učiteljski tovariš
Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati 1 samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30' — Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.		I Naročnino, reklamacije, t j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačati po 75 para za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati.	
Učiteljstvo in Ferijalni savez.
Parkrat že je poskusil tovariš Miroslav Zor vzbuditi med učiteljstvom zanimanje za Ferijalni Savez, opozoriti ga na koristi, ki bi jih učiteljstvo lahko postalo deležno kot član te organizacije. Na I. pokrajinski skupštini v Rog. Slatini je U. J. U. sklenilo stopiti v stik s Fer. Sa-■ vezom. Izgleda na, dd je vsa lepa namera ostala le oobožna želja posameznikov, morda tudi celote, ki pa ali se ne zaveda koristi, ali pa ni dovoljno informirana o stvari, da bi započela z delom.
Nai mi bo torej dovoljeno, da podam obširnejše podatke o društvu Ferijalni Savez. o načinu, kako bi lahko postal vsak učitelj njegov član in s tem deležen velikih koristi, ki mu jih društvo nudi.
Ferijalni Savez ali Počitniška zveza ie bila med slovenskim dijaštvom poznana že pred letom 1914. Po ujedinjenju našega naroda se je društvo razširilo čez vso Jugoslavijo. Lani je štelo društvo preko 14.000 članov - dijakov,' ki so med počitnicami, s svojim znakom na prsih, razširili ime »Ferijalni Savez« širom domovine.
Direktni cilj F. Saveza je: ustvariti čim več materijalnih predpogojev za dijaška potovanja. Ta cilj se sam po sebi preliva v idealni cilj. ki je: čim tesneje narodno ujedinjenje in spoznavanje naše domovine.
Med počitnicami pri potuje Slovenec v Srbijo, Srb gre in si ogleda Hrvatsko itd. Svojemu potujočemu članu preskrbi. F. S. pppust na železnicah in parobrodih, brezplačna prenočišča, po mogočnosti tudi brezplačno hrano. V vsakem kraju, kjer je podružnica ali Lokalni odbor F. S. dobi potnik vodnika po mestu za razkazovanje vseh krajevnih zanimivosti.
V Sloveniji in Hrvatski uživa vsak ferijalec iste ugodnosti kot pravi član Slovenskega, oziroma Hrvatskega Planinskega Društva (polovično ceno za preno-
| čišče in druge ugodnosti v vseh planinskih kočah).
V večjih mestih, na srednjih in visokih šolah ^o podružnice F. Saveza. Teh podružnic je doslej 120. (Poleg tega se, po odredbi ministrstva prosvete, med počitnicami dovole vse srednje, meščanske in ljudske šole cele Jugoslavije za prenočevanje članov F. S.)
Vsaka podružnica mora: a) organizirati svratište (zavetišče), kjer potnik lahko prenočuje, zlasti prvo noč, ko jim tovariši še niso preskrbeli prenočišča in stanovanja pri drugih prebivalcih in do= brotvorih društva; b) mora zbrati imenik rodbin, kojih otroci so tudi člani F. S. in drugih rodbin, ki so naklonjene Savezu. Te rodbine se že tekom šolskega leta obvežejo, da sprejmejo enega ali več članov F S., ki pripotujejo v tisti kraj. na brezplačno hrano in stanovanje.
Poleg teh ugodnosti so ferijalcem na razpolago kolonije F. Saveza. Doslej so te zasnovane: na Bledu, ob Bohinjskem iezeru, na Vrhprači pri Sarajevu, v Fruški Gori, v Sokobanji (Srbija) in v Topoli. V teh kolonijah se more utrujen ferijalec dodobra odpočiti in okrepiti.
Učiteljstvo, ki pozna Ferijalni Savez, čigar otroci so mnogi tudi ferijalci, je začelo misliti, kako bi tudi ono prišlo do take organizacije, do enakih ugodnosti in ali bi ne ..kazalo pridružiti se F. Savezu«. Dijaštvo samo je želelo stopiti v stik z učiteljstvom, občutilo je, koliko bi se s tem njih organizacija ojačila. Na svojem lanskem kongresu v Sarajevu je uvedlo mjesna (krajevna) udruženja F. S., ki bi bila podrejena in bi delala skupno z najbližjo podružnico F. S. Člani teh udruženj postanejo lahko vsi učitelji, ako ustanove v svoiem kraju ali v svoji okolici tako udruženje. Pojasnilo je napisal lani v 37. štev. Uč. Tovariša glavni poverjenik F. S. in v 42. štev. Miroslav Zor.
Dne 30. novembra 1921 so prinesle »Službene Novine« uredbo Ministrstva saobračaja o popustih na državnih želez-
nicah in parobrodih. S to naredbo je dobilo učiteljstvo, kot ostali državni uradniki, letno tri vožnje za polovično ceno. Učenci vseh ljudskih, meščanskih, srednjih in visokih šol .pa dobe.četrtinsko vožnjo o Božiču, o Veliki noči, začetkom in koncem počitnic za potovanje domov in za povratek v šolo, med šolskim letom in počitnicami za poučne izlete, ako potujejo pod vodstvom profesorja (učitelja) ali brez vodstev v grupah od najmanje 10 članov. Razen tega pa sinejo potovati ferijalci brez vodstva in v skupinah pet članov. Ministrstvo saobračaja je obljubila dovoliti potovanja tudi posameznim feri-ialcem, čim bodo urejene prometne razmere.
Kot izkaznica bo služila vsem tem potnikom »Djačka legitimacija za koriščenje povlaščenom vožnjom«, to je knjižica. ki bo vsebovala poleg slike lastnika vsa potrebna overenja in oddelke za vsako posamezno potovanje. Djačko legitimacijo je izdal Ferijalni Savez in io je železniško ministrstvo odobrilo.
Naravno je, da se učitelji in profesorji ne bodo mogli — v smislu rešenja železniškega ministrstva — posluževati četrtins.ke vožnje potom Djač. Legitimacije, ker niso dijaki. Ferijalni Savez pa bo skušal doseči, da uvede Ministrstvo saobračaja za učitelje in profesorje (člane F. S.) posebno legitimacijo, s katero bi se mogli koristiti z isto povlastico kot je dana ferijalcem. Ako ministrstvo te prošnje ne bo hotelo rešiti, bi mogli ti člani uživati le ugodnosti svratišč. kolonij i. dr„ ki so ferijalcem na razpolago. Na železnicah pa bi morali, kot ostali državni uradniki. plačati Dolovično vožnjo (trikrat).
Drugo leto pa bi bilo potrebno in koristno. ako zahteva učitelistvo in profesorji iste popuste kot so jih deležni dijaki. Saj ima učitelj, profesor iste počitnice kot dijak in je njemu najmanj toliko kot dijaku treba dobrega poznavanja do-J movine, zbližanja z bratskimi narodi. On I more in mora to, kar je videl in izkusil,
z veliko koristjo porabiti v šoli in med ljudstvom.
Učiteljstvo samo se dobro zaveda, kako koristna bi mu bila taka počitniška ootovanja in kako potrebno je, da mu vsi merodajni faktorji taka potovanja olajšajo. Zakaj ne bi med seboi. po zgledu di-iaštva stvorilo svoi lastni Jugoslovenski Učiteljski Ferijalni Savez? Ali pa se pridružilo s skupnimi težnjami, skupnim delom in skupnimi" koristmi dijaškemu Fe-rijalnem Savezu?!
Iz Jugoslavije.
t Vito Fedor Jelene. Našega poverjenika UJU, tov. Luka Jelenca je zadela zopet bridka izguba. Umrl mu je najstarejši sin g. Vitomir Fedor Jelene, urednik »Jutra«, podpredsednik ljublj. sekc. in član upravnega odbora Jugoslov. novinarskega udruženja, tajnik Organizacije dobrovoljcev. V svoji notranjosti navdušen Jugoslovan, se je odlikoval kot tak tudi v svojem življenju. V letu 1908 je bil med onimi, ki so vrgli prve kali jugoslovanskega političnega stremljenja naši javnosti, za vojne na Balkanu 1. 1913 je kot časnikar obračal vso pozornost našega naroda na junaške čine Srbov. Leta 1913 je odšel iz Ljubljane v Beograd, kjer je bil nameščen v presbiroju in pozneje pri okružni upravi v Pirotu in Tetovu. Pridobil si je srbsko državljanstvo. V svetovni vojni je vstopil v srbsko armado, udeležil se je večih bitk, pohoda čez ■Albanijo. Vmes je obolel in prišel na Otok Krf. Ko je okreval je bil odposlan v i talijo, kjer so ga Italijani, kot bivšega avstrijskega državljana, zaprli v Asinari. Tu je dobil malarijo. Na zahtevo srbskega poslanika v Rimu je bil izpuščen, odšel v Ženevo in se udeleževal propagandnega dela naše emigracije. Nato je odšel v Solun, kjer je bil v uredništvu »Srbskih No-vin« in ko se je zdravstveno nekoliko opomogel, na solunsko fronto. Odlikovan je bil z veliko zlato Miloš Obiličevo ko-
LISTEK.
Ferdinand Juvanec.
Z veseljem pišem sledeče vrstice, ki so namenjene skromnemu, a zaslužnemu .tovarišu, k,njegovi 50letnici. katero je praznoval 3. aprila. Danes živimo v času bobnečih reklam, frazerstva in. umetniških frizui, zato ni čudno, da je ostalo njegovo delovanje širiemu občinstvu ko-likortoliko neznano. Že dolgo, ptedno sem ga osebno poznal, je zbudil moio pozornost. ker sem ga opazil skoro pri vsakem ljubljanskem koncertu. Čutil sem. da Ka vodi v koncertno dvorano ljubezen do slasbe, zlasti ker sem ga videl pozneje tudi med Matičnim zborom. A šele. ko so fta ob izvajanju njegove pesmi »Slovenska zemlja« (na koncertu »Glasbene Matice«) prisilili pevci. da. se je zahvalil občinstvu za buren aplavž, sem vedel, da le to Juvanec.
