LETO XXIX — Številka 28	14. julija 1977	Cena 4— šil. (4 din)
Poštnina plačana v gotovini	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Novinarski obisk
Informiranje mladine o manjšini
Na informativnem obisku po južni Koroški so se mudili prejšnji konec tedna mednarodni novinarji — inozemski dopisniki. Zastopniki zahodnonemške televizijske postaje ARD, korespondent francoske agencije AFP ter zastopnik švicarskega dnevnika Tages-Anzeiger so skupno z dopisniki Tanjuga in Dela obiskali Škocijan, Železno Kaplo, Sekiro, Bilčovs, Št. Jakob in Šmarjeto. Pri vseh teh občinah gre za posebne tipe, ki imajo ena od druge različne pravice po manjšinski zakonodaji. Sestali so se tudi z zastopniki obeh osrednjih organizacij ter s slovenskimi občinskimi odborniki. Tudi novinarji so se prepričali, da je velika razlika med zagotovili zvezne vlade, predvsem kanclerja Kreiškega, da je državna pogodba izpolnjena in da v bistvu gre le za eno sporno točko, pa med dejanskim stanjem na drugi strani.
V	okviru avstrijskega tedna so se mudili na Koroškem od ponedeljka do petka mladinski voditelji iz vseh zveznih dežel Avstrije ter Južnega Tirola, da bi se informirali o manjšinskih problemih. V programu, katerega je pripravil deželni mladinski sekretariat pri uradu deželne vlade s sodelovanjem prosvetnega ministrstva, so bila težišča pogovori z mladimi poslanci strank, s strokovnjaki v manjšinskih vprašanjih, funkcionarji mladinskih organizacij ter pogovori z obema osrednjima organizacijama.
V	Železni Kapli je k njim spregovoril tudi slovenski občinski odbornik Franc Smrtnik. Dejal je, da vsi kraji in zaselki občine dobijo dvojezični napis, le občinsko središče ne. Tako rešitev je imenoval ementalsko. Nadalje je omenil, da demokracija ne sme postati nevarnost za manjšine. Politične
stranke imajo vsaj teoretično možnost, da postanejo večina, jezikovna manjšina te možnosti nima in zaradi tega ne gre, da jo z zakoni in z večino glasov povozijo.
Stališče osrednjih organizacij sta tolmačila član predsedstva NSKS Karel Smolle ter predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter. Dr. Zwitter se je izrekel proti tvoritvi rezervatov, Smolle je obrazložil gospodarsko-socialno plat in dejal, da se mora v obmejnem prostoru zasigurati zadostno število delovnih mest. Kajti delojemalci, ki morajo včasih po tedne in več izven domačega kraja s trebuhom za kruhom, manjkajo manjšini in privedejo s časom do tega, da manjšina odmre. Udeleženci so z zanimanjem sledili izvajanjem ter doživeli korekturo svojega dosedanjega gledanja, saj so bili informirani le od predstavnikov koroških strank.
V
Šentjakob je dobil privatno dvojezično krajevno tablo
© Okoli 350 do 400 Šentjakobča-© nov ter rojakov iz drugih krajev © se je prejšnji četrtek zbralo k
5	demonstraciji, pri kateri so zah-
6	tevali dvojezično topografijo tu-• di za Št. Jakob. Kljub temu, da ® je Št. Jakob že od nekdaj sre-© dišče slovenskega Roža, je zanj 6 po novi manjšinski zakonodaji © predviden le nemški jezik. Leta © 1972 je bi! napis še dvojezičen. © Avstrija torej ni izpolnila dr-© žavne pogodbe s tem, da bi da-© la Slovencem zapisane pravice,
® ampak je maloštevilne pravice, © ki so jih že doslej imeli, nadalje © prikrajšala. Koroški Slovenci-© demonstranti pa so si sami po-© magali: postavili so lasten dvo-© jezični napis. Sprva so ga ho-© teli namestiti nad nemškega, © toda policija je z vsemi močmi © branila simbol nemštva.
Pred napovedano demonstracijo je že dalj časa mrgolelo žandar-m e rije in policije v Št. Jakobu. Kakor da bi demonstrirali zločinci. Vsaka nemška tabla je bila prav
tako ostro zastražena. Treba se je pač bilo varovati pred ekstremisti.
Na prostoru pred zadrugo so se zbirali demonstranti, na drugem kraju ceste pa so pod brambovskim spomenikom opazovali nem-škonacionalni kričači dogajanje. Sprevod se je nato valil proti zahodnemu delu vasi, kjer je bilo pri krajevnem napisu zborovanje. Na čelu sprevoda sta dva domačina nosila dvojezični krajevni napis, ki so ga izdelali člani Koroške dijaške zveze. Transparenti so imeli gesla „Člen 7 za Št. Jakob", „Nočemo rezervatov" ter številna solidarnostna izpričevanja iz drugih krajev.
Na kraju zborovanja pred nemško tablo na zahodnem koncu Št. Jakoba je nad 20 žandarmov samo stalo okoli napisa in tvorilo živ zid okoli njega. Pa še z vrvjo so si pomagali, tako da nobeden ne bi mogel priti skozi. Sprva so demonstranti skušali brez sile pripeti dvojezični napis nad nemškega, a je žandarmerijski kordon to namero preprečil. S silo pa niso poskušali. Tablo — tako naznanilo za začetek kraja kakor tudi za konec kraja — pa so demonstranti vso prireditev držali kvišku.
Izjava
Časopis „Naš tednik" je objavil v svoji 4. številki z dne 27. 1. 1977 pod naslovom „Kdo je Guttler?" vrsto trditev o gospodu Gottfriedu Guttlerju, penzionistu v Celovcu, Kanaltaler StraBe 12. Uredništvo izjavlja, da so nekatere od tedaj objavljenih trditev nepravilne, tako npr. očitki, da je gospod Guttler deloval kot „kapo“ v nekem koncentracijskem taborišču, da ima stanovanje polno orožja in da so ga pri ORF-u vrgli ven in s tem umakne te očitke.
Pripetljaj ob tabli
Kako različno postopa žandar-merija v primerjavi z letom 1972, ko je podiralce tabel pustila pri miru ali jim ploskala, je pokazal pripetljaj ob koncu tedna v Globasnici: štiri slovenski fantje so se z avtom pripeljali mimo globaške-ga dvojezičnega napisa. Ko so tam obstali, jih je takoj obkolila žan-darmerija. Okoli pet žandarmerij-skih avtomobilov, z modro lučjo, se je pojavilo ter so od Slovencev sprva zahtevali legitimacijo. Iz nejasnih razlogov so sumili, da so to podiralci dvojezičnih napisov. Šele ko se je pripeljal mimo pliberški žandarmerijski komandant, ki je poznal slovenske fante, je bilo te čudne vaje konec, ker bi bilo absurdno, da bi Slovenci spričo žan-darmerije podirali dvojezične napise.
Žandarmerija je bila pripravljena na vse: na enem od avtomobilov je bila montirana tudi policijska televizijska kamera, ki je posnela vse udeležence in vso dogajanje. Podobno postopanje pa smo pogrešali doslej pri prireditvah Heimat-diensta, tudi ni posnela žandarmerija lanskega brutalnega nastopa v Škocijanu, ko so aretirali 26 Slovencev.
Na privatnem zemljišču je sledila protestna prireditev. Sprva je spregovoril slovenski občinski odbornik Anton Gabriel, ki je opozoril na krivično zapostavljanje Št. Jakoba pri manjšinski zakonodaji. Tudi nemškim opazovalcem je bil posredovan namen te protestne prireditve. Naslednja govornika sta bila Dušan Schlapper za krajevno vodstvo Zveze slovenske mladine ter Janko Pipp za Koroško dijaško zvezo (njegov govor objavljamo na 2. strani). Janko Pipp je še posebej opozoril na akcijo KDZ, po kateri naj bi v samopomoči dobili vsi zainteresirani koroški Slovenci tablo za hišno številko s krajevno oznako v obeh jezikih. Zadnji govornik je bil dr. Franci Zvvitter v imenu obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Opozoril je na ravnanje žandarmerije leta 1972 in danes. Leta 1972 ničesar niso ukrenili, da bi ščitili državno imovino,
ker so bili napisi dvojezični. Letos pa, ko so krajevni napisi znak nemštva, pa ga stražijo z vsemi močmi. Dr. Zvvitter je apeliral na zbrane rojake, naj tudi vnaprej obdržijo mirno kri in naj ne uporabljajo sile, ker posamezni žandarji le izpolnjujejo svojo dolžnost. Ob koncu pa je naslovil prošnjo na varuhe javnega reda in šentjakobske nemške table, naj z isto vnemo tudi stražijo dvojezični napis zraven nje.
Medtem so namreč domačini preskrbeli dva kola ter nanje pribili dvojezični napis. Ploskanja in odobravanja ni hotelo biti konec, ko so v neposredni bližini nemške table postavili dvojezično oznako. Ker so to storili na privatnem zemljišču, last slovenskega kmeta, žandarmerija ni mogla ukrepati.
Domačini pa so potem sami napravili obroč okoli „ svoj e" table, kakor ga je imela žandarmerija okoli simbola avstrijske netoleran-ce. Veliko je bilo zmagoslavje in navdušenje udeležencev protestne prireditve; nekateri kar niso hoteli domov.
® V ponedeljek je potem cestna • uprava, torej javna roka, sama © odstranila dvojezično tablo. Av-© tomobil cestne uprave se je pri-© peljal, delavci so odstranili tablo © ter jo pospravili na avtomobil.
Izjava
V „Našem tedniku", štev. 38, 16. septembra, smo poročali pod naslovom „Pod Kreiskim nobenih slovenskih napisov več?“, da so zastopniki avstrijskega odporniškega gibanja poročali zastopnikom
obeh osrednjih organizacij, da je zvezni kancler izjavil pri nekem razgovoru dne 31. 5. 1976, da ne bo več dvojezičnih napisov na Koroškem, dokler bo on zvezni kancler.
Ugotavljamo, da je to poročilo izšlo na podlagi nesporazumne razlage kanclerjevih besed, in umaknemo to trditev.
Selani: proces preložen na Dunaj
Proces proti selskim aktivistom, ki so 14. novembra lani uspešno preprečili preštevanje koroških Slovencev s tem, da so odnesli volilno skrinjo, se bo vršil na Dunaju. To je odločilo vrhovno sodišče. Selani so — kakor tudi ostali obtoženi aktivisti, katerim očita-vajo poškodbo javne lastnine, ker da so napisali na zidove parole v zvezi z izpolnitvijo člena 7 — preko svojih odvetnikov predlagali, da bi se proces vršil izven višjega deželnega sodnega okraja Gradec, v katerega pristojnost spada tudi Koroška. Kajti na Koroškem v trenutnem protimanjšinskem vzdušju ne bi moglo priti do objektivnega postopka, ker ni izključeno, da bi sodniki upoštevali tudi dejstva, ki izključujejo kaznjivost dejanja. Prav tako je na Koroškem javno mnenje že obsodilo obtožence.
Proces so sprva hoteli preložiti
v Salzburg, a ga bodo vendar obdržali na Dunaju. O terminu še ni kaj znano, prav tako ne, kje bo postopek proti ostalim aktivistom.
Kje bo proces proti osrednjemu tajniku NSKS Filipu VVaraschu, še ni odločeno. Kajti državno tožilstvo je samo vložilo predlog, da bi se vršil postopek kje drugje, a so ta predlog zavrnili zaradi formalnih napak. Predlogu državnega tožilstva se je priključil tudi branilec VVarascha dr. Štern, ki bo sedaj sam ponovno vložil predlog, da bi se vršil proces izven višjega deželnega sodnega okraja Gradec.
Zadnji teden pa je bila na okrajnem sodišču v Celovcu napovedana obravnava proti Našemu tedniku, katerega je tožil zvezni kancler Kreisky. Obravnave potem ni bilo, ker sta se obe strani še pred tem poravnali.
GOSPODARSKI KOMENTAR:
Nevarnost za nezaposlenost mladih
Zadnji teden je bila ugotovitev, da se časi slabšajo, tudi uradno potrjena. Borba za delovna mesta, ki je že nekaj mesecev v polnem teku, se bo v prihodnje še zaostrila. To je osnovno jedro študije, ki jo je prebivalstvu, posebej pa šoli in študiju odraščajoči mladini zadnji teden prezentirai zvezni minister za socialno skrbstvo WeiBenberg in ki so jo izdelali avstrijski socialni ekonomisti.
Študija, o kateri je v nadaljnjem govor, se nanaša na obdobje 1975—1985. Iz nje sledi, da bo treba v naši državi do leta 1985 zagotoviti okoli 370.000 novih delovnih mest. Drugače lahko pride do podobno usodne brezposelnosti, ki se je starejši spominjamo iz obdobja 1930 do pričetka druge svetovne vojne.
V prihodnjih letih se bo po omenjeni študiji ponudba delovne sile zaradi strukturnih sprememb v gospodarstvu in zaradi vstopa mladine na rojstvih bogatih let v poklicno življenje močno zvečala. Za to mladino bo potrebno ustvariti
225.000	novih delovnih mest. To je 22.500 letno. Poleg tega bo treba za ljudi, ki bodo v tem času zapustili delo na kmetiji ali pa vlogo podjetnika v obrtnem gospodarstvu, najti nadaljnjih 145.000 novih mest. To je letno 14.500. Če se letno ponudba novih delovnih mest ne bo zvečala za okroglo 37.000, potem bomo zlasti med mladino imeli opravka z večletno brezposelnostjo.
Taka prognoza je za mladino, ki je minuli teden zaključila šolsko
Resolucija
SPREJETA NA PROTESTNI
MANIFESTACIJI 7. JULIJA V ŠT. JAKOBU
Prebivalci Št. Jakoba, ki smo danes postavili dvojezični napis za naš kraj, pojmujemo to našo akcijo kot protest proti nedemokratični odredbi v zvezi z dvojezičnimi napisi. Ta odredba je nastala proti volji vseh koroških slovenskih organizacij, proti odporu demokratičnega tabora v Avstriji in proti nedvoumnim predpisom avstrijske državne pogodbe. Odredba o dvojezičnih napisih omejuje naselitveni prostor koroških Slovencev na nekaj vasi in zaselkov in s tem zožuje veljavnost sedmega člena, ki je mišljen za celotno strnjeno dvojezično območje na južnem Koroškem.
Nadalje ugotavljamo, da tako imenovani zakon o ..narodnostnih skupinah" nikakor ne ustreza demokratičnim načelom reševanja manjšinske problematike, nasprotno: ta zakon zožuje oziroma uničuje doslej priborjene pravice in ga zato ne moremo smatrati kot nadomestilo za določila iz 7. člena državne pogodbe, ki jamči koroškim Slovencem narodno enakopravnost, Avstriji pa status nevtralne in suverene države.
Krajevno vodstvo Zveze slovenske mladine Št. Jakob, slovenski občinski odborniki in tukaj zbrani Šentjakobčani zavračamo vladno odredbo o dvojezičnih napisih kot nedemokratično in obenem pozivamo vse svoje rojake, da tudi v drugih krajih v podeželskih središčih, ki jih odredba ne upošteva, postavijo dvojezične napise kot znak protesta in da v tistih redkih krajih, kjer bo postavljen napis, ne dovolijo, da bi nam ga nesle šovinistične sile.
PROČ S PROTIMANJŠINSKO
ZAKONODAJO! SEDMI ČLEN
— PRAVICA NAŠA!
in poklicno izobrazbo, vse prej kot razveseljiva. Bridkejša kakor je, lahko še postane, če bo letna rast narodnega produkta manjša od 4 odstotkov. To pa je spričo razvijajoče se mednarodne konstelacije bolj verjetno od pričakovanja, da bo v prihodnjih letih letna rast narodnega produkta v Avstriji in v Evropi večja od 4 odstotkov.
Nevarnost brezposelnosti šolanju odrasle mladine, s katero imamo opravka, se v prihodnje ne bo zmanjšala, marveč se bo zvečala. Če sledimo podrobnostim omenjene študije, bo število maturantov, ki bodo leta 1981 potrebovali delovno mesto, za 70.000 večje kot je bilo leta 1971. V isti časovni primerjavi se bo število akademikov zvečalo za okroglo 22.000. Število vajencev v industriji, obrti in trgovini, za katera bodo 1981 potrebna dodatna delovna mesta, bo približno enako, kajti že sedaj se letno zvečuje za okroglo 15.000.
Med tistimi, ki bodo v prihodnjih letih pri iskanju zaposlitve imeli največje težave, bodo mladi učitelji in mladi akademiki. Za nje so časi, ko so uradne ustanove in podjetja za njimi naravnost hlastala, v prihodnjih desetih letih pri kraju. Izgleda, da bodo morali magistri, inženirji in doktorji prijeli za vsako delo, da se bodo tekom let uveljavili, drugače v narodnem gospodarstvu ne bodo dosegli svoji izobrazbi odgovarjajočega delovnega mesta.
