Sftfj, ?>/> /0<y

Postava in učenec.

Knjižica v poduk staršem in rediteljem
šolskih otrok terbovljske šolske občine.

Krajno šolsko svetovalstvo v Terbovljah.

1 zvezek.

V Ljubljani 1874.

Natisnila Ign. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg.

Postava in učenec.

Knjižica v poduk staršem in rediteljem
šolskih otrok terbovljske šolske občine.

.1

Spisal

/

a. n e z Irgl

voditelj šole.

Izdalo in založilo:

Krajno šolsko svetovalstvo v Terbovljah.

I. zvezek.

V Ljubljani 1874.

Natisnila Ign. pl. Kleinmayr in Ped. Bamberg.

OZ o

Namen te knjižice in flota taefla staršem ii
rediteljem za šolo odraslih otrok.

Cas in ljudje na svetu veliko spremenijo in
predrugačijo; kar je slabega, mora boljšemu prostor
prepustiti. To velja posebno tudi za ljudske šole.
V kratkih letih se je veliko spremenilo; vse napre¬
duje, tedaj tudi naše ljudske šole stati morajo na
- podlagi potrebščin, ktere storijo gospodarja ali kmeta
zmožnega, da vse panoge svojega gospodarstva prav
spozna in vse prav zasukati vč.

Težko pa je človeku se ravnati po tem, česar
ne ve ali pa prav ne pozna.

Sprejmite tedaj knjižico, ktera ima namen se¬
znaniti vas s tem, kaj je storiti, česa se deržati,
da napredujemo, to je, z naj potrebnejšimi šolskimi
pbstavami in ukazi; vam razjasniti dolžnosti izvira¬
joče iz četerte zapovedi božje do vaših otrok in
rejencev.

V poduk naj bo tistim, kteri mislijo, da je
učitelj zdaj brez gospoda, da svojevoljno lahko ravna,
da je on tisti, kteri ljudi tožuje, ter soseski nemir
dela; kteri mislijo, da tukaj bivajoči tuji ljudje
nimajo pravice govoriti o zadevah ljudskih šol.

Sploh naj berejo to knjižico tudi tisti, kteri
rednemu obiskovanju šole otrokom radi nasprotujejo,

l*

4

da kedar jih enega dne kazen zadene, ne bodo rekli:
nisem vedel, da je tako.

Saj nam tudi sveta katol. cerkev ni dala za¬
povedi, da'bi jih samo imeli, temveč, da jih spol-
nujemo, po njih se ravnamo in živimo. Tudi cesarske
zapovedi ali postave so za to, da jih spolnujemo in
po njih se vedemo, saj nas tudi te k dobremu na¬
peljujejo , nam kažejo pot do sreče, do blagostanja
in časti.

Ne veržite tedaj knjižice pod mizo, ker vam pravi
resnico postave in vam našteva dolžnosti do otr6k;
tudi ne poslušajte tistih, ki za spoznane dobre na-
redbe le slabe besede imajo, — saj ose ja tudi le
dobre hruške pikajo, ampak poslužite se po prija¬
teljsko vam v vašo korist podeljene dobre besede.

Pervo, kar vam je sosebno vedeti potreba, je
postava od 8. februarja 1869, veljavna za vojvodino
Štajersko, ktera govori od šolskega ogledovanja, to
je, kdo ima v šoli pravico zapovedovati in kaj se
zapoveduje?

Drugo je: „Šolski in učni red" za ljudske šole,
ministerski ukaz od 20. avgusta 1870; v tem je
zapopadeno: hoja v šole, — strahovanje v šoli, —
dolžnosti učiteljev, — od učnega cilja, ali kaj naj
se otrok uči in nauči, — skušnje in spričevala, —
učila in samoučila in dekliške šole.

Iz teh postav sem povzel le to, kar vam je
posebno vedeti potreba, če pa kdo celo postavo brati
želi, naj se oglasi.

Z ozirom na pisanje in izraze pa omenim drugim
bolj učenim gospodom, da mi je pred vsem več
ležeče na tem, kaj sem pisal, nego kakč.

Terbovij e, 8. septembra 1874.

Pisatelj.

I.

Postava od 8. februarja 1860

veljavna za vojvodino Štajersko o šolskem ogledovanji.

S vi tli naš cesar Franc Jožef I. so s privolitvijo
deželnega zbora v Gradci ukazali tako:

§ 1. Za vodbo in ogledovanje odgojstva, potem
ljudskih šol in šol za odgojevanje učiteljev na Šta¬
jerskem se bodo postavili:

a)  v deželnem glavnem mestu Gradci deželno šolsko
svetovalstvo kot naj viša deželna oblastnija;

b)  v vsakem šolskem okraji šolsko svetovalstvo;

c) za vsako šolsko sosesko krajno šolsko sveto¬
valstvo.

§ 2. Skerb, vodstvo in neposredni nadgled ver¬
skega uka in bogoslužja za razne sovernike v ljud¬
skih in srednih šolah ostane, ne oviraje deržavi pri¬
padajoče' nadgledne pravice, dotični cerkvi ali verski
družbi pripuščen.

Na uk v drugih predmetih v teh šolah nima
vpliva nobena cerkev.

1. Krajno šolsko svetovalstvo (Ortsschulrath).

§ 3. Z deržavnim, deželnim ali občinskim de¬
narjem čisto ali deloma zderžane ljudske šole, h klerim
se štejejo vsakdanje in dekliške delavne šole, nad-
gleduje in vodi krajno šolsko svetovalstvo.

6

§ 4. Šolska soseska zapopada eno ali več občin
ali srenj, katerih prebivalci so všolani, tedaj po
postavi dolžni se odkazane šole posluževati.

§ 5. Šolske soseske napravlja in obmejuje de¬
želno šolsko svetovalstvo po nasvetu okrajnega sveto-
valstva — in po zaslišanji dotičnili občin.

§ 6. Krajno šolsko svetovalstvo je sestavljeno:

a)  iz krajnega šolskega oglednika;

b)  iz učitelja v šolski soseski obstoječe ljudske
šole, ali, če ima ta šola več učiteljev, iz vo¬
ditelja ali pervega učitelja;

c) iz učitelja za kerščanski nauk;

d)  iz pet udov občinskega zastopa v krajno, šolsko
svetovalstvo po volitvi sklicanih.

Za ljudsko šolo v Terbovljah obstoji šolsko sveto¬
valstvo za zdaj iz teh le gospodov in gospodarjev:

1. Matija Plavšak,  šolski ogleda;

2. Janez Irgl , šolski voditelj;

3. Matija Stagoj,  župnik fare Terbovljske;

4. France Kallan,  župan

5. Janez Simone , posestnik

6. Georg  vitez Gossleth

7. Pongr. Eichelter,  direktor premogokopa

8. Janez Cajhen , posestnik
Predsednik ‘tega sveta je gosp. Pongr. Eichelter.
Za ljudsko šolo v Hrastniku so poklicani, v šolski

svet spet ti le gospodje in gospodarji:

1. Georg  vitez Gossleth , šolski ogleda;

2. Karl Valentinič,  šolski voditelj;

3. Martin Skerbec,  kaplan in učitelj za kerščanski
nauk;

4. Martin Terpotic,  oskerbnik premogokopa;

5. Martin Spiller , posestnik \

6. Miha Boš, „ \  svetovalci.

7. France Kallan,  župan

8. Janez Vrbajs,  posestnik J

|sveto¬
valci.

7

Predsednik tega sveta je gospod Georg  vitez
Gossleth.

Šola na premogokopu na Yodi je dotirana iz
braterske kaše društva premogokopačev in je pod
nadzorstvom gospoda direktorja Pongr. Eichelterja.

§ 8. te postave pravi dalje: Voliti se smejo
v krajno šolsko svetovalstvo vsi tisti, ki so sposobni,
voljeni biti v občinski zastop ene tistih občin, ki
so krajnemu šolskemu svetovalstvu odkazane.

