URN_NBN_SI_DOC-YR7WQKH7

Iz Ljudske in študijske knjižnice Ptuj 1969. leta, ob 1900-letnici P tuja, je bilo v tem štajerskem očaku bibliotekarsko srečanje in ta k ra t je p rebrala upravnica Ljudske in študijske knjižnice P tu j M ilojka Aličeva referat o razvoju knjižni­ čarstva v ptujski občini; kot sestavek je izšel v naslednjem letu v »Knjižnici«. Če pustimo ob strani razne analize in statistike, ki se do­ tikajo tudi ptujske občine, te r m anjše notice o ustanovitvi vaške knjižnice v Juršincih pri P tu ju v p rvi številki našega strokovnega glasila, je bil to edini članek, ki je slovenske knjižnične delavce sezna­ nil z delovanjem knjižničarstva na našem koncu. To po eni strani kaže prem ajhno skrb uredništva »Knjižnice« za delo in problem e sleherne knjižnice, zapiranje v visokoleteče m odrovanje in kom pjutersko raz­ m išljanje o m odernih knjižnicah, po drugi stran i pa nemoč, nedo­ raslost, neprim erno strokovno zasedenost, nefunkcionalno delovanje naše in podobnih knjižnic, ki se ukvarjajo še z osnovnimi strokov­ nim i problem i, aktualnim i pred kakšnim i šestdesetim i leti. Skratka, »Knjižnica« je bila, in zdi se, da bo še vnaprej, glasilo bibliotek a la U niverzitetna knjižnica. Toliko na splošno. Ob ptujskem jubilejnem letu se je študijski oddelek združene Ljudske in študijske knjižnice preselil v nove prostore in ob ta ­ k ratn ih hvalnicah bi nepoučeni sklepal, da je bila knjižnica s prese­ litvijo v »nove« prostore urejena sodobno, strokovno; žal se je kaj km alu videlo, da ni preveč pridobila. Res je, da se je število sedežev povečalo od 12 na 24, toda to je za mesto z 10.000 prebivalci in z ob­ čino z nad 65.000 prebivalci skorajda norčevanje. K njižnica je s pre­ selitvijo prišla praktično v enake velike prostore. N asvet republiške službe, da se naj izloči vsa zastarela lite ratu ra te r prenese v skla­ dišča, je bil nemogoč, ker takih skladišč ni bilo na razpolago, da na bi poslušali nasvete nekaterih prenapetih knjižničnih delavcev ter to literatu ro dali v odpad, pa bi bilo, kot se mi zdi, po vseh k u lturnih norm ah, m alce prehudo. Š tudijska soba, čitalnica in izposojevalnica so en sam prostor in ob tem kom entar sploh ni potreben. Vsa leta smo poznali problem kadra in tudi sedaj smo zasedeni približno 75°/o; in tako se stiskajo vsi knjižnični delavci v prostoru približno 25 m 2. Skladišča so neogrevana in neprestana hoja iz vroče čitalnice v ledenom rzle prostore je dokaj neprijetna. V oddelku ni prostora 134 K n již n ic a 22(1978)1-2