pod »Kaj pravite?« spravil tu* di nad »Učit. Tovariša«. List mu je prazen, ker menda v njem ne najde strankarstva, zato mu je tudi dolgoča* sen. Seveda, ako ni zanimanja za pospeševa* nje šolstva brez stranskih interesov, potem se občuti praznota in dolgočasnost. Tako za* nimiv vsekakor ne more biti, kakor »Ilustro* vani Slovenec«, ki obstoja iz »podobic«, ki so enake, če jih obrneš tako ali tako in na katerih najde dopadajenje 'tudi otrok, čeprav ne zna niti citati. — Primera je z ozirom na to, da je izšla v dnevnem političnem listu, ki se spušča v kritiko stanovskega in strokov* nega lista, tudi precej puhla. Tendenco po* kaže člankar že s svojim lokalnim patriotiz* mom, ko se indirektno spodtiče ob informa* tivne objave izven Slovenije. S spodtikanjem ob društvena poročila, ki so mu »morska ka* ča, podobna kot jajce jajcu« karakterizira člankar svoje polno nerazumevanje stanov* skega organizačnega lista. In oglasi ti ne* srečni oglasi! ¡Prosta demagogija in račun z nepoučenostjo, da oglasi vzdržujejo list in dobršen del organizacije. Iz gornje kritike bi skoro sklepali na kukavičino jajce. Pravo kopito pa pokaže dopisnik v dru* gem odstavku in s tem bistvo, zakaj mu ni iist všeč. Na »Slovenčevo« vprašanje, kako so vča* sih nazivali tako ponašanje — odgovarjamo: Pometaj pred svojim pragom! _ Mladinska Malica. Iz uprave: Ekspedicija 1. številke »Našega roda« se je mogla vršiti le postopoma. Krivda zadene netočne naročnike. Naročila so nam priha* jala polagoma ves mesec oktober in dosedaj še vse dneve v novembru, in to še vedno za 1 številko. Ko bi morali določiti naklado okrog 15. oktobra, smo imeli v rokah šele kakih 15.000 naročnikov, polovica šol se ni do takrat še niti oglasila. Naročili smo na riziko v tiskarni 20.00 izvodov ter jih takoj po na* tisku tudi razposlali. Ekspedicijo smo izvršili po abecednem redu, ker je bilo drugače ne? mogoče. Pri tem so seveda izostale vse šole od črke S dalje, akoravno so bile časovno nekatere med njimi med prvimi. Njihova nervoznost je seveda razumljiva, toda upras va si ni mogla pomagati drugače. Sedaj — od ponedeljka 10. t. m. — se razpošilja drugi ponatis 1. številke »Našega roda« — na vse ostale šole in tudi vsa na* knadna naročila za oktobersko številko, ki so nam dospela do 4. t. m. Po tem datumu do* šla naknadna naročila bomo sukcesivno raz« pošiljali te dni, zadnja naknadna pa skupno z novembersko številko. Sedaj pa nujna prošnja na vse naše ce« njene poverjenike(ice): Dopošljite nam na* ročila za drugo številko z morebitnimi na* knadnimi naročili za oktober vsaj do 20. t. m., da nam bo mogoče Vam dostaviti pošiljke do konca novembra Pri naročevanju se poslužite razpredelni* ce na zadnji strani položnice, kjer lahko toč* no označite število izvodov za oktober in november, ter morebitna druga predplačila za ostale mesece ali za vezavo knjig Mladin* ske Matice. Prvo številko smo poslali na ogled tudi vsem onim šolam, ki nam do 12. novembra niso naznanile nobenega naročnika niti za šolsko deco. niti za šolarsko knjižnico. Pri* ložili smo tej prvi g r a t i s številki tudi nujno prošnjo za naročitev. Prosimo prizadeta šolska upraviteljstva, da pošiljko sprejmejo in predložijo otrokom naš mesečnik na vpogled. Ker nam še vedno prihajajo naknadna naročila, ni izključeno, da se bo med tem število ne naročenih šol zmanjšalo. Za take nepredvidene slučaje se uprava