Volitve v krajno šolsko svetovalsko se sme le
tisti odreči, ki bi imel pravico se odreči volitve
v občinski zastop, ali kdor je zadnjih šest let bil
ud krajnega šolskega sveta. Kdor se brez opravičenja
brani, stopiti v krajno šolsko svetovalstvo, ali v njem
delati, se kaznuje do 100 gold. — Ta denar se porabi
za šolske reči.

§ 11. Opravilska doba krajnega šolskega sve¬
tovalska je odločena na šest let. Če med tem časom
posamezni udje odpadejo, se mora za ostali čas
nova volitev napraviti.

§ 13. Krajno šolsko svetovalstvo mora skerbeti
za spolnovanje šolskih postav,' kakor tudi ukazov
viših šolskih oblastnij in za to, da se tem primerno
in prav v kraju šolstva ravna.

Posebne dolžnosti so pa:

1. Učiteljem plačila ustanovljati in odkazovati ter
po razmeri veljavnih postav skerbeti, da se ob
pravem času pripravijo;

2. oskerbovati krajno šolsko premoženje;

3. skerbeti za pripravno šolsko poslopje in zem¬
ljišče in peljati potrebni inventar;

4. šolske bukve in druge pripomočke za uboge
učence oskerbeti in skerbeti, da se potrebni
učilni pomočki in druge učilne potrebe pri¬
pravijo in v dobrem stanu ohranijo;

5. za vse stroške šole letni prevdarek napraviti,

8

proti kteremu se vsak deležnik sme pri okraj¬
nem šolskem svetovalstvu v 14. dneh pritožiti;

6. šolske vrednostne papirje (obligacije i. t. d.)
shraniti;

7. okrajnemu šolskemu svetu dajati račun;

8. letni šolski popis vseh otrok, kteri so za šolo,
napraviti. Postavne kazni tistim nalagati, ki
obiskovanje šole zanemarjajo ali ovirajo;

9. čas za podučevanje z ozirom na predpisano
število ur odločiti;

10. na odločeno podučevauje paziti;

11. nadgledovati sposobnost osebja učiteljskega na¬
sproti šoli; kakor tudi zaderžanje šolarjev
zunaj šole;

12. učitelje podpirati, da se zderži šolski red;

13. prepire, kteri bi nastali iz šolskih razmer,
poravnati;

14. razjasnila in poročila občinskemu zastopu, kakor
tudi predpostavljenim oblastnijam podajati;
tudi sme nasvetovati;

15. predlagati zastran učnega načerta in šolskih
bukev, kakor tudi zastran podučnega jezika;

16. šolsko sosesko zunaj zastopati;

17. najemati za šolo potrebne služabnike;

18. stroške za napravo, zderžanje in najčm stano-
vališč, kar jih učiteljskemu osebju gre, in pro¬
storov za občinske šole potrebnih, kakor tudi za
kurjavo in svečavo v njih odločiti in priskerbeti.

§ 16. Krajno šolko svetovalstvo se zbere naj¬
manj vsake tri mesece enkrat k redni seji ali posve¬
tovanju. Predsednik pa sme vselej, in če dva uda
hočeta, more ude k izredni seji sklicati.

§ 17. Sklepi krajnega šolskega svetovalstva
vežejo dotične všolane občine. Predsednik jih ima
izpeljati, ali če je potreba, se za eksekucijo na po¬
litično gosposko oberniti.

9

§ 18. Pritožbe zoper sklepe in naredbe kraju,
šolsk. svetovalstva grejo na okrajni šolski svet. Te
pritožbe se morejo pri krajn. šolsk. svetu vložiti,
in imajo odložno moč, ako se 14. dneh potem, ko se
jim je naznanila odločba, proti kteri se toži, vložijo.

§ 21. Pedagogično stanje šole ogledovati, je
krajni šolski ogleda poklican.

2. Okrajno šolsko svetovalstvo (Bezirksschulratb.).

§ 23. Višje ogledovanje ljudskih šol ima okrajno
šolsko svetovalstvo.

§ 25. To obstoji:

a)  iz predstojnika politične okrajne oblastnije kot
predsednika;

b ) iz enega, od deželnega poglavarja imenovanega
verskega učitelja ali duhovnika;

c) iz okrajnega šolskega oglednika ali inšpektorja;

d)  iz zvedenca v učiteljstvu, kterega zvolijo sta¬
novitno postavljeni učitelji okraja v učitelj¬
skem zboru;

e)  iz pet udov od okrajnega zastopa izvoljenih.
To svetovalstvo ima tedaj devet udov in oprav¬
lja svoje delovanje v Laškem trgu.

§ 27. V skerb okrajnega šolskega svetovalstva
spada:

1. Koristi šolskega okraja na zunaj zastopati,
stanje šolstva v okraji na tanko v razvidnosti
deržati, za to skerbeti, da se postavni red
v šolstvu sploh in v vsaki šoli posebej spolnuje;

2. skerbeti, da se dane postave v zadevah ljud¬
skih šol in ukazi viših šolskih oblastnij raz¬
glasijo;

3. vodbo obravnav pri uredenji in razširjenji
obstoječih, kakor tudi piri ustanovitvi novih
šol; nasvetovanje zastran izšolanja ali všolanja;
viši nagled šolskih stavb;

10

4. pravica višega nagleda deržave zastran krajnih
šolskih zalogov;

5. skerb za šolo in učitelje v viših gospodarskih
in policijskih zadevah;

6. razsodba v pervi stopnji o tem, kteri deželni
jezik se rabiti mora;

7. raba silnih sredstev za izpeljavo tega, kar so
ukazali v postavno odločenih prlmerljejih;

8. začasna podelitev izpraznjenih služb v šolah;

9. preiskava disciplinarnih pregreškov učiteljskega
osebja in drugih šolskih napak;

10. posvetovati nadaljevalno podučevanje učiteljev,
napravljati zbore okrajnih učiteljev in paziti
na šolske iii učiteljske bukvarnice;

11. dajati službenska spričevala učiteljem;

12. ustanovljenje krajnih šolskih svetovalstev uka¬
zati;

13. šolske preglede napravljati;

14. ustanovljati po zaslišanji krajnega šolskega
svetovalstva krajnim razmeram primerni čas
za postavne šolske praznike na ljudskih šolah;

15. dajati visim šolskim oblastnijam pojasnila,
nasvete in perij odična šolska poročila.

§ 28. Okrajno šolsko svetovalstvo se zbere naj
manj enkrat v meseci k redni seji.

§ 31. Minister za bogočastje in poduk imenuje
za enega ali več šolskih okrajev okrajne šolske oglede
ali inšpektorje.

Za laški okraj je šolski ogleda ali inšpektor
gospod Peter Kapun , nadučitelj v Konjicah. Ta
gospod je poklican po

§ 33. perijodično (občasno) šole ogledovati in
pregledovati. On ima pravico, v učilno-pedagogičnih
rečeh nasvete dajati in v tej zadevi najdene napake
na mestu z ustmenimi ukazi odpraviti.

11

Pri obiskovanji mu odkazanih ljudskih šol mora
okrajni šolski ogleda posebno paziti:

1. ali izpolnujejo krajni šolski ogledniki svojo
dolžnost v šoli;

2 .  da se pri sprejemu in odpustu otrok izpolnujejo
postavni predpisi;

3. na sposobnost, delavnost in obnašanje učiteljev
nasproti šoli, potem na to, kakšna je disci¬
plina, red in snažnost v šoli;

4. na spolnovanje učnega načerta, na učni način
in napredovanje otrok sploh in posebno v po¬
sameznih predmetih;

5. na podučne pomočke in solsko pohišje;

6. gospodarske razmere šole in plačo učiteljev.