Ob zaključku šolskega leta pa je treba upoštevati tudi priporočila omenjene študije glede izbire poklicev, ki bodo imeli v prihodnje še najboljše šanse. To pa so tehniki v telefoniji in brezžičnem obveščanju, zobotehniki, tehnični risarji, radiomehaniki, optiki, elektrome-haniki in elektroinštalaterji ter strokovnjaki na področju manegmen-
ta v industriji in trgovini. Zahtevani poklici so tudi še avtomehaniki, inštalaterji in specialisti na področju obdelave železa in jekla.
Dosti slabši pogoji za zaposlitev bodo v prihodnje dani za delavce v tiskarski obrti in gostinstvu ter v mizarstvu. Podobno slabi so izgledi za tesarje, zidarje, frizerje, pečarje, vrtnarje, mesarje, dimnikarje in njim podobne poklice rokodelstva.
Odločilno s tem v zvezi pa je še tole vprašanje: katere zvezne dežele bodo v prihodnjih letih nudile še kolikor toliko ugodne šanse za dodatno zaposlitev? — V tem pogledu je iz omenjene študije mogoče povzeti, da se bo v petletju
Najnovejši predlog devetih nevtralnih in neuvrščenih držav, tretji po vrsti na beograjskem sestanku, ki se nanaša na dnevni red in na način dela glavnega jesenskega dela beograjskega srečanja KVSE, je naletel na veliko zanimanje, predstavniki mnogih delegacij pa so ga neuradno pozitivno ocenili.
Ker so delegacije izrazile željo, da se čim bolje seznanijo z najnovejšo pobudo devetih držav in da podrobno proučijo njihov najnovejši predlog, ni bilo v ponedeljek nobene uradne seje, ne parlamentarne, ne sestanka redakcijske skupine, tako da so imeli delegati dovolj časa za neformalna srečanja in izmenjavo mnenj o tem predlogu, ki odpira nove možnosti za hitrejše in uspešnejše delo beograjskega sestanka, in so ga na današnji 22. seji tudi zelo hitro sprejeli.
Predlog devetih neuvrščenih držav predstavlja sintezo dosedanjih
1980—1985 iz Dunaja izselilo pol procenta prebivalcev, to je okroglo 10.000. Izselili se bodo v glavnem v zahodne zvezne dežele, kjer v istem času pričakujejo porast prebivalstva. Na Predarlskem za okroglo 8 odstotkov, na Tirolskem za 7,3 odstotkov, na Salzburškem pa za 6 odstotkov. Na Koroškem se bo v istem obdobju zaradi skromne ponudbe delovnih mest število prebivalstva zvečalo le za okroglo 5 odstotkov. Z drugimi besedami: na Koroškem mladina ne bo našla potrebnih delovnih mest, po zahodnih zveznih deželah pa bo stala nasproti konkurenci z Dunaja, Gradiščanske in Nižje Avstrije.
(bi)
akcij in naporov teh držav — tako dnevnega reda (ki so ga kot poseben dokument predložile že prej), kot tudi elemente tako imenovanega švicarskega ..scenarija" — glede načina za potek jesenskega dela sestanka (ki so ga tudi že predložili).
S tem, ko so nevtralne in neuvrščene države združile svoja dva dokumenta v enega, so na osnovi svojih analiz ustvarili enotno besedilo, ki vsebuje tako program dela kakor tudi dnevni red, začenši z otvoritvijo, pozdravnimi govori, sprejetjem dnevnega reda (tistega, ki ga bodo sprejeli v sedanji, pripravljalni fazi), pa preko temeljite izmenjave mnenj, do sprejetja dokumentov o beograjskem sestanku, sklepnih izjav držav članic in zaključka jesenskega dela.
V zadnjih dneh so bili ti sestanki precej kratki, nekatere delegacije so se namreč preveč oklepale svojih začetnih stališč in predlogov dnevnega reda, kar velja še zlasti za dve največji med njimi, ZDA in ZSSR. To je bila ovira, da konferenca ni mogla napredovati tako, kot so pričakovali, in spričo tega se je le malo delegatov priglašalo k besedi. Tako je ena izmed sej redakcijske skupine trajala samo dve minuti in pol.
Zdaj pa imajo delegacije spet o čem govoriti: treba je namreč analizirati novo pobudo nevtralnih in neuvrščenih držav, ki so napravile sintezo vprašanj, o katerih bi razpravljali v glavnem, jesenskem delu beograjskega srečanja.
„Vizija“ devetih neblokovskih držav o dnevnem redu in načinu dela jesenskega zasedanja je zelo celovita in zaokrožena. Predvsem je popolnoma v duhu poglavja sklepne helsinške listine, ki govori o kontinuiteti KVSE. Tako med drugim predvideva, da bo »izčrpna izmenjava mnenj" obsegala vse, o čemer bi se delegacije morale pogovoriti na tem sestanku. Najvažnejša je analiza o tem, kaj je bilo storjenega v minulem devetletnem obdobju, in pa določitev nalog v zvezi z bolj dinamičnim uresničevanjem helsinške listine do prihodnjega podobnega sestanka ali do nove konference držav, udeleženk KVSE.
Kot so večkrat poudarili v krogih delegacij, je devet držav prišlo na dan s svojo pobudo ravno ob pravem času, da z njo »izvlečejo" beograjski sestanek iz zastoja, do katerega je prišlo, ker ni bilo dovolj pripravljenosti in prizadevanja za zbližanje med seboj zelo oddaljenih angloameriških in sovjetskih predlogov. Predlagatelji novega konferenčnega dokumenta poudarjajo v obrazložitvi svoje pobude, da njihov namen sicer ni bil sestaviti »kompromisni dokument", ki naj bi spravil v sklad nasprotu-
Napisna akcija KDZ
Kakor je že na šentjakobski demonstraciji povedal govornik Koroške dijaške zveze Janko Pipp, organizira Koroška dijaška zveza posebno napisno akcijo. Ker moramo v današnji situaciji izhajati iz dejstva, da nam zvezna vlada naših pravic sama noče dati, smo primorani, da sami poskrbimo zanje. V smislu določila državne pogodbe, ki predvideva dvojezične topografske oznake (to niso le krajevni napisi, ampak tudi kažipoti, vsi napisi na uradnih in javnih poslopjih, pa tudi napisi na vsaki hišni številki) organizira KDZ akcijo dvojezičnih tabel, na kateri so zapisane hišne številke. Pomagajmo si sami, če nam država noče dati naših pravic. Če danes stoji na vsaki hiši tablica z nazivom St. Margarethen 37, naj bo jutri na tem mestu pripeta tabla St. Margarethen/Šmarjeta 37.
Vsak, ki je sit čakanja na uradni dvojezični napis, naj izpolni naročilnico ter jo pošlje na Koroško dijaško zvezo. V najkrajšem času bo dobil dvojezično tablo za hišno številko.
Naročilnico glej stran 3!
Železna Kapla: mladinski seminar
Na tritedenskem seminarju na Rebrci se mudijo trenutno aktivisti v mladinskem delu iz sedmih držav. Nosilci tega projekta so evangeličanska mladina, Katholische Arbeiterjugend (KAJ), slovenska Katoliška mladina ter Katoliška delavska mladina v klubu KDZ. Mladinsko srečanje ima ekumenski, vsecerkveni značaj, strešni prireditelj je Ekumensko mladinsko gibanje, ki ima svoj sedež v Ženevi.
Mladenke in mladinci — mladi odrasli od 20 do 30 let — bivajo prvi teden v rebrškem farovžu. Na dnevnem redu je 6 ur dela (popravljajo in renovirajo farovž). Ostali čas velja prvi teden medsebojnemu spoznavanju. Drugi teden pa bodo prebili po dva in dva pri kmetih v območju občine Železna Kapla. Pri tem naj bi spoznali delo in življenje kmeta, spoznali pa naj bi tudi način življenja koroških Slovencev ter sploh slovenskega človeka na tem ozemlju.
Tretji teden pa je posvečen podrobni informaciji o problemih koroških Slovencev. Izkoriščanje nabranega gradiva, izleti po Koroškem ter v Slovenijo, sprejem pri obeh osrednjih organizacijah ko-
Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU
roških Slovencev ter nadaljnja srečanja s prebivalci dvojezičnega ozemlja naj bi pomagali zaokrožiti sliko o Koroški.
Udeleženci seminarja prihajajo iz Finske, Danske, Nizozemske, Švice, Irske, Škotske, ZDA ter Avstrije. Vsega skupaj jih je 20. Organizacija projekta poteka v samoupravi. Udeleženci, predvsem ino-zemci, so zelo pozitivno ocenili gostoljubnost domačega prebivalstva in se niso mogli načuditi nad radodarnostjo domačinov, ki so preskrbeli seminaristom prehrano za cel teden. Vzgledno pa pomaga gostom iz sedmih držav tudi želez-nokapelški kaplan Poldej Zunder.
Vsekakor je tudi to eden od načinov informiranja mednarodne javnosti o našem problemu, s tem pa tudi način internacionalizacije našega vprašanja.
joča si stališča, temveč da gre za izviren poskus, da ob upoštevanju vseh doslej znanih stališč sestavijo besedilo, ki bi lahko bilo podlaga za sintezo vprašanj v zvezi z jesenskim sestankom, sprejemlji' vo za vse.
St. Jakob: govor zastopnika KDZ
Na šentjakobski demonstraciji je spregovoril v imenu KDZ odbornik Janko Pipp:
Dragi Šentjakobčani!
Dragi rojaki!
Št. Jakob ima kar tri izvoljene slovenske občinske odbornike!
V	Št. Jakobu so ustanovili že za časa monarhije prvo slovensko zadrugo, še preden je padla v tem kraju prva nemška beseda in še pred prvo rajfajznovko sploh!
V	Št. Jakobu je visoko razvita slovenska kulturna dejavnost, ki je znana preko slovenskega območja!
V	Št. Jakobu je edina slovenska strokovna šola za ženske poklice!
V	Št. Jakobu je edini slovenski otroški vrtec!
Št. Jakob je center slovenskega Roža!
In ta Št. Jakob hočejo črtati iz dvojezičnega ozemlja.
Tega ne bomo dopustili! S še večjo silo in borovitostjo se bomo zoperstavili temu avstrijskemu nasilstvu! 7. 7. 77 naj bo začetek za še odločnejši boj za uresničitev člena 7, ki ga bomo vodili z vsemi demokratičnimi sredstvi. Močni smo v skupnem boju! To kaže tudi dejstvo, da so se morale združiti vse tri v parlamentu zastopane stranke S PO, OVP, FPO, da so nam mogle vsiliti zakon o narodnih skupnostih, čeprav so si te tri
stranke drugače vedno v laseh.
Mi se tega nasprotnika ne bojimo!
Še manj pa koroškega hei-matdiensta in združenja penzio-nistov v koroškem abvvehr-kampferbundu!
Dvojezična tabia, ki smo jo danes postavili v Št. Jakobu, je izraz naših zahtev po topografskih napisih na celotnem dvojezičnem ozemlju, od Zilje pa tja do Podjune in je en del uresničitve člena 7.
Topografski napisi pa ne pomenijo le dvojezične table, temveč vse javne napise od kanalskega pokrova do šol, postaj, pošt, gasilskih domov, občinskih uradov, kasarn, spomenikov, cestnih oznak, vlakov in avtobusov itd. pa tja do dvojezičnih oznak slik tako dosledno, da bo stalo pod sliko poleg Wildschwein tudi divja svinja.
Danes smo postavili dvojezično tablo v Št. Jakobu. Jutri pa bomo zamenjali vse enojezične hišne oznake z dvojezičnimi, tako, da bo stalo npr. poleg Ko-stenberg Nr. 3 tudi Kostenberg/ Kostanje 3.
Takšne table lahko naročite pri Koroški dijaški zvezi v Celovcu. Od danes naprej se bomo borili tako odločno in dosledno za naše pravice, da si bodo vsi ta 7. 7. 77 za vedno zapomnili!
VSTANI IN SE BRANI, ČE RES Sl SIN SVOBODOLJUBNEGA OČETA!!!
Beograd: predlog neuvrščenih
PISMO IZ UREDNIŠTVA:
Objava politične šale (spel) prepovedana!
Vsebina Našega tednika je v zadnjih dveh letih vedno večkrat predmet sodnijskih postopkov. Vzrokov, zakaj je temu tako, je več, — kakor tudi pri vsakem drugem časopisu. Najprvo je pri roki argument, da je pač redakcija pri poročilu, zaradi katerega je tožena, slabo rešerširala. Ali, da je pisec komentarja udaril s kolom, ne da bi prav pretehtal moč svojega udarca. To bi bile napake uredništva.
Na drugi strani se more zgoditi, da je tisti, o katerem se je pisalo, čezmerno občutljiv, da kritike ne prenese. Ni treba, da je le pri posamezniku tako. Čas spreminja okus, in nekaj časa bo tožilo več ljudi, nekaj časa manj. Predvsem Pa spreminjajo okus in čut, kaj je Pošteno in kaj je manj pošteno, Politične okoliščine.
Trenutno so politične okoliščine kljub socialni demokraciji pač takšne, da spada k dobremu tonu čim bolj „slavna“ nacionalsocialistična preteklost — ne le v znaku nostalgije, temveč tudi pri snubljenju voliica. Poudarjanje nemško-nacionalne komponente v znamenju in imenu demokracije torej.
Zato leži tudi na dlani, da ima Pod navedenimi okoliščinami Naš tednik nadpoprečno opravka z avstrijsko sodno oblastjo. Ponovno smo pisali, da se od takih postopkov ne bomo pustili ustrahovati ne kot osebe in še manj v načinu pisanja. Obratno: s tem, da koroški dnevniki v zadnjih mesecih vedno več dogodkov zamolčijo, imamo še večjo dolžnost, da poročamo, česar drugi ne pišejo.
Na procese pa smo se navadili, saj spadajo medtem k naši vsakdanjosti in so poleg tega tudi poklicni riziko urednika in finančni riziko za izdajatelja. Tako tudi pri nas ni navada, da bi se pritoževali bralcem, češ kako trnovo pot da imamo.
če o naslednjem primeru bolj natančno in obširno poročamo bralcem, nas motivira k temu skrb za nadaljnji razvoj demokracije v naši državi, nas motivirajo predznaki tega procesa. Predznaki, ki so že enkrat najavili prehod v diktaturo herrenvolkovske rase.
Naš tednik je tri tedne po aretaciji osrednjega tajnika NSKS Filipa Warascha, katere dvomljive okoliščine so znane in jih na tem mestu ne bomo ponavljali, ponatisnil hudomušen članek iz satirična lista „Pavliha“, v katerem je rečeno, da za Warascha ni olajševalnih okoliščin. V satiri pravi preiskovalni sodnik v fiktivnem intervju-iu, da bi Warasch zaslužil olajševalna okoliščine, če bi se izkazalo, da ie med vojno sodeloval pri kakšnem Posebnem oddelku SS ali pa da k' vsaj sodeloval pri likvidaciji Ži-dov ali Slovanov. Na protivpraša-nje korespondenta — tako v Pavčki —, da je Warasch premlad (ro-jen 1945j op. ur.), je odgovoril v nktivnem intervjuju preiskovalni s°dnik, da pristen Avstrijec za likvidacijo manjvrednih ras nikoli ni Premlad. Tako daleč članek v Pav-
lihi. Pod člankom pa je v Našem tedniku tudi bilo jasno zapisano, od kod izvira ta čudni članek: iz Pavlihe, satiričnega lista za „pa-metne Slovence".
Vsekakor je vodja državnega tožilstva dvorni svetnik dr. Stoiser osebno podpisal obtožnico (kazenski predlog), kar vrže na vso zadevo posebno luč, saj se je ravno ta gospod za časa preiskovalne ječe Filipa Warascha odlikoval s tem, da ga je pred vsakim postopkom že javno obsodil, ko je rekel, da govori ovaduh Giittler resnico.
Prav tako leži na dlani, da Naš tednik s ponatisom te satire ni hotel žaliti preiskovalnega sodnika ddr. Orascheja, ki je obdeloval primer VVarasch, saj v satiri tudi ni imenovan. Poleg tega je ravno ddr. Orasche bil pri izvrševanju svoje dolžnosti skrajno korekten in ga Naš tednik ni kritiziral ne prej in tudi ne pozneje.