Kar poznam njegovih skladb, (Pastir, Rožmarin, Rožici, Slovenska zem-'ia, Na goro i. dr.) se vse odlikujejo po Dr'stni narodni rnelodiki. Njegovega Papirja (odlikovana skladba) smo morali f|a neki veselici v tržaški okolici., kar dva-*rat ponoviti. Kadar zahteva ponovitev testna publika, ni to najboljše znamenje skladbo, kadar io zahteva pa kmetico ljudstvo, ie to dokaz, da je prišla iz
srca. V tem oziru mi je poslušalec z dežele ljubši od mestnega, kakor mi je ljubša ljudska pesem od" operetnega šl.ager-ja. Kako so bili priljubljeni njegovi zbori, dokazuje tudi to, da si je zbral »Slavec« njegov Rožmarin za slavnostni koncert na Zofinu v Pragi, (ob 501etnici pevskega društva »Hlahol« v maju 1911). Najboljše je pogodil značaj njegovih pesmi dr. Goj-mir Krek, ki je zapisal k skladbi »Izgub-lieni cvet« (tiskani v »Novih Akordih«) sledečo oceno: »Tudi Juvanec ie radostnega srca dal. kar mu ie nežna njegova fantazija narekovala in nastal je ljubki mešani zbor »Izgubljeni cvet« skromen a srčkan, prava o^sem za petje, (kar v sedanjih časih ni tautologija). Te besede drja. Kreka, našega najboljšega glasbenega kritika in esteta, se mi zdijo prikladne, tudi za ostale Juvančeve skladbe. Iz vseh diha nekaj nežnega in vse so, navzlic svo.ii priprostosti, vendar občutene in naše.
Med vojno je bilo. Leden dež je padal, ko smo se vedrili proti večeru v neki tirolski vasi. Mimo so se vlekli vojaki in so tiho odhajali, bogvekam, po blatni cesti. Ušesom nisem veriej. ko sem zaslišal med trudnimi koraki zvoke gosli. In glej! tgrn v zadnji .yrsti koraka goslač, težko obložen, križem čez hrbet puško in igra, navzlic nerodni opremi in dežju, da ie veselje. Bližnje vrste so stopale živahnejše in semtertie se je slišalo, kako je skušal eden ali drugi intonirati pesem z
goslačem. Mož ie bil mogoče cigan, a vendar pravi, pristni muzikant, ki ne more živeti brez glasbe, kakor ne riba brez vode.
Ta prizor mi je prišel na um, ko sem se seznanil z delovanjem tov. Juvanca. Kakšne ovire ie moral premagati, ko je ustanovil v Postojni, razen pevskega zbora. salonski orkester? Še pomnim, koliko smo se trudili v Trstu, predno smo sestavili skromen orkester, ko vendar razpolaga Trst z yeč glasbeniki kot Postojna. Od znancev sem slišal, da je njegov orkester prav dobro uspeval, od našega tega ne bj mogel trditi. Komaj se ie preselil ob preobratu v Ljubljano, je že zasnoval zbor ljubljanskega učiteljskega društva, še težavneiše. delo kot prejšnje. (Tovariši naj mi oprostijo!) In kar se mi le zdelo nemogoče, se mu ie posrečilo. Nastopil ie z zborom y Ljubljani, v Beogradu in napravil z njim turnejo po Spodnjem Štajerskem in po Prekmurju. To ie mogoče doseči le s trdno voljo, s požrtvovalnostjo in s smotrenim delom.
Dirigentovo delo ie nehvaležno, mogoče nehvaležnejše kakor pevčevo. Trud celega leta je združen včasih v enem večeru in uspeh ie žalibog večkrat odvisen od srečnega slučaja. Vem., da je lebdel tov. Juvancu. ob ustanovitvi zbora ljubljanskega .učiteljskega društva, pred očmi zbor Moravskih učiteljev in da ni še dosegel cilja, katerega si je zastavil. A kaj zato? Vsadil ie idejo, ki vzklije prej
ali slej in težji ko ie porod, krepkejše bo dete.
Končujem. Zal mi nedostaje časa. da bi od vseh. strani osvetlil delovanje jubilanta, tudi nisem utegnil zbrati vsega materiala, da bi mogel oceniti njegovo delo kot .glasbenika. Kar sem pa zapisal, mi je prišlo iz srca, kakor mi prihaja iz srca tudi želja: Na mnoga leta!
Ado Gg.
RUMO:
Mi krivi?
Radi slabih uspehov na srednji šoli smo mi krivi. Tovariši, kaj pravite k temu? Smo li mi krivi?... Na različne od-nošaje in dejstva smo se sklicevali ob tej krivični obtožbi. Prirojeno je že, da se ljudje izgovarjajo na druge in obdolžujejo dejanj, ki niso upravičena. Tako pravijo, da smo mi krivi, ^ker trpi naraščaj na pomanjkanju znanja ob vstopu v srednjo šolo. Potemtakem pa res ne vemo. čemu so sprejemni izpiti. Tu naj se bo mogoče strožji; plevel v stran, zrna v mlin, pa bo dobro. Ne pa onega cincanja in usmi-lienostl, ki iu vidimo pri izpitih. Sicer berejo iz obraza šolarju duševne njegove zmožnost, a na to ni mogoče se zanesti. Kdor zna. ostane: kdor ne zna, naj pojde!
To je vzrok? Ne- tega nočem trditi. Predbacivanju, blateniu. krivičrosti se je
vprašanje metode pri pouku v poštev, potrpljenje in čas, kar pa Slovencev pisec negira, ker pravi: »Sicer pa je namen pouka znanie, ne pa metoda.« Vprašajte nadzornike iz vaših vrst, ki so videli us_pehe metodičnega pouka v meščanski in ljudski šoli in ki poznajo tudi razmere v srednji šoli, naj povedo oni, koliko bi se dalo še doseči v nižjih razredih srednjih šol več z dobrim .metodičnim poukom. Seveda, najbolj komodno je decembra meseca poslati učenca nazaj v ljudsko šolo, »da "ga bolje pripravL za srednjo šolo«, četudi se je dal s sprejemnim izpitom že nekak »absolutorij« ljudski šoli. Nič ne de ta nekonsekvenca! Vprašal bi še: do katerega razreda srednje šole pa sega ta kvarljiv vpliv ljudske Šole? Ali je slabih uspehov v višjih razredih .tudi ljudska šola kriva ?!! Slovencev dopisnik uvaja voz v tem vprašanju že na politiško stran. Ne bomo mu sledili, ker nam je preveč pri srcu bodočnost naše mladine in našega naroda, zato ne bomo razpravljali strasti. Očitki in negacija krivde nas ne bodo navajali k zboljšanju dejstva — ubrati nam je druga pota, h katerim je bilo učiteljstvo pripravljeno vsikdar.
—	Odloki višjega šolskega sveta za dobrodelne zbirke v šoli. Kdor opazuje gibanje zborovanj naših okrajnih učiteljskih društev, ta opazi, da se društva soglasno izrekajo drugo za drugim proti zbirkam; kdor je pa posetil sam ta zborovanja, ta čuje, da je ta sklep učiteljstva tudi dobro utemeljem Višji šolski svet it sicer baje že izdal odlok proti zbiranju denarja v šoli v kakršnekoli namene, a ko se piše o tem odloku v dnevnem časopisju. da je izdan, nam poročajo o drugem odloku, ki že zopet odreja novo zbirko. Če bi imeli te zbirke samo občenaroden namen in bi bile omejene samo na gotova stremljenja n. pr. Jugoslovansko Matico, bi jim pripisovali vzgojen pomen: da se že v mladino vlije čut in dolžnost do tega stremlienia, ki naj preide narodu v kri in meso. To bi bil višji, vzgojni smoter in namen teh zbirk potom šolske mladine; toda idejo se je z zlorabo vsemogočimi zbirkami profaniralo, da je postala odijozna in ubija celo dober namen in smoter, ki ga je imela, n. pr. za Jugoslovansko Matico. Zato se je pričelo učiteljstvo izrekati proti zbirkam in še iz drugih, utemeljnih, tudi pedagoških razlogov. Zbirke za vsemogoče namene so vzele idealni namen zbirkam in so jih postavile na materiialistiško podlago, hkrati pa s preprostostjo rodile v otrocih velike skušnjave in pregrehe vzgojnega pomena. Zbirke naj bodo torej res sveto vzgojno sredstvo za res plemenite vzgojne namene, namenjene skupnim, višjim smotrom vsega naroda. Te naj se goji potom šole in potom otrok, v drugih zadevah oa-nai se obrača direktno do staršev in nestaršev, ki naj pridejo tudi v poštev.