§ 34. Okrajni šolski ogleda ima o svojem de¬
lanji okrajnemu šolskemu svetovalstvu dajati poročila,
pridavši potrebne nasvete in naznanila o tem, kaj
so na mestu ukazali.

3. Deželno šolsko svetovalstvo (Landesschulrath).

§ 37. Najviša šolska nadgledna oblastnija v
deželi je ces. kr. deželno šolsko svetovalstvo.

Temu so podstavljeni:

1. Področju okrajnih šolskih svetovalstev odka-
zane učilnice in izrejevalnice;

2. odgojevalnice za učitelje in učiteljice ljudskih
šol;

3. redne šole (gimnazije, realne gimnazije in realke),
kakor tudi vse v njihovo vrsto spadajoče pri¬
vatne in posebne učilnice. "

§ 38. Deželno šolsko svetovalstvo obstoji:

1. Iz deželnega poglavarja, kot predsednika;

2. iz dveh od deželnega odbora izvoljenih udov;

3. iz uda, ki ga izvoli občinsko svetovalstvo de¬
želnega glavnega mesta Gradca;

12

4. iz uda namestnije;

5. iz dveh deželnih šolskih ogled;

6. iz dveh katolških in enega evangeljskega du¬
hovnika;

7. iz dveh udov učiteljstva.

To svetovalstvo ima tedaj 12 udov.

§ 39. Eden deželnih šolskih ogled mora biti
slovenskega jezika popolnoma zmožen.

§ 40. Deželno šolsko svetovalstvo ima v zade¬
vah njemu podložnih šol dozdajno področje politične
deželne oblastnije.

Kazen tega mu še pristoja:

1. Nadziranje okrajnih in krajnih šolskih sveto-
valstev in vodba učiteljskih odgojevališč;

2. poterditev voditeljev in učiteljev;

3. dajati mnenje o učnih načrtih in bukvah;

4. predlaganje letnih poročil na ministerstvo za
bogočastje in uk o stanji vsega šolstva v deželi;

5. razsodba pritožb zoper naredbe okrajnega šol¬
skega svetovalstva.

§ 47. Ta postava začne veljati tisti dan, ko
se bo razglasila in pridejo dotične prejšnje postave
iu ukazi ob veljavo.

§ 48. Mojemu ministru za bogočastje in poduk
je zapovedano, to postavo izpeljati.

Dunaj, dne 8. februarja 1869.

Franc Jožef L r.

Hasner 1. r.

Gliskra 1. r.

II.

Ukaz ministra za bogočastje in uk od 20. avgusta
1870, s katerim se občnim ljudskim učilnicam
razpisuje

šolski in učni red.

1. Od. hoje v šolo.

§ 1. Krajna šolska oblast, (to je, krajno šolsko
svetovalstvo) naj voditelju šole, da bode mogel pa¬
ziti na redno bojo v šolo, osem dni pred začetkom
vsaeega šolskega leta poda zapisek vseh otrok, ka¬
terim je v tistem kraji dolžnost, da v šolo hodijo.

Starši in reditelji naj take otroke, ki jim je
dolžnost v šolo hoditi, en dan pred začetkom šol¬
skega leta pripeljejo .v šolo, da se vpišejo v zapis¬
nik šolskih otrok.

Starši in reditelji otrok, kateri bi tej dolžnosti
bili nepokorni, se naznanijo krajni šolski oblasti, da
pridejo za to v tožbo.

§ 2. Dolžnost v šolo hoditi se’začne z dopolnjenim
šestim  letom starosti. Otroci med petim in šestim
letim starosti se po dovolitvi le takrat v šolo vza¬
mejo, ako so za to zreli po duhu in telesu.

§ 3. Brez veljavnih, opravičenih izgovorov ne
sme noben otrok zamujati šolskih ur in dni, ob
postavnem šolskem času.

14

Zamude, ktere se v osmih dneh ne opravičijo,
naj veljajo za neopravičene, ako ni sploh znano zakaj
so se godile.

§ 4. Za veljavne opravičene izgovore velja po¬
sebno to:

1. če otrok zboli ;

2. če zbolijo starši ali reditelji in v sili otroka

v postrežbo potrebujejo;

3. zlo slabo vreme, ako bi otroci v njem utegnili

zboleti;

4. taka slaba pot, da ne more hoditi.

§ 5. Ako je krivo uboštvo, in otroci iz šole
ostajajo, ker nimajo oblačila, naj se oglasijo vselej
pri predsedniku krajnega šolskega sveta.

§ 6. Vsacega učitelja dolžnost je, pomagati, da
se morejo šolske zamude dokazati, naj tedaj vse
zamude, opravičene in neopravičene, dan na dan na
tanko zapisuje.

Zapisek teh šolskih zamud pregleduje vsake
14 dni šolski ogleda, ter jih po potrebi šolskim
oblastnijam predlaga.

§ 7. Krajna šolska oblast? naj uzroke šolskih
zamud, kteri bi se zdeli neveljavni, hitro preišče in
proti mudnim staršem in rediteljem naj postopa
postavno pot.

2. Od učnega časa.

§ 8. Šolsko leto trpi 46 tednov. Po navadi se
šolsko leto začenja s 1. dnevom meseca novembra.

Začetek šolskega leta prestaviti se sme po dovo¬
litvi deželne šolske oblasti.

§ 9. Dneve, ob katerih so med letom počitnice,
postavlja deželna šolska oblast.

§ 10. Vsak dan šolskega leta, kteri ni odločen
za počitnice, naj bode šola; krajna šolska oblast sme
samo pri nenavadnih prilikah počitnice dovoliti.

15

§ 11. Po šolah, katere imajo več razredov*
mora biti celodneven uk; poldneven uk se sme
napraviti samo po tistih šolah, ktere imajo po en
razred.

Izjeme dovoli deželna šolska oblast.

§ 12. Krajna šolska oblast naj začetek vsak¬
danjega šolskega uka po različnosti in potrebi postavi
na zgodnejše ali poznejše ure. Število na dan zapo¬
vedanih ur se mora doveršiti.

§ 13. Dolžnost v šolo hoditi trpi do izpolnje¬
nega Štirnajstega  leta starosti.

Zapovedano šolsko dobo okrajšati, je samo po
kmetih časno dovoljeno tisti mladini, ktera pride že
v zadni dve leti uka. Dovoliti mora pa k temu de¬
želna šolska oblast.

3. Od odpusta iz šole.

§ 14. Ko mine doba, v kateri je bila dolžnost
v šolo hoditi, in, če otroci po sodbi šolskega vodi¬
telja imajo naj potrebnejše zapovedane znanosti, do¬
bijo brez plačila odpustno spričevalo

Kateri otrok pred 14. letom odpust dobiti hoče,
mora imeti dovoljenje okrajne šolske oblasti (na
Laškem).

§ 15. Otroci, kteri ne dobijo odpustnega spri¬
čevala, imajo dolžnost v šolo hoditi še čez šolski
čas. Izvzeti temu so otroci, kteri so na duhu in
telesu tako slabi, da ni dalnega napredka upati.

§ 16. Otroci, kateri so se učili doma, ali v kaki
privatni šoli, imajo priti ob koncu šolske starosti
v javno šolo k skušnji (prifingi) in sicer k tisti, pod
ktero so zapisani.

* Kolikor ima šola učiteljev, toliko je razredov; v Ter-
bovljah je tedaj dvarazredna šola, kakor tudi v Hrastniku;
na Vodi še do zdaj enorazredna.

16

§ 17. Od dolžnosti, dobiti odpustno spričevalo,
izvzeti so tudi tisti otroci, kteri so v tej dobi v višili
šolah; tudi tisti, kteri imajo kako dušno ali težko bo¬
lezen, zarad ktere jih postava te dolžnosti odvezuje.

§ 18. Odpustno spričevalo daje voditelj šole.