oprošča že v naprej. Naknadna naročila na »Naš rod«. Na razna vprašanja glede naknadnega naroče* vanja 1 številke »Našega roda« sporočamo vsem interesentom: Za 1. številko »Našega roda« sprejemamo naročila še ves november in v decembru do naročila 3. številke. No* vemberska številka (druga) se pa lahko na* roča do izida tretje — — decembersice šie* vilke. Po decembru se pa ne bomo več oziral-' na naknadna naročila. Osebsi& zadeve. —i Namestitev učiteljskih novincev. Z odlokom ministrstva prosvete so postavljeni za učitelje(ice): Podboj Stanislava v Zilik», Žnidarčič Anzelma v Naklem, Mrše Rozalija v Tržišču, Kralj Vilma v Šmihelu pri Novem mestu, Nežima Marija v Trebnjem, Veliko* nja Gizela v Velenju. Kraje Justina pri Sv. Antonu {nad ¡Rajhenburgom, Jeglič Olga v Bukovici, Vičič Zorislava v Veržeju, Kutin Elizabeta v Bohinjski Bistrici, Šoukal Magda na Donački gori, Jerman Marija v Št. Jer* neju, Prek Pavla v Dobrepoljah, Klavs Ana na Vrhu pri Sv. Treh kraljih Dolžan Egidija v Vačah. Djordjevič Radojila v Framu, Obad Marija v Stari vasi, Verbič Tekla v Sodražici, Štefe Ivan v Sovodnji. Stanovska organizacija UJU Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA, RIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je imelo svoje zborovanje in redni »letni občni zbor dne 15. oktobra t. 1. Navzočih 73 članov, t. j. 55%. Predsednik otvori zborovanje, pozdravi imenoma nove članice, prečita došle dopise in poda kratek t'pregled o društvenem delovanju od zadnjega zborovanja. Pri poročilu o iz* plačevanju stanarine in kuriva se vname daljša debata. /O delegacijskem zborovanju v Novem mestu so poročali tov. predsednik, društvena delegata Cibic in Rode in član ožjega sosveta Grčar. O poteku glavne jubi= Iejne skupščine v Beogradu sta poročala tov. predsednik in Rode. Z ozirom na nesoglasje, ki je nastalo med novoizvoljenim Izvršnim odborom in poverjeništvi Zagreb*Lju'bljana* Sarajevo=Split, se sprejme sledeči predlog tov. Vranca: Mariborsko učiteljsko društvo ne ode brava nastali spor na letošnji glavni skup* ščini, ker v času, iko čakamo na izboljšanje našega ¡gmotnega položaja, ni primerno z abstinenco ali kakorkoli onemogočati složno delo v skupni učiteljski organizaciji. Želimo, da pride mimo vseh osebnih nasprotstev do kontakta vseh sekcij in se izvrši sporazum brez tendence osebnih obračunavanj prejš* njih in bodočih predsednikov (UJU. Otvarjajoč občni zbor poroča predsed* nik o delu, ki ga je izvršil sedanji odbor. Sledi tajniško poročilo, v katerem konstatira tajnik vedno naraščanje malodušnosti med članstvom in izstopanje iz društva. Je to po* sledica našega bednega gmotnega položaja in nezadovoljstva z neuspehi organizacije. Bla* gajniško poročilo poda tov. Lukner. Volitve: V novi odbor ,so izvoljeni: Luk* man. Rode, Tomažičeva, Medvedova, Križe* va Petrič Cvetko Faganeli in Bratuž. (Kle* menčič in Burnikova sta pregled, računov). Pri slučajnosti se sprejme sledeč pred* log tov. Ramšaka: S 1. novembrom napreduje veliko število tovarišev(ic) v višjo stopnjo položajne plače. Poverjeništvo naj izposluje hitrejšo ekspedicijo prošenj pri banski upra* vi v Ljubljani in čimprejšnji podpis istih v Beogradu. J. Lukman, t. č. preds. Cibic, t. č. tajnik. Nabavile državni grb za 1. december! Grbi so se prvotno razvili v XII. stoletju iz vojaških znakov ter so prišli v naše kraje iz zapadne in srednje