Kar pa zadene osebo vodje državnega tožilstva dvornega svštni-ka dr. Stoiserja, pa smo ga že svojčas kritizirali, ko je brez vsakega čuta odgovornosti obsodil Warascha, pozneje zaradi tiskovne konference glede slovenskih obtožencev, in ga moramo kritizirati tudi sedaj:
V kazenskem predlogu, katerega je lastnoročno podpisal, je grobo zanemarjal svojo dolžnost: kajti državni tožilec mora v vsakem primeru, ki ga obdeluje, upoštevati tudi okoliščine, ki razbremenjujejo obdolženčevo osebo. V kazenskem predlogu je sicer citiran v prevodu dobesedno cel članek, ni pa omenjena odločilna pripomba v Našem tedniku, da je prispevek iz Pavlihe, satiričnega lista.
Če bi vodja državnega tožilstva pogledal v Duden, slovar tujk, bi tam našel pod besedo satira sledečo razlago: Literaturgattung, die durch Obertreibung, Ironie und Spott an Personen oder Zustanden Kritik iiben mdchte.
Da je poročilo iz Pavlihe preti-ravano, priznamo in smo to tudi povedali z navedbo vira. Poleg tega pa je „Pavliha“ v slovenščini tista figura, ki jo v nemščini poznajo pod „Eulenspiegel“. Satirični list „Pavliha“ pa je eden naj-kvalitativnejših tovrstnih tiskovnih izdelkov in ga cenijo ne le v Jugoslaviji, ampak tudi mednarodno. V Avstriji ni nobenega tovrstnega glasila, v Švici Nebelspalter, Eu-lenspiegel.
Vendar smo slej ko prej mnenja, da članek v svojem bistvu velja koroškim razmeram in le-te posrečeno ožigosa. Da namreč velja rjava preteklost za najboljše spričevalo in priporočilo na Koroškem. Naj tozadevno le spomnimo na snubljenje deželnega glavarja Leopolda Wagnerja, češ da je bil odličen Hitlerjunge. Saj je Wagner v koroškem manjšini sovražnem
času, kakor je sam priznal, očitno potreboval priporočilo, da se je za časa nacizma dobro obnašal. Kajti denacifikacije na Koroškem ni bilo, vplivni nacisti so postali vplivne osebe druge republike.
Te osebe pa bistveno soustvarjajo in oblikujejo vzdušje in javno mnenje na Koroškem. In ker pač pravica izhaja iz ljudstva, je le na Koroškem moglo priti do tega, da mora časopis zaradi satire, zaradi boljšega vica pred sodišče.
Naša odvetnika dr. Janko Tisch-ler in dr. Matevž Grilc sta zaradi tega predlagala, da bi zaradi teh okoliščin preložili proces na sodišče izven višjega deželnega sodnega okraja Gradec. V svojem predlogu sta opozorila na posebne okoliščine na Koroškem, pa tudi na dvojno mero, kako postopa ob-
V kanadskem mestu Guebec je bil pred kratkim meddisciplinski simpozij o jezikih, katerega se je udeležlo tudi več avstrijskih strokovnjakov, ki so deloma odkrito govorili o manjšinskem vprašanju, deloma ga pa docela zamolčali. V prilogi ljubljanskega Dela so bili objavljeni zapiski s tega seminarja. V naslednjem objavljamo tisti del, ki se nanaša na vprašanje slovenske manjšine.
Sprememba v programu simpozija. Profesor iz Innsbrucka se je zakasnil, zato so njegovo predavanje preložili na popoldanski sestanek. Komaj dobro stopi na ameriško celino, začne obravnavati tipologijo pravnega varstva manjšin. Navaja primere iz zahodnoevropske prakse, s posebnim poudarkom na Južni Tirolski. Sledi pregled posameznih manjšin zahodne Evrope.
Čeprav predavatelj ni opustil niti prebivalcev otoka Mana, se slovenske manjšine na Koroškem oz. hrvaške na Gradiščanskem sploh ni dotaknil. Med diskusijo izrazim spričo tega začudenje, saj mu morata biti kot avstrijskemu ustavnemu pravniku ti manjšini dokaj blizu. Iz šegavih pogledov nekaterih udeležencev razberem, da je bil predavatelj najbolj zgovoren v tem, česar ni povedal. Sedaj se spusti v pojasnjevanje, češ da je slovenska manjšina raztresena; da je Avstrija na začetku zakonodaje, ki naj bi upoštevala določbe državne pogodbe iz leta 1955; da je v oviro medsebojno nerazumevanje.
Ko naslednji dan nastopi mlajši strokovnjak za javno upravo — tudi on z innsbruške univerze — svojo omembo koroških Slovencev v prej pripravljenem poročilu razširi. Spričo raznarodovanja da je neupravičeno vztrajati pri 25 odstotkih za uveljavljanje manjšinskih pravic, zlasti ker državna pogodba nekega odstotka sploh ne navaja. Prav zaradi številčnega krčenja slovenske manjšine od plebiscita sem bi jo morali zavarovati. V naslednji diskusiji pove, da državna pogodba garantira dvojezičnost v okrajih s slovenskim prebivalstvom in da torej omejitev manjšinskih pravic na občine ni v skladu z določili pogodbe. Zavzema se celo za federalizacijo na tretji stopnji, torej avtonomijo znotraj Koroške za nekatere pretežno slovenske dele, kot je npr. Železna Kapla.
Kasneje ugotovim, da so evropski udeleženci simpozija s problematiko slovenskih manjšin dokaj dobro seznanjeni. Pri tem imajo nemajhno zaslugo Slovenci iz Trsta in Koroške, ki se že več let udeležujejo raznih manjšinskih kongresov. Retoromanski pravnik mi zatrdi, da je doživel poseben
last s pripadniki manjšine in pripadniki večine. H koroškemu vzdušju sta med drugim omenila, da se je ravno vodja državnega tožilstva dr. Stoiser na posebni tiskovni konferenci branil proti očitkom, da premalo energično nastopa nasproti slovenskim aktivistom, na drugi strani pa ničesar ni ukrenil proti podiralcem diojezičnih napisov in organizatorjem šolskih štraj-kov. Pa tudi dosedanji notranji minister Rosch je pred kratkim izjavil, da je sam leta 1972 izdal povelje, naj policija ravna s podiralci dvojezičnih napisnv skrajno milo, ker jih je bilo preveč in bi imeli sicer težave. Tako je notranji minister sam priznal dvojno mero in da pri manjšini ravna drugače, ker je slabotnejša in se ne more dovolj braniti.
popis na Koroškem popoln polom; da se nanj ne bo mogel nihče sklicevati; če pa že, potem na podlagi odstotka tistih, ki so zavrnili, da se jezikovno opredete in ki o njih lahko sklepamo, da so Slovenci.
Razpravljanje o jezikovnih določilih, ki se vežejo na osebo, in onimi, ki se vežejo na neko ozemlje, je na simpoziju precej zamotano, dokler ne poseže v diskusijo mlajši guebeški pravni filozof. Njegova na pravno literaturo naslonjena misel je prodorna. Personalni in teritorialni princip da nista omejena na jezkovne zadeve, ampak imata splošnejšo aplikacijo in pomen. Tipično daje personalno načelo prednost močnejšemu, ker mu omogoča poleg lastne izbire tudi to, da določa oz. omeji izbiro šibkejšemu. Zarad tega so dominantne nacije zgodovinsko zagovarjale osebno načelo, nedominantne pa ozemeljsko.
Kot primer navede diskutant ZDA, ki so se v svoji zgodnji zgodovini zavarovale pred angleškim in francoskim vplivom tako, da so branile izključno aplikacijo ameri-
Tik pred počitnicami je izšla nova številka glasila Koroške dijaške zveze — „Problemov“. Vsebina priča o živahnem delu organizacije, pa tudi o težavah, s katerimi se morajo ukvarjati v dijaškem življenju.
Uvodnik se kritično ukvarja z geslom „akcijska enotnost". Problemi pridejo do zaključka, da se na Koroškem s tem pojmom dela zgaga, ker se pač interpretira „ak-cijska enotnost" tako ozko ali široko, kakor pač to ravno služi trenutnim interesom, nikjer pa ni videti njene konkretne oblike. Problemi oziroma KDZ vidijo zgolj v Koroški enotni listi edini garant za politično akcijsko enotnost, kjer ni prostora za medsebojna izigravanja, ideološke prepire in boj za oblast posameznih oseb. Pa tudi lastne izkušnje imajo KDZjevci z akcijsko enotnostjo: V Problemih pišejo, da hočejo razni faktorji med koroškimi Slovenci poriniti Koroško dijaško zvezo pri širjenju neverodostojne akcijske enotnosti v enega že obstoječih blokov in ji tako zvezati roke.
V Problemih tudi beremo, da je lutkovna skupina KDZ prejela od Zveze kulturnih organizacij Slovenije in združenja gledaliških skupin zlato Linhartovo značko za izjemne dosežke na področju gledališke in lutkovne ustvarjalnosti.
Akcijski enotnosti je posvečen tudi izvleček iz programa KEL, ki je posvečen mirni bodočnosti Koroške.
Eno od znamenj diktatoričnih režimov je preganjanje političnih šal — vicev, kot pravimo.
Našemu časopisu določeni krogi, ki se imajo za varuhe pravne države, vedno zopet očitavajo, češ da neokusno in brez vsakega povoda primerjamo sedanji čas z nacistično dobo, akoravno s pridržki.
Za časa nacizma je krožil vic o razpisu nagrade za najboljši politični vic. Prva nagrada: 20 let zapora, druga nagrada 10 let zapora, tretja nagrada 5 let zapora.
Alarmni signal za demokracijo v naši državi bi moral biti razpis za odgovorne urednike časopisov za objavo najboljšega političnega vica: 1. nagrada denarna kazen
20.000	šilingov, 2. nagrada denarna kazen 10.000 šilingov, 3. nagrada 5000 šilingov denarne kazni.
škega prava na svojem ozemlju, tudi kadar je šlo za tuje pravne osebe. Sedaj, ko je razmerje moči navadno v prid ZDA, pa ZDA zagovarjajo personalni princip, saj le-ta denimo ameriškim multinacio-nalnim družbam omogoča poslovanje pred ameriškimi sodišči, tudi kadar gre za zunanje transakcije.
Spomnim se, da so v stari Avstriji Nemci zagovarjali osebni princip, po katerem naj bi npr. Slovenec svojo narodnost in nanjo vezane jezikovne pravice lahko vzel s seboj na Dunaj, Nemec pa v Ljubljano. Neenakost glede možnosti uveljavljanja pravic je seveda na dlani.
Na splošno zagovarjajo ljudje v Ouebecu rabo francoščine kot uradnega jezika v Ouebecu. So torej za teritorialno pravno urejanje in ne insistirajo na dvojezičnosti za vso Kanado, ker menijo, da je nesmiselno, da bi morali uradniki v Britanski Kolumbiji obvladati francoščino.
Tudi Slovenci moramo na svojem ozemlju v prid dejanski enakopravnosti vztrajati pri teritorialnem načelu.
Dokaj zanimiva je tudi primerjava deželnozborskih in državnozborskih volitev 1975, kjer citirajo Problemi analizo Kluba slovenskih občinskih odbornikov. Pri deželnozborskih volitvah so Slovenci nastopili s samostojno listo KEL, pri državnozborskih volitvah pa so osrednji organizaciji prepustili odločitev svojim pristašem in opozorili tudi na možnost neudeležbe ter oddajanje neveljavnih glasov. Analiza Kluba slovenskih občinskih odbornikov je raziskala, kam so pri državnozborskih volitvah odšli glasovi KEL in prišla do zaključka, da je 60 odstotkov volilcev KEL oddalo pri državnozborskih volitvah svoj glas socialistom, 15 procentov OVP, 6 procentov KPO, 6 procentov je bilo nevolivcev in 12 procentov je volilo neveljavno.
Neki drug prispevek se ukvarja s stavko dijakov Slovenske gimnazije, ki jo je organizirala Koroška dijaška zveza, nadalje s pohodom koroških Slovencev na Dunaj ter z demonstracijo proti obtožbam slovenskih aktivistov.
Zelo posrečena je parodija na doslej le enkraten poizkus humorističnega lista. Morda pa bo „ena shavba" le zalegla?
Dva prispevka se ukvarjata z iniciativami na podeželju — z mladinskim klubom v Šmihelu ter z Narodnim domom v Žitari vasi. Prvi že deluje, slednjega bi bilo treba sanirati in iz njega napraviti narodni muzej.
(Nadaljevanje na 4. strani)
NAROČILNICA
Naročam za svojo hišo tablo za hišno številko, na kateri je kraj označen v obeh deželnih jezikih:
Ime:
Kraj, cesta:
, štev.:
Pošta:
Podpis
Naročilnico pošljite na naslov: KDZ, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec.
V Avstriji nočejo vedeti za Slovence
Problemi: aktualen študentski list
Vogrče: tragična smrt
Že dolgo ni bilo glasu iz Vogrč, življenje je mirno teklo naprej in kot da je celo smrt pozabila na nas. Sedaj pa je naenkrat tembolj kruto udarila. Pri Kučejevi Katri, ki je stanovala v Olipovi bajti, je bila še odrešujoča: stara je bila že 80 let, uboga in telesno in duševno trpeča. Sreča zanjo je bila, da so tako požrtvovalno zanjo skrbeli Olipovi. Ima pa smrt to čudno navado, da si izbere troje žrtev in smo v skrbeh čakali, koga si je še izbrala. Hitro je udarila tam, kjer gotovo ni nihče pričakoval: pri mladem Petru Visotschnigu, pd. Petrovem.
Pri pogrebu se je zbralo prav ogromno ljudi. Iz Doba so pripeljali krsto v Vogrče pred hišo, kjer je ob starših užival toliko veselja in ljubezni. V cerkvi sta govorila domači župnik č. g. Vinko Zaletel in žvabeški župnik č. g. Simon VVutte, ker je sedaj Peter spadal v njegovo faro. Cerkveni zbor pod vodstvom g. direktorja Koncilija mu je zapel na domu, v cerkvi in na pokopališču. Pogreba so se udeležili gasilci iz Vogrč, Doba,
Repelj, Pliberka in Libuč. Okrajni poveljnik g. Hans Miklau se mu je v nagovoru zahvalil za vse delo pri gasilskem društvu in ker je odločilno sodeloval pri raznih tekmah, kjer so Vogrjani dobili prve nagrade. Navzoči so bili še žan-darmerijski nadzornik Jožef Krai-ger, zastopniki firme Elin in Guel-le in mnogi njegovi delovni tovariši.
Njegovi ženi in domači družini izrekamo ob tragični izgubi naše sožalje!
S sorodniki sočustvujejo tudi bralci našega lista.
Sele: vesele in žalostne novice
Skupaj z bratom Štefejem sta bila zaposlena pri firmi ELIN iz Gradca in sta montirala električni daljnovod pri Landecku na Tirolskem. Tik pred koncem dela se mu je iz neznanega vrzoka odpel varnostni pas in Peter je iz visokega železnega droga treščil na tla. Že na prevozu v bolnišnico je umrl, šele 22 let star, dne 5. julija 1977.
Peter se je poročil lansko jesen z Veroniko Schaflechner v Dobu in tam prebival. Bil je priden, varčen, nikjer ni zapravljal in si je hotel čim prej in čim lepše urediti svoj novi dom in si ga je v kratkem času, ker je dobro zaslužil, res lepo pripravil. Bil je vedno dobre volje, prijazen, postrežljiv in so ga povsod, doma in kjerkoli je delal, imeli radi. Ljubil je petje in glasbo, že kot otrok in pozneje kot fant je rad igral pri Farni mladini.
ZAHVALA
Ob 90. rojstnem dnevu in godu sem prejel od g. sobratov, sorodnikov, prijateljev, nekdanjih učencev in celo od nepoznanih toliko čestitk in voščil, da se vsem niti ne morem posebej zahvaliti. Zato jim izražam po tej poti prisrčno zahvalo za izkazano povezanost! Meni izražene želje naj dobri Bog izpolni tudi njim!
Vse pozdravljam!
Alojzij Vauti, selski župnik
Slovensko prosvetno društvo „Vinko Poljanec" v Skocijanu vabi na
PESTRI VEČER
v soboto, 23. julija, ob 20.30 v farni dvorani v Skocijanu.
Sodelujejo:
Moški pevski zbor „Vinko Poljanec"
Mešani pevski zbor „Podjuna“ iz Pliberka in
Folklorna skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple.
Skozi program vodi Helka Mlinar.
Gasilsko društvo Sele-Frajbah bo priredilo v nedeljo, 24. julija, ob 16. uri
VRTNO VESELICO
Za zabavo igrajo „Fantje treh dolin".
Veselica bo pri Trklu.
Problemi: aktualen ...
(Nadaljevanje s 3. strani)
Zelo tehten je tudi prispevek, ki se bavi z akcijo nenasilnega boja. Bistvena značilnost tega boja je, da ne stremi po zmagi nad nasprotnikom, temveč po premaganju krivice.
