248 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 1/2016 Jaša VESELINOVIČ Fakulteta za družbene vede Alexander Anievas, Kerem Nisancioglu How The West Came to Rule: The Geopolitical Origins of Capitalism Pluto Press, London 2015, 296 strani, 40,00 $ (ISBN 9780745336152) Delo How The West Came to Ru- le avtorjev Alexandra Anievasa in Kerema Nisanciogluja je prispevek k eni najbolj zanimivih in najdlje tra- jajočih razprav v marksistični teoriji – teoretiziranju prehoda iz fevdaliz- ma v kapitalizem (transition debate). Izhodišče za njuno zelo ambiciozno zastavljeno delo je ugotovitev, da je to debato (in njene kritike) kljub raz- ličnim pristopom zaznamoval evro- centrizem, saj je zgodovina zgodnje moderne Evrope pisana v odsotnosti neevropskih družb ali pa so te razu- mljene le kot pasivni opazovalci ozi- roma Drugi, ki služi za primerjavo in dokaz superiornosti sui generis razvoja kapitalistične modernosti v Evropi (str. 4). Evrocentrizem se nato prevaja (in izraža) v treh normativnih metodoloških postopkih. Prvič, razu- mevanje virov in začetkov kapitali- stične moderne kot nekaj primarno notranjega (metodološki internali- zem) Evropi kot kulturno in geograf- sko koherentni enoti, ki je jedro in glavno gibalo zgodovine. Drugič, ar- tikulacija ločitve na Zahod in Vzhod prek dodeljevanja zgodovinske pri- oritete Evropi, ki je definirana ideo- loško nasprotnemu in nepomirljivo sovražnemu Vzhodu. In tretjič, pred- postavka, da je evropska izkušnja mo- dernosti (pa tudi prehoda iz fevdaliz- ma v kapitalizem) univerzalna stop- nja razvoja, prek katere morajo v tem ali onem času in kraju vse neevrop- ske družbe (str. 5). Avtorja pokažeta, da na teh predpostavkah na različne načine gradijo vsi trije veliki poskusi razlage nastanka kapitalizma – teorija svetovnih sistemov, politični marksi- zem in postkolonialne študije. Avtorja si zato za cilj zastavita osvetliti raznovrstne načine, na kate- re je bil »Zahod kot ideo-politična in družbeno-ekonomska tvorba ustvar- jen prek in v interaktivnih odno- sih z neevropskim svetom.« (str. 6). Odgovor na pomanjkljivosti ostalih pristopov je po mnenju avtorjev re- konstrukcija koncepta neenakega in kombiniranega razvoja (uneven and combined development – UCD), ki ga je prvi razvil Lev Trocki v analizi Ru- ske revolucije. Koncept »neenakega razvoja« omogoča razumevanje tako kvantitativnih kot kvalitativnih vidi- kov razvoja družb, saj ne primerja zgolj dveh statičnih podob ali stanj razvoja posamezne družbe, pač pa poskuša zaobjeti njuno dialektično interakcijo in nenehno sooblikova- nje. Dialektična interakcija in nujna neenakost različnih družb kot onto- loška enota tudi omogočata prelom z diskretno definiranim nacionalnim in mednarodnim (notranje – zuna- nje). In kar je ključno za zgodovinsko empirične analize – ta razmerja nee- nakosti ustvarjajo strukturne pogoje tekmovalnosti med družbami, tako imenovani »bič zunanje nujnosti« PRIKAZI, RECENZIJE 249 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 1/2016 Po dveh poglavjih, ki postavita te- oretsko podstat delu, avtorja opisane teze utemeljita na konkretnih zgodo- vinskih primerih in procesih, ki niso le od zunaj »vplivali« na razvoj kapita- lizma v Evropi, pač pa so ga ključno sooblikovali, določali in omogočali. Najprej se lotita Mongolskega im- perija, ki je bil za razvoj kapitalizma v Evropi ključen zaradi integracije trgovskih omrežij in združevanja ce- lotne Evrazije, pa tudi, ker je omogo- čil hitro širitev kuge, ki je prispevala h končni krizi fevdalizma in preuredi- tvi razmerja moči med razredi. Njuna glavna poanta je, da kuga ni bila ne- kakšen zunanji šok ali nepojasnljiva naravna katastrofa, pač pa je bil njen pojav ključno (med)družben, njen učinek na posamezno družbo (de- ali re-fevdalizacija) pa odvisen od ne- enake stopnje njihovega razvoja (str. 88). Nadalje se avtorja osredotočita na rivalstvo med Habsburško mo- narhijo in Otomanskim cesarstvom v času tako imenovanega dolgega 16. stoletja, ki je Angliji in