—	Na naslov kmetijske družbe v Ljubljani. Pod tem naslovom ste priobčili dopis, v katerem se trdi, da je bil na glavnem občnem zboru trboveljske kmetijske podružnice prečitan dopis glavnega vodstva v Ljubljani, v katerem se za-branjuje pravica aktivne volilne pravice vsem učiteljem, ki ne plačujejo zemljiškega davka dočiin se jim pasivna volilna pravica dovoljuje. Dopisnik sklepa iz te-
ga, da večina učiteljev ne more biti pravi član kmet. družbe, in da je bolje, da pred takimi pogoji izvajamo konsekven-ce. Olavni odbor je poslal Učit. Tovarišu pojasnilo, da navedbe tega dopisa ne odgovarjajo popolnoma določilom pravil Kmet. druž. za Slovenijo. Glavni odbor navaja § 4. glede sprejema udov. Po tem § more postati pravi član vsaka neoma-deževana samolastna oseba, ki je lastnik* ali kot užitnik posestev, od katerih je v Sloveniji predpisana zemljarina. Nadalje so pravi udje kmet. druž. tudi načelniki iti odborniki podružnic, potem načelniki, oziroma predsedniki gospodarskih iti kmetijskih zadrug in društev (tu so mišljeni vsi kaplani raznih kler. konsumov) ne glede na to, ali so lastniki ali užitniki kakega zemljišča ali ne. Glavni odbor trdi, da je ta § družbenih pravil že v veljavi od leta 1912., a da se proti temu določilu še ni pritožil kak učitelj, ker je vsak učitelj, ki ima šolski vrt, s tem že opravičen postati pravi član kmet. družbe. Ta trditev pa ne odgovarja resnici! Pokojni Lampe je skoval ta pravila edinole, da je s tem oškodoval učiteljstvo na ugledu pri kmetih in jih kolikor možno prikrajšal na pravicah. Proti temu je svoj-čas učiteljstvo najodločneje protestiralo, a zaman. Splošno se razlaga, da učitelje ni smatrati kot užitnika šolskega vrta, ampak je užitnik krajni šolski svet, ker tudi on plačuje davek. Drugače je z župnikom. ki od župnega posestva plačuje sam davek. Da je bil naduč. Črnagoj lahko voljen v glavni odbor, tudi naše trditve prav nič ne ovrže, ker je imel on pravico kot davkoplavčevalec svojega posestva, a ne kot užitnik šolskega vrta. Nezmisel je gotovo, da ima kdo samo pasivno volilno pravico brez aktivne. Pač se prigodi, da ima po pravilih kak član samo aktivno, a ne tudi pasivno vol. pravice. Samo pri kmet. družbi je pokojni Lampe napravil ravno narobe. Pa zakaj? Edino le iz sovraštva do učiteljstva. Ker so nekatere podružnice nujno potrebovale učitelja za tajnika, zato je bilo milostno dovoljeno, da si ga smejo izvoliti ako ga res potrebujejo, a učitelj sam pri volitvi nima nič govoriti in odločevati. To so poniževalne in nevzdržne razmere! Ako glavni odbor res želi, da bo učiteljstvo z veseljem sodelovalo pri kmetijski družbi, potem je prvi pogoj, da ima vse učiteljstvo, ki se kakorsibodi peča s kmetijstvom v šoli, ali na šolskem vrtu pravico biti pravi član družbe. Da bi imel učitelj pravico samo do dela, a bi ne imel enakih pravic z drugimi, to se mora vendar za vselej nehati
— Ne norčuite se! Z novimi »dokla-dami« so nas pošteno udarili. Naj govori moj slučaj: Sem poročena učiteljica s 14 službenimi leti. Pri sebi imam svojo mater. Poleg tega. da dobivam kot poročena učiteljica le polovico doklad (za dve polovici dela, seveda!), moram skrbeti še za njo, ki tudi ne živi od zraka .ter ima, kakor vsak drug, pravico živeti do smrti. Do »regulacije« doklad sem za njo dobivala dnevno a 3 Din. rodbinske doklade, iaz pa svoje osebne doklade dnevno a 7.50 Din. (kot poročena, torej manj vredna delavka!), skupaj 315 Din. Po »regulaciji« pa glasom člena 31. za mater žene državne uslužbenke ne pripada nobena rodbinska doklada. Zato pa je z »regulacijo« moja osebna draginjska doklada
ljano za hrabrost pred sovražnikom, s francoskim in češkim vojnim križcem in albansko spominsko kolajno. Bil je pisatelj in je kot tak sodeloval kot gledališki kritik na kulturnem polju. Leta 1911 je bil igran njegov dramski prvenec »Erazem Predjamski« na ljubljanskem odru. Bil je zanimiv feljtonist, lansko leto so igrali v Mariboru tri njegove enodejanke, posvečene trpljenju in smrti Srbije in vstajenje Jugoslavije! V kratkem pa izide v založbi Učiteljske tiskarne njegov opis doživljajev iz Albanskih gora in trpljenja srbske vojske 1. 1914—1918. — Danes je podlegel kot žrtev svojega idealnega trpljenja in globokega jugoslovanskega prepričanja, podlegel je od oslabelosti in notranje izmučenosti, ki so mu jih prizadejali prestani napori. Slava junaku! Težko prizadetemu očetu, našemu sivolasemu vrlemu predsedniku in njegovim pa naše najgloblje sožalje.
— Ostre besede na račun državnih uradnikov. Na protestnem zborovanju slovenskih trgovcev in obrtnikov v Ljubljani, ki se je vršilo pretekle dni, so padle besede, na katere menda državno urad-ništvo ne bo molčalo, če ie njega vodstvo zdravo in se zaveda svoje dolžnosti. Eden od glavnih govornikov se je ostro izrekel proti subvencijam zadrugam, kar ie po njegovem mnenju koruptno in se ie oritoževal tudi nad gospodarstvom vlade, ki izdaie denar za vsemogoče, za uradniške plače itd. — plačati mora oa trgovec in obrtnik. — To so nazori kapitalistične buržuazije o naših upravičenih zahtevah! Nikakor ni naš namen razpaliti strasti stanu proti stanu v narodu, ker pripisujemo nezdravo naziranje še vedno nezdravim .posameznikom tudi v trgovskem in obrtnem stanu, a javno izgovor-ien udarec teh poedincev zasluži krepek odmev naših vrst tudi iz vzroka, ker ne odgovarja resnici. Proletarijat. med katerega spada danes tudi državno urad-ništvo. nosi vse breme davkov, ker trgovec ne plačuje davkov od tega, ker potrebuje za svojo eksistenco, ampak zvali i davke vedno na odjemalce, ki so v veliki večini tudi uradniki. Če da;e država urad-ništvu. je primorana dajati ravno zaradi neupravičenih in pretiranih cen v trgovini. ki jih danes diktirajo brezvestni špekulanti. vojni in povojni dobičkarji, ve-rižniki, ki so v svoji popolni notranji moralni propalosti padli v globoki osebni materiializeni, da ne čutijo več soodgovornosti napram družbi. To je rana našega naroda in tudi rana naše države, ki io uničuje in jo bo uničevala, dokler ne bodo iztrebljeni in onemogočeni v javnem življenju ti družabni izrodki, ki kvarno vplivajo na ves naš gospodarski režim. Državno uradništvo se bori. kadar se bori, kakor drug proletarijat, za zadnji grižljaj, za svojo kožo. za eksistenco, ki mu io "riičuje družabni red — torej upravičena borba, kadar se upira visokim cenam: in to naj bi bilo razsipanje denarja s strani vlade, če da uradništvu. da ne pogine v bedi!? Iz zadruge! Naše so malo prizadete, ker niso še pozabljene vsote, ki so bile za uradniške zadruge odtrgane na naš račun. Ideja zadrug je zdrava in bi rnorda bila sposobna rešiti in ustaliti sedanji neznosni gospodarski položaj, da se ni tudi vanje zanesel nezdrav korup-ten duh iz krogov, ki so okuženi, od istih
primerno odgovorilo, a zdi se mi jako nenatančno. Kot vzroke so naštevali nego-ienje stikov s profesorji, prostost študentov. pomanjkljivost metode in drugo. Bodisi, da je res. ali ne, vendar naj navedem dozdevajoči se mi vzrok, ki je vsem znan. a se ga nihče ne upa navesti naravnost. Poslušajte!
Sem v gledališču. Zatopljen v svoje misli, nisem opazil, da stoje,.pred mano dijakinje, ob in.za menoj pa dijaki. Zastor se dvigne, igranje se prične. Verno poslušam, a naenkrat čutim, da mi ob boku lazi neka roka. Tat. si mislim. Pustim ga. naj mi seže v žep. a nato ga bom pa ujel! Eh zdaj bo čas! Halo. pogledam. Tatinske roke ni bilo, bil ie pa zanimiv slučaj. Ubogi, nedolžen študent je vil svoji roki okolo pasu ptedstoječe dijakinje in prsti so grabežljivo držali nje nežne prsLGnje-ča je bila. a on jo ie držal s skrčenimi rokami, njegovo telo je prav drgetalo v tako mamečem položaju. Pomladanska njegova kri je kipevala, kajti vzdihi v neenakomernih presledkih so kazali razburjenosti. Saj ni čuda. naslanjala se ie na njega. Krčevito je držal za njene prsi, misleč. da ga nihče ne opazuje v taki gnje-či. Tembolj je bil uverjen o tem, ker je ona zakrivala njegovi roki s peliso. »Ne-sramnež,« siknem skozi zobe, da je samo on slišal. Roki sta omagali, opustili... Pogledam ga v obraz, a njegovi pogledi so škilil' v tla. Torej študent! In ta nai se
nezdravih krogov, katere smo orej omenjali in ki diktirajo današnje cene trgu. Zato nas ne preseneča "tudi klic proti zadrugam, ker vidimo od Kje prihaja! Zal le. da so tudi v trgovskem in obrtnem stanu dobili vodilno vlogo oni posamezniki, ki jim je osebni materijalizem glavni nagon vsega stremljenja, kar nam je iz- j pričal zadnii. shod. Meščansko časopisje j molči, nima dobre besede v obrambo za- i tiranih in izkoriščanih, zakaj molči — ve samo!