Nekaj satiričnih prispevkov k posameznim dogodkom zunaj in znotraj obeh osrednjih organizacij zaokroži številko, ki je sicer na dobrem nivoju, a motijo predvsem številne napake in ne posebno negovana slovenščina.
Dež za soncem mora biti, za veseljem žalost priti — pravi star pregovor. Pred kratkim se je to v Selah uresničilo.
V nedeljo, 3. julija, smo obhajali Urhovo žegnanje zelo slovesno. Ob lepem vremenu je bilo pran-ganje na prostranem Husovem zemljišču. Pobožne molitve vernikov in petje cerkvenega zbora so dvigale duha k Bogu, glasile pa so se tudi melodije boroveljske godbe.
Ta godbeni zbor je namreč naročila selska požarna bramba, ki je tega dne slavila 50-letnico svoje ustanove. Iz skromnih začetkov se je to gasilsko društvo tekom let razvilo v krepko organizacijo, ki šteje, pod poveljstvom Tomeja Ogrisa, 38 delavnih članov in ima v svojem gasilskem domu pod občinsko hišo vse gasilske potrebščine z avtom.
Za proslavo 50-letnice je bil na Skukovem travniku postavljen ogromen šotor, ki je številnim udeležencem nudil dovolj prostora. Med drugimi so se slavja udeležili tudi zastopniki gasilskih društev iz Tržiča in Škofje Loke, s katero je selska občina pobratena. Mnogim pozdravom so sledili zvoki močne godbe, petje domačega zbora in ljubki pevski nastopi treh deklet iz Borovelj ob spremljavi kitare in harmonike. Domača folklorna skupina fantov in deklet pa je z narodnimi plesi pokazala svojo gibč-
MEGVARJE (Padel z mopedom)
Minuli petek je na državni cesti v Medgorjah nenadoma padel s svojim mopedom Karel Kuglitsch (star 53 let) iz Zgornjih Vrat v pod-kloštrski občini. Hudo ranjenega na glavi je rešilni voz prepeljal v deželno bolnišnico v Beljaku.
MOČILE (Čelno trčenje)
Na ovinku deželne ceste v Mo-čilah, v občini Sv. Štefan na Zilji, je v petek, 8. julija, zaradi mokre ceste začelo zanašati vozilo 29-let-nega trgovca Bernharda Schillerja. Zapeljal je na levo stran ceste in čelno trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil 50-letnega Berlinčana Hansa Scholza. Pri tem sta bili težko ranjeni Ana in Šarlota Scholz. Sedaj se obe zdravita v beljaški deželni bolnišnici.
MEDGORJE — ŽRELEC
V zadnji številki NT je bilo poročilo o hudem neurju v Žrelcu. Temu bi dodali tole:
Pogorelo je gospodarsko poslopje Rozalije Luschnip, po domače pri Pvažicu v Običah, nekdanje občine Medgorje. (Prvotno ime Lunik ali Užnik kot je še danes hišno ime pri Užniku na med-gorskih Rutah.)
Ta družina je težko preizkušena, ker je pred 8 leti izgubila pri nesreči s traktorjem gospodarja in očeta. Bilo je 8 otrok med 17 letom in tremi meseci starosti.
Z družino sočustvujemo in želimo, da bi mogli s pomočjo dobrih sosedov popraviti milijonsko škodo.
nost. Brhka dekleta so gostom postregla z jedačo in pijačo. Vse je bilo Židane volje, nikomur se ni mudilo domov, mnogi so pričakali jutro še vedno tam. Nekateri so žegnanje nadaljevali še v ponedeljek.
Smrt v Kvadnikovi hiši
Medtem ko je v nedeljo tu vladalo veselo razpoloženje, se je v Kvadnikovi hiši naselila žalost. Umrla je namreč 75-letna stara mati vdova Marija O r a ž e. Zadnjih 18 let je bolehala, deloma preživela v bolniški postelji, a je vdano trpela, mnogo molila in bila na smrt dobro pripravljena. Izredno veliko ljudi jo je v torek, 5. julija, spremljalo na zadnji poti. Pogrebne obrede je ob asistenci domačega župnika opravil g. Arnulf Mem-mer, ki je med drugo svetovno vojno 5 let nadomestoval kot dušni pastir neprostovoljno odsotnega župnika. Ganljivo so ji fantje v slovo zapeli pesem „0 rožmarinu". Namesto venca je več sorodnikov darovalo lepe zneske v dobre namene. Blag ji spomin!
ŠT. OŽBALT (Trčenje motornih vozil)
Na Paški državni cesti med Encl-no vasjo in Grebinjem je železničar VVillibald Kramer (star 41 let) iz št. Ožbalta, s svojim malim avtobusom trčil v osebno vozilo, ki ga je šofirala 19-letna trgovska na-stavljenka Irena VVeissing iz Kassla v Zvezni republiki Nemčiji. Pri trčenju se je prevrnil Kramerjev avtobus in treščil v bližini rastoče drevo. VVillibald Kramer, njegov sopotnik, železniški uradnik Kurt Kotzmann (star 36 let) iz Knittel-felda in 18-letni vojak Mihael Fines iz Kassla, ki se je peljal z Ireno VVeissingerjevo, so bili hudo ranjeni. Obe vozili sta bili močno razbiti. Cesta je bila zaradi prometne nesreče eno uro neprevozna.
SREJE
(Avtomobil zbil mopedista)
V svojem domačem kraju, v S rejah, v škocijanski občini pri Klo-pinjskem jezeru, je 34-letna gospodinja Herta Hudmast pri zavijanju iz občinske na škocijansko deželno cesto s svojim osebnim avtomobilom zadela in zbila po cestišču mopedista, 61-letnega upokojenca Friedricha Dobnika iz Žirovnice. Težko ranjenega Dobnika so z rešilnim vozom prepeljali v celovško bolnišnico.
LJUBELJ
(Ukradeni avtomobil)
Cariniki na Ljubelju so preiskali avtomobil znamke mercedes 280 S, 28-letnega Italijana Bruna Castela-nellija iz Pisogne, ko je le-ta hotel v Jugoslavijo. Izkazalo se je, da je bil avtomobil, ki je vreden okoli
300.000	šilingov, ukraden v Milanu. Castelanellija so uradniki kriminalnega oddelka deželnega žan-darmerijskega poveljstva Koroške pripeljali v zapor državne policijske direkcije v Celovcu; avtomobil so pa zaplenili.
REBRCA: f MIRKO HAJNŽIČ
V soboto, 9. julija, ob 11. dopoldne, smo ob nepregledni množici pogrebcev — med katerimi je bilo tudi veliko ljudi iz pokojnikovega rojstnega kraja v Sloveniji, med njimi več dušnih pastirjev — na rebrškem pokopališču položili k zadnjemu počitku zemeljske ostanke našega znanega in nadvse priljubljenega organista in mež-narja na Rebrci, Mirka H a j n -ž i č a.
Pogrebne obrede, ob pomoči številnih drugih duhovnikov, je opravil g. prelat Aleš Zechner.
Rajni Mirko Hajnžič je bil znan daleč naokrog po naši lepi Koroški domovini kot pomembni kulturni delavec.
Obširnejše poročilo bomo objavili prihodnjič.
t MSGR. ILLVVITZER
Dne 4. julija je v celovški bolnišnici za embolijo umrl msgr. Friedrich lllvvitzer.
Dr. lllvvitzer je bil član škofijskega konzistorija, vodja Dušnopastir-skega urada (1948—1951), mestni župnik in dekan (1950—1951), nato pa do leta 1967 regens bogoslovja v Celovcu; istočasno je bil tudi profesor v bogoslovju in predsednik Družbe sv. Jožefa. Rojen je bil leta 1912 v župniji Spittal, študiral je filozofijo in teologijo na papeški univerzi Gregoriani v Rimu in bil posvečen v duhovnika leta 1938.
KLOPCE PRI ŠKOFIČAH (Zgorel moped)
Pri zagonu svojega mopeda se je v petek, 7. julija, ob 14.30 našemu tiskarskemu vajencu Maksu Rekarju nenadoma vnel le-ta. Ognjeni zublji so kmalu izdatno opravili svoje delo, tako da je od mopeda ostalo bore malo. Na srečo se našemu Maksu ni pripetilo nič hudega.
Na škodi je okoli 8000.— šilingov.
PODROŽČICA (Ukradli blagajno)
Pretekli teden so neznani tatovi vrdli skozi strešno lino v urad tvrdke Welz v Podrožčici, v šentjakobski občini v Rožu, in ukradli jekleno blagajno, v kateri je bilo 5660.— šilingov gotovine in vrednostni papirji. Blagajne varnostni organi še niso našli.
LIPA
(Čudna nezgoda)
V	Lipi pri Rožeku je prišlo do čudne nezgode. Avtomobil, ki ga je vozil 27-letni Anton Zraunig iz Beljaka je trčil v voz, ki je parkiral ob cesti. Le-ta je mimoidočega 21-letnega inštalaterja Roberta Kor-tina iz Lipe pritisnil ob zid ter ga težko ranil. Poškodovani Robert Kortin se sedaj zdravi v beljaški deželni bolnišnici.
DJEKŠE
(Plodno sodelovanje)
V	radijskem intervjuju je pred kratkim župan na Djekšah, Vincenc Napetschnig izjavil, da je sodelovanje na občini med večinskima strankama in Slovensko listo brez problemov in medsebojnega trenja. Najvažnejše je za župana te sončne občine problem turizma, ki ga je treba še bolj pospeševati.
POREČE (Nevihta s točo)
V	četrtek, 7. julija, v opoldanskih urah, je divjala v Porečah ob Vrbskem jezeru silovita nevihta s točo. Voda je vdirala v nižje ležeče kleti in jih poplavila. Gasilci iz Poreč so imeli veliko dela, predno so izčrpali vodo iz le-teh. Zaradi neurja so bile državna in nekaj drugih občinskih cest neprevozne. Koliko je bilo na škodi, niso javili.
Slovensko prosvetno društvo „Vinko Poljanec" v Skocijanu vabi na
KOROŠKI VEČER
v soboto, 16. julija, ob 20.30 pri Francu Piceju-Tedlnu na Žamanjah
Sodelujejo:
Moški zbor SPD „ Vi n ko Poljanec"
Ženski oktet SPD „Obir“ iz Obirskega in instrumentalni ansambel „The Spiders" iz Železne Kaple. Program vodi Helka Mlinar.
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi člane in prijatelje društva na
IZLET NA KRN (2245)
Zbirališče: v soboto, 16. julija, ob 8. uri zjutraj na jugoslovanski strani Korenskega sedla.
Na vrhu Krna, kjer bomo prenočili (planinsko zavetišče), se bomo povzpeli iz doline Lepene (Dom dr. K. Juga). Na poti na Krn si bomo ogledali slikovito Krnsko jezero.
VEČER SLOVENSKE PESMI Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi
Kraj: gostilna Hojnik v Mokrijah Čas: sobota, 16. 7. 1977, ob 20. uri Nastopata:
Tamburaški ansambel iz Hodiš, vodi Dorica Sabotnik Moški pevski zbor SPD „Trta“ iz Žitare vasi, vodi Jozej Starc
Slovensko prosvetno društvo „Trta“ v Žitari vasi vabi na
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
v nedeljo, 17. julija, ob 20. uri pri Rutarju v Žitari vasi.
Sodelujejo:
Moški pevski zbor „Trta“ iz Žitare vasi
Mešani pevski zbor SPD „Zar-ja“ iz Železne Kaple Folklorna skupina „SPD „Zar-ja“ iz Železne Kaple in ansambel „Podjuna“ iz Globasnice.
Ljubitelji in prijatelji slovenske ljudske pesmi in narodnih plesov prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo „Trta" vabi na večer
SLOVENSKIH FOLKLORNIH PLESOV IN PETJA
v nedeljo, 17. julija, ob 20. uri pri Rutarju.
Sodelujejo:
Mešani pevski zbor in Folklorna skupina SPD „Zarja‘‘. oba iz Železne Kaple Ansambel „Podjuna" iz Globasnice in moški zbor „Trta“ iz Žitare vasi
Slovensko prosvetno društvo „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni vab' na
KOROŠKI VEČER
v petek, 22. julija, ob 20.30 v Breznikovem šotoru ob Zablatnišken1 jezeru.
Sodelujejo:
Mešani pevski zbor SPD „Danica"
Združena moška zbora SPP „Trta“ in „Vinko Poljanec" Folklorna skupina SPD „Zarja" iz Železne Kaple in trio „Korotan" s pevci.
SPD „Obir“ vabi vsa sosedna društva iz okolice Obirja in vse IjU' bitelje gora na letošnji POHOD NA OBIR ki bo v nedeljo, 31. julija 1977. Zbirališče ob 13. uri na vrhu Obirja oziroma Ojstrca.
Delovna kultura - začetek slovenske kulture
Uspel festival domače glasbe v Steverjanu
NAŠ ANSAMBEL »PODJUNA" ŽEL VELIKO ODOBRAVANJA
Človeška ošabnost zlorablja komaj še kakšen pomen v taki meri kot kulturo. Nastajajo mnenja o večji ali manjši kulturi, večji ali manjši umski razvitosti, o nadčloveku, itd., ki so predvsem stvar fantazije in filozofiranja, primer torej, ko tisti, ki se bavijo z umetnostjo ali z modroslovjem, posežejo izven svojih območij in dajejo sodbe, za katere niso upravičeni. Zato pa tudi največkrat ustrelijo mimo cilja.
Ko je govor o kulturi ljudstva ali naroda, ni mogoče uporabljati več leposlovnih in modroslovnih načel, ampak dognanja družbene vede (sociologije), ki kažejo drugačno podobo.
Z družbenega vidika je kultura razmeroma vsklajena celota, oblikovana iz mišljenja in ponašanja v nekem družbenem redu, ki se od rodu do rodu izpopolnjuje in usmerjajoče deluje.1
Kultura je nadalje nekaj, kar je prirojeno določenemu družbenemu redu (sistemu). Posamezna kultura ni „višja ali nižja" od neke druge kulture. Ne obstajajo namreč ni-kaka merila, po katerih bi vrednotenje posmeznih kultur lahko jasno določili, tudi razumniška merila ne.
Kultura je nasproti prvotnemu, naravnemu okolju, umetno drugotno okolje, v katerega je človek prav tako uvrščen in mu je pri njegovem odraščanju že vnaprej podana, četudi jo sam izpopolnjuje.2
Zgodovinsko vezane kulturne navade (načini kulturnega ponašanja) so v njih vlogi družbeno priznane (institucionalizirane) in imajo zato Predpisujoč značaj. Njih izvajanje Poteka preko družbenih slojev, ki imajo svoje značilnosti. Srednjeveška kultura ima npr. pri onih družbenih slojih, ki so primorani delati, tudi v njih gospodarskem ravnanju čisto drugačen pečat od one v »višjih slojih", kjer je imela značaj družabne igre.3 Nekaj podobnega je tudi danes, ker kultura ne pomeni nekega družbenega položaja, bogastva, ampak kakovost notranjega doživetja.
Seveda pa kultura ni čisto ločena od napredka (omike, civilizacije), ki pomeni posebno zrelostno raven, s pisanimi viri opremljeno tvarno kulturo na nekem območju 'n se kaže predvsem v tehničnem uporabnem, napisanem znanju določene skupnosti, v ponudbi tehničnih potrošnih dobrin (blaga), v nasplošno višjem znanju porabe in 2ato v ustreznih ..kulturnih" oblikah ponašanja in ravnanja.4
Začetek slovenske kulture
Upoštevajoč vsa ta družboslovna dognanja o kulturi ob primeru naše narodne skupnosti, je treba
Pomanjkanje vitaminov slabi telesno kondicijo, zdravje, videz
C vitamin preprečuje spomladansko utrujenost, krepi telo proti različnim °kužbam, vpliva na enakomerno ogo-re|ost kože, obenem pa preprečuje, da bi nosečnicam nastajale nosečnostne pe9e in okrepi rast las. Največ tega vitamina najdemo v šipku, črnem ribe-Zu> limoni in drugem podobnem sadju, Sovejih jetrih, špinači in drugi povrt-nini- Iz tega lahko napravite obloge ali Htaske, ki Jih zmešate z mandeljnovo ali ovseno moko in jo nanesete na °braz za 10 minut. Tako maska koristi Predvsem grobim uvelim kožam, med-ertl ko je za občutljivo kožo ne pri-Poročajo.