§ 19. V odpustno spričevalo (ceignis) pride
zapisano:

a)  Kedaj in kdej da je rojen, ime otroka;

b)  koliko časa je bodil v šolo;

c) sodba v njegovi pridnosti;

d)  sodba, koliko se je naučil posameznih učnih
predmetov;

e)  izrek, da je iz šole bil odpuščen potem, ko
je ustregel vsemu, kar postava ukazuje.

§ 20. Hoja v šolo se zaznamuje z besedami:
prav pridna, pridna, menj pridna, lenobna;

pridnost z besedami: popolnem primerna, pri¬
merna, menj primerna;

učni napredek: prav dober, dober, sredenj, ne¬
zadosten.

i.  Od strahovanja v šoli.

§ 21. Namen vsega učenja mladine je odkrito-
serčno blago obnašanje. Da se temu pot pripravi,
naj pri mladini učitelj vedno pazi na pravo nravno
vedenje, na čut dolžnosti, časti in poštenja; na skerb
in občno korist, na ljudoljubje in ljubezen k domovini.

Pravica in dolžnost učitelja je dalje, v to na¬
mero porabiti vse postavno dovoljenje in v odgoje-
vanji potrjene, potrebne pripomočke.

§ 22. Vsacega učenca je voditi posebno k snaž¬
nosti in redu, k tankej pokornosti in k dostojnemu
vedenju.

Snažno pa naj ne bode samo telo in oblačilo,
ampak tudi vsako še tako malo učno in šolsko orodje,
šolska soba in vsi prostori v šoli in zunaj šole.

17

Otroci z gnjusno telesno boleznijo se iz šole
odpravijo, dokler niso popolnoma zdravi.

§ 23. Učenci naj prihajajo o pravem času v
šolo in brez dovolitve ne smejo iti nikamor iz učilnice.
Po prvih dveh urah vsacega poldnevnega uka na¬
stopi 15 minut počitka, in učenci smejo po ukazu
učitelja iti iz sobe. Malim otrokom perve in druge
verste naj se daje tudi 5 minut počitka že po prvi
učni uri.

§ 24. Pri odgojnih pripomočkih se je posebno
ozirati na lastnosti otroka. Kazni ne smejo biti
nevarne otročjemu nravnemu čutu niti zdravju.

Za odgojne pripomočke sploh velja: hvala,
darilo, svarilo, stanje v klopi ali zunaj klopi, po-
deržek v šoli, poslednje pa začasno izločilo iz šole.

§ 25. Učitelj naj, kolikor more, tudi pazi, kako
se otroci zunaj šole obnašajo.

Če otroci samovoljno ostajajo iz šole, naj se
precej naznani staršem in rediteljem, da to odpravijo.

5. Od dolžnosti učiteljev.

§ 26. Učitelj je dolžan svoj važni posel vestno
opravljati, vse uarodbe, kar jih zapovedujejo postave
in ukazi, ter vse povelje predstojnih šolskih oblastnij
na tanko izpolnevati.

Naj ne rabi časa v politično, n&rodno ali včrsko
vpletanje, ter, z bistrim očesom mu je paziti na vse
svoji skerbi izročene otroke.

§ 27. Učitelju je prepovedano, učencem nakla¬
dati opravila in dela,katera se ne ujemajo s šolsko
odgojo ali se nikakor ne vežejo z učnim namenom.

§ 28. Kadar učitelj kaznuje, vedno si naj bode
v svesti svoje dolžnosti in nravne odgovornosti.
Kaznuje naj rajši po redkem in menj.

§ 29. Zlo koristno je pri odgojevanji, ako učitelj
staršem v dogovoru in lepi zložnosti je, s kterimi vred

2

18

se trudi. Posebno kedar kak učenec po večkrat pre¬
greši zoper zapovedi, naj se staršem ali rediteljem
pogovori, kaka kazen naj se otroku naloži.

§ 30. Učitelj naj pride četert ure pred, kakor
se uk začne, v šolo; naj o pravem času začenja in
končava zapovedane učne ure.

Nobeden učitelj ne sme brez postavne opravičbe
uka prenehati, odložiti ali okrajšati, tudi ne učnega
časa svojevoljno prenarediti.

Če kak učitelj zboli, naj se hitro naznani krajni
šolski oblasti.

§ 31. Dopust ali urlaub za tri dni dovoli na
enorazrednih šolali krajno šolsko svetovalstvo; na
večrazrednih šolah pa voditelj šole, tudi pa more to
naznaniti krajni šolski oblasti.

Daljše dopuste daje samo okrajna šolska oblast.

§ 32. ICedar učitelj hoče stopiti iz službe, naj
odpustno prošnjo poda naj menj četert leta poprej
okrajni šolski oblasti.

Nikakor pa ne sme učitelj iti iz službe, dokler
ni iz nje redno puščen.

§ 33. Voditelj vsake šole je odgovoren, da so
ugotovljene potrebne uradne knjige in spisi, namreč:
šolska kronika, šolski zapisovalnik ali matrika, raz¬
redniki in imeniki, tednik o tem kar se je učilo,
spisko šolskih bukev i. t. d. Tudi mu je uradni pe¬
čatnik hraniti. Naj ima nadalje tenek popis pri¬
pravljenih šolskih pripomočkov in šolskega orodja.
Vse knjige in pisma naj se po letnikih razdeljene
hranijo v šolskem arhivu, in če kdo stopi iz službe,
se zapisnik nasledniku izroči.

§ 34. Šolski voditelj ima nadzor in voditeljstvo
notrajnih šolskih stvari. Posebno mu je skerbeti, da
se šolski red na tanko spoluuje. Dolžnost njegova
je, kolikor mu čas pripušča, hoditi poslušat v učne

19

ure svojih součiteljev in součiteljic, ter odpravljati
vsak nered in vse napake, če jih najde.

§ 35. Od drugod prijete tožbe in želje šolski
voditelj povej dotičuim učiteljem. Ako je stvar šoli
na kvar, naj jo naznani krajni šolski oblasti.

6. Od učnih cil, to je,

oil tega, kaj naj se šolar v šoli uči in nauči, da zadostuje

postavam, največi dobiček pa za prihodnost ima?

§ 50. Kar se prvo tiče ustanovila v veroznanstvu
ali poduk v kerščansko katoliškem nauku, se pre¬
pušča cerkveni oblasti. Naredbe cerkvene oblasti, to
je, kaj in kako se je sklenilo zarad bogoslužja in
učnih ur, naj okrajna šolska oblast naznani vodi¬
telju šole.

Šoli je dolžnost po učiteljih dotične vere sker-
beti, da se na učence strahovalnO pazi pri bogosluž-
nostih, vpeljanih po mislu § 5 deržavne postave
o ljudskih šolah.

Govor in branje:

§ 51. Cii jezikovega uka je: v materinem jeziku
prav razumeti, kar se od drugih sliši, potem tudi
zmožnost, ustno in pismeno svoje misli dobro in
gladko povedati; gladko branje natisnjenega in pi¬
sanega berila, tudi tenek razum berila po njegovem
obsežku in po zvezi posameznih delov. Prizadevati
si je, da se opazovaluost ostri, misli bistrijo in spo¬
min krepča.

Učenje v čitanji ali branji v nižjih razredih
naj pot pripravlja, da bode učenec bral po glasu
čisto, po črkah gladko, po razumu prav.

Na višib stopinjah jo od učencev po zmožnosti
razuma zahtevati pisma in proste sestavke, narejene
po danili črtežib; sezuati iu vaditi jih, narediti
potrebne domače liste in razumeti gospodarske spise.

2 *

20

Šolam, v katerih je med uk treba vzeti še
drugi deželni jezik, daje deželna šolska oblast na¬
tančne ukaze.

Račun.

§ 52. Cii računskega uka je: na pogled razu¬
meti, kaj in v kakem razmerji med seboj so števila,
kolikor jih v življenji navadno rabimo.