Evrope. Tako najdemo v Sloveniji prve grbe na pečatih plemenitašev že koncem XII. stoletja, pri Hrvatih v XIII. stoletju, pri Srbih pa do carja Dušana le po* samezne neredne heraldične znake na denar* ju in pečatih. Dvoglavega orla zasledimo prvič na novcih in pečatih Dušanovega vla* stelina Oliverja, leva pa na pečatih Vuka Brankoviča iz leta 1388. Dvoglavi orel (toda zlat) je splošno veljal v poznejši literaturi kot grb srbskih despotov. Naš državni grb je opisan v členu II. Vi* dovdanske ustave leta 1921. tako*le: »Grb kraljevine je dvoglav Ibel orel v poletu na rdečem ščitu. Vrh obeh glav dvo* glavega belega orla stoji krona kraljevine. Na prsih ima orel ščit, na katerem so grbi. srb* ski: bel križ na rdečem ščitu, s po enim ognji* lom v vsakem kraku; hrvatski: ščit s 25 'iz* menoma rdečimi in srebrnimi polji; sloven* ski: na modrem ščitu 3 zlate šesterokrake zvezde. Pod tem bel polumesec.« Tako znači grb vse tri ujedinjene na* rode naše kraljevine. Križ v ognjilu, kakor ga vidimo na srb* skem grbu je zelo razširjen v raznih drugih grbih ter ga navaja že Valvazorjev prijatelj, historiograf Vitezovič, kot grb Srbije. Ker so ognjila (kos železa) ukrivljena ter podobna cirilski črki C, je precej razširjeno napačno mnenje, da pomenijo ta ognjila štiri C in pregovor: »Samo sloga Srbina spasi«. Križ z ognjili pa je tudi silno razširjen v srbski narodni ornamentiki. Kot grb Hrvatske s Slavonijo se je pr= votno rabila kuna, ki jo obdajata dve reki in v zgornjem polju zvezda. Tak grb je potrdil hrvatskim plemičem že leta 1496. kralj Vla* dislav II. in ga je rabila pozneje cela troedina kraljevina do konca XVIII. stoletja. Ta grb pa je začel izpodrivati in ga je naposled'do* cela izpodrinil sedanji z belimi in rdečimi polji, katerega prvič zasledimo že v drugi po* lovici XV. stoletja v Dalmaciji ter je prodi* ral polagoma iz primorske Hrvatske v notra* njost. Pravilno mora biti prvo polje belo. Tako je tudi sestavljen grb na strehi cerkve sv. Marka v Zagrebu. Polumesec in zvezda so zelo stari, splo* šno razširjeni in zlasti v jugoslovanski orna* mentiki priljubljeni emblemi ter so jih brž* čas sprejeli Turki od Jugoslovenov, ne pa narobe (D. Zunkovič). Te znake zasledimo že davno pred Turki v naših krajih na na* grobnih spomenikih in v narodni omamen* tiki. Polumesec z zvezdo na rdečem polju je bil grb Ilirije, ki je združevala za kratko do* bo skoraj vse slovensko ozemlje. Z Vidov* dansko ustavo pa so se sprejele mesto ene tri šesterokrake zvezde iz grba Celjskih gro* fov, kateri so imeli v svoji oblasti'velik del slovenskih dežel ter so bili v sorodstvu s hr* vaškimi in srbskimi velikaši. Zvezde morajo biti pravilno postavljene v trikotniku z ostrino navzdol. Bel dvoglav orel je na rdečem ščitu, vrhu katerega je krona kraljevine. Vse to tvori pravi grb, katerega običajno obdaja škrlatasta, s hermelftiom podložena draperija, vrhu katere je postavljena večja krona kraljevine. Navadno so se kralji ode* vali ob slavnostnih prilikah v tak plašč, Toda ta draperija s krono na vrhu je le okras grbu, ne pa njegov bistven del. ; Glede barv je pripomniti, da se uporab* lja v heraldiki pravilno za rdeče: svetloble* ščeč cinober, za modro: kobaltplavo ali pa z belo mešan ultramarin, za rdečo pa pur* pur. Barva ne sme priti na barvo in kovina ne na kovino. Zlato pomeni rumeno, srebro pa belo. \ (Več o grbih glej prof. St. Stanojevič: »Narodna enciklopedija«, zvezek 7.). i • Tak grb, v velikosti 45 X 54, v lepih pra* vilnih barvah, na trdem kartonu je založil Učiteljski dom v Mariboru i'n stane s pošt* nino vred 20 Din. Nobena šola, noben urad, nobeno sokol» sko društvo, nobena čitalnica in drug javen lokal naj ne bo brez tega grba, ker je grb okusno izdelan, da je za okras vsaki dvorani, vsaki sobi. Naroča se pri »Učiteljskem domu« — Studenci pri Mariboru. Ministrstvo prosvete ga je na podlagi priporočila Glavnega pro* svetnega sveta in umetniškega oddelka pri* poročilo z odlokom O. N. br. 43, 8. julija 1926. _ Nove knjige. —k »Pomen in razvoj alpinizma«, napisal dr. H. Tuma, odvetnik v Ljubljani. Knjigo je založil T. K. »Skala« z 'namenom, da si pridobi iz čistega donosa razprodaje stalen založniški fond, iz katerega bi se zalagali albumi fotografij naših Alp ter izdajala pe* riodična poročila o odličnejših turah. Knjigo priporočamo za nakup učiteljstvu, posebno učiteljskim društvom. Broširana knjiga stane 100 Din, vezana 120 Din ter so plačila ve* Ijavna le potom položnic. Naroča se pri T. K. »Skala« v Ljubljani, Gosposvetska c. 6, ali pa tudi potom pisarne pisca, Miklošičeva cesta 13. Knjiga je posebno za učitelje zani* miva tudi z ozirom na stališče, ki ga zavzema proti šoli in vzgoji. Pisec obravnava v knjigi sledeča poglavja: 1. (Razvoj alpinizma; II. Igra, delo, šport in ples; III. Čuvstvo prirode in umetnosti; IV. Popotovanje in turizem; V. Alpinizem; VI, Alpinizem z individualne* ga stališča; VII. Alpinizem in znanstvo; VIII. Povzetek. Knjigo krasi 11 krasnih alpin* skih slik. Za učiteljstvo je knjiga zanimiva, ker posega globoko v psihologijo človeka, še posebej pa, ker se bavi tudi s preosnovo šol* ske vzgoje ter reformacijo vse šolske vzgoje na podlagi športa. —k Doc. dr. Matko Ivan: Protituberku« lozni dispanzer v službi Isocialnoskigienske borbe proti jetiki kot ljudski in kužni bolezni. Pred kratkim je izšlo v založbi Tiskovne za* druge v Ljubljani pod gornjim naslovom im* pozantno, 810 strani velike oblike obsegajo* če poljudno=znanstveno delo znanega stro* kovnjaka v pobijanju tuberkuloze, primarija splošne bol'nice v Mariboru, docenta praške emdicinske fakultete, dr. Ivana Matka. ,S ši* rokim temeljitim znanjem zasnovana knjiga je sestavljena iz dveh delov, katerih prvi obravnava na 342 straneh vsa vprašanja ki se nanašajo na oživotvarjanje in notranje dela dispanzerjev vobče. Ta del je namenjen predvsem zdravnikom in upravnim oblast* vom, ki se bodo morala prej ali slej lotiti širše izvedbe tuberkuloznega skrbstva in po* staviti to panogo zdravstva na povsem samo* stojno podlago. Priznati je treba, da v slo* venskem jeziku doslej še nismo razpolagali z delom, ki bi v poljudno*znanstveni obliki podajalo tako ogromno, pestro in do podrob* nosti izdelano snov za udejstvovanje v proti* tuberkuloznem skrbstvu. Knjiga bo ne samo zdravnikuiznanstveniku ali upravnim oblast* vom in skrbstvenemu osebju, marveč tudi za* sebnikom, društvom, v nič manjši meri pa tudi vsakemu jetičniku ali po jetiki ogrože* nemu dobrodošel' pripomoček, ker nudi v razmeroma majhni zbirki vsakemu intere* sentu vsa potrebna navodila, in to po seda* njem stanju izkustev in znanstvenih pridobi* tev v kulturnih državah. Z delom je uspelo avtorju sestaviti kompendij odgovorov in na* svetov na raznotera vprašanja, ki doslej v tako pregledni