— Slabi vspehi v srednjih šolah. »Iz
srednješolskih krogov se je oglasil v »Slovencu« nekdo, na našo obrambo v 13. št. Konštatira dejstvo, ki smo ga kon-štatirali v zadnji številki mi, da viš. š. nadzornik Wester ni iz lastne inicijative zvračal vzrok slabih vspehov na ljudsko šolo. Drugače se giblje vse poročilo v onem tonu, da se pravo mnenje pričenja šele pri mnenju »akademika«, drugemu se pa odreka sodbo«; doseže svoj višek v »boju za enotno srednjo šolo«, pri katerem — po mnenju pisca — v višjem šolskem svetu nebi smeji soodločevati zastopniki učiteljstva. (Drugi, nešolniki pa — ia!) V tem sta se našla »Naprej« in | »Slovencev« poročevalec »iz srednješolskih krogov« prav dobro. Govori humanist! Zato tudi ono nesrečno jahanje na slo.vniškem sprejemnem izpitu. Ne splošna nadarjenost in ne splošno znanje, ampak slovniški »mehanizem« ima odločati o vsprejemu dijaka za nadaljno izobrazbo v srednji šoli. Učiteljstvo ljudske šole naj na škodo znanja druge dece izgublja dragocen čas z mehaniziranjem i slovniške teorije, naj na ljubo manjšini zanemari ogromno večino in naj poučuje slovnico, da bo z njo izhajala v vsej srednji šoli; srednja šola naj pa živi od slov-niškega znanja, ki si ga je na podlagi metodiškega pouka pridobil učenec v ljudski šoli. Za starokopitni slovniški sprejemni izpit naj pripravlja ljudska šola učence. To smo Vam hoteli povedati, gospodje, in iz tega našega prepričanja izvira tudi naše globoko uverenje do potrebe enotne srednje šole, take šole. ki ji ne bo začetek in konec kriterija slovnica; take šole. ki nam ne bo ubijala z enostranostjo talentov — o čemur nam bodete že dovolili, da bodo smeli izraziti svoje mnenje tudi naši zastopniki v višjem šolskem svetu.« »Snov. ki se zahteva za srednjo šolo« — poznamo ie in smo jo poznali še pred Tominškom; predpiše se io lahko, a kako jo izvajati, da se ne ubi-ia s tem poleta ljudske šole in ne naprav-lia greha na splošnem znanju širokih ljudskih mas? In tu je ona točka, kjer je treba stika in sporazuma med učiteljstvom, med srednjo in ljudsko šolo! Ali naj slov-niško pripravo prevzame ljudska ali srednja šola; ali se ljudski šoli pridene.io pripravljalni razredi za srednjo šolo, ali prevzame pripravo srednja šola v tei obliki. Dosedai se je prakticiralo tako, da se | je zadnje četrtletje zanemarilo vse ostale predmete in 951/4 učencev ki niso šli v srednjo šolo, in se je vse četrtletje pripravljalo onih 5% učencev posebno v slovnici za srednjo šolo. Ali nebi bilo bolj pravično, če bi prevzela srednja šola v prvem razredu to slovniško pripravo na svoje breme, ker ima že ves materija! enoten v enem razredu; ali nebi bilo to bolj praktično!? Seveda pride tu zopet
vsede, kadar hoče, ob mizo in študira. Je | li to mogoče?... Ko pride domov, se hoče najbrže učiti. Sede. Misli mu roje po glavi, vzbuja si čuvstva. ki jih je imel.tedaj, vidi njeno sliko in se vtopi v svoje sanje. Vmisli se v sladkosti skupne, samotne hoje in pogovarjanja, rajskih čuv-stev ob prometu misli, ugodnosti ob morebitnem poljubu. Hajdi, in knjiga zleti v kot. Naslednjega jutra pa se že odlikuje med lenuhi... In ona?... To sem mislil, ko sem opazil omenjeni slučaj.
Drugič sem bil v mestnem vrtu. či-tajoč Cankarja. Na nasprotni klopi pa je sedela jata študentov. Nisem mogel citati. ker so se pogovarjali preglasno. In kai mislite, o čem so se pogovarjali? Mislite si gotovo: o literaturi ali.čem sličnem. O ne. nikakor ne! Samo o spolnem uživanju. Anekdote in povesti spolnih odnoša-cev. A po teh mogoče nedolžnih smešni-cah so sledile lastne zgodbice in izkušnje. In o tem sem raje tiho. Samo toliko povem: Sram me ie bilo. da je to naša bodočnost. Tudi spolna bolezen se je omenjala. Torej sedai veste, kod hodijo.^. In knjige se prašijo doma... In vprašajte zaupno študenta, kaj se pogovarjajo med seboj? Samo o ženskah in o onih čuv-stvih, ki vzbuja spolno uživanje. In kako se bahajo, če so okusili ta sladki greh! Kdor ostane nedolžen tekom študija in nt falot. lega pomilujeio in zasmehujejo. Torej ni čuda. da opuščajo knjige, ko se raje ukvarjajo z dekleti.
In. nadalje. Zopet sem v gledališču. Sedai pa sedim. Ob pavzi po prvem dejanju grem na zrak. da sj zapalim cigareto. Sprehajam se okolo gledališča in do-spem do vogala bližnje, nerazsvetljene ulice. V kotu nekih vrat opazim ljubimca z ljubico. Kaj meni mar? Obrnem in grem, a za menoj kmalu začujem stopi--nje. Pogledam, ravno je smuknila nje roka izpod njegove pazduhe in mimo odhi-tita —- študent in študentka. Glasova, ki sta ga izuščevala, sta bila tista iz onega vežnega kota. Kaj sta iskala tam. ni težko uganiti... Uboge knjige, kako ste zaničevane, če seže v vaš posel ženska!... Ubogi srednješolci, kakšno je trpljenje ob velikem vašem učenju ... Zgodi se božja volja, tako .pravijo in se smejejo ...
Dalje*. Nisem črnogled, pač pa se mi je reklo, da sem čudak, ki iščem strahu, kjer ga ni. A mislim, da me bodete i nadalje poslušali. Torej!
Slučajno stopam mimo neke zloglasne kavarne. Dolg sem in le trenutno za-škilim čez zaveso mimoidoč skozi okno. In kaj opazim? Bil je znan študent v objemu lahkožive lahkokrilke ... Zdrknil sem mimo. Jeznoglednost do dijakov mi je otemnela. Če hodi dijak z vlačugami, se pa vse neha. Ne samo učenje, ampak tudi olika in dostojnost... O tem bi vam vedeli povedati oni sami razne »Kunst-stiickelce«...
Znano je. da dijaki radi korakajo v »Gemsemarschu«, uganjajoč burke, se-
veda vedno ponoči. Neke noči sem srečal tak red, ki ie smuknil po par ovinkih naravnost v hišo propalosti in greha ... Bilo jih ie precei. med njimi celo. frko-linčki... In nehote me ie obšla misel. Knjiga? Moj narod ... Nočem dalje omenjati novih zanimivosti!
Tako je torej! Sedaj vidite, da smo mi, učitelji, krivi, kaj ne? Ženske, ženske, te lete in begajo glavo vsakega dijaka bolj nego mučne in temne črke kake knjige. Oh, če bi vam obrazložil vse, čisto vse, čutil bi se še bolj olajšanega temnih slutenj. O oficirjih, o kontraband-stvu dijakov, o čudnih slučajih, o ponoČ-nih izprehodih s katerosibodi žensko, o lovu vlačug, o mestnih gajih in o škripanju ...
Kriv? Mi nismo, a tudi ne profesorji-Kdo oa? Razlagajte sj in sodite, sami!
Razen tega so tudi drugi vzroki: ba-hatost. plesi, prireditve, akademije. Ošab-nost. češ. bolje pojmujem to kot profesor, ni zadnja lastnost.
V neki italijanski narodni pesmi pra-vi neko dekle, izbirajoč si ljubimce, da ne mara študenta, ker prodaja ob vseh vogalih svojo ljubezen.
In jaz pravim, da je to resnica!
Z dekleti srednjih šol je isto; opazujte samo promenado! H koncu naj dodam še, da te pregrehe veljajo deci na 16. letom.
Vzgoja, vzgoja, vzgoja!
zvišana na 11 Din. dnevno, t. i. 330 Din. mesečno. Povišanih dravinjskih doklad, lci jih moj mož dobi za me. ne štejem, ker bi jih za ženo-neučiteljico ravnotako dobil. »Sijajni« povišek mojih dravinjskih doklad znaša potemtakem celih 15 Din., ali 60 K mesečno, ali eno žemljo na dan! Vprašala bi samo s. finančnega ministra za skrivnost, kako naj s tema 2 K krijem draginjo, ki smo io na račun teh »povi-šic« začutili že pred pol letom! Odgovora zastoni pričakujem, ker ga nihče ne more dati! Še vselej smo bili razočarani ob novih dokladah, ob teh-le zadnjih pa najbolj. Gospoda tam zgoraj! To ravnanje z državnimi nameščenci ie očitno norčevanje! S temi dokladami nam niste pomagali iz zadrege, temveč le našo potrpežljivost postavili na odločilno tehtnico. Vi glejte, kam bo potegnila! — V šoli Da naj govorimo otrokom o pravičnosti kot nai-lepši čednosti! Poročena učiteljica.