Poleg tega, da vitamin D skrbi za Pravilen razvoj skeleta, pri otrocih preučuje rahitičnost, koristno deluje tu-1 °b izpadanju las pri krožni pleša-v°sti in nekaterih lišajih.
najprej ugotoviti, da je začetek slovenske omike na osnovi lastne kulture podan s ciril-metodijsko prosveto, ki je s pisavo glagolico izrazila, opredmetila tedanjo slovensko kulturno raven in doživela razcvet predvsem v Spodnji Panoniji, po zaslugi prosvetljenega kneza Koclja.
Izredna razvitost tedanjega staroslovenskega jezika, ki mu področnega obsega, mimogrede povedano, do danes niso uspeli razmejiti, ni v ničemer zaostajala za latinskim ali grškim izrazom, in je našla tudi svojo potrditev v nje priznanju za bogoslužni jezik vse do našega stoletja. Noben drugi evropski jezik ni dosegel več česa podobnega.
Seveda ne gre za gol jezik, ampak za vso kulturo dela, ki jo jezik odraža. Ne gre za enega ali več nadarjenih posameznikov, ki ustvarjajo umetniška dela, ampak za delovno znanje ljudstva, za kmečko kulturo, danes bi rekli tehnično znanje, kot eno najvišjih v tedanjem času. Madžari, ki so kasneje zasedli Panonijo, so skoraj vse kmečko izrazje prevzeli od Slovencev, kar pomeni, da so z izrazjem prevzeli tudi slovensko kmečko, takrat še edino tehniko.
Vživetost v kmečko kulturo je v veliki meri ostala pri Slovencih do novejšega časa, dasi sledimo skozi zgodovino slovenske ljudi, ki se uspešno uveljavljajo v trgovini, pomorstvu, umetnosti... a te dejavnosti niso postale več množična slovenska last. Ko je od pomladi narodov (1848) začel veljati narodno duhovni napredek predvsem na osnovi zavestne jezikovne pripadnosti, je narodno duhovna kulturna pobuda pogosto zašla v čisti idealizem in samoodpoved v prid „naše stvari"; zanemarjen pa je bil tvaren napredek kot neobhodna podlaga duhovnemu napredku. To se še zlasti občutno opaža pri za-
Podeljene so bile tudi nagrade. Mednarodna žirija, ki jo sestavlja devet članov, je naj višje priznanje, veliko častno nagrado, podelila angleškemu likovnemu umetniku Vic-
Največ tega vitamina je seveda v ribjem olju, slanikih, surovem maslu, mleku, ribah, jajčnem rumenjaku, siru, smetani, špinači.
Ribje olje lahko uporabljate brez dodatkov kot oblogo za kožo. Z njim navlažite čisto krpo in jo za 15 minut položite na obraz. Nato kožo oplaknite z mlačno vodo.
NEGOVANE DELOVNE ROKE
Gumijaste rokavice, mastno milo in zaščitne kreme varujejo roke
Tudi če opravljate takšno delo, ki koži na rokah škoduje, ni treba imeti nenegovanih in grdih rok. Nega rok zahteva le malo časa in truda. Najpomembnejši del nege naj bo na vrsti zvečer: ker vsakdanje delo kožo izsuši, je treba roke dobro oprati v topli vodi in pri tem uporabljati mastno milo in namazati roke z organskimi maščobami. Presušene, razpokane in grobe roke natrite z limonsko-glicerinsko
mejskih skupnostih, kjer nam do danes še ni prišlo globlje v zavest, da je za narodno bit nujno tudi gospodariti. Z drugimi besedami: samo, če bo narodna skupnost zastavila napore tudi za pridobivanje in večanje premoženja, bo lahko tudi narodnokulturno napredovala.
Ne gre za „nižjo“ slovensko kulturo
Po vsem tem je tudi jasno, da v primeru naše slovenske oziroma koroškoslovenske kulture ne gre za neko „nižjo“ slovensko kulturo nasproti nemški, še najmanj v tem, kar zadeva duhovno notranje življenje, ker slovenska kultura vse do danes ni bila družabna igra, ampak delovna kultura. Kar zadeva našo deželo, celo niti ni mogoče potegniti kulturne meje med slovensko in nemško srenjo, če je že to bolj ali manj jasno mogoče pri jeziku. Pri kulturi sami gre v tem primeru pravzaprav za deželo prehajanja ene kulture v drugo, enega življenjskega delovnega okolja v drugega, v čemer bi prav naša dežela mogla najti v evropskem prostoru, ako bi si to sama priznala, svoje posebno mesto.
Ugotovitev, da ni nekih nižjih ali višjih narodnih kultur, pa ne pomeni, da naša koroškoslovenska skupnost lahko pozabi na napredek in se prepusti edino kulturno-družabnemu življenju, ampak da mora nujno skrbeti, v svojih razmerah in v odnosu do skupne deželne in državne ravni, tudi za lasten kulturno-tvaren, življenjsko-gospo-darski napredek.
1	A. M./C. B. Rose, Sociology, The Study of Human Relations, New York 1969.
2	R. F. Berndt, Dynamische Gesell-schaft, Bern — Stuttgart 1963.
3	T. Parsons, The Social Systems, London 1964.
4	N. Elias, Ober den ProzeB der Zivi-lisation I, Bern 1969.
torju Pasmoreju. Drugo priznanje, veliko premijo, je dobil japonski grafik Tetsuya Noda, tretje najvišje priznanje — premijo — je dobil jugoslovanski (hrvaški) umetnik
kremo, ki jo pustite čez noč. Pri tem seveda ne smete pozabiti zaščititi rok s starimi rokavicami, ki pa ne smejo biti usnjene.
Brez gumijastih ali polivinilastih rokavic ne opravljajte gospodinjskih del, posebno pa ne delajte nezaščitene z lugi in drugimi čistilnimi sredstvi. Pri običajnih opravilih bodo zadoščale zaščitne kreme, ki jih je v naših trgovinah dobiti dovolj po zmernih cenah.
Tudi nohte je treba primerno negovati: oblikovati, odstranjevati nanoht-nico in jih morda tudi lakirati. Ce jih lakirate, seveda za vsak dan ne boste izbrale kakšnih posebno živih odtenkov. Za vsakodnevne priložnosti in za službo se najbolj prilega prozoren brezbarven lak. Le če se izjemno skrbno oblačite in ličite tudi takrat, kadar priložnost ni posebno slovesna, lahko izberete tudi živahnejšo barvo, ki jo predpisuje moda. Tudi to boste hitro spoznale, da dolgi nohti niso najprikladnejši.
»Življenje je vrtiljak" je pesem, ki je pobrala vse najboljše nagrade na sedmem zamejskem festivalu domače glasbe v Steverjanu. Strokovni žiriji so tej pesmi prisodile tri nagrade, in sicer prvo nagrado za najboljšo melodijo, prvo nagrado za najboljšo izvedbo in nagrado za najboljše besedilo. Skladbo »Življenje je vrtiljak" je po besedni predlogi Ivana Sivca napisal Franc Lipičnik, izvajal pa jo je ansambel Francija Lipičnika iz Zagorja ob Savi. Zmagovalci letošnjega festivala so prejeli tudi denarne nagrade, med temi denarno nagrado revije Antena iz Ljubljane, ter trofejo števerjanskega festivala.
Letošnjega festivala, ki ga je priredilo prosvetno društvo Franc Sedej v sodelovanju z zabavnim ansamblom Lojzeta Hledeta, se je udeleževalo 24 ansamblov domače glasbe, od katerih jih je bilo 20 iz vseh krajev Slovenije, štirje pa iz zamejstva. Z Opčin sta pršila ansambla Taimes in Galebi, iz Globasnice na Koroškem „Podjuna“, iz kraja Waldkraiburg v Zahodni Nemčiji pa ansambel Alpe-Adria.
Prireditev so letos že drugič izvedli v Formentinijevem parku. V soboto zvečer je nastopilo 24 ansamblov, izmed katerih je razsodišče izbralo naslednjih 1Ž skupin, ki so nastopile na zaključni prireditvi: vokalni inštrumentalni ansambel Comet iz Zreč, ansambel Pina Vež-naverja iz Pirana, Taims z Opčin, Bratje Sentočnik iz Strmeča pri Vojniku, Stane Škoda iz Izole, Prijatelji izpod Reške planine v Savinjski dolini, Šaleški fantje iz Ve-
Vjenceslav Richter, četrto najvišje priznanje, prav tako premijo, je dobil ameriški likovnik Sol Levit. Sledi nato še 19 odkupnih nagrad, ki jih je prav tako dodelila mednarodna žirija in ki so šle najrazličnejšim umetnikom, med katerimi so trije Slovenci: Adriana Maraž, Janez Bernik in Marjan Pogačnik ter dva Hrvata: Miroslav Šiite j in Vladimir Velikovič. Med nagrajenimi sta tudi dva Italijana: Getulio Al-viani in Emilio Vedova. Italijanska umetnika sta dobila nagradi, prvi od Mladinske knjige, drugi od Moderne galerije.
Posebne zanimivosti mednarodnega grafičnega bienala bi bile:
Zlasti moramo omeniti nekatere značilnosti, ki jih opazijo le poznavalci likovne umetnosti, posebno grafičnih listov, in sicer težnjo vračanja k figurativnosti (okrasnosti). Druga značilnost je v izredni popolnosti, to je tehniki razstavljenih del. Človek pred posameznimi mojstrovinami kar obstane in v tem prednjačijo nekatere dežele, med katerimi je tudi Jugoslavija, še najprej Slovenija.
Med udeleženci grafičnega bienala prednjačijo Japonci, ki so v Moderni galeriji zastopani kar s 57 mojstri grafičnih listov, in je med najvišjimi nagrajenci tudi Japonec. Ne smemo pozabiti, da je dobil prvo nagrado na zadnjem bienalu pred dvema letoma tudi japonski likovnik.
Po številu razstavljavcev in razstavljenih del je na drugem mestu Jugoslavija, ki po splošnih ocenah spada v sam vrh svetovne grafične umetnosti. K temu doprinosa največji delež Slovenija, saj je znano, da predstavljajo ravno slovenski grafiki zelo pomembno postavko v grafiki vse Jugoslavije. Jugoslovansko grafično umetnost predstavljajo dela 41 mojstrov, med katerimi je zelo veliko Slovencev od najmlajših pa do najstarejših, saj je npr. navzoč tudi Božidar Jakac, ki je razstavil dve svoji odlični deli, seveda figurativnega zna-
lenja, Dobri prijatelji iz Brežic, Ivan Korošec iz Cerknice, PODJUNA iz Globasnice, Franci Zamet iz Vojnika in Franc Lipičnik iz Zagorja ob Savi.
Drugo nagrado za melodijo je prejela »Naša pesem nosi želje", ki jo je napisal Franc Pohajač; skladbo, za katero je glasbo napisal Janez Beličič, pa je izvajal ansambel Taims z Opčin. Drugo nagrado za izvedbo so prejeli Dobri prijatelji iz Brežic za skladbo »Povprašal bom zvezde". Avtorja besedila in glasbe sta Marica Založnik in Franjo Berger. Nagrado publike so prejeli Prijatelji izpod Reške planine v Savinjski dolini. Izvajali so pesmi »Prijatelji Števerjana" in »Med knapi"; besedilo in glasbo sta napisala Erika in Cita Zakonjšek. Za najboljši zamejski ansambel so proglasili Taims z Opčin. Vsem dvanajstim finalistom so podelili pokale firm in ustanov.
Na obeh koncertih in na samem podeljevanju nagrad je napovedoval Marjan Šneberger iz Ptuja. Poleg drugih nagrad so na sklepni prireditvi podelili pokal društva Franc Sedej, ki ga je izročil predsednik Simon Komjanc, in pokal občinske uprave; izročil ga je župan Slavko Klanjšček.
Kot je znano, ansambel „Podjuna“ iz Globasnice (naš list je o tem poročal v 27. štev.) sestavljajo: Hanzej Artač, harmonika in vodja ansambla, Izidor O r a ž e in Henrik B r umnik, kitarista, in pevci T ilka M ar kit z (nastav-Ijenka na Dušnopastirskem uradu v Mohorjevi), Bernardka S a d j a k in Franc O nič.
DOM v TINJAH
Sreda, 27. julija 1977
ROMANJE NA VIŠARJE za okraj Velikovec Cena: Vožnja in vzpenjača: 150.— šilingov
Dom v Tinjah prireja skupno z bogoslovci in drugimi izobraženci
POLETNI TEČAJ
Prof. dr. France Rode, Ljubljana: »Štiri obdobja modernega ateizma"
»Vzroki sodobnega ateizma" Prof. dr. France Križnik, Miinchen: »Stiska v marksističnem pristopu k človeku"
»Kristjan na razpotjih dejanja in zgodovine"
Čas: od četrtka, 21. 7. 1977, ob 9. uri, do petka, 23. 7. 1977, ob 17. uri.
Od ponedeljka, 5. 9. 1977, do petka, 9. 9. 1977
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE NA DUNAJ —
kulturne zanimivosti
Med potjo: SECKAU IN OBISK GRADIŠČANSKE
Cena: 1670.— šilingov
Od ponedeljka, 11. 7. 1977, do sobote, 16. 7. 1977
POTOVANJE V PARIZ IN LiSSEUX
kombinirano z letalom in avtobusom.
Cena: 5280,— šilingov.
čaja, nismo pa na razstavi videli del Rika Debenjaka, katerega grafične liste smo lahko videli in občudovali na retrospektivni razstavi v „auli slovenici“ v Celovcu, v začetku junija.
Italijansko grafično umetnost za-
(Dalje na 8. strani)
Za ženo in dom
ribje olje na obrazu
		
		
Na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani
Mednarodni grafični bienale v Ljubljani, ki spada med največje in najpomembnejše tovrstne prireditve na svetu, se ponavlja že dvanajstič. Grafični bienale so odprli sredi maja in bo trajal vse do konca avgu-
sta. Prireditve se udeležuje 57 dežel s stvaritvami svojih najboljših umetnikov. V 16 dvoranah ljubljanske Moderne galerije je razstavljenih 1064 grafičnih listov 450 likovnih umetnikov z vsega sveta.
<S t> znat? Smejati?
Zgodovina Vaufijevega rodu in življenjska pol župnika A. Vaufija
ZBRAL MIRKO KUMER-CRCEJ:
Ker Vautijev praoče na Blatu ni kupil, je poizvedoval dalje.
Zbaral je, da je pri Kosu v Ka-zazah naprodaj. Šel je čez graben v Puele in si kmetijo ogledal. Ko je povprašal po ceni, je bil prijetno presenečen. Bil je dober kup. Pogodili so se, in gospodarili nato na dveh gruntih. Od tegaj naprej pa ni bilo več časa kupčevati in voziti v Celovec. Zelo je bil vesel velike in razmeroma dobre kmetije. Večkrat je dejal: Tako dober kup sem napravil, da če bi samo leč tjakaj hodil, bi se mi že splačalo.
Ko mu je prirastel sin Andrej, mu je izročil kmetijo pri Kosu. To se je zgodilo, ko se je sin vrnil iz vojne v Italiji, kjer si je v bitki pri Kustoci zaslužil dve imenitni medalji za hrabrost.
Oženil se je z Irgičevo hčerjo z Libuč. Žal se jima je rodila le ena sama hčerka, Urša. Ko je prirastla, so ji iskali ženina, bodočega gospodarja. Priženil se je tja neki močan, zdrav človek, precej trdega značaja. S starši se niso razumeli in so šli narazen. V neki stari kašči sta živela preužitkarja in žalostno čakala konca. Šele pred smrtjo sta ju mlada spet vzela v družinsko skupnost. S smrtjo Andreja, leta 1914, je pri Kosu zginilo ime Vauti.
Na domu v Rutah je ostal drugi sin Filip. Tudi ta je gledal za postranskim zaslužkom. Naučil se je tkati prt. Delal je navadni hodnik za posteljne rjuhe, pa tudi tančino za nedeljske srajce. Znal pa je izdelovati tudi dvojno tkano platno — cvilih. To so uporabljali za bi-renske vreče. Bilo je tako gosto, da nobena moka ni šla skozi. Zato so v takih vrečah vozili, zlasti žito v mlin. Bile so zelo trpežne. Po 30 in več let so jih mogli uporabljati.
S tkanjem in še tudi drugače je zaslužil toliko, da je imel, ko je spolnil 20 let, že petsto goldinarjev prihranjenih. Potem je še pri gradnji železnice skozi Dobrovo lepo zaslužil. Tako mu ni bilo težko prevzeti po očetu Antonu, ki je umrl leta 1875, posestva. Lahko je izplačal bratom in sestram doto in se oženil.
Dobil je pridno ženo, Marijo pri Šuštarju na Letini. Skrbno sta gospodarila in širila posestvo. Doku-
pila sta travnik v Strpni vasi in več djivov lesa v Dobrovi. Tako so mogli prerediti tudi že po šest goved, in so imeli za vprego že vo-liče. S tem so preskočili bajtarski plot in se smeli šteti že med male kmete — pavre.