severni Nizo- zemski zaradi koncentracije vojaških sil in spopadov omogočil dobršno mero izolacije ter homogen vladajo- či razred in prve epizode primitivne akumulacije. Prevlada Otomanskega cesarstva na kopenskih trgovskih po- teh je Anglijo potisnila v raziskovanje Atlantika in posledično kolonialno širitev, ki je botrovala industrijski re- voluciji (str. 117). Avtorja se nato zelo prepričljivo in natančno lotita obrav- nave večstranskega in medsebojno določujočega razmerja med novo koloniziranimi družbami, trgovino s sužnji in evropskimi metropolami. (whip of external necessity), ki se na- naša na zunanjo prisilo, ki jo bolj raz- vite družbe predstavljajo manj razvi- tim. Vendar pa ta bič ne deluje le kot enosmerni strukturni imperativ, pač pa, kar je zelo pomembno za nadalj- njo analizo, neenako razvite družbe ves čas vplivajo na razvoj druga dru- ge, tako da je razvoj nujno »multili- nearen, vzročno policentričen in so- konstitutiven« (str. 46). Kombiniran razvoj pa zadeva način, na katerega so posamezne družbe oblikovane na podlagi in skozi odnose z razvojno drugačnimi družbami, pri čemer ti odnosi niso omejeni le na ekonom- ske pojave, pač pa tudi na vse ostale odnose, ki tvorijo družbo kot celoto. V tem kontekstu je pomemben kon- cept »privilegija zaostalosti« (privilege of backwardness), ki opisuje možnost manj razvitih družb, da v »lovljenju« bolj razvitih družb preskočijo neka- tere razvojne stopnje, skozi katere so šle prve. Vendar pri tem ne gre za preprost preskok nekaj stoletij in pre- slikavo lastnosti naprednejše družbe na manj napredno, pač pa je nova družbena oblika kombinirana, saj so v procesu substitucije mobilizirani številni nadomestki (institucije, in- strumenti, metode itd.) značilni in av- tohtoni v predhodni družbi (str. 50). Na ta način nastajajo družbe, ki so amalgam starih in sodobnih politič- nih oblik (amalgam of archaic with contemporary political forms), zaradi neenakega in kombiniranega razvoja pa sta njihov nastanek in končna po- doba vedno vnaprej nedoločena, tudi zato, ker ključno vlogo igra človeko- va dejavnost (agency) (str. 51). 250 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 1/2016 Pokažeta, kako so bili boji med Evro- pejci in prebivalci Amerik ključni za vznik modernega pojmovanja oze- meljske suverenosti, evrocentrizma in znanstvenega rasizma. Poleg tega je dotok žlahtnih kovin iz Amerike še povečal razkorak med fevdalizmom Iberskega polotoka in kapitalizmom v povojih v deželah severne Evrope. Trg, razširjen na kolonizirane deže- le, je angleškim kapitalistom ponujal številne nove možnosti in je omogo- čil preseganje omejitev angleškega agrarnega kapitalizma. Ključno pri razvoju kapitalizma v Angliji je bilo izkoriščanje različnih produkcijskih načinov, na katere so naleteli ali jih (so)ustvarili v novih kolonijah (str. 169). Razvoj produkcijskih sil in raz- širitev mezdnega dela v Angliji je bilo tako neposredno pogojeno z izkori- ščanjem podrazreda onkraj Atlantika – prvih prebivalcev Amerike, afriških sužnjev in naseljenih Evropejcev. Na podoben način avtorja obravnavata tudi vzpon Nizozemske in pokaže- ta, kako je ustanovitev delniške Ni- zozemske vzhodnoindijske družbe (Verenigde Oostindische Compagnie – VOC) postala »vzvod za združitev logike teritorializma in kapitalizma« (str. 223). Skozi VOC so bile integrira- ne različne neenake oblike izkorišča- nja delovne sile v kolonijah, iz katerih so bili črpani veliki dobički, s kate- rimi je Nizozemska ohranjala svoje prvenstvo na področju finančnih institucij v Evropi. Zaloga poceni de- lovne sile v kolonijah je Nizozemski pomagala tudi pri preseganju doma- čih omejitev pomanjkanja delovne sile in previsokih mezd. Avtorja zato obrneta argument teorije svetovnih sistemov, saj trdita, da je preprosta kapitalistična produkcija, temelječa na mezdnem delu na Nizozemskem, le ena stran kovanca. Po mnenju avtorjev namreč ni šlo za klasično zgodbo o kolonializmu zavoljo iska- nja presežne populacije, ki bi znižala mezde