Dobro in hitro iz ust in pismeno znati zra-
čuniti vsakdanje, navadne naloge.

Kakoršni so kraji, in kaj bi učenci nekdaj uteg¬
nili biti, tako naj se posebno učijo ali gospodarskih
ali obrtnih ali navadnih trgovskih računov. Deklice
je vaditi zlasti v gospodinjskih računih.

Risanje.

§ 53. Nauk v risanji in geometričnih oblikah
ima nalogo, učencem vaditi oko in roko, da bodo
trdno in bistro poznali in razločevali oblike in
mere. Vaditi učenca, narisati kak prostor s črtami
z ozirom na dolgost, visokost, širokost i. t. d.; na¬
risati dalje stvari, ktere imajo krogle in krive čerte
za mejo, ter zmožnost risati lehke stvari po naravi
ali naturi.

Geometrične oblike naj se učijo učenci viših
stopinj.

Risanje.

§ 54. Cii uka v pisanji je: razločno, hitro in
kar se narveč more prijetno pisati čerke ali pis¬
menke učnega jezika, z ozirom tudi na nemški jezik.

Učencem je precej v začetku naročati, da vse,
kar pišejo, ne zapišejo samo lepo, nego tudi pravo¬
pisno, dobro in na tanko.

21

Realije.

§ 55. Uk v realijah naj si zbere to, kar je nar
vredneje znati iz prirodopisa, zemljepisa in povestnic.
Ta uk še le v viših stopinjah dobi samostojen prostor.

Prirodopis.

§ 56. Uk v prirodopisu ima namen, učencem
buditi veselje in ljubezen k naravi (prirodi) in jih
seznaniti z narbolj razširjenimi prirodninami, ter jih
voditi k bistremu, tančnemu pazilu in zuakovitnemu
popisovanju gledanih teles. Zlasti pozorno se je pe¬
čati z domačimi, po kmetskih šolah posebno s tistimi
naravnimi stvarmi, katere se tičejo kmetovanja, ka¬
kor: poljedeljstvo, zelenjad, sadjereja, vinoreja, živino¬
reja in čebelarstvo. Treba je, da vidijo učenci, ko¬
likor je mogoče naravna telesa, ako ne saj podobo.
Otroci viših razredov naj širijo nabrane vednosti;
zlasti je treba razkazovati značajne zastopnike naj¬
važnejših oddelkov iz živalstva, rastlinstva in rud-
ninstva; posebno še pa tista naravna telesa, ktera
imajo v gospodarstvo narave kako veliko imenitnost;
dalje, katera so človeku koristna ali nevarna in ktera
na široko rabijo obrtniki in umetalniki. K temu se
potem druži drobnejša vednost o človeku in uk o
njegovem zdravji. Prirodopis se naj pripravneje uči
v zato narejenem šolskem vrtu.

Naravoznanstvo.

§ 57. Naravoznanstvo je naloga, da pot nako¬
pava vednosti in razumu najvažnejših naravnih pri¬
kazov, namreč: rast in upadek gorkote ali gorko-
mer, zrakomčr, veter, rosa, slana, megla, oblaki,
dež, sneg, led, zima, gorenje, kurjava i. t. d.

Na viših stopinjah se iz raznih oddelkov neko¬
liko posebnega odbere; pridene se k temu uku tudi
nekoliko potrebnega iz kemije.

22

Zeinljeznanstvo in zgodovina.

§ 58. Lepa naloga je zemljeznanskemu in zgodo¬
vinskemu uku, z ene strani spoznavanjem domače
zemlje ter najvažnejših osod naše avstrijske deržave
in prebivalcev njenih buditi ljubezen k domovini
in k očevini ter udanost cesarju in cesarskemu rodu,
z druge strani s prvotnimi pojmi o svetoznanstvu
duševni obzor širiti in srce blažiti.

Cii zemljeznanskega uka je: pregledno znanje
svojega domovja in svoje očevine po narodopisnih
in političnih razmerah; znanje o najvažnejših stva¬
reh Evrope in drugih delih sveta s posebnim ozirom
na tla, kakoršna so kod; podoba, stanje in premi¬
kanje naše zemlje; k temu se počasi dostavlja toliko,
da učenec naposled prav ume zemljevid.

Cii zgodovinskega uka je: vedeti zgodovino do¬
mačega kraja, svoje očevine, ter znati dogodke občne
povestnice, to je tiste, kteri se dotikajo očevinske
zgodovine, ali kteri so imenitni človeškemu napredku.
Na konci se večim učencem razložš najglavnejša
načela domače ustave.

Petje.

§ 59. Uk v petji ima nalogo, glasčvni čut
buditi, otrokom estetično omiko ter oblaževanje src
pospeševati in domorodne misli oživljati. Višje šole
naj učijo peti na podlagi not. Nekoliko dobrih
ljudskih pesmi, katere po besedah in melodiji tudi
pozneje ostanejo v spominu, naj se otroci naučč
na pamet.

Telesne vaje.

§60. Perva naloga telesnim vajam je: pospeše¬
vati, da se v mladini razvija moč, ugibčnost in trdno-
dušje, ljubezen k redu, pogum in up v samega sebe
in da se čversto ohrani telo in duh.

23

8. Od skušinj.

§ 65. Konci vsacega šolskega leta morejo po
spvevidnosti krajne šolske oblasti biti preskušnje,
katere imajo samo ta namen, da starši zvedd, koliko
so se otroci naučili, in da se na širje po šolski ob¬
čini izbuja veselje k šolskemu nauku. Krajna šolska
oblast naj se pogovori s šolskim voditeljem, kako in
kdaj bodo javne preskušnje in o tem poroči okrajni
učilnični oblasti, katera preskušnji o pravem času
postavi dan in glavarja.

Na šolskih preskušenj mesto ali k njim smejo
priti šolske svečanosti.

§ 66. Staršem in rednikom je po štirikrat med
šolskim letom pismeno poročiti, kako se njih otroci
obnašajo in učijo. V ta namen se deli šolsko poro¬
čilo, ktero starši in reditelji imajo s podpisom po-
terditi, da so ga prejeli.

9. Od dekliških šol,

§ 73. K potrebnim dekliškim učnim predmetom
v ljudskih šolah spadajo tudi ženski rokotvori in
umno gospodinstvo.

Naj se deklice učijo: plesti (štrikati), vesti (hek-
lati) v razni porabi tega dela; nadalje šivati, po¬
sebno belo tkanino; obleko zaznamovati; urezovati
vsako stvar, katera se uči v šoli delati. Posebno se
je ozirati na tisto, kar je v gospodinjstvu najpotreb-
neje, to je: snažnost, reci, varčnost, delavnost, pri¬
jaznost i. t. d.

Glej, dragi prijatelj! kako spet ta ukaz na
tanko vsako reč omeni, ljubo mladino tako rekoč
po očetovski skerbi sprejme, ji odmerjuje čas za
resnobo šolskega nauka, kakor tudi skerbi ji za
veselje in kratek čas.

24

Kje le more biti en oče ali ena mati, da bi
sinčeku ali hčerici odrekla veselje, biti ud lepo ured-
jenega, mladega in nedolžnega društva, da bi mu
branila nabirati si zakladov, dragih za dni, v kterih
ni več očeta — ni več mamice; za dni, v katerih
bo se kakor mladenič, kakor deklica opiral na lastno
svojo zdravo pamet — na to, kar mu tista za dobro,
koristno in potrebno svetuje. Kajti človek, ktori
potrebuje, da ga v vseh njegovih okolščinah in zadevah
le drugi podpirajo, ta je vreden obžalovanja, ob enem
pa tudi ojstre graje.

Kdor ni zmožen zadostovati sam sebi, tudi dru¬
gim ne koristi.