Rodilo se jima je šest otrok, za katere sta zelo skrbela. Oče je nosil vsa leta prihranjene goldinarje v hranilnico v Šmihelu. Vsakemu svojih otrok je namenil po tisoč petsto kron dote. To je bila cena dveh parov volov.
Največ pa je namenil svojemu sinu ALOJZIJU — današnjemu de-vetdesetletniku — ki ga je dal v srednje šole. Študij je stal 6000 kron in se končal z novo mašo leta 1911.
To je bilo zadoščenje za vse žrtve, ki jih je družina za dijaka doprinašala. Veselje je bilo veliko, ker so imeli v družini duhovnika, in sicer dobrega duhovnika. Tako
Ohrez ljubezni
Umira roža na vrtu — brez vode ne more živeti, umira roža na vrtu, brez sonca ne more cveteti.
Tudi jaz venem, umiram; v srcu je mojem praznina, nikjer ne dobim več tolažbe — kako žge ta bolečina ...!
Vidim le resne obraze, pogledi so mrki in jezni, povsod le prezir in sovraštvo. Življenja pa ni brez ljubezni!
N. R.
si oče in mati nista bila v skrbi za večno sodbo, saj ju bo lastni sin pripravil na poslednjo pot in jima podelil odvezo vseh morebitnih grehov.
Šolar Alojzij ni imel tako dobro kot današnji otroci na Rutah. Ti se z avtobusom vozijo v šolo v Vogrče, on pa je moral hoditi po stari gozdni in poljski poti v Šmihel, peš, in prekoračiti še strmi breg sv. Katarine. 2e obleka je bila takrat revna in je pozimi zeblo. Za mavžno je imel samo kos črnega kruha, ki je bil obenem tudi za
južino, saj je pouk trajal tudi popoldne. Težko in neradi so mali otroci hodili to poldrugo uro dolgo pot. Oče je moral iti večkrat, tudi s šibo, z njimi skozi les. Ko so pa malo odrasli, jih je začel uk veseliti. Tudi Alojzij se je dobro učil in pokazal poseben talent za pridigarja. Kot pastir je večkrat zlezel v dobrovi na kak nizek borovec in poskušal pridigati svojim sopastir-jem. Vedeli so povedati o imenitni pridigi, ki se je končala s praktičnim vzklikom: „Torej, varujte se strupenih kač!“
(Dalje prihodnjič)
Bil je majhen, močan in rdečih lic. Rdečica je prehajala v ljubko barvo, ki mu je zalivala obraz in vrat. Danes je mineval tretji dan njegovega potovanja. Tretji del potovanja je pričel že ponoči, ko je zapustil napušč pri silosu, ki ga je izkoristil za krajši počitek. Še dobro, da je izračunal čas hoje do mesta. Komaj se je zdanilo, je stopil v mesto z ulicami, širšimi in bolj negovanimi, kot so bile tiste v mestih, ki jih je pustil za seboj, in s hišami, večjimi od tistih na vasi. Ali morda ni prezgodaj? Delati je pričenjal o svitu, toda to so bili poljski posli, a tu — tu je vse drugače. „Ne vidim krav ne snopja ne zasejanih površin. Reko že, toda ta most in tisti v moji vasi Sedel je na prvo klop, ki je bila ob cesti. „ Po leg tega pravijo, da tu pred delom najprej preberejo časnike Ko je pogledal zadnjo stran čevlja, ie opazil med raztrgano nogavico meso svoje noge. Poskušal ga je skriti in z velikim palcem je potegnil nogavico v čevelj. Potem je raziskoval, ali se luknja še vidi. In spet znova, vendar je nenadoma začutil lakoto.
Bilo je kot vbodljaj, prazen vbod-Ijaj, top in globok.
„Poslušajte, ali mi lahko poveste, kje odvzemajo kri?"
„Kje odvemajo kri?“
„Da, kri za bolnike."
„Ah, tega ne vem. Veste, čuvaj v parku sem šele kratek čas. Eden od mojih bratov pozna nekega mestnega odbornika in pisal mi je, naj pridem ... A kri... kri..."
„Da.“
„Lahko bi bilo v občinski zdravstveni svetovalnici, zdi se mi, da sem o tem bral. Je na koncu te ulice."
„Te?“
„Te, da."
Toda bila je strašansko dolga ulica. Večja kot njegova lakota? Približno enaka. „Ce bi imel zdaj tiste poma-
MED PRIJATELJICAMI
Majda: „Včeraj mi je Branko rekel, da sem najlepše dekle na sve-tu!“
Jolanda: „Meni je lani govoril isto!“
Majda: „No, potem pa ima letos že boljši okus."
ZABELJEN ČAJ
V neki grapi blizu očetovega doma je živela neka starka po imenu Veverica. O njej mi je včasih kaj povedal ata; tudi tole zgodbo.
Veverica je imela goste. Pripravila je čaj in ga nesla na mizo. Vendar ga nobeden ni hotel piti.
Ko je Veverica to opazila, je rekla: „Le pijte, le pijte, saj je dober, sem ga zabelila."
ranče, kruhke in ta jajca. Na ducate, na ducate, na ducate."
Kolikor je znal, je prebral napis zdravstvene svetovalnice.
Vratar je komaj dovolil odpreti usta.
..Vprašajte v prvem nadstropju."
In vprašal je tam.
„Ne vemo, v vsakem primeru ni tu."
Ko je videl, da tu ni tistega, kar je iskal, je nepremično obstal, dokler ni zaslišal:
„ Zakaj ne greste do bolnišnice?
LUCIANO CASTANON:
Zemlja
Tam imajo operacije in zanesljivo potrebujejo kri."
„Je to daleč?"
„Je, vendar greste s trolejbusom."
„S trolejbusom, ne vem, kaj je to." ..Vprašajte pri Dveh ploščah, vsakdo vam bo znal povedati. Od tam odhajajo trolejbusi."
„Ah, trolejbus je? Poleg tega nimam denarja."
In hodil je, hodil, se vračal in spraševal :
..Bolnišnica?"
„Ko bom prodal kri, ga bom imel. Tedaj bom jedel in si odpočil."
„Tam je, tista okna."
„Ta pravi, da je prišel oddat kri." „Toda danes ni don Luisa. On je, ki odloča o tem."
„Don Luis?"
„Šef ekipe za transfuzijo."
„ln ga ni?"
„Odšel je na gostijo."
„Se ženi?"
„Ne, ne on.“
„Ah!“
PRI FIZIKI
Učitelj: „Kaj je specifična toplota?"
Miha (seveda ne zna) namesto odgovora vpraša: „Gospod, kdo jo je pa izumil?"
Učitelj: „Zakaj to vprašuješ?"
Miha: „Zato, da bi vedel, koga moram vprašati."
ZAMENJAVA
Mala Anka je dobila sestrico. Rada jo je vozila, vendar samo takrat, ko se ni jokala. Pa pride nekega dne k njim stric in hoče deklico podražiti:
„Anka, ali mi prodaš sestrico?"
„Ne, ne prodam je, le zamenjam! Ti pa prinesi tako sestrico, ki se ne joka, jaz ti pa dam to!"
Bil je majhen, močan in rdeč. Suknja stara in plava. Opazno je poudarjala njegovo močno telesno zgradbo. Gledali so ga postrani.
„Ali ste že bili na občini?"
„Ne.“
„Torej, tam vas bodo zagotovo natančno napotili."
„Kje pa je?"
„Tik pri župnišču sv. Jurija."
„2e, toda jaz nisem od tod."
„V tem primeru ... Vendar ne vseeno. Vsakdo, ki ga boste vprašali."
Na ulici se je spomnil nogavice. Ali se vidi, da je raztrgana? Obrnil je glavo in je pogledal zadnjo stran noge. Na nekem zidu je prebral: Kreditna banka, nad napisom pa opazil uro. „Pri hiši najbrž že jedo."
„To je občina, ali ne?"
„Da, mogoče kaj želite?"
„ Seveda, prišel sem vprašat, kje odvzemajo kri?"
„Ne razumem."
„No, dati kri ljudem, ki je nimajo. Meni jo odvzamejo, jaz jo prodam."
„Aha, počakajte."
Vrnil se je in:
„V redu, sporočil sem vaše vprašanje."
Pričeli so ga ogledovati, on pa ni vedel, kam bi z očmi.
Precej časa je minilo, potem pa je nekdo zaklical z vrha stopnišča:
..Spraševal sem po vsej hiši in nihče ničesar ne ve. Edino Facundo pravi, da se mu zdi, da je to na hematološkem inštitutu."
„He... Kako?"
..Hematološkem, pri Belem ribjem trgu."
„A, tako."
Pogleda ga:
„Najbrž ste že slišali za to?"
„Seveda, seveda sem slišal, kako da ne. A ta trg ... “
..Pojdite v smeri teh trolejbusnih žic.
(Nadaljevanje na 7. strani)
V.V.,.V.V.%VAV.V.,.VA,.V.V.V.V.VWAVV.V.,.V.,A^V.,,VW.W^AWA,.W.V.,.V.V.,.V.V.V.,JWi,AVW.V.VW^MW*V.V/.,.V.V.V.V/.VVV//A,.WIiV.SW.W
DR. FRAN DETELA:	27
fHala mifettfe
POVEST
■^VAV/.V.SV.V.V.V.VV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V
„Kaj pa je, Jurij? Za božjo voljo!" vpije mati, ki si ne upa od hiše.
„Nič ni. Volka imamo," pravi Jurij.
„Ali hočeš puško?" kliče Rozalka.
„Ne, ni treba," se ta oglasi. „Če moreš, Rozalka, prinesi tisti dolgi nož iz kuhinje!"
Urno prinese Rozalka nož; Jurij pa zbere vso svojo moč, stopi z levo nogo na vile, z desnico pa porine volku nož do držaja v prsi. A zdaj šele se prične pravi boj. S silno močjo vzdigne zver svojo glavo in skuša popasti Jurija, z nogami pa brca in praska tako hitro in tako močno, da se je Jurij že zbal, da ni prav zabodel in da obnemore. A kmalu poide zveri moč; grozno zatuli in prične grgrati; še enkrat brcne krčevito z vsemi štirimi in se stegne. Sultana mora Jurij s silo odgnati proč od mrtve živali, ker ji še zdaj ne da miru. Blizu premaganega nasprotnika leže in si prične lizati gobec in noge; eno uho pa je bil revež popolnoma izgubil. Tudi Jurij je razpraskan in krvav; a hude rane ni dobil nobene. Komaj se zazna dan, teče Rozalka sosedom pravit, kakšno reč so imeli
ponoči. Kmalu se zbere vsa Simonova družina okrog mrtve zveri in vse natanko mora Jurij povedati, kakšen je bil boj.
„Ti neugnana zver, ti!“ pravi Simon in brca volka z nogo.
„0 Jurij, ti si srečen," meni Stefan, „ti še naletiš na kaj pravega, jaz pa nimam nikoli te sreče."
„Stefan, nikar se ne pregreši!" ga svari mati, ki se ne more nagledati grozne zverine. „Se Jurij je imel dosti opraviti; kaj bi že ti!"
„l, kaj pa je Jurij?" se huduje Stefan. „Ali je kak Goljat proti meni? Veš, Jurij, kakor sva si prijatelja, ne bojim se te pa prav nič."
„Kaj bi se me bal," se smeje Jurij, „ko ti nič nočem."
„Kaj pa misliš zdaj z zverjo storiti? Ali jo popelješ v komisijo, da potegneš darilo?"
„A, jaz ne grem," pravi Jurij.
„Oh, ti, naj jo jaz peljem! Kaj?" prosi Stefan.
„l, pelji, če se ti ljubi," pravi Jurij. „Pa kar na tvoje ime naj ti dado, če ti bodo res kaj dali."
„Takoj pridem s sanmi," se veseli Stefan.
„Štefan," opomni Rozalka, „kaj pa, če te sreča tovariš tega volka? Kako se bosta pogledala?"
„Saj res! Ni mu treba hoditi, da se mu kaj ne zgodi," odgovarja Šimonovka, in Štefan je začel premišljevati; a sramoval se je vendar pred Rozalko in Jurijem.
„Ne pomaga nič," pravi odločno, „jaz pojdem pa puško vzamem s seboj; potlej naj se me pa loti, komur se zdi. Dvajset goldinarjev ali koliko dobiva, Jurij? Pa naj bo, kolikor hoče. Jaz grem."
Kmalu prihiti s puško in sanmi.
..Oborožen si, kakor bi šel nad Turka," pravi Rozalka, „toda pazi, da ne padeš, in se ti puška ne sproži!"
„Kaj bom padel, ko sem hriba vajen kakor maček peči," odvrne Štefan in vleče naloženega volka moško proti Dolini. Kakor zmagovavec hodi svojo pot; staro in mlado pa hiti od vseh krajev radovednost past. „Oh, naj mi peljemo!" prosijo otroci, ki se ne morejo ločiti od sani. Ker se Štefan nekoliko obotavlja, mu izpulijo oje iz rok in kričeč in ukajoč pride sprevod v Dolino. Tam pa zopet novo spraševanje in nova zamuda. „Dva sta bila," pripoveduje Štefan; „pa oni je bil večji kot ta, najmanj za dva palca, in prav zdi se mi, da je bila volkulja. Če bi bila tale puška pri rokah, bi bil že preskrbel druščino temu na vozu, da bi mu ne bilo dolgčas. Toda ponoči in pa v sili moraš udariti, če drugega ni, s polenom. Letos so posebno sitne te živali, in toliko jih je, da sem se kar čudil, da nisem po poti katerega pobral."
„ To rej kar z nožem si ga bil podrl?" vpraša dedec, ki je posebno moško premetaval zver.
„Kar z nožem," baha Štefan. „Vidite, takle pipec," — fant pokaže svoj nož, — „je kakor ustvarjen za volka. Dva palca mu ga porinete med kosti, pa bo dosti imel."
Ves dan bi bil moral pripovedovati o junaškem činu, če bi bil utegnil; a ponoči ni hotel hoditi domov. Najel si je voz in se odpeljal k oblastvu. Židane volje se vrne zvečer domov, tako dobro se mu še ni godilo nikdar; Juriju odšteje denar, kolikor mu ga je ostalo, on sam je zadovoljen s slavo.
Po vsej dolini in daleč okrog pa se je govorilo o tem volku in o hrabrem Simonovem Štefanu. Ker se je pa zve-
TV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 17. julija: 16.15 VValton-sovi: John — Boy in veliko mesto —
17.00	Pan Tau ugotovi, da mi je izgubljeni stric Urban čisto podoben ... —
17.30	Viking Viki: Baltac je v zagati —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Pojte z nami: Predarl-ska — 19.00 Avstrija v sliki v nedeljo ~~ 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Kraj dejanja: Streli ob prepovedanem času; marsikatero odkritje in dramatični dogodek so nujni, da pridejo do resnice — 21.45 Šport — 21.55 Nočni izbor; ob odprtju mednarodne Umetniške razstave v Kasslu — 22.30 Poročila.
PONEDELJEK, 18. julija: 10.30—12.10 Dunaj, mesto mojih sanj; glasbena šaloigra polna zamenjav (ponovitev) —
13.45—17.00 Svetovno prvenstvo na divjih vodah — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Živalski raji — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport v ponedeljek — 20.55 Ulice San Francisca: Nepravi policaj — 21.40 Poročila — 21.45 Šport in kolesarske dirke po Franciji.
TOREK, 19. julija: 10.30—11.55 Sanjajoča usta; ženino navzkrižje med dolžnostjo in ljubeznijo; v glavnih vlogah Elizabeta Bergner, Anton Edthofer,
Rudolf Forster in drugi — 14.00—16.00 Svetovno prvenstvo na divjih vodah; prenos iz Spitala ob Dravi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pavel in Virginija (12); rastlinar Brizac rani na lovu zamorca. To je znak za upor pobeglih sužnjev, ki se skrijejo v džungli. Nazadnje je mnogo mrtvih, med njimi tudi rastlinar Brizac — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Muzika je sveta umetnost; svet Riharda Strau-I3a; pojasnjuje Marcel Prawy — pojejo znani pevci in pevke — 21.10 Med muzejem in folklorno umetnostjo; opazovanja ljudske umetnosti v Avstriji —
21.55	Hiša na lepem kraju: Življenje gre dalje (ponovitev oddaje z dne 18. julija, TV 2) — 22.40 Poročila — 22.45 Šport in kolesarske dirke po Franciji.