— Kako se fabricirajo ovadbe /a disciplinarno postopanje. »Učit. Tov.« je opravičeno izrazil začudenje, da je bilo 19 disciplinarnih slučajev na dnevnem redu seje Viš. šol. sveta. Kako lahko se do tega pride, evo dokaza: Vladala je v kraju devet let najlepša sloga med županstvom. krajnim šol. svetom in šolskim vodstvom. Bili so v teh odborih večinoma ljudje klerikalnega mišljenja, a brez klerikalne zlobnosti, ter poštenjaki. Prišel je pa kaplan, ki ie iskal »kakor rjoveč lev« prilike in človeka, da udej-stvi svoja pristno klerikalna načela. Našel ie oboje, ko so se lani bližale občinske volitve. Tu je mal posestnik, brez-primerno častilakomen in vsled tega brezprimerno brezobziren in nespravljiv. Ta posestnik si je sestavil s kaplanovo pomočio kandidatno listo iz nizkih in najnižjih: sebe ie postavil prvega. Agitirala sta dan tn noč: kaplan niti ni utegnil v šolo. Kandidat si ie pa izbral za agitačno geslo:, znižanje davkov ter razglagal, da bo tako dolgo delal, da se trirazredna šo-la_ v občini izpremeni v enorazredno, »da ne bo občina imela toliko stroškov.« Stranka »malih« je zmagala z dvema odbornikoma večine. Zgoraj navedeni posestnik je postal župan in začeli so delovati« brezobzirno. Kaplan je bil na jesen zaradi raznih deliktov kazenskim potom premeščen, a njegov zli duh živi v občinskem odboru »malih« naprej. Posebno župan in trije njemu po duhu naj-sorodneiši. so prevzeli nalogo, izvrševati kaplanov »testament«. Sezimo nekoliko nazaj! Novi župan ie bil že prej občinski odbornik. L. 19J6. si je hotel na neopravičen način pridobiti amerikansko podporo. kakor so io v vojnem času dobivali oni, ki so imeli svojce v Ameriki. Naduči-teli kot občinski tajnik, ga ni hotel v tem podpirati: zato ni nič dobil. Prva zamera! Pozneie ie hotel ta človek nepostav-nim potom pridobiti svoji sestri gostilniško koncesijo. Nadučitelj se ni mogel postaviti proti zakonom in ni hotel pritisniti občinskega pečata na dotično nepravilno sestavljeno prošnio.. Druga zamera! Ko ie ta človek sedaj postal župan, ie sam kupil smodnika ter si dal na čast — po svojem in nekem drugem fantu — v mraku, na tujem zemljišču, s topiči streljati. Temu ie sledila ovadba in — tretja zamera. Nadučiteli se ie ob izvolitvi novega župana odpovedal tajništvu: nova zamera. Prvi korak novega župana je bil, da je prejšnjega župana in nadučtelia — tainika zatožil pri politični oblasti, da sta »nalašč skrila ali pa uničila« neke akte »da bi napravila novemu županu sitnosti.« Čeravno ie odstopivši tajnik izročil nekaj dni prej spričo odbora »malih« novemu županu na podlagi natančnega inventar-skega seznama tudi »pogrešane« akte in se je župan drijgi dan po ovadbi sam prepričal, da ie storil obema krivico, vendar ni bil toliko previden — menda vsled .svo-'e ošabnosti — da bi bil ovadbo umaknil. Zato ie bil zatožen pri sodišču in kaznovan! Od seda.i pa njegova maščevalnost ne pozna več meje. Zbral je okoli sebe tri naizvestejše pristaše odbornike ter najhujše nasprotnike šole in učiteljeva in ie dosegel, da so bili vsi štirje in peti. tem podoben, izvoljeni od »malih.« za člane krajnega š.olskega sveta. Tako si ie župan zasigural tudi stolec načelna v kra.inem šol. svetu. Sedaj _s.o se Pravili nad nadučitelja. Poizvedovali so šolarjih in bivših učencih po naduči-te'ievih grehih. Kar je bilo dobro, so iz-^emenili ^ slabo kar ravno, so pa skrili in napisali ovadbo ter io poslali višie-JJ11' šolskemu svetu. Brez dvoma je, da j°do pogoreli na celi črti in pri tem iz-aknili še posebno razočaranje. Odprto j* stoji vprašanje, kaj bo storil višji šol-i,^ svet s takim krajnim šolskim svetom, že pred svojim nastopom gazi vse zabito mu naložene dolžnosti do. šole. Pri-0Tnniti je nadalje še to, da je v novem
»Načrtu šol. zakona« od VI. R.adojeviča v členu 191. določeno, da je župan polit, občine predsednik krajnega šolskega sveta. Saj je vendar znano, da so ravno župani večinoma najbolj prononsirane politične osebe. Tako bo špla stala vedno sredi najhujšega političnega meteža. ker stranke se menjavajo. Največ bo pri tem trpela šola in učiteljstvo. ki ne bo hotelo izpreminjati svojega prepričanja po političnem barometru. Spomnimo se vendar izreka pokojnega ravnatelja Schreinerja: »Dajte šoli mir in ona vam da moč!«
— Počitniška potovanja učiteljstva — ugodnosti glede vožnje in prenočišč. Opozarjamo na današnji članek »Ferijalni Savez in učiteljstvo« in priporočamo vsem okrajnim učiteljskim društvom, naj bi stavila to temo na dnevni red enega prihodnjih zborovanj, ker bi organizacija počitniškega potovanja prinesla mnogo koristi posebno mlajšemu učiteljstvu in bi tudi v stanovskem pogledu pripomogla mnogo k zbližaniu.
—	Ob priliki debate o slabih uspehih v srednjih šolah se spominjamo F. Fin-žgarjeve knjige »Študent naj bo«, ki je še danes uvaževanja vredna.
—	Učiteljski mecen. V Novem Sadu je umrl te dni bivši tov. Aleksander Ko-njovič. učitelj, ki ie zapustil vse svoje posestvo Učiteljskemu Domu v Novem Sadu. Posestvo obsega 64 jutrov in je vredno nad osem milijonov kron.
—	Pirhi za Velikonoč. Dekliška šola v Konjicah ie nabrala 95.25 Din. za »Ju-goslovensko Matico«.
—	Za Dirhe je poslala šolska mladina osnovne šole v Cerknici Jugoslovenskj Matici 430 Din.
—	Osemrazredna mestna osnovna šola v Radovljici je nabrala 305 Din. za piruhe »Jugoslovenski Matici«.
—	Naša šol. mladina v Babnempo-lju je nabrala 50 Din za pirhe in pokupila z.ate in svojce 100 srečk K. J. S., zelo so radovedni naši malčki ali bo ktera bab-nopoljska srečka tudi resnično — srečka. Sedaj se pripravljajo na zbirko za gladu-ioče ruske otroke, kteri se jim zelo smilijo: že lani so jim podarili 25 Din letos se nadejamo da bo več. dasiravno je tukajšnji šol., okoliš zelo majhen.
—	Šola v Grahovem je nabrala doslej za Jugoslov. Matico nad 2000 znamk ter za letošnje pirhe 120 Din.
—	Na zadnji seji OZ v Ljubljani dne 15. p. m. je bil izvoljen odsek za službeno pragmatiko, ki je izredne nujnosti. Člani so: vlad. svet. dr. Rutar, poštni nadkom. Matjašič, rač. ravn. v p. Svetek, pis. ravn. Zorko, rač. rev. Dolžan, nadp. fin. kontrole Česnik. jetn. nadp. Tumpeli, sod. ofic. Primožič, viš. davč. upr. Bekš (eno mesto ostane rezervirano za zastopstvo Udruženja Jugoslov. učiteljstva.)
' Na naslov ravnateljstva drž. železnic. Kakor znano je na božični dan prišel učiteljstvu nalog, da predloži do 31. decembra svoje slike ravnateljstvu drž. žel., da se izdajo uradniške železniške izkaznice, ki dovoljujejo polovično vožnjo. Marsikateri ni imel na razpolago slike in je vsled tega moral iti prej k fotografu. Tako so vložili potem slike 3. in 4. januarja. In zgodilo se je, da nekaj ta-cih ni prejelo železniških legitimacij. Do-tični se tedaj ne morejo okoristi ugodnosti, ki sicer veljajo za vse. ter se morajo sedaj o Veliki noči voziti s celimi vozovnicami ali pa lepo doma ostati. Mi ne moremo trpeti, da se ta krivica godi nekaterim našim tovarišem po krivdi drugih, zato zahtevamo, da se tudi tem takoj izdajo železniške izkaznice za državne uradnike.
Vestnik za učiteljiščnike.
—u Pevski zbor ljubljanskega državnega učiteljišča priredi na Belo nedeljo, dne 23. t. m. popoldanski izlet na Vrhniko, ki ga združi s koncertom v Sokolski dvorani. Čisti dohodek je namenjen dijaškemu podpornemu skladu obeh učiteljišč. Pevski zbor šteje okoli 80 mladih navdušenih pevcev in je lep umetniški uspeh koncerta skorajda zagotovljen, ker zbor z redko požrtvovalnostjo vstrajno vadi pod vodstvom svojega glasbenega učitelja E. Adamiča. Vlak odide na Vrhniko ob 13.18. ob 5. uri je koncert, nakar izletniki odidejo peš na postajo Verd od koder se vrnejo v Ljubljano ob 21.52 zvečer. Na izlet in koncert opozarjamo v prvi vrsti učiteljstvo, katerega dolžnost je, da vzpodbuja v idealnem delu svoje bodoče tovariše, na to pa vse, ki žele preživeti v krogu mladih pevcev nekoliko veselih ur.
ORATORIJ ASSUMPTIO.
so proizvajali dne 1. aprila na svojem IV. velikem ljudskem koncertu gojenci in go-ienke mariborskega moškega učiteljišča pod vodstvom prof. H. Druzoviča. 180
oseb broječi zbor. spremljan od celotne vojaške godbe, ogromna Gotzova dvorana, v pravem pomenu besede nabito polna občinstva, med katerim se je nahajal tudi skladatelj H. Sattner, to je bila zunanja slika tega lepo uspelega večera. Lepo jih je bilo gledati, naše bodoče to-varišice in tovariše, njih lep nastop in vztrajnost, s katero so zdržali gotovo ne brez napora preko dve uri na odru. Človek ima lahko v koedukaciji svoje mnenje, a glede petja se ie sijajno obnesla. Želeti je, da najde g. prof. Druzovič tudi takrat, ko bo postalo moško učiteljišče res spet samo moško, neki modus, ki mu bo omogočil, to velikopotezno delo nadaljevati.
