Osebni dohodki in skupna poraba v letu 1980 V letu 1980 bo pri izplačevanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo potrebno upoštevati »Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980«, katerega udeleženci so: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Skupščina gospodarske zbornice Slovenije Služba družbenega knjigovodstva Slovenije. Namen dogovora je uresničevanje sprejete resolucije SR Slovenije za leto 1980, katera predvideva 25 % počasnejšo rast sredstev za osebne dohodke od dohodka; sorazmerno počasnejšo rast izplačil sredstev skupne porabe in hitrejšo rast sredstev za akumulacijo. Zaradi uresničevanja izvajanja spre- jete zvezne in republiške resolucije in »dogovora« bo potrebno mesečno spremljati po posebni metodologiji dejansko izplačilo iz naslova osebnih dohodkov in skupne porabe ter le-to prilagajati rasti dohodka. Ker pri izplačilu za mesec januar še ni dokončno sprejet plan za leto 1980 in niso znani podatki o povprečno izplačanih OD v letu 1979 v SRS, je uveden s strani SDK-do sprejetja sporazumov o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov - začasen ukrep o možnosti izplačila OD na ravni izplačanih osebnih dohodkov za mesec november 1979. Da so OD obračunani v skladu z zvezno in republiško resolucijo, odgovarja odgovorna oseba v TOZD in DSSS. Izplačila za osebne dohodke in skupno porabo se bodo v letu 1980 spremljala v kumulativnih zneskih po posameznih obračunskih obdobjih in bodo pogojena z rastjo dohodka. Zaradi vseh zgoraj navedenih omejitev pri izplačevanju osebnih dohodkov, je potrebno pri izplačilih za mesec januar upoštevati predvideno rast dohodka v letu 1980 in temu primerno razporediti sredstva za osebne dohodke. V teku leta 1980 se bo razen zgoraj navedenega ter počasnejše rasti v izplačevanju osebnih dohodkov, upoštevalo še naslednje kriterije: - izplačila OD ne bodo vezana izključno na rast ali zaostajanje dohodka v tistih TOZD, kjer rast dohodka odstopa od poprečne rasti dohodka v gospodarstvu, - primernost manjšega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka v tistih TOZD, kjer je precejšen del prihodka ustvarjen z izvozom, - nujnost sorazmerno večjega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke v tistih TOZD, ki niso upoštevale počasnejše rasti sredstev za OD od rasti dohodka v letu 1979, - nujnost sorazmerno manjšega oz. večjega zaostajanja sredstev za OD od rasti dohodka v TOZD, kjer so OD nižji oz. višji od poprečnih OD na zaposlenega v gospodarstvu, - skladnost rasti sredstev za osebne dohodke v delovnih skupnostih skupnih služb z rastjo dohodka v TOZD,za katere opravljajo storitve, vendar pa naj ne bi presegala več kot 16 %, v primerjavi z letom 1979 in v prvi polovici leta 10 % od polovice izplačanih sredstev za osebne dohodke v letu 1979. Iz zgoraj navedenega sledi, da se bo višina sredstev za osebne dohodke mesečno ugotavljala glede na uspehe poslovanja, za kar se bodo izstavljala sprotna obvestila o stanju v TOZD in DSSS in skladnosti izplačil z resolucijo. Prav tako se bo tudi izplačilo OD za mesec januar in naslednje mesece prilagodilo možni višini, glede na uresničitev sprejetih resolucij. Na področju izplačil sredstev za namene skupne porabe, se bo v letu 1980 upoštevalo naslednje: - sredstva za namene SP v letu 1980 naj ne presežejo 13 % porast, glede na izplačilo v letu 1979, - sorazmerno manjša rast izplačil iz SP, kjer so izplačila v letu 1979 prekoračila povprečna izplačila v gospodarstvu SRS. - največ 70 % povprečno izplačanih sredstev za namene SP v letu 1979 povečane za 13 %, kjer so bila izplačila izpod 70 % poprečno izplačanih sredstev za namene skupne porabe v gospodarstvu, - sorazmerno povečanje sredstev iz SP za regres za organizirano prehrano Ob 8. marcu-prazniku žensk-iskreno čestitamo vsem sodelavkam in jim želimo še veliko delovnih uspehov vendar največ 550 din mesečno na delavca, - zmanjšanje sredstev skupne porabe za izlete, strokovne ekskurzije, proslav-vljanja ter športne igre, - povečanje izplačil za izobraževanje in organizirani letni oddih. Višina sredstev za posamezne namene s primerjavo zgoraj navedenih smernic bo podana s planom uporabe sredstev za skupno porabo za leto 1980 v Cinkarni Celje. Iz kratkega izvlečka dogovora o uresničevanju sprejete stabilizacijske družbeno ekonomske politike v letu 1980 ter iz načina njenega izvajanja sledi, da bomo pri prizadevanju za njeno uresničitev vsi udeleženi. Samo z večjo produktivnostjo, boljšim gospodarjenjem, varčevanjem na vseh področjih ter s tem v zvezi povečanim dohodkom, bomo imeli možnost povečevati sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. Določila resolucije je potrebno upoštevati že v razporeditvi dohodka po zaključnem računu za leto 1979, kjer se upoštevajo razmerja po veljavni resoluciji za leto 1979 in v planu za leto 1980. Vsekakor pa je potrebno pri razporejanju dohodka in sredstev za OD in skupno porabo, upoštevati tudi občinsko resolucijo. 