SREDA, 20. julija: 10.30—12.00 Pre-luštkan, da bi bil pošten; sleparska šaloigra o štirih luštkanih mladenk —
17.00	Presenečenje v času dopusta; predstava lutkovnega odra — 17.25 Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Risanke z Adelheido — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Žena drugega; spori ameriške zakonske dvojice v osamljeni gorski okolici, v glavnih vlogah: Ingrid Bergmann in drugi — 21.40 Poročila — 21.45 Šport in kolesarske dirke po Franciji.
ČETRTEK, 21. julija:	10.30—12.15
Plemiško gnezdo; film po istoimenskem Turgenjevem romanu. V glavnih vlogah: Leonid Kulagin, Irina Kupčen-ko in drugi — 17.55 Za lahko noč —
Darujte za tiskovni sklad!
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 17. julija:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 18. julija:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — „ Dobra volja je najbolja“ (glasbena oddaja).
TOREK, 19. julija:
09.30—10.00 Pisani svet —
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Aktualna znanost.
SREDA, 20. julija:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik ■— Od popevke do popevke.
ČETRTEK, 21. julija:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — M. Kumer-Crčej: Kronika vasi Blato.
PETEK, 22. julija:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Komorna glasba.
SOBOTA, 23. julija:
09.45—	10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
18.00	Kuhinja v televiziji — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Židinja iz Toleda; tragedija v petih dejanjih Franca Grillparzerja; predstava na gradu Forchtenstein — 21.30 Poročila
—	21.35 Šport in kolesarske dirke po Franciji.
PETEK, 22. julija: 8.40—11.30 Svetovno prvenstvo na divjih vodah v Špi-talu ob Dravi — 11.30 Klub seniorjev
—	12.00—13.25 Večna Eva; zabavni film o trmastem multimilijonarju — 13.40—17.00 Svetovno prvenstvo na divjih vodah v Špitalu ob Dravi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Emmingerjevi: Tiho biti in ubogati, po knjigi Kristine Nostlingerjeve — 18.25 ORF danes —
18.30	MI; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Derrick: Noč v oktobru. V glavnih vlogah: Horst Tappet, Fritz VVepper itd. — 21.10 Argumenti; oddaja za vse, ki morajo izdajati denar — 21.55 Šport in kolesarske dirke po Franciji — 22.10 Denar ne igra nobene vloge; hrupna komedija — 23.30 Poročila.
SOBOTA, 23. julija: 9.00—12.00 Svetovno prvenstvo na divjih vodah v Špitalu ob Dravi — 14.00—17.00 Nadaljevanje svetovnega prvenstva na divjih vodah — 17.00 Stavbišče; raziskovalci kot gostje — 17.30 Heidi; zgodba deklice, po znani knjigi Johanne Spyri-jeve — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 ORF danes —
18.30	Veliko zabave z muziko; melodije Georga Gershvvina — 19.00 Avstrija v sliki z aktualnostmi iz Južne Tirolske — 19.30 Čas v sliki, kultura
—	19.55 Šport — 20.15 Zakonski prepir; šaloigra v treh dejanjih Julija Poh-la; predstava Lovvingerjevega odra —
21.55	Šport — 22.15 Vprašanja kristjana — 22.20 Z orožjem v roki; film Divjega zapada o proslulem razbojniku, ki ugrabi zaročenko bivšega oficirja — 23.40 Poročila.
2. SPORED * 2
NEDELJA, 17. julija: 14.00—19.30 Mednarodno teniško prvenstvo Avstrije
—	19.30 Pošast; v angleškem jeziku z nemškimi podnaslovi .— 20.00 Sejem plošč — 20.15 Poznate melodijo; glasbeno ugibanje iz opere, operete in musicala; vodi Ernst Stankovski — 21.00 Knjižni magazin — 21.45 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 18. julija: 18.25 ORF danes — 18.30 Kako si pridobiš Nobelovo nagrado — 19.30 Angleščina —
20.00	Hiša na lepem kraju: Življenje gre dalje — 20.55 Človeški vzpon: Gotovost ali znanje? — 21.45 Čas v sliki
2 — 22.15 Gibljivi cilji: Resničnost ali umišljenost?; nasilje večkratnega morilca.
TOREK, 19. julija: 18.25 ORF danes
—	18.30 Nova svetovna slika vesoljstva — 19.30 Alpe (TV v šoli, od 5. šolskega leta dalje) — 20.00 Prelušt-kan, da bi bil pošten; sleparska kome-
dija o štirih srčkanih mladenkah —
21.55	Čas v sliki 2 in kultura.
SREDA, 20. julija: 18.25 ORF danes
—	18.30 Srečanje na Zgornjem Avstrijskem — 18.55 Serija o podvodnem svetu — 19.30 Velikočeška država (TV v šoli, od 8. šolskega leta dalje) —
20.00	Lutke plešejo, revija — 20.50 Mejniki svetovne zgodovine: Španci osvojijo Mehiko — 21.35 Čas v sliki 2 in kultura — 22.10 Kung Fu: Caine in navidezni mrtvec.
ČETRTEK, 21. julija: 18.25 ORF danes — 18.30 Bralni znaki (ponovitev z dne 17. 7., TV 2) — 19.30 Orožje za
16.000	mož (TV v šoli, od 6. šolskega leta dalje) — 20.00 Sinja palača: Velikan — 21.35 Čas v sliki 2 in kultura — 22.10 Klub 2.
PETEK, 22. julija: 18.25 ORF danes
—	18.30 Portret: Kjer vladajo bogovi
—	19.30 Gotika v Avstriji (2), TV v šoli, od 8. šolskega leta dalje — 20.00 Aktualno znanje — 21.10 O filmu; aktualnosti iz filmske stroke — 21.55 Čas v sliki 2 in kultura — 22.30 Nemogoče naročilo (Kokra, prevzemite): Sokol (3).
SOBOTA, 23. julija: 15.40 Šaloigra o dvakrat ločenem uradniku poročnega urada. V glavnih vlogah: Peter Alexan-der, VVolfgang Wahl, Mara Lane in drugi — 17.15 Mejniki svetovne zgodovine: Španci osvojijo Mehiko — 18.00 Izvrstni vohač, z Ernijo Kovač — 18.25 ORF danes — 18.30 Brez nagobčnika
—	19.30 Kikladi — otoki v Egejskem morju — 19.50 Galerija — 20.15 Zasebno življenje slavnega detektiva Sherlok Holmesa; kriminalna komedija
—	22.20 Berlinski dnevi jazza.
Zemlja
(Nadaljevanje s 6. strani)
dokler ne pridete mimo dveh trgov. Pri drugem vprašajte in vsakdo vam bo povedal, kje ga najdete.“
„ Hvala."
„Zbogom.“
„Kaj neki žveči tista ženska na oknu? Ne, trolejbus ni jed, naj gre k vragu! Toda ko mi plačajo mojo kri... Moja mati nikoli ni videla trolejbusa, zanesljivo ne. V tisti izložbi so pa ovčji siri kot iz moje vasi. Zdaj pa torej brez kruha in brez vsega? Jasno!"
Prišel je do cilja. Kako čudno, da je bilo tako malo ljudi. Uslužbenec ga je poslušal in izginil. Takoj se je vrnil:
„Pridite!“
„To je ta, don Javier."
„Sedite, sedite. V resnici mi je žal, človek, vendar veš, imamo že nekaj stalnih ljudi, ki dajejo kri."
Videl ga je na pol začudenega, počasnega, zaspanega.
„Dobro, ali morda veš, ali je tvoja kri dobra?"
„Da, tri mesece sem bil pri vojakih in so mi rekli, da je dobra."
Odšel je.
V njem se je nabralo še več obupa, in ko je hodil, se je počutil tako utrujenega, da se mu je zdelo, da ne obstaja, kot da se sploh ne premika in kot da mu premikanje nog sploh ne povzroča nikakršnega napora.
„Tisti tovornjak s krompirjem, ne z vsem ... ko ga potegneš iz ognja, še kot otrok... O tej uri so že vsi pojedli. Tisti na vaseh in ti tukaj. O tem času. Seveda!"
Na nekem odprtem prostoru je opazil kot, ki sta ga ustvarjala zadnja dela dveh hiš. Kraj mu je bil všeč. „Sploh ni vetra, boš videl." Sedel je, kmalu pa se je zleknil. Utrujenost in zgodnje vstajenje sta ga premagala. V sanjah se je nasitil z lubenicami in bučami.
Zdaj je znova hodil, sit, bolj sit kot kadarkoli.
..Poslušajte, ali veste, kje ... ?“
„Kaj?“
„Ali veste, kje ... “
„Kaj?“
„V redu, nič, ne veste."
„Norec,“ je rekla ženska sama sebi.
„Tej deklici bi vzel čokolado, čeravno bi jo izpljunila, bi jo pojedel."
Za steklenimi vrati je zagledal gomilo kruha. Krč mu je stisnil vse drobovje. Oči, usta, želodec, noge so občutile prošnjo, potrebo, lakoto, klic.
Počasi je odprl vrata in slišati je bilo glas zvonca. Ko je tekel, je slišal za seboj glasove: „Lopov, lopov!" Tekel je dalje, tekel in držal svoj kruh, zavil je za vsak vogal, ki ga je srečal, in nenadoma se je znašel pred ograjo, hotel jo je preskočiti, vendar ni imel sreče. S hlačami se je zapel med letve, izgubil ravnotežje, padel na drugo stran in udaril z glavo ob kamen. Višina je bila majhna, tako majhna, da se je zdelo nemogoče, da bi lahko ostal človek večno za ograjo. Iz rane mu je tekla kri. Najprej ritmično — v krajših presledkih. Potem pa je pričela teči s tankim curkom, počasi, brez konca.
Posebnost fr bolfia, kafri navad*to imata mnogi! 2acadi tega cafri talco{ k
PODJERBERK —
ST. KATHREIN Škofiče/Schiefling Tel.: 0 42 74-29 5518 Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92
po kuhinje!
,,,A%V.<AV.V/.%V/.V.V.V.,.%V.VAV.VA,.VV.,.V.V.V/.W.VW/A1^11-1\VAV.V.V^AWWWMVAV.V.V.,AWAVAV.V.,.V.V.\\V.,.VVAV.VAV.,.V.,.V.,.,.V.V
del0, da se potika še ena zver po hribih, so napravili gospoda velik lov po Gori Sv. Florjana. Sodnik, davkar, pristav, zdravnik, sploh vse, kar je bilo bolj imenitnega in je Puško imelo ali vsaj naposodo dobilo, se je hotelo udeleži; saj če tak lov tudi sam na sebi ni posebno zabaven, toliko prijetnejši je konec njegov, ki se praznuje v kateri S' bodi krčmi. Hoja po mrzlem zraku in bivanje pod milim nebom pospešuje prebavljanje in spravlja v slast jed in Pijačo, če se pa moraš že za zajčji lov preskrbeti z žgano Pijačo, s pol hlebom kruha, svinjsko kračo in pečeno kumino: kaj zahteva šele lov na volka! Dva dni so se polnile čutare z vinom in žganjem in torbe z raznimi jedili, tretji dan pa so se odpeljali gospodje proti nevarnemu kraju na Saheh, ob katerih so se pojali lačni psi. V Dolini se jim Pridruži drugo krdelo: kmetje iz okolice, ki so tudi radi P°stopi|j za kako zverjo, če ni bilo drugega dela. Ko je bila v krčmi naročena večerja, so odrinili peš proti Gori, go-sPoda naprej, možje v kožuhih pa za njimi, in med raznimi Urkami se je hitro hodilo.
-Možje," se obrne sodnik proti kmetom, „kdo pozna čobro kraj? Oče Rožanec, vi ste pravi lovec, vi nas boste Ustavili."
-O gospod sodnik," se ponižuje mož s klobukom v roki, ”kil sem enkrat, bil, a zdaj sem star. Roka se mi trese in oči me zapuščajo, tako da ne zadenem nič več.“
Glasno se zasmejejo vsi tem besedam. Ni se ubranil °zanec; prevzeti je moral posel, da od kaže vsakemu ®v°je mesto. Obrne se najprej proti kratkovidnemu dav-a1u, ki je imel že parkrat smolo, da je ubil ali poškodoval kakega psa.
-Gospodje," pravi Rožanec, „zgovoriti se moramo, da
ne bomo streljali psov, ker nam ta žival nič hudega ne stori."
„Volk in pes se malo razločujeta," meni oni gospod. „Ali bi ne bilo bolje, da pošljemo pse nazaj? Saj niso potrebni."
„A! Pustimo rajši pse tu, pa pojdimo mi domov," ugovarja Rožanec. ..Razločili boste pa lahko: če se spusti zver proti vam, je volk, in vi streljajte; drugače pa je pes."
„Torej, mislite, da se bo volk koga lotil, če nas je toliko?" pravi drugi gospod.
„Zver je prekanjena," pravi Rožanec, „nič ji ni zaupati. Zato je treba dobro meriti; če pa strel ne zadene, potlej pa puško za tanki konec prijeti in udariti ali pa na drevo!"
„Jaz sem pa slišal," omeni drugi kmet, „da gre pravi volk na drevo kakor veverica."
Rožanec pa razvrsti lovce po hosti. Davkarja postavi k prvemu jarku nad cesto, pristava toliko od njega, da se ne moreta s puško doseči, tega sem, onega tja, sebe pa na križempot pod Sv. Florjanom. Jasen je bil dan in sonce se je bližalo zatonu, ko se je lov pričel. Psov pa ni bilo mogoče spraviti na noben sled; kakor nori so letali okrog, in če je eden zalajal, so tekli vsi k njemu in lajali in begali. Čez nekaj časa so se poboljšali in tu pa tam se je slišal kak pok in dva zajca sta obležala pred Rožancem. Zdaj pa je premišljeval starec, ali bi ju nesel s seboj ali kako. Če ju vzamem s seboj, je dejal sam pri sebi, ju bo pojedla gospoda, in kaj imam jaz od tega? Še strel ne bo plačan. Če ju pa pustim tukaj, mi požre oba lisica ali pa maček. Že vem, kaj bom storil. In ko se je popolnoma zmračilo in je rog zapel in skliceval lovce, je lezel Rožanec proti Strmi peči. Srečal je Simona, ki je ravno drva peljal iz gozda.
„Ali ste kaj ubili?" vpraša mož Rožanca.
„Mi lovimo kar za kratek čas," odgovori Rožanec.
„Kaj pa ta dva zajca?"
„Ta sem pa s sabo prinesel, da imamo kaj pokazati," pravi Rožanec. „Zakaj pa niste volka živega ohranili. Danes bi ga mimogrede ubili, če bi nam ne utekel."
„To ste lovci, da!" pravi Simon.
„Veste kaj, mož? Vi niste Pečar; kajneda ne?“
„Šimon sem, Simon, sosed Pečarjev."
„Saj vas pelje pot mimo Pečarja. Nesite tole tja, pa naj denejo v klet na mraz. Jutri, ko se vrnem, bom pa vzel. Bodite tako dobri!"
„To je že prav," pravi Simon in dene zajca na voz, Rožanec pa se obrne proti Dolini nazaj.
V dolinski krčmi pa je bila zbrana skoro vsa druščina, ki je deloma tam prenočila, da bi zarana zopet poskusila srečo. Smeha je bilo mnogo, ker so se bili vsi s praznimi rokami vrnili. Zdravnik je omenil, da je videl enega zajca, in takoj so ga obsodili, da mora plačati pet bokalov vina za tako srečo.
„Rožanec, ti si tudi nekaj streljal," meni neki kmet.
„Na veverico sem bil pomeril, ker ni bilo drugega," odgovori ta, „pa še te nisem zadel."
„Aha!“ se smeje sosed za mizo. ..Veverice pa pozimi res še nihče ni zadel, videl pa menda tudi še ne."
-Jaz sem jo pa že,“ pravi moško Rožanec. Večer pa je hitro tekel med veselimi pogovori, in krčmar je pridno polnil kupice in pridno črtal s kredo na sod. „Tonček!" je dejal svojemu sinku. „Glej na mizo! Kadar bo bokal prazen, nič ne vprašuj, kar prinesi ga!"
(Dalje prihodnjič)
Mladina „lskre“ obiskala šmihelski klub in KDZ TV Ljubljana
Na povabilo šmihelskega mladinskega kluba in Koroške dijaške zveze je v soboto, dne 9. 7. 1977, obiskala mladina Iskre iz Ljubljane Koroško. Z mladino Iskre je imela KDZ že več srečanj, tako, da je pomenil ta ponovni obisk le poglobitev dosedanjih prijateljskih odnosov med njimi. Ob tej priliki pa bi radi Iskro nekoliko podrobneje predstavili.
Združeno podjetje Iskre je ena od največjih industrijskih organizacij v Jugoslaviji in največja v elektronski panogi. Njena proizvodnja predstavlja četrtino vrednosti proizvodnje vse jugoslovanske elektroindustrije. Podjetje Iskra ima zaposlenih okoli 30.000 ljudi, od katerih podjetje štipendira približno 3000 mladincev v nadaljnjem študiju. Iskra združuje 9 delovnih organizacij s 65 TOZD (temeljna organizacija združenega dela) oziroma 47 tovarn in 15 obratov.