Žalostno je, da so še starši, kterim ni skerb
za lastnega otroka, še menj pa se menijo za njegovo
odgojo ali izrejo; sinove in hčeri prepuščajo najem¬
nikom , tujim ljudem, kteri nimajo ljubezni do
otroka, dolžnosti pa, ki jih imajo ne spolnujejo; ja

— še celo v pričo malih obrekujejo in gerdijo šolo
in njene naredbe ter dušijo v otroku z vso močjo vsako
kal želje in otročjega veselja do nauka, do učenja,
do šole in tlačijo njega in sebe vedno v sužnost.

Ali s takim, ravnanjem ne zgube otroci vsega
zaupanja, vse prave ljubezni?

Nič redkega ne, da vidimo potem otroke, ki
svoje starše in reditelje zanemarjajo, ali pa nehvaležno
in nespoštljivo ravnajo z njimi. Fant ne mara za
očeta, deklici je dolg čas pri materi.

In kaj postane tak otrok?

Prostor imenitnih dolžnosti do Boga, do samega
sebe in do bližnega v serci je — prazen; blagoslov
iz nebes izostane, spoštovanje vseh pametnih, dobrih
ljudi gre po vodi in podobno še je živali, ktera le
strahu boga, redi in pita se od tuje mize, na zadnje

— osmerdi. To pa — dragi bralec, ni namen člo¬
veškega bitja na svetu.

25

Poglejmo drugo stran:

Kaj je radostnejšega, kakor videti ljubeznivega
očeta sredi odrašenih, lepo odgojenih otrok, ki hre¬
peni po njegovi modri prijaznosti, ki mu ne skri¬
vajo nobene misli mladega srca; pa je tak oče tudi
njihov zvest svetovalec, moder in razumen prijatelj,
ki se tudi udeležuje njihovega nedolžnega, mladost¬
nega veselja.

Poglejmo nadalje dobro gospodarstvo:

Kaj pa je dobro gospodarstvo? — Je porab¬
ljen je vseh tacih pripomočkov, ki so ali saj utegnejo
biti pod našo oblastjo, da si z njimi pošteno prido¬
bivamo, bolj ko nam je mogoče, vse, kar nam služi
za vsestranske naše potrebe, ob enem pa, tudi varčno
in umno, ali sploh takšno ravnanje z dobičkom, da
ne zabredemo v stisko in zadrego, — da ostanemo
tedaj v svojih domačih zadevah neodvisni, ne pa
sužniki drugim.

Ge je gospodar sam še tako omikan, podučen
in praktičen, ne bode dospel do dobrega gospodarstva,
ako ima zraven in okol sebe, če ravno zveste, pa
nevedne, še v navadnejših prikazni ne podučene
trpine, ki mehanično brez pameti in premišljevanja
delo opravljajo od dneva do dneva, ki brez, da še
se zavejo, gospodarja za herbtom oškodujejo, to je
njih nevednost je kriva, da gospodar dobička ne žanje,
kterega mu posestvo in sploh gospodarstvo ponuja,
in kteri mu po pravici sliši.

Je morebiti ni hlapec gospodarstvu v škodo,
kteri naj potrebnejših vednosti od naturoznanstva,
poljedelstva, od živinoreje in sadjereje ne vč — ali
saj prav ne v4, kteri v svoji nevednosti trdno tisto
še za prav derži kar prav ni?

Ali ni velika nevarnost za gospodarja, če dekla
vso travo za plotom čez pokosi, jo kravam in svin¬
jam verže in kuha — strupene zeli vmes pa ne pozna?

26

Kdo je kriv, da ljudje pri hiši marsikdaj bo¬
lehajo in hirajo že v mladosti, ter ostanejo vboge
reve do smerti?

Gerda nevednost od snažnosti, od vode, od zraka
iti človeške hrane i. t. d. je kriva.

Ob času, ko so gospodarili naši dedje, je kmet
še izhajal tako, da mu ni treba bilo, kaj se učiti
ali kaj premišljevati. Poljsko delo je bilo takrat
male vrednosti, kmetije in zemljišča niso imele no¬
bene cene, najemnine in obresti so se lehko dobi¬
vale, dnina in cena vsakoverstne robe je bila visoka.

Vse to se je dan današnji spreverglo. Zemljišča
in dnina, dacija in potrebščine, živež in obleka i. t. d.
se je podražilo. Jasno je, da se tedaj tudi veči do¬
biček iz zemlje dobiti mora, ako hoče gospodar svojim
vsakdanjim potrebam zadostovati. Zdaj mora gospo¬
dar skerbeti, da po najcenejši poti, to je kakor naj
leži, največe pridelke in dohodke dobiva. Kdor pa
t.o doseči hoče, mora mnogo misliti, opazovati, pre¬
udarjati in račuuiti. To je pa spet le omikanemu,
dobro podučenemu in umnemu gospodarju mogoče.

Kaj pa še, — bode nekteri mislil, nazadnje bo
še celo treba, da kmet pošlje svoje sinove v više
šole! Kdo bo pa doma leso odpiral V Nikakor. Samo
farno, domačo šolo naj skrbno obiskuje; naj jo obis¬
kuje po mislju predstoječih šolskih postav in ukazov.
Naj ne posluša tistih, ki pravijo: da kmetu ni treba
kaj znati, on naj se pluga drži, kakor črevljar ko¬
pita! Kdor tako govori, ne vč kaj govori.

Brali smo od namenov ali cil šolskega uka ter
iz njih lahko spoznali, da so farne ali ljudske šole
sedajno nalogo za ljudstvo neizmerna dobrota, le po
tej poti se more visim stanovom približevati, le
skozi šolo dospeti na visoko stopinjo prave in je-
derne omike.

Vsi odrasli smo se učili, tudi naučili kerščansko

27

katoliškega nauka več ali manj. Oblast sv. cerkve
nobenemu, v teli naukah še tako podučenemu ne reče:
dosti je, ti si oproščen poslušanja pridige in ker-
ščanskega nauka, — ampak vabi nas vse brez raz¬
ločka, velike in male, mlade in stare, da se okrep¬
čamo v prav kerščanskem življenji, po besedi Kri¬
stusa: moli in delaj. Jeli pa je uk in podučevanje
o delu, to je, za posvetni blagostau človeški manj
potreben? Ali človek namen ali cil besede „delaj“
že doseže, ako, kar se po večem godi, štir do pet
let svojih še otroškili let v ta predmet porabi, od-
raščen pa se spomniti ne more, kar je prej slišal,
zato, ker je manjkalo še zastopnosti.

Ako večno zveličani ne bomo, če postav in za¬
povedi cerkve ne dopolnujemo, — kako bomo pa,
ali hočemo biti, časno srečni, če zapovedi cesarja in
ukaze v šolskih zadevah tak nemilo v nemar puščamo ?

K dobri in jederni izobraženosti mladine na¬
menjava ravno paragraf 13 učilnega reda, kteri uka¬
zuje, da naj se mladina do dopoljeuega 14tega leta
udeležuje podučenja v šoli; zato, ker ravno posa¬
mezni predmeti viših razredov terjajo od učencev
večo zastopnost, ojstro opazovalnost, bistre misli in
krepek spomin, skup zmožnost, da uk dobro umejo.

Z ozirom na predej omenjeni paragraf 13 je do¬
bilo krajno šolsko svetovalstvo vTerbovljah od okrajne
šolske oblasti sledeče pismo :

V mislu ukaza ces. kr. deželne šolske oblasti
dne 19. februarja 1874, št. 388, glede na stan ljud¬
skih šol na Štajerskem v letu 4873 se napove:

1. Daje  vpis vseh za šolo odrašeuili otrok okrajni
šolski oblasti predpoložiti;

2. se ukaže krajnemu šolsk. svetovalstvu, naj se
dolžnost otrokom do dopoljeuega 14tega leta
v šolo hoditi z vso močjo izpeljuje. V poduče¬
vanje ljudstva naj služi vsako postavno sredstvo.