V osebi prof. Druzoviča je res narava srečno združila veliko metodično spretnost in učiteljsko skroouloznost v najboljšem pomenu besede z ono globoko zasidrano umetniško potenco, ki ji ni do hipnega efelaa, temveč zida počasi, a na širokem temelju. Četrti koncert je letošnji in kaka razlika v programu med prvim in letošnjim. In vendar ne pomeni IV. koncert nemogočega skoka, saj je tvoril lansko leto »Povodni mož« in težke ruske pesmi naraven prehod k »Vnebovzetju«. Res je! Dirigentu Druzoviču se pozna, da ubijajo profesorja Druzoviča tiste neznosne ure začetnega instrumentalnega pouka in mu jemljejo elan, ki ga zahtevamo od dirigenta. A resnica je. da mu je ravno le zato. ker se že leta ;n leta peča s problemom pouka petja mog<>če ustvariti s tako raznolikim materijalorn kakor so gojenci, zbor, ki obvlada oratorii. Komu se naj bolj čudimo, pevovodji, ki je s svo-iim smotrenim delom dosegel tako krasne uspehe, ali gojencem» ki so s svojim nastooom pokazali, da so tudi mladi ljudje zmožni velikega, če se le najde spretna roka. ki iih vodi. Koristi, ki jih imajo od učenia in proizvajanja, se gotovo niti ne zavedajo. V zadnjo vrsto ne smemo postaviti velikega pomena absolutne discipline, brezpogojnega prilagodenja posameznika celoti, ki jo zahteva zborovno netje in ki bo navajalo naš naraščaj tudi zunaj v življenju k strogi disciplini in sistematičnemu prosvetnemu delu.
O oratocjju samem in o proizvajanju ne bom izgubljal mnogo besedi. Pri poslušanju oratorija gleda človek nehote razvoi slovenske glasbe, vidi. kako pomemben predelek tvori skladba v črti navzgor in spozna, da to ni eksperiment, ni skok, temveč velika stavba, ki ni samo za posameznike-izvoljence, temveč za ljudstvo. In ljudstvo-občinstvo bi se navduševalo na tej skladbi mnogo bolj kot se je, če ne bi vladale v Mariboru v tem pogledu tako čudno prečudne razmere, o katerih pa hočem spregovoriti raje na drugem mestu. Orkestru se je silno poznalo, da ie imel z zborom samo dve skupni vaji. Že iz pietete do našega nai-večjega muzikalnega dela bi moralo biti več skupnih vaj in nesrečno denarno vprašanje ne bi smelo biti odločilno. Zbor ie pel od začetka do konca tako sigurno, da je bila divota. Moški zbor je bil zelo močen, vendar mu je manjkalo včasih fundamenta v basih in uglajenosti v srednjih legah. Ženski zbor je zelo ugajal, a nailepše so se razvijali srlasovi v mešanem zboru. Če oovdarjam že navedeno dejstvo, da sta bili le dve vaji z orkestrom. ie bila tudi dinamika dobra.
Glede solistov moram ugotoviti, da je nastop baritona (g. Štamcar). zelo kvarno vplival' na končni efekt. Bil je zelo indisnoniran. to je res. pa kljub temu se moram vprašati, ali je imel prof. Druzovič srečno roko pri izbiri. Pri takih priložnostih je najboljši solist ravno še dovolj dober. Bolj sta ugajala tenor (g. dr. Ašič) in sopran ge. Druzovičeve kot Marija. Čuden kolorit njenega glasu je bil tokrat v lepem skladu z ulogo, briljirala ie s sv.oio gotovo ne majhno tehniko, vendar primanjkuje vokalom jasnosti in tonu srčne topline.
Mislim, da mi letos ni treba izraziti želje, naj g. prof. Druzovič vztraja na jasno začrtali in težavni poti. ker semjnne-nxa. da so uspehi, ki jih žanje, pač najboljša vzpodbuda k nadaljnjemu delovanju.	R. Rakuša.
Književnost in umetnost.
— Školski pokret. Mesečni pedagoški časopis., Urednik: Dim. Dž. Dimitrijevič, učitelj — Leskovac. Sadržaj 1. i 2. sv.: Todor I. Jankove. Mirijevski — M. Maj-storovič. Vaspitanje i obrazovanje gluhonemih. — R. Stefanovič. Pisanje i pismeni sastavi u osnovnoj školi. — Marko Petrovič. Pojam o desetnim razlomcima — predavanje Dž. Z. Džordževiča. Šta sam govorio. — Čed. M. Todorovič. Pedagoška pitanja od Ljub. M. Protiča. — Dim. Dž. Dim. Razna obaveštenja.
— Dr. Josip Tičar. Boj nalezljivim boleznim. S 17 slikami in 4 tablami v
trobarvnein tisku. (Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov X. zv.) 1922 Str. 158. V dobi. ko divjajo najrazličnejše nalezljive bolezni, ki so pomorile že na tisoče naših ljudi, smo knjigo, kakršno je seda.i izdal dr. Tičar, že zdavnaj pogrešali. Dr. Tičar pravi v predgovoru, da io je spisal v praktične svrhe. kako ohraniti posameznike pred okuženjem, kako ie treba ravnati okuženemu, kako ie negovati bolnika, ter združeno bojevati proti razširjenju posameznih kužnih bolezni. Natančno je opisal nastanek, razvoi. potek in zdravljenje 29 najbolj razširjenih nalezljivih bolezni (tifus, griža, da.vica, skrlatinka. koze. drušljivi ka-šeLi, mumps, šen itd.) ter jim pridejal celo vrsto slik. med njim 7 trobarvnih. Prepričani smo, da bo knjiga izvrstno služila —k H. Sienkiewiczevi romani v novem prevodu. Ko smo pred leti dobili sloveče Sienkiewiczeve romane v slovenskem prevodu, je vladalo za nje povsod veliko navdušenje, in še danes je po naših javnih knjižnicah živo povpraševanje po njih. Zal, da so razen »Rodbine Po-laneških, že vsi razprodani. Malokateri pisatelj je znal pridobiti široke ljudske mase tako kakor Sienkiewicz. Njegovi historični romani so pravi evangelij nesebičnega patriotizma: tipi njegovih požrtvovalnih junakov so postali ideal poljske mladine, ki so jo navduševali v težkih dneh nesreče. Sienkiewicza kot romanopisca poznajo dandanes vsi kulturni narodi. Naša čitajoča javnost čuti živo potrebno, da dobi zopet Sienkiewiczeva dela v roke. Tiskovna zadruga se je zato odločila ustreči splošni želji in poda Sienkiewiczeve romane v novem prevodu prof. dr. Moleta, ako se priglasi zadostno število naročnikov, ki bo izhajal v presledkih po 3—4 tedne v snopičih po 4 pole in sicer naročnikom za ceno približno 6 dinarjev. Cena celoletnemu romanu bo pozneje v knjigotržtvu višja.
—k Izveštaj, sjedinjenog komiteta ruskog društva Crvenoga krsta, Sveru-skog ženskog Saveza i Sveruskog Sa-veza gradova u kraljevini SHS. Beograd — Januar 1922. Štamparija Save Raden-koviča i Brata.
—k »Učiteljska Iskra«, prosvetno-školski časopis br. 5—6. Sadržaj: 1. Stalni lekarski nadzor od Drag. M. Mi-hailoviča: 2. Suština i cilj vaspitanja od Dr. Voj. R. Mladenoviča; 3. Demokratija i školska disciplina (prevod) od Lazara Bjeliča; 4. Uticaj narodne škole na pro-gres od Danila Milanoviča; 5. Učiteljstvo i »Nar. Prosveta« od M. Gligorijeviča; 6. Čast drugome od Drag. M. Mihailovi-ča; 7. Društveno-prosvetna dokumenta; 8. Književni pregled; 9. Beleške; 10. Bibliografija. Urednik Drag. M. Mihajlovič, Kragujevac.
—k »Novi Rod, št. 3. List za mladino. Vsebina: Ivan Cankar: Vrabec spomladi; Karel Širok: Polžki; Milčinski: Zgodbe Kraljeviča Marka: Lipah: Deček in vrag; Albrecht: Pravljica o dečku, ki je znal peti; Zoreč: Pravljica o umetniku; Gradnik: Najboljše hruške. Pouk in zabava. Kotiček malih.
—k Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku. Spisal dr. Matija Ambrožič. Knjižica je namenjena, v prvi vrsti v uporabo materam, ki jim bo pač izvrstno služila kot pripomoček za pravilno nego zdravemu in bolnemu dojenčku; pisana je lepo, poljudno, opremljena s slikami; razdeljevala se bo po uradnih zdravnikih brezplačno materam-porodni-cam. Pričakovati je, da se bo smisel za zdravo primerno negovanje dojenčkov, glede katerega obstojajo med narodom še marsikateri napačni, škodljivi nazori, v najugodnejši smeri povzdignil.
—k Napredak naučno - pedagoška smotra, izdaje hrvatski pedagoško-knji-ževni zbor. Ureduju: Stjepan Ratkovič, dr. Sigismund Čajkovac i Antun Tunkl. Sadržaj VII.—X. sveska: Teorijska peda-gogija. Davorin Trstenjak: Kultura i potrebe. Ljudevit Dvornikovič: Iz bilanse naše savremene kulture. Sava Diklič: Temelji i uvjeti etičke svijesti u djece. Praktična pedagogija. Julije Kempf: Oblik raspitivanja u obuci. Danijel Katic: Predavanje u predavanju. Učiteljsko obrazovanje. Dr. Hubert Maver: Nova nastavna osnova u učiteljskim školama. Književna smotra. Dr. S. Čajkovac: Če-tvrta čitanka za niže pučke škole u Hrvat" skoj i Slavoniji. Obzor po pedagoškom svijetu. Dr. František Drtina i češko učiteljstvo. Iz Francuske pedagoške literature. Manji članci i bilješke. Vježbaonica. August Šenoa. Ponavljanje.