Glavne proizvodnje Iskre so: telekomunikacije, industrija elementov, industrija za avtomatiko, industrija za avtoelektriko ter industrija izdelkov za široko potrošnjo.
Center odločanja v Iskri je TOZD. Vsi delavci so aktivno vključeni v načrtovanje, kar pomeni najbolj neposredno odločanje o svojem delu kot tudi o oblikovanju prostega časa. TOZD pa ne pomeni le, da delavci odločajo o svojih interesih le znotraj TOZD, pač pa je njih samoodločanje razširjeno tudi izven tega v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih
Na mednarodnem . . .
(Nadaljevanje s 5. strani)
stopajo dela 22 italijanskih mojstrov, med katerimi so kar štirje Tržačani — med njimi trije Sovenci: Marjan Kravos, Lojze Spacal, dr. Sergij Štrukelj ter Italijan (Tržačan) Franko Uechiet.
Na tretje mesto bi prišle Združene države Amerike, ki jih na bienalu zastopajo dela 35 mojstrov. Pa tudi po kakovosti so ZDA zelo dobro zastopane, saj imamo med razstavljavci tudi Roberta Rau-schenberga, ki je razstavil tri dela.
Sovjetska zveza današnjih dni že ni več niti podobna Sovjetski zvezi izpred desetih let. Morda so sovjetski mojstri glede tega nekoliko v zamudi, saj jim je bilo težko otresti se posledic nekdanjih pritiskov. Vsekakor zastopajo Sovjetsko zvezo dela 17 mojstrov, ki so prinesli na razstavo nekaj zelo dobrih grafičnih del.
Poljska je prav tako zelo dobro zastopana. Na bienalu so razstavljena dela 21 poljskih mojstrov, med katerimi so tudi nekatera zares vrhunska dela kot na primer odlična barvna jedkanica s podpisom Danute Kluzove.
Velika Britanija je prav tako zelo dobro zastopana z deli 21 mojstrov in je, kot smo že rekli na začetku, prav angleški mojster Pasmore dobil letos naj višje priznanje — veliko častno nagrado.
Pravzaprav so dobro zastopane vse države, na primer tudi Bolgarija, obe Nemčiji, Kanada, medtem ko je slabše zastopana Francija, le z 18 mojstri: Med francoskimi umetniki je tudi Slovenec Zoran Musič.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2, 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
skupnostih v kraju svojega bivanja.
Mnogo zaposlenih Iskre je mladih ljudi, ki so zaključili srednjo šolo ali pa se izučili kakega rokodelskega poklica kot npr. elektro-mehanika. Takim mladincem nudi Iskra po želji štipendijo za nadaljnji študij, oziroma za nadaljnjo izobrazbo. Poleg dela v tovarni se torej takšni ljudje izobražujejo naprej na univerzah in drugih poklicnih šolah. Mladina v Iskri je zelo dobro organizirana. Njih organizacija vodi samoupravljevalno enoto znotraj celotne Iskre. Mladinci sami izvolijo svoje predsednike, sekretarje in ostali odbor, ki jih zastopa v vseh važnih vprašanjih.
S temi mladinci sta se torej Koroška dijaška zveza in mladinski klub v Šmihelu ponovno srečala, da bi skupno podvzeli izlet na Peco. Treba je tudi omeniti, da mladina Iskre velikodušno podpira KDZ. Tako je ravno v zadnjem času omogočila skupno s KDZ izdajo plošče, na kateri pojeta Magda Koren in Uši Kelih. Ploščo bodo prodajali tudi na Koroškem.
S skupnim kosilom, na katerega je vabila KDZ v hotelu Korotan, se je začelo tokratno dvodnevno srečanje. Nato so se odpeljali v Šmihel, kjer je prevzel nadaljnji program mladinski klub v Šmihelu. S traktorjem so se odpeljali po začetnih težavah (sprva niso našli primernega vozila) na Peco. Ob dobri hrani in izbrani pijači so sedeli dolgo v noč okoli ognja in se prijetno zabavali. Ker jih je ponoči presenetil dež, so se že dopoldne naslednjega dne vrnili v dolino. Tu so se izkazali Dlopstovi v Večni vasi, ki so jim nudili raženj, da so lahko pekli klobase. Naslednja postaja je bil mladinski klub v Šmihelu. Marjan Fera je v kratkih besedah orisal delovanje tega kluba. Povedal je, da šteje klub trenutno okoli 50 članov, od katerih se pri-
Med Ptujem in Ormožem delajo ob Dravi kanalsko hidroelektrarno. To je ta čas v Jugoslaviji največje gradbišče in v Sloveniji najobsežnejše. Razteza se na daljavo 25 km. Načrte za to dravsko elektrarno so začeli delati že 1. 1945, vendar so jih odlagali do 1975.
Vsa površina bazena za zbiranje vode, dovodni in odvodni prekopi in odlagališča odvečne zemlje in grušča se razprostira na 530 hektarih. Zbiralni bazen je dolg 7 km, prekop, ki vodi do strojnice in od nje, je dolg 8,5 in 8,5 km. Za bazen in za prekop je treba 770.000 kv m asfaltne obloge. Preko prekopa bo zgrajenih 9 mostov. K tem pride še dodatni most čez Dravo. Od 1.200 lastnikov je bilo treba odkupiti približno 400 hektarov zemljišč, obenem pa je bilo treba nadomestiti 17 kmečkih gospodarstev.
Graditeljem elektrarne delajo težave površinske in podtalne vode. Iz Drave bo odvodni prekop vzel 500 kub. m vode na sekundo, kar bo imelo za posledico, da se bo gladina vode v dravski strugi znižala za 2 m in s tem tudi gladina podtalne vode v okolici. To bo prizadelo približno 1.100 studencev in vodnjakov. Zato že gradijo ustrezne vodovode.
Iz Ptuja se je nesnaga po kanalih odtekala v Dravo. Zdaj bodo napravili posebne zbiralnike in čistilne naprave, ob nasipu bazena pa drenažni prekop z odtokom v Dravo. Nasipi bodo branili kakih 1600 hektarov zemljišč pred poplavami.
Z deli na gradbiščih so začeli aprila 1. 1975. Najprej je nekaj več ko leto dni delalo okrog 900 ljudi, od katerih jih je bilo 400, ki so bili strokovnjaki in upravljale! strojev.
bližno 25 redno udeležuje sestankov.
Ob razidu sta govornika obeh organizacij Dani Burnik od Iskre in Janko Pipp za Koroško dijaško zvezo poudarila, da ta srečanja ne smejo zamreti. To zna ceniti posebno KDZ in mladinski klub iz Šmihela, saj ve, kaj pomeni biti povezan z matičnim narodom, v tem primeru z mladino Iskre, ki ju podpira na svoj način v boju za naše pravice.
NOVA PLOŠČA
RTV Ljubljana je izdala te dni novo ploščo, na kateri pojeta dve pesmi Magda Korenova in Uši Kelih. Prva je narodna pesem „Jaka gre v Tivoli", besedilo je napisala Marta Velik, aranžiral jo je Ivo Umek.
Druga popevka je „Od tod do veselja", glasbo ji je vdihnil Franček Podlesnik, besedilo je opremil France Milčinski, aranžiral jo je prav tako kot prvo Ivo Umek.
Obe naši koroški pevki spremlja studijski ansambel RTV Ljubljana. Producent plošče je Ivo Umek, medtem ko sta omogočila izdajo le-te Koroška dijaška zveza in mladina Iskre.
Ko je bil izkop končan, se je njih število zmanjšalo na 680. Doslej je bilo opravljenih približno 6/7 zemeljskih in gradbenih del.
Turbine bo dobavil »Litostroj" iz Ljubljane, elektrostrojne naprave bo oskrbel ljubljanski »Elektropro-jekt". Bazen se končuje pri vasi Markovci (kakih 7 km pod Ptujem), strojnica bo pa v Forminu. Po tem naselju bo tudi dano ime »Hidroelektrarna Formin". Strokovnjaki računajo, da se bo decembra začela poskusno vrteti prva turbina, druga pa aprila 1978. Moč nove elektrarne bo 112 megavatov (megavat je milijon vatov).
Z novo elektrarno bo Slovenija zaključila gradnje elektrarn na Dravi, ker na njej ni več prostora za nobeno novo elektrarno
BOROVLJE
Mestna občina v Borovljah obvešča Korošce, da bodo v soboto, 16. julija, ob 10. uri na magistratu v Borovljah odprli puškarski muzej.
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
Prireditelj: Hotel Korotan
in Krščanska kulturna zveza v Celovcu
Kraj: Hotel Korotan v Sekiri Čas: sreda, 20. 7. 1977, ob 20.30 Nastopajo: Moški pevski zbor F. L. Lesičjak iz Štebna pri Globasnici
Folklorna skupina SKD Globasnica
Ansambel »Podjuna" iz Globasnice
NEDELJA, 17. julija: 9.15 Poročila — 9.20 Za nedeljsko dobro jutro: Gore-njevaški oktet — 9.50 625 — pregled sporeda — 10.10 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba — 11.00 Otroci sveta
—	11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.15 Poročila — Nedeljsko popoldne — 14.00 London: Atletika za evropski pokal — 17.15 Veseli Tobogan: Žiri — 18.15 Poročila — 18.20 B. Pleša: Prekletnica — 19.15 Risanka
—	19.30 TV dvenik — 20.00 Rubežniki
—	21.15 Skrivnosti Jadrana — dokumentarna oddaja — 21.45 TV dnevnik
—	22.00 Športni pregled.
PONEDELJEK, 18. julija: 17.59 Obzornik — 18.14 Človek in zemlja — 18.44 Mozaik — 18.45 Mladi za mlade
—	19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 K. Klarič: Podnajemnik — 21.13 Kulturne diagonale — 21.57 TV dnevnik.
TOREK, 19. julija: 18.00 Obzornik — 18.15 Pika nogavička — 18.44 Mozaik
—	18.45 Po sledeh napredka — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Novele Henryja Jamesa — 20.55 Glasbeni magazin — 21.55 TV dnevnik.
SREDA, 20. julija: 18.09 Obzornik — 18.24 Spekter — 18.54 Mozaik — 18.55 R. Leoncavallo: Glumači — odlomki iz opere — 19.15 Risanka — 19.30 TV
šport šport šport
II. NOGOMETNI TURNIR
SLOVENSKEGA ATLETSKEGA
KLUBA
Zaradi bojkota nemško govorečih Korošcev lanskoletni 1. mednarodni nogometni turnir, ki ga je priredil Slovenski atletski klub iz Celovca ni najbolje uspel, zato so se celovški prireditelji še z večjo zagnanostjo lotili priprav za letošnji turnir, ki bo 23. in 24. t. m. Srečanje najboljših slovenskih in koroških klubov je za koroške Slovence gotovo izrednega političnega pomena. Turnir z udeležbo Olimpije iz Ljubljane, Maribora in koroških drugoligašev Austrije in St. Veita pa bo tudi vrhunski športni dogodek za Korošce.
Ljubljanski prvoligaš »Olimpija", s katerim je SAK lani podpisal listino o pobratenju, ter mariborski drugoligaš sta tudi letos pokazala veliko razumevanja za prizadevanja koroških Slovencev v boju za narodnostne pravice.
V	predtekmah v obeh dnevih turnirja bodo nastopili tudi nogometaši Slovenskega atletskega kluba, ki jih že leto z uspehom trenira ljubljanski trener Miško Jovi-čevič. Vodstvo SAK vabi nogometne klube in prijatelje športa iz vse Slovenije, da obisk turnirja združijo z izletom po Koroški in tako prispevajo svoj delež k uspehu turnirja, kar bi koroškim rojakom dalo še več poguma v njihovem boju za narodnostne pravice.
ALUMINIJ MED ZDOMCI
V	AVSTRIJI
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega v Sloveniji, so po končani sezoni v medobčinski ligi igrali na turnirju v Dornbirnu. Prireditelj turnirja je bila Slavija — klub naših delavcev, začasno zaposlenih v Avstriji. Nastopilo je devet ekip naših zdomcev in dve ekipi Aluminija. Zaradi tega so tekmovali v dveh skupinah. Pot do finala je bila zelo težka. Prvo in drugo mesto sta osvojili ekipi Aluminija II. in Aluminija I, tretje in četrto mesto pa ekipi Jadrana in Vojvodine.
Zdomci so bili zelo veseli obiska nogometašev iz Kidričevega in upajo, da se bodo stiki še okrepili. * v
DOLE
(Kolesar podrl turistko)
Pretekli petek je 14-letni učenec iz Dol, Krištof Goritschnig, s svojim kolesom zaradi prevelike hitrosti — vozil je po občinski cesti
v Dolah, občina Otok na Vrbskem jezeru — podrl nemško turistko Eriko Fischerjevo iz Duisburga v
dnevnik — 20.00 Vrt Finzi — Contini-jevih — film v barvah — 21.33 Včeraj, danes, jutri: Ali smo pred naravnimi katastrofami res nemočni? — 22.08 TV dnevnik.
ČETRTEK, 21. julija: 17.55 Obzornik
—	18.10 Človek in zemlja — 18.45 Modri plašček — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Prijatelji in sosedje — 20.30 Svet 1900—1939 — dokumentarna serija — 21.30 Jazz na ekranu: Kvartet Olli Ahvenlahti — 22.00 TV dnevnik.
PETEK, 22. julija: 13.40 Spittal: Kajak na divjih vodah — 17.00 Poročila
—	17.05 Profesor Baltazar — barvna risanka — 17.13 Mozaik — 17.15 Idealist — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 E. Muzii: Izvori Mafije — 21.00 Razgledi: Slovenka, ponos Kosova — barvna oddaja — 21.25 Bogataš in revež — 22.15 TV dnevnik.
SOBOTA, 23. julija: 8.00 Profesor Baltazar — barvna risanka — 8.10 Modri plašček — barvna serija — 8.40 Človek in zemlja — serijski barvni film
—	9.10 Dokumentarna oddaja — 14.00 Spittal: Kajak na divjih vodah — 17.49 Obzornik — 18.04 Mozaik — 18.05 Naši sorodniki — 19.15 Risanka —
19.30	TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Mož iz Kentuckyja — 21.40 625 — pregled sporeda — 22.03 TV dnevnik — 22.25 Omiš 77 — festival dalmatinskih klap.
POZOR!
Vsi, ki bi se radi naučili kakega inštrumenta, javite to SPD »Edinost" v Pliberku do 15. avgusta 1977.
Informacije in prijave pri odbornikih Slovenskega prosvetnega društva »Edinost" v Pliberku ali pismeno na naslov SPD »Edinost", 9150 Pliberk, v roke Jožku Hudlu.
Zvezni republiki Nemčiji. 55-letno Eriko Fischer, ki se je pri padcu hudo ranila, so morali z rešilnim vozom prepeljati v celovško deželno bolnišnico.
GOSELNA VAS (Aretiran zaradi tatvine)
Na prostoru za šotorjenje v Go-selni vasi, v dobrolski občini, so minuli teden orožniki iz Sinče vasi aretirali 23 let starega šoferja Berlinčana Mihaela L., ki je osumljen tatvine. Sedaj so ga začasno priprli na deželnem sodišču v Celovcu.
KAZAZE
(Smrtna nesreča)
Dne 8. julija opoldne je 70-letni upokojenec Lorene Dubrovnik iz Kazaz—Dobrla vas, ko je vozil drva na gozdni gospodarski poti med Reblami in Rutami, v občini Pliberk, padel s svojega vozila in mrtev obležal na poti. Zdravnik, ki je preiskal mrtvega, je ugotovil, da mu je odpovedalo srce.
ŠMOHOR
(Zadel v betonski zid)
31-letni fotograf Verderber iz Šmohorja je ponoči, 9. julija, na Ziljski državni cesti, blizu Mišelc, v občini Čajna, iz neznanih razlogov zapeljal v betonski zid, potem ko je zašel s ceste. Težko poškodovanega in nezavestnega Verder-berja so potegnili iz avtomobila, ki je bil popolnoma uničen, in ga prepeljali v deželno bolnišnico v Beljaku.
VELIKOVEC (Povozila šolarko)
Dne 8. julija je povozila v Velikovcu 39-letna gospodinja Marija Urbas iz Velikovca na Paški državni cesti 8-letno šolarko Edel-traudo Lobnig iz Hudega Kraja, občina Djekše, ko je le-ta hotela prekoračiti cesto. Težko poškodovano deklico so prepeljali v deželno bolnišnico v Celovcu.
Nova elektrarna na Dravi v Sloveniji