28

Ako o tem kdo nasprotuje, naj se, ako
je potreba, prosi politična oblast na po¬
moč. Sploh se je pa ozirati na paragrafa 2  in 7
postave od 20. avgusta 1870 in paragraf 14 postave
od 8. februarja 1869.

Tisti, kteri pridejo učitelja prosit, naj bi dal
učencu nepostavno odpust, naj bi ga „zbrisal“, ka¬
kor pravijo, se tedaj zlo motijo. Učiteljem je to
ojstro prepovedano.

Šolska Imkvarnica, učila in samoučila.

Zlo dobro sredstvo za napredek v znanstvu v
posameznih predmetih kakor v požlahtnenje duha
so sploh bukvice. Ker se zbirka dobrih bukvic po
kmetih le redko najde in košta denar, se je ustano¬
vila v mislu paragrafa 71 učnega reda šolska buk-
varnica ali biblioteka.

Ta šteje do sedaj 140 slovenskih in
96 nemških,

vse skupaj . . 236 knjig,
ktere so z ozirom zapopadka razdeljene v 10 oddelkov:

1. odd. zapopada: Kerščanski nauk, Evangeli, zgodo-

Bukvarnica je pod nadgledom krajne šolske
oblasti dana v skerb voditelja šole in je lastnina
terbovjjske šolske občine, to je vseh tukajšni šoli
všolauih srenj, ter se tudi tem brezplačno v porabo
za branje ponuja.

vino sv. pisma in življ. svetnikov;
živalstvo in rastljinstvo;
zemljeznanstvo in zgodovino;
naravoznanstvo in astronomijo;
geometrijo in računstvo;
kemijo in rudstvo;
kmetijstvo;

razne postave in ukaze;
pesmi;

povesti in splošna druga berila.

30

Kdor tedaj bukvice, kterega oddelka kader za
branje želi, naj se oglasi pri voditelji šole, da se
zapiše ime, število bukvic in dan posojila.

Za branje čas se da do 24 dni. Poškodovanje
bukev se z ozirom po ceni odškoduje.

Zraven bukvarnice še ima šola v Terbovljah
veliko drugih pripomočkov, učil in samoučil v po-
jasnjenje učenja, kakor:

a)  Nad 300 kolorirauih podob sezajočili živali,
domačih in tujih, — ptic, malih in velikih
in mnogoverstnih laznin;

b)  do 60 podob domačih strupenih zelišč;

c) velike zemljevide: od avstrijsko ogerske države,
Evrope, Palestine, dežele štajerske, planiglo-
bije, zemeljno kroglo ali globus in tudi male
zemljevide od vseh delov sveta, sosebno pri¬
merna za razposojila;

d ) ima zbirko domačih in tujih naravskih teles,
čez 200 kosov posameznih sort kamnov, kovine,
rude in okamnina;

e) za novo mero in vago ima sosebno lepe pri¬
pomočke, kakor tudi zrakomčr, toplomčr,
mikroskop, magnet in še več druzega.

Pred takih pomočkov ni bilo. Šolsko poslopje
sicer lepo ali učilnice so bile razen klopi in table
celo prazne in dolgočasne; pri učenji, v kterem koli
predmetu ni bilo ničesar pokazati, učilo se je tedaj
bolj mehanično.

Z letom 1870 razglasila se je tudi o tem druga
ter boljša doba. Predstoječi paragraf šolskega učnega
reda namreč na tanko ukazuje, kaj naj vsaka šola
za učila meti in rabiti mora.

Kej pa denarja dobiti? to je bila druga. Umislil
sem zlate bukve in poprosil blage in dobre gospode
in gospodarje za darove, in glej, dragi bralec, učeni
in omikani ljudje vejo, česa je potreba, da se kaj

31

nauči, ti že vživajo sad od trudov njih mladostnih
let; v kratkem času in prav z veselim srcem sem
krajni šolski oblasti zlate bukve z lepim številom
slavnih imen dobrotnikov, tudi pa čez 100 goldi¬
narjev v porabo šolskih učil, predložil.

Od leta 1871 do sedaj so se vpisali v zlate
bukve sledeči častiti gospodje in gospodarji:

Eichelter Pongr.,  direktor in predsednik krajne
šolske oblasti.

Gossleth  (vitez), posestnik fabr., šolski sveto-
valnik in predsednik krajnega šolskega svetovalstva
v Hrastniku.

Vivat Herman , pri vat. v Gradci.

Ifallan Franc,  župan in šolski svetovalnih.

Simone Janez,  posestnik in šolski svetovalnih.

Čamer Anton,  dohtar vračilstva v Gradci.

Pust Felix,  uradnik na Vodi.

Plavšak Matevž, posestnik in krajni šolski ogleda.

FriČ Vilhehn,  ženir na Vodi.

Stagoj Matija,  župnik terbovljski.

Pišof Janez,  verbalter gorn. štajarju.

Klein Jožef,  fabriški direktor v Hrastniku.

Spiller Martin , posestnik v Hrastniku.

Frohlich Florijan,  dohtar zdravilstva na Vodi.

Sever Jožef,  kaplan.

Cilenšek J.,  kaplan.

Cajhen Janez,  posestnik in šolski svetovalnih.

Kosem Matevž,  posestnik v Lakonci.

Loger Janez,  posestnik v Lokah.

Boš Miha,  posestnik v Hrastniku.

Bigele Aloiz,  uradnik na Vodi.

Kalivoda Herman,  rajni verbalter v Hrastniku.

Bittner Fr.,  uradnik na Želenem travniku (Wies).

Eichelter Budolf,  inšpektor na Vodi.

Kramer Julius,  posestnik v Širji.

Fercher Jakob,  rajni uradnik.

32

Fercher Janez,  rajni uradnik.

Ileisler Karl , stationsckef v Terbovljah.

Pirlcer Aloiz,  ženir na Vodi.

Čimer,  kolovad. uradnik.

Gossleth Franc,  posestnik v Hrastniku.

Kolarič Jožef , prvi kaplan v Terbovljah.

Sherlec Martin,  drugi kaplan v Terbovljah.

Lhotski Fr.,  ženir v Celji.

Terpotitz Martin,  verbalter v Hrastniku.

Kiffer Vilhelm,  knjigovodja na Vodi.

Čamar Matija,  posestnik v Terbovljah.

Fribl,  pek v Terbovljah.

Mladina! Spoštujte jih in kažite skoz vašo
obnašanje, da ste jim hvaležni in da darovi padani
v vašo omiko, prinesli so stoverstni sad; le tak
bodete dolg poplačali, — nemarno in vtragljivo
vedenje pa ostane večni dolžnik.

Poslužite se, kolikor je mogoče, vseh teh pred
naštetih sredstev in pomočkov, posebno v zimi po¬
rabite čas. Ne kujte zvijač, kako bi se ložej šoli
odtegnili; v škodo vam bo in zdihleji poznejših let
z globočine vašega srca bodo šli za zamujenim časom.

38

Na dverazredni ljudski Šoli v Terbovljah

je bilo ravno pretečeno šolsko leto skupaj 156 učencev
in učenk, in sicer:

v I. razredu pervoletnih 22 fant. 21 dekl., sk. 43,
drugoletnih 15 „ 12 „ „ 27,

skupno štev. . . 70.

V II. razredu tretjoletnih 11
četertoletn. 8
petoletnili 7
šestoletnih 11
sedmoletn. 3
osemletnih —

fant.

ff

ty

9 dekl., sk. 20,

18 „ „ 26,

8 „ » 15,

8 „ „ 19,

3  » „ 6 ,

» V tl •>

skupno štev. . . 86.

V dekliški šoli za štrikanje i. t. d. se je podu-
čevalo 46 učenk.

3

Šolska pravila za učence.