—k Josip Ribičič: V kraljestvu palčkov. Ilustriral Černigoj. 12 sljk in barvasta nasiovna stran. Popularna mladinska igra »V kraljestvu palčkov«, ki se je igrala skoraj po vsej Sloveniji in ki je

doživela povsod ysled svoje ljubkosti iz-vrstne uspehe, ie tako vendar enkrat izbrana v posebni knjigi. Založbi »Jug« vse oriznanje, da se ie potrudila, da je izdala to prvovrstno mladinsko igro v tako si-iajni opremi, kakor .ie še ni doživela no-byia slovenska mladinska knjiga. Ilustracije Černigoja so tako sijajne, kakor jih še nismo vjdeli v slovenski knjigi. Tisk ilustracij je vzoren in pride lepota originalov do polne veljave. Knjisto »V kraljestvu palčkov« priporočamo vsem naj-tODleje in želimo, da najde lepa knjiga oni odziv, ki ga zasluži, posebno primerna in efektna ie za prireditve na naših šolskih odrih.
Naša gospodarska organizacija.
REZERVNI SKLAD.
Prostovoljni organizačni davek — 1922.
(Sklep upravnega odbora Zveze z dne 27. decembra 1918.)
4.	izkaz.
Po 155 Din: Učiteljsko društvo za novomeški okraj. Po 57 Din: Učiteljsko — Moste pri Ljubljani. Prispevali so po 5 Din: Darinka Franketova, Ana Tomšičeva, Klota Likarjeva, Iva Krapševa, Karolina Zekrerjeva, Antonija Randlova, Martina Sekulova, Oizela Sedlakova, Kiferle Ivan, Stojkovič Josip, Završnik ter 2 Din A. G. Po 25 Din: Šolsko vodstvo — Št. Jernej, A. Mervič, ravnatelj v Ribnici na Dolenjskem je poslal 25 Din, ker mu ni bilo mogoče udeležiti se. pogreba gospe Fanči Jdeočeve — njej v spomin. Po 20 Din: Šolsko vodstvo — Št. Janž, Dolenjsko; vodstvo osnovne šole v Krškem za Levstik L. in M., Vanje in Zirer a 5 Din; Volavšek Anton — Sv. Ema in Minka Goričanova — Pristava a 10 Din. Po 5 Din: Plesničar Pavel Ljubljana; Michler Ivan — Vrhnika. — Današnji izkaz 347 Din. Prej izkazanih 5507 Din. Skupaj 5854 Din.
5.	izkaz.
Po 80 Din: Deška in dekliška nar. šola — Ljutomer. Po 50 Din: Šolsko vodstvo — Toplice pri Zagorju. Po 50 Din: Cerkljani, ip sicer a 10 Din: Lapajne Josip, Albreht Luka, Potočnik Peter. Bohinc Leopold in Marija Piškurjeva„ Po 45 Din: Šolsko vodstvo — Raka. Po 30 Din: Učiteljski zbor — Rajhenburg ob Savi; učiteljski zbor — Višnja gora; šolsko vodstvo — Podova pri Mariboru, in sicer: Jug Vinko, Lešnik Joško ter Zinka Trebšetova a 10 Din. Po 25 Din: Jožica Smoletova — Sv. Gora. Vače pri Litiji. Bravo, vrla Svetogorka! Po 25 Din: Šolsko vodstvo — Ruše. Darovali so a 5 Din: J. Lasbacher, D. Lesjak, I. Stani, A. Ambruš in A. Gornik. Po 50 Din: Šolsko vodstvo — Videm ob Savi. Po 30 Din: Učiteljstvo — Št. Rupert, namesto cvetja na grob tovarišici Mimi Grčar-ievi: šola — Tržišče pri Mokronogu. Po 22 Din 50 p; Učiteljstvo — Šmarjeta ob Pesnici. Prispevali sp: Črnko Jern. 6 Din 50 d. Blažič Štef. 6 Din, Rom. Osana 5 Din ter Mar. Urbajsova 5 Din. Po 20 Din: Šola — Mokronog; šolsko vodstvo — Št. Janž. Dol. Po 10 Din: Mlakar Fr., Kante Matko, Pretnar Miroslav in Kobal Josip — Ljubljana; »Nekdo« za prvi april — da se naš sovražnik ne bo veselil ter Bibijana Jakšetova — Vransko (potom našega strok, tajništva). Po 8 Din: Učiteljstvo — Sv. Duh, p. Sv. Jurij ob Šč. Po 5 Din: Hrovat Kasp. — Šoštanj. — Ta izkaz 610 Din 50 p. Prej izkazanih 5854 Din. Skupaj 6464 Din 50 p.
Tovariši in tovarišice! Upam trdno, da se boste po novem izplačilu 1. aprila
in 1. maja t. 1. v mnogobrojnem številu odzvali na besede, katere sem govoril na I. pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini. S tem. da organizacijo svojo vedno rad podpiram, ljubim in častim svoj stan, mu vrata v svobodi) odpiram.
Zdravo!
Ivan Petrič,
Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ je imelo svoj občni zbor dne 9. febr. v Ormožu ob dobri udeležbi, akoravno je izostalo več ne-opravičencev; popolnoma nezastopana je bila le ena šola.
Iz tajnikovega poročila je posneti, da ie vse tuokrajno učiteljstvo včlanjeno v društvu, ter šteje isto 50 rednih in 4 častne člane. V preteklem društvenem letu je društvo štirikrat zborovalo pri dobrem obisku, ter imelo 7 predavanj. Imeli smo dva smrtna slučaja: naš častni član Da-
vorin Trstenjak, umrl 10. februarja 1921 v Zagrebu, ter tovarišica Marija Preskerjeva, umrla 4. decembra 1921; njen življenjepis je podal pri tem zborovanju društveni tajnik.
Blagajnik je izkazal 11.211 K 13 vin. dohodkov, 10.716 K 08 vin. izdatkov, torej prebitka 492 K 33 vin. Udnina se določi na 300 K.
Sprejelo se je več važnih sklepov, kakor v zadevi: a) prošenj za bolezenske dopuste, b) zasedanja učnih mest brez razpisa, c) naročitev »Zvončka« za šo-larske knjižnice, č) pobiranja denarja med šolsko mladino, d) objave neudeležencev zborovanj društvena zborovanja so za vsakega uda obvezna.
Na novo so pristopili: Bitenc Rado in Brenčič Vinko, učitelja na Runeču; Pur Drago, učitelj pri Sv. Tomažu; Verč-kovnik Josip, učitelj pri Sv. Lenartu; Gselman Roza, učiteljica pri Svetinjah in Hiti Zora, učiteljica ročnih del v Središču.
Novi odbor je sestavljen sledeče: predsednik Josip Rajšp, podpredsednik Anton Porekar, tajnik Adolf Rosina, tajnika namestnik jakob Preindl, blagajnik Drago Pinterič, blag. nam. Martin Šalamun, odbor, namestnice Angela Porekar-jeva, Ana Trstenjakova in Ida Rajšpova; pregledovalca računov sta Ljudevit Mu-sek in Ivan Najžer.
+ SAVINJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ je imelo svoj občni zbor dne 23. februarja 1922 na Gomilskein. Tovariš podpredsednik pozdravi navzoče ter govori o rajnkemu predsedniku 1. Jakšetu in njegovih velikih zaslugah za učiteljsko društvo. Ko se orečitajo dopisi sledi poročilo tajnice in blagajničarke. Članarina se določi pri prihodnjem zborovanju.
Volitev novega odbora se je vršila po listkih. Izvoljeni so bili: Dorče Koch, predsednik: Ivan Zotter. podpredsednik: Adela Železnik, blagajničarka; M. Lav-rič, tajnica; Rado Mejovšek, Minka Mi-klič. Ivan Urek. odborniki; Ferdo Rosen-stein in Marica \Vudlerjeva, namestnika.
+ GORNJEGRAJSKO UČIT. DRUŠTVO je imelo svoi občni zbor dne 4. sušca na Rečici. Udeležba dobra.
Predsednik omenja zaroko našega kralja z rumunsko orincezinjo Marijo ter nje velik pomen za našo državo. Navzoči vzkliknejo zaročencema na čast: »Živela!«
Društveno poročilo za 1. 1921 poda predsednik. Zboi ovali smo trikrat. Enkrat smo hospitirali pri risanju, trikrat smo imeli predavanje. Društvo je pristopilo z enim deležem k »Tvornici učil«. Med letom je pristopilo 7 novih članov, preselil se ie eden. začasno črtana sta dva. ker nista poravnala članarine. Sedaj nas je 28 članov.
Blagajnikovo poročilo ie odpadlo, ker ie bil blagajničar odsoten.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
Društvene zadeve, a) Agitacijo za »Samonomoč« prevzame tov. Veit. b) »Zvonček« se po možnosti podpira. Cula se ie pa pritožba, da se na naročilo ni poslalo ne listov, ne dalo odgovora, c) Bloki za »Učit. konvikt« se še razpeča-vajo; tov. Zdolšek in Veninšekova prevzameta razprodajo blokov za_ »Pedag. did. krožek« v Mariboru, č) Članarina za 1. 1922 se določi na 280 K. Od teh ostane 20 >K v fondu, ki ie namenjen za razne podpore, da ne bo sitnega beračenja, ki nas samo ponižuje (predlog tov. Kor-bana).
Načrt zakona o narodnih šolah kriti-kujeta tov. Dol ¡nar in tov. Rainerjeva. Skupno poročilo zaključi predsednik.
Metoda v pouku srbohrvaščine. Tov. Rainer nam je kratko in pregledno podal navodila, kako je uporabljati »Prvo srbsko čitanko«.
Volitev novega odbora. Potrjen je bil stari odbor: predsednik V. Pulko. podpredsednik Terčak. blagajnik Sotlar, tajnica Ivana Černe, odbornika pa Korban in Sotlarjeva.
Slučajnosti. Razgovor o šolskih zemljiščih. Predlog, da plača 10 Din vsak. kdor neopravičeno izostane od zborovanja, je bil z veliko večino sprejet. Prihodnje zborovanje majnika najbrž v Ljubnem. — Po zborovanju je obdaril tov. Papst nekatere tovariše s svojimi slikarskimi proizvodi, ki so vsled svoje krasote vzbujali splošno občudovanje.
+ LOGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ODSEK LOGAŠKI ie zborovalo dne 4. marca v Dol. Logatcu. Navzočih 27 članov — ostali so se vsi opravičili.
Tovariš Štravs, ki je, pooblaščen po zadnjem občnem zboru, sklical zborovanje, pozdravi vse navzoče, predvsem novega okr. šol. nadzornika Leop. Punčuha, ki se je kot tovariš udeležil našega zboro-
vanja. Tov. nadzornik izrazi željo, naj imamo vanj zaupanje in nas poživlja k skupnemu, složnemu delu na polju kulture. — Za poročevalko se izvoli tovarišica Jožica Premrovova.
Odobrenje zadnjega zapisnika. Zapisnik se prečita in odobri s pripombo, da so naše resolucije, sklenjene pri zadnjem zborovanju, sprejete.
Poročilo predsedstva. Tov. Štravs nam poda par lepih misli, pojasni pomen in namen učiteljske organizacije. Tov. Česnik predlaga, naj društvo povabi one učne osebe našega okraja, ki še niso včlanjene, k pristopu. Sprejeto. — Na to prečita tov. Štravs pismo tov. Kocijančiča, preds. društva »Učit. Samopomoči«. »Uč. Samopomoč« je za nas važno gospodarsko društvo, zato ga priporoča vsem tovarišem in tovarišicam. Kdor želi postati član »Samopomoči«, naj se javi tovarišu Štravsu iz Dol. Logatca, kjer dobi vse potrebne podatke.
Novi šolski zakon. Radojevičev načrt šolskega zakona ne odgovarja našim načelom, zato se je tudi log. učit. društvo odzvalo pozivu »Poverjeništva UJU« in določilo referente o novem načrtu zakona. Referirali so: tov. Stegovec: »Šola in pouk«, tov. Doljak: »Uprava šolstva«, tov. Štravs: »Učit. osobje«. Po živahni debati, v katero so posegli tov. Česnik in tov. Žnidaršič. pa tudi mlajši tovariši in tovarišice, so se sprejeli izpreminjevalni predlogi, ki se odpošljejo na pristojno mesto.
Odsekov pravilnik. Iz tehtnih razlogov se log. učit. društvo ne cepi. Razdelilo se je le v dva odseka. Izdelal se je nov pravilnik, ki natančno določa delokrog posameznima odsekoma. Predlog tov. Čes-nika, naj se posam. sekciji log. učit. društva ne imenujeta »odsek«, temveč »krožek« — se sprejme. — Predsednik glavnega odbora prečita § 19 društv. pravil, posamezne točke krožkovega poslovnika — kar se soglasno odobri.
Volitev v krožek. Glasom društvenih pravil je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik tov. Štravs, podpredsednik tov. Doljak, tajnica tov. Avrelija Vrezeceva, blagajničarka tov. Kozamernikova.
Predlogi: Pevski zbor: Tov. Kozamernikova predlaga, naj se ustanovi pevski zbor log. krožka. Predlog se sprejme in za pevovodjo izvoli tov. Hladnik iz Zi-rov.
Nabiranje denarja po šolah: Na »Poverjeništvo UJU« se odpošlje rezolucija glede preprečenja nabiranja denarja po šo-l2h in to iz vzgojnih ozirov. — Po končanem dnevnem redu zaključi predsednik lepo uspelo zborovanje.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ je zborovalo 5. marca 1922 ob pol 10. uri v šolskem poslopju v Laškem. Kljub preklicu v »Uč. Tov.« z dne 2. marca, da se vrši občni zbor na Zidanem mostu, smo zborovali v Laškem, ker oi mnogi tovariši dobili list s preklicom prepozno v roke. Učiteljstvo v krajih bliže železnice pa je bilo pravočasno obveščeno o kraju zborovanja. Zborovanje ni bilo tako dobro obiskano kakor navadno. Navzočih je bilo le 42 članov in članic. Kot vzrok se je smatralo to, da se ie nekaterim tovarišem zdelo Laško vsled \ ečje oddaljenosti manj ugodno za zbotovanje kakor Zadanimost, nekaterim drug;m pa bi zopet ta ne bil ugajal.
Načrt šol. zakona. Po čitanju zapisnika govori tov. predsednik o Radoievi-čevem zakonskem načrtu in poudarja zlasti še nekatere točke, ki so za nas nesprejemljive. Brzojavni protesti, ki jih je poslal ministru prosvete in glavnemu odboru UJU v Beogradu, se naknadno odobrijo. — Med dopisi ie poziv učiteljstvu, naj zbira naročnino za Zvonček. — V drugem dopisu ooroča meščansko-šol-sko učiteljstvo, da si ie ustanovilo lastno učit. društvo, obenem pa priporoča svojim članom, da ostanejo ti še nadalje tudi člani okr. učit, društev. — Glede nabiranja denarja v razne svrhe po šolah so zborovalci mnenja, da bi se to nabiranje prepovedalo. Izjemo naj tvori le zbirka za Jugoslovensko Matico za velikonočne pirnhe. Prijave novih članov k »Učit. Samopomoči« sprejema tov. Tori iz Trbovelj. — Pri našem društvu so včlanjeni 103 člani. Eden je izstopil, 1 učiteljica pa ie organizirana pri Slomškovi zvezi. — Letošnja članarina je določena na 8 Din mesečno.
Predavanje tov. Milka Jeršeta je vsled predavateljeve obolelosti odpadlo.
Za A. Gradišnikov spomenik. Iz dosedanje v to določene zbirke se bo poizkusilo čim prej postaviti nagrobni spomenik umrlemu tovarišu Zornu. — Za Armin Gradišnikov spomenik bo društvo prispevalo z 200 Din iz društvene blagajne. — Tov. blagajnik omeni nekatere pritožbe članov, ki ne prejemajo redno
stanovskih listov, ozir. jih prejemajo na napačne naslove.
Prihodnje zborovanje se vrši 6. maja t 1. na Dolu. in to ob vsakem vremenu.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—	Kočevje: tov. T.: Vašo dopisnico, o 7% vojnem posojilo, ki ste io odposlali 31. 10. 1921. smo prejeli 6. IV. 1922 dasi nosi poštni pečat z dne 2. XI. 1921.
—	Guštani. M.: Dvojni tisk je nemogoč. ker so tehniške ovire. Vabil ne moremo opustiti; poročila okr. učit. društev bi nam pa prihranila lahko mnogo, prostora, če bi se hoteli poročevalci ozirati na naša navodila, a vsakdo hoče imeti- od svojega društva obšjrno poročilo v listu in da nrid£ takoj v list. Drugo ob priliki.
—	Trbovlje. Vašo dopisnico smo izročili blagajniku Učiteljskega konvikta,. ki objavi svoto, ko jo .prejme.
—	Hrastnik. Društvena poročila pridejo polagoma na vrsto, a prosimo potrpljenja zaradi prostora. Ob tej priliki ponovno prosimo za kratka poročila.
Nove knjige in druge publikacije.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine i. t. d. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica §tev. 6.
—kpl Josip Tičar. Boj nalezljivim bo-1 Jeznim. Založba Tiskovne zadrufeo v j Ljubljani. Cena 10 Din., po pošti 75 t>ara več.
—kpl Vabimo vse ljubitelje zgodovinskih romanov, da se takoj priglase potom dopisnice kot naročniki na Sienki-evviczev roman »Z ognjem in mečem.« Priglasi naj se pošiljajo na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Način plačevanja naročnine se bo sporočil naknadno. Zahtevajte seznam vseh knjig Tiskovne zadruge. — Knjige oddaja tudi na mesečne obroke.
—kpl Učiteljska ručna biblioteka, br. 3. uredjuje: Dušan Ružic/ ijčitelj. -Dr. Paja Rodosavljevič: Moderni planovi za proučavanje djaka. 8 Din. Izdavačka knjižarnica učit. d. d. /Natoševič« u Novem Sadu.
—kpl Izdanje Psihičkog društva »Novo sitnee« u Osijeku. Knjiga prva, Okulizma u svijetu umnika. Pribrao i do-punio prof. Gejza Krnic. Naklada društva. Tisak Gradjanske tiskare u Osijeku.
—kpl V kraljestvu / oalčkov. otroška igra s petjem v 3 dejajijih. SpisaL Josip Ribičič, glasbene točk«/ugdasbil Ivan Gr-bec. Založba »Jug.« Ljubljani, Pred Škofijo 21. Cena 15 Din. — O delu še iz-pregovorimo.
—kpl. Srbske narodne pripovedke. Preložil Fran Erjavec. Založila Učiteljska tiskarna. Cena 18 Din.
Pristopite k „Jugoslovanski Matici!"
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Štev. 1482 o. š. sv.
RAZPIS DVEH NADUČITELJSKIH SLUŽB.
Po naročilu višjega šolskega sveta z dne 30. marca 1922. štev. 2546 se razpisujeta v stalno nameščenje:
1.	nadučiteljsko mesto na šestraz-redni deški osnovni šoli v Ribnici. S to šolo je združena tudjL. obrtna nadaljevalna šola.
2.	mesto nadučiteliice na šestrazred-ni dekliški Dsnovni šflli v Ribnici. (VI.
razred te šole jo-.začasno združen s VI. razredom deške ¡tofe).
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože najkasneje do dne
30. aprila 1922
po predpisani službeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Kočevju.
dne 5. aprila 1922.
Predsednik: dr. Fr. Ogrin L^
Štev. 836.
RAZPIS.
Vsled dovoljenja višjega šolske.^ sveta z dne 27. marca 1922, štev. 3l# razpisujem učiteljsl^f službcu-Uit-petraZ'
rškem za učjieljic0' ijene prošnje je 1922 po predpisa^1
redni ljudski šoli v(
Pravilno opr gati do dne 4. maj
službeni poti.
Okrajni šolski'svet v Krškem
dne 4. aprila 1922. Predsednik: P. Svetec s r