doma, ampak šele »kolonia- lizem razloži vznik kapitalizma kot produkcijskega načina« (str. 244), pri čemer družbe južne Azije niso le pasivni akterke, pač pa na raznolike načine sooblikujejo nastanek kapita- lizma kot globalnega produkcijskega načina. Delo How The West Came to Ru- le z inovativnim pristopom razbije marsikatero ortodoksijo in z dobro razdelano teoretsko osnovo ponuja izhodišče za nadaljnje raziskovanje in mapiranje medsebojno določujočih potekov razvoja kapitalizma v Evropi in širše. Kot pravita avtorja, je namreč ob pripoznanju, da je »kapitalizem se- stavljen tudi iz praks, ki so neenake, podrejene, pa vendar konstitutivne odnosu med mezdnim delom in ka- pitalom, potrebno za razlago začet- kov kapitalizma preučiti te prakse in načine, kako so postale povezane z odnosom med mezdnim delom in kapitalom« (str. 221). Je pa táko ra- zumevanje kapitalizma tudi ena od točk, ki jo bodo kritizirali politični marksisti, ki so za avtorja v celotnem delu nekakšen dialoški nasprotnik in referenčna točka. Avtorja se izogne- ta natančni definiciji kapitalizma, ko trdita, da je ta najbolje razumljen kot cela vrsta »oblik in zbirov družbenih odnosov in procesov, zbranih okoli 251 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 1/2016 sistematične reprodukcije kapitalske- ga razmerja, vendar niti historično niti logično zvedljivih nanj« (str. 9). Na tej točki skozi precej nenaklo- njeno branje ključnih del kritizirata teoretike političnega marksizma, saj zaključita, da slednji odnos izkoriš- čanja med fevdalcem in direktnim proizvajalcem smatrajo kot temeljno komponento fevdalnega produkcij- skega načina, ki predstavlja osnovni ontološki in analitični gradnik za vse nadaljnje teoretsko in zgodovinsko raziskovanje (str. 24). Robert Brenner kot utemeljitelj političnega marksiz- ma poskuša po mnenju avtorjev s premalo razložiti preveč, čeprav med opombami (str. 289) tudi sama na- vajata Brennerja, ki pravi, da njegov koncept social-property relations, ki ga avtorja kritizirata kot preveč eno- stranskega, zajema vertikalne družbe- ne odnose (med izkoriščevalci in ne- posrednimi proizvajalci) in horizon- talne odnose, torej odnose znotraj razreda samega. Ne glede na to pa so nekatere kritike političnega marksiz- ma, na primer očitek neutemeljene ločitve sfer proizvodnje in menjave pri vlogi čezatlantskih trgovcev/la- stnikov plantaž, na mestu. Obravnavano delo je torej zelo ambiciozen in teoretsko pretanjen poskus postavitve novega ali vsaj mo- dificiranega raziskovalnega progra- ma, ki s svojo zastavitvijo omogoča mnoge razširitve na nova zgodovin- ska časovna obdobja in geografska območja, na primer Afriko, ki sta jo avtorja, kot priznavata, v svojem delu izpustila. Kljub temu pa je v delu naj- ti tudi nekaj (namernih?) zgrešenih interpretacij političnega marksizma, ki ob naklonjenem branju in obili- ci debat o razmerju med političnim marksizmom, teorijo svetovnih siste- mov in neenakega in kombiniranega razvoja v zadnjih letih (Allinson in Anievas, 2009; Lacher, 2006; Teschke, 2014 idr.) ne bi bile potrebne. LITERATURA Allinson, Jamie C. in Alexander Anievas (2009): The uses and misuses of une- ven and combined development: an anatomy of a concept. Cambridge Review of International Affairs, 22 (1): 47–67. Lacher, Hannes (2006): Beyond globali- zation: capitalism, territoriality, and the international relations of moder- nity. New York: Routledge. Teschke, Benno (2014): IR Theory, His- torical Materialism and the False Promise of International Histori- cal Sociology. Spectrum Journal of Global Studies 6 (1): 1–66. Klemen PLOŠTAJNER Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani Jeff Halpner War Against the People: Israel, the Palestinians and Global Pacification Pluto Press, London 2015, 340 strani, 13.00 £ (ISBN 978-0-7453-3430-1) Michael Foucault v svoji analizi kolonializma ter odnosa med global- nim severom in jugom govori o učin- ku bumeranga. Orodja, taktike, strate- gije, diskurzi in prakse, ki se izumljajo