(Sestavljena na podlagi šolskega in učnega reda —
ministerskega ukaza od 20. avg. 1870.)

(Povzeta iz »Slovenskega učitelja. 0 )

I.

Splošne določbe.

1. Vsak učenec (ali učenka) se mora natanko
ravnati po vseh danih zapovedih, redno obiskovati
šolo, med naukom biti pazljiv in miren ter tudi doma
marljivo izpolnovati vse svoje dolžnosti.

2. Proti šolski gosposki, to je: proti učiteljem,
učiteljicam in šolskim predstojnikom i. dr., naj se
obnaša spodobno, naj jim bode pokoren in odkrito-
serčen.

3. S svojimi součenci (ali součenkami) naj bode
prijazen, postrežljiv in prizanesljiv. Naj jih ne žali,
naj jim ničesar hudega ne učini, še manje pa sme
tuje blago poškodovati ali si kaj tujega prisvojiti.

4. Ako se zgodi komu krivica, naj si ne išče
sam zadostenja, ampak naj se pritoži svojemu učitelju.

5. Vsak učenec naj ima snažno, neomadeževano
obleko. Tudi njegovo vedenje in govorjenje naj je
spodobno.

35

II.

Šolsko obiskovanje.

1. V golo mora učenec in učenka hoditi ves
čas, dokler mu je po postavi dolžnost. (Po zimi od
6.—14. leta, po leti samo do 12 )

2. Ako mu je veljaven uzrok šolske zamude uže
naprej znan, naj si išče za to dovoljenja, in sicer
za tri dni pri svojem učitelji, za več časa pri šol¬
skem voditelji.

3. Ako je učenec več dni zaderžan, da ne more
v šolo, naj to, ako ne more sam, po kom drugem
naznanja svojemu učitelju.

4. Ko učenec po zamujenem času zopet pride
v šolo, naj se radi tega opraviči pri svojem učitelji.

5. Radi neopravičenih šolskih zamud se učenec
ojstro kaznuje, in sicer toliko ojstrejše, kolikor več
ima neopravičenih zamud.

III.

Opravičenje šolske zamude.

Po sočih šolskih postavah (§ 4 učnega in šol¬
skega reda od 20. avg. 1870) so sledeči izgovori
pri šolskih zamudah opravičeni:

1. Če otrok zboli.

2. Če zbolč otrokovi starši ali svojci, ako je do¬
kazano, da ga potrebujejo v postrežbo.

3. Slabo vreme, ako bi otroci v njem utegnili
zboleti.

4. Tako slabi potje, da se ne more po njih
hoditi.

36

. IV.

Vedenje pred in med naukom in po nauku.

1. Učenec (učenka) naj pride v šolo le eno
četertino (*/*) ure pred začetkom uka, in mora  priti
vsaj do določene ure, s katero se pričenja uk.

2. Pred šolsko sobo si osnaži obuval in obleko.

3. V šolsko izbo stopi z nepokrito glavo, poda
se mirno na odločen prostor ter tikoma čaka poduka
ali se pa tudi tikoma pripravlja na bodoče nauke.

4. Deklice odlože svoje rute in robce z glave
na odločen kraj.

5. V šolo prinese učenec (učenka) samo potrebne
šolske priprave za tisti dan ali poldneva.

6. Drugih reči, ki ne spadajo k nauku, učenec
(učenka) ne sme v šolo prinašati; take reči mu
učitelj odvzame, posebno če se ž njimi igra.

7. Postopanje, letanje, vpitje pred šolo, po mo-
stovži in stopnicah je pred naukom, med naukom
in po nauku prepovedano.

8. Kedar učitelj ali učiteljica v šolo stopi, hitro
in mirno vstanejo vsi učenci (učenke) ter stojč pri
molitvi ali petji, s katerim se začenja šola.

9. Tudi takrat je vsem učencem vstati, ko sto¬
pijo v šolo drugi učitelji, kateheti ali druge osebe,
katere je enako spoštovati.

10. Iz šole hoditi (po potrebi) se med šolsko
uro le pri nujni potrebi dovoljuje in samo enemu
enkrat.

11. Poškodovanje in omadeževanje vsega šol¬
skega pohištva, učnih pomočkov, klopi, sten, stanišč
se ojstro prepoveduje.

12. Kedor učini kaj škode, mora jo poverniti;
ako je to iz lehkomiseljnosti ali iz hudobe učinil,
mora se vsikedar tudi kaznovati.

37

13. Ako se poškodovatelj ne izvč, poverne škodo
ves razred.

14. Odrezke papirja ali druge reči na tla me¬
tati se prepoveduje.

15. Po dokončanem poduku se podajajo učenci
(učenke) v največem miru domu.

16. Šolsko orodje, knjige, oblačila se ne smejo
v šoli puščati.

V.

Vedenje zunaj šole in doma.

1. Učenec naj se zunaj šole spodobno, pametno,
pohlevno in proti vsakemu uljudno obnaša.

2. Učenec naj se doma marljivo uči, kolikor
mu le čas pripušča, in naj skerbno izdeljuje vse
domače naloge.

3. Ako utegne, naj čita tudi druge za mladež
namenjene dobre knjige, katere mu starši ali učitelj
dovoljujejo.

4. V cerkvi in pri drugih verskih vajah se mora
učenec (učenka) tako vesti, kakor se zahteva od
vsakega pobožnega človeka.

5. Obiskovanje gledališč ali podobnih zabav in
gostilnic se sploh prepoveduje in se le izjemno v
družbi staršev ali sorodnikov dovoljuje.

6. Spodobne zabavne igre na prostem so učen¬
cem dovoljene.

7. Vsaka igra za denarje ali za vrednostne reči
je pa ojstro prepovedana.

8. Kopati se po neočitnih krajih se sme, ako
starši ne zabranjujejo in ako se pri tem spodobno vede.

9. Šolskega orodja in tudi česa druzega ne sme
učenec brez dovoljenja staršev prodajati, podarjevati
ali zamenjevati.

38

10. Tabaka ali smodk učenec ne sme kaditi
ali pušiti.

11. Po noči učenci ne smejo sami po cestah in
ulicah pohajkovati.

12. Učenec (učenka) se ne sme pajdašiti ali
družiti z ljudmi, kateri so na slabem glasu. Tovar-
šije naj si po večjem le pri svojih součencih (so-
učenkah) išče.

13. Na ulicah morajo vsi učenci in učenke vse
učitelje, katehete in tudi druge spodobno in s po-
štovanjem pozdravljati.

VI.

Določbe o izstopu iz šole.

1. Ako je učenec (učenka) od 6. do 14. leta
svoje starosti marljivo v šolo hodil in se med tem
časom zapovedanih naukov dobro naučil, dobi od¬
pustno spričevalo,  ktero ga odveže v šolo
hoditi.

2. Tistim marljivim učencem, kateri so šolo
uže 6 let obiskovali, pa jih starši silno doma potre¬
bujejo, sme učitelj v porazumljenji s šolskim vodi¬
teljem v poletnih tečajih 13 in 14. leta odpust dati.
V zimskem tečaji pa morajo vsakako v šolo hoditi.

Razglasilo.

Krajno šolsko svetovalstvo v Terbovljah tukaj
naznani, da bo vpisovanje šolarjev za prihodno šolsko
leto dne 29., 30. in 31. oktobra tega leta vselej do¬
poldne v tukajšnji šoli.

Starši in reditelji naj pripeljejo otroke, popol¬
noma 6 let in še ne polno 14 let stare brez raz¬
ločka vse, da se na tanko preišče, kteri od njili
bojo oproščeni.

Nihče pa naj svojevoljno in brez oprav, zaderžka
ne zaderžuje otroka do 7. novembra t. 1. od šole.

Kazen, če ravno težavna, bo gotova.

Krajni šolski svet v Terbovljah.

Pongr. Eichelter m. p.,

predsednik.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000203680