in izčrpni obliki v naši zdrav* stveni literaturi še niso bila obdelana, v šte* vilnih točkah razmotrivanj pa sploh še nikjer objavljena. Glede jezika je treba poudariti, da je lep in gladek. Vsa snov se obravnava v razumljivi, prijetno čitljivi obliki, ki kljub mestoma težji, strokovni tvarini ne utruja in ne odbija, marveč čitatelja bolj in bolj veže ter mu vzbuja zanimanje za stvar. Knjiga, ki jo vsakomur toplo priporočamo, se naroča v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3, in stane v obeh delih mehko vezana 270 Din, v platno vezana pa 300 Din. Opozarjamo na današnjo prilogo Ljud* ske samopomoči v Mariboru in priporočamo zavarovanje pri omenjeni Samopomoči. MAH OGLASI urnnn—ii i u um ii—i imu m ni hibi nnm m Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. 18 Din likanje moške, damske obleke Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje čiščenje, popravljanje tudi obračanja gandr» robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19 M oaWNri Fr. mil, asíik *iut»l|a ni. — Síerf 11-?- 9. Olje proti prahu, pisalna kreda, morske gobe, slikarske potrebščine nabavite ugodno pri firmi • CENTRALA V LJUBLJAtll EDIČ-ZANKL TOVARNE OLJA, FIRNE2A, LAKOV IN BARV LASTM FRAItJO MEDIt • Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj preprostih do najfinejših lakov, emaj>no-lakastih in oljnatih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd. T O V A K N E LJUBLJANA - MEliTODE — DOMŽALE. PODKUŽN1CE 1 Si SKLADIŠČA V MA1< IB O KU I IV Si O VE M SADU Najboljše kupite! m u/ w w ii/ tu m w M/ U/ M/ U/ W u/ W ui m uiui w w u/ w M/ tu w w wi Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, sraice, šifone, p,lote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo RESTAVRACIJA NOVI SVET LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 14 S Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. £ Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna. i ZIM/KA OBLAČILA £ lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH 3 za dame in gospode « B v priznani elitni izbiri ter solidnih cenah kupujte pri tvrdki Na željo olajšana plačila! Pf 2 FRAN L U K I i lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll LJUBLJANA I. POGAČNIK BOHORIČEVA ULICA 5 -TELEFON ŠT. 2059 VSAK SN TUDI VI * * * sa I * K SI R * * štedite z denarjem, ako kupujete blago za svoja oblačila pri novo ustanovljeni tvrdki A. ŽLENDER LJUBLJANA MESTNI TRG 22 Velika zaloga moškega sukna in kam-garna, blaga za ženske plašče, pliš, svila, sifoni in kretoni, posteljne odeje in pregrinjala, perilni baržun barhent itd. SCdor oglašuje ta napreduje! Sreča v nesreči! Če krožnik miz juho se zmuzne na tla, kar malo pobrišem, se nič ne pozna. — Zaloga linolejskih preprog za jedilnice, za pred umivalnike i. t. d, A. & E. SKABERNE LJUBLJANA a» KARO industrija Čevljev ♦ Samo dobre kvalitete! za promenado za cesto za močno rabo za turistiko za lov za smučanje. MARIBOR KoroSka cesta 19. ♦ Cenjeno učiteljstvo uživa še vedno že znane plačilne ugodnosti. Zahtevajte ceniki L MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRO it. 15 DEŽNIKI S* malo. Na veliko. VttAMeljone iet» 183». T*Uf*n it09. »JttS Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din Mestni trg 26* Marjeta ulita 3 Naročajte vsa tiskarska dela ¡g za društva, šole, urade itd. itd. H v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! iS