1 ■■■■■■ 1 ■11 DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE Delegati DS DO-so obravnavali imenovanje kolektivnega poslovodnega organa in pri tem sprejeli sklep, da se v času treh mesecev izdela pravilnik o nagrajevanju članov tega organa, do tedaj pa naj prejemajo akontacijo na OD po obstoječem pravilniku, za glavnega direktorja delovne organizacije in nezasedanega delovnega mesta direktorja razvoja. Tovariša Maksa Bastla, dipl. oec. so imenovali za predsednika kolektivnega poslovodnega organa ter tovariša Leopolda Slapnika, dipl. pol. za podpredsednika kolektivnega poslovodnega organa za področje splošnih, kadrovskih zadev, razvoja samoupravljanja in informiranja. Komisiji za razpis individualnih poslovodnih organov in del s posebnimi pooblastili, so predlagali, da ponovno razpiše delovno mesto podpredsednika kolektivnega poslovodnega organa za področje razvoja in organizacije ter delovno mesto podpredsednika kolektivnega poslovodnega organa za področje proizvodnje, ekologije in vzdrževanja. DELAVSKI SVETI TEMELJNIH ORGANIZACIJ TOZD Kemija Mozirje Sprejeli so pristop k samoupravnemu sporazumu o obsegu in načinu združevanja sredstev, namenjenih za zadovoljevanje potreb in realizacijo programa skupnosti za varstvo pred požarom v SO Mozirje,za leto 1980. Nabavili so visokotlačni bojler in industrijski sesalec za prah. TOZD Metalurgija Pristopili so k samoupravnemu sporazumu o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1980. Zaprosili so Jugobanko Ljubljana, za spremembo devizne garancije za firmo Hugo Petersen, za povečano vrednost opreme žveplene kisline «S« in sicer iz enega milijona na devet milijonov nemških mark, z rokom veljavnosti 30. 4. 1984. V sušilnici ferosulfata bodo instalirali telefon za nemoteno kontrolo tehnološkega procesa. Nabavili so dva centrifugalna ventilatorja za obrat Valjarne, v predračunski vrednosti 25.888- din. TOZD Titan dioksid Obravnavali so predlog za izvedbo določenih organizacijskih ukrepov za realizacijo programa ekološke in ekonomske sanacije v TOZD, z naslednjimi nalogami: dvignili in stabilizirali bodo proizvodnjo na nivoju 20.000 T/l z aparativno sanacijo in uvedbo stroge tehnološke discipline, izvedli ekološko sanacijo in realizirali program za stopnjevanje proizvodnje na 26.000 T s prehodom na bogatejši vložek (žlindra). Sprejeli so sklep o zvišanju vrednosti elementov za določanje mase OD za uspešnost dela za 10 % glede na vrednosti, ki so določene v oddelku C Poslovnika o oblikovanju OD po uspešnosti dela v TOZD Titan dioksid, z veljavnostjo za prvo četrtletje 1980, vključno z decembrom 1979. Za določanje mase OD za uspešnost dela za mesec december 1979 se pri količini proizvodnje upošteva dodatno tudi količina 110 ton izpadle proizvodnje zaradi priklopa elektrofiltrov. TOZD Vzdrževanje in energetika Podelili so nagrade zaslužnim sodelavcem, ki so sodelovali pri izgradnji in prevezavi cevnega mokrega filtra CMEF v TOZD TiOz v vrednosti 450.000,00 din zaradi vključevanja obeh filtrov v pogon pred rokom. TOZD Kemija Celje Sprejeli so sklep o izdelavi temelja 90 tonskega silosa po predračunski vrednosti 40.065,00 din. Nabavili bodo žve-planici za izdelavo tobotion črne O in modrega R barvila. Predračunska vrednost je 544.896,00 din. Podpisali so pogodbo in pristopili k izdelavi študije »Možnosti preureditve kurjenja peči za proizvodnjo ZnO, na kurjenje z zemeljskim plinom. Za izdelavo študije so plačali 52.000,00 din neto. TOZD Transport Odprodali so rabljene rezervne dele od vozila OM Titano CE 160-05, v skupni vrednosti 2.500,00 din. Nabavili bodo dva diesel viličarja z orodjem in opremo po investicijskem planu za leto 1980 in po predračunski vrednosti 742.900,00 din ter tovorni avtomobil TAM po predračunski vrednosti 331.880,00 din, iz amortizacije v letu 1979. DEIOIRII2BENDPDIIIICIIIH DRGAHI2ACII V drugi polovici januarja 1980 so se zvrstili občni zbori sindikatov vseh temeljnih organizacij v Cinkarni. Na njih so izvolili organe in sprejeli poslovnik o delu občnega zbora, razpravljali o delu osnovnih organizacij v dveletnem mandatu ter si zastavili programsko usmeritev za bodoče delovanje. Izvolili so tudi nove člane izvršnih odborov in predsednike le-teh. Objavljamo pomembnejše sklepe in stališča posameznih občnih zborov. Občni zbor TOZD Metalurgije Za poživitev dela delegatov in delegacij se na nivoju DO zadolži služba za delo delegacij, ker predsedniki IO, ki so največkrat delavci iz proizvodnje, ne morejo skrbeti za vse politično in družbeno delo v temeljni organizaciji. Znova je bilo izpostavljeno vprašanje prehrane, saj je razdeljevanje nehigi-jensko in neustrezno. Vendar so poudarili, da bi morali tudi delavci postati bolj disciplinirani in redoljubni, kajti le tako se bodo rešili problemi, ki se nanašajo na prehrano med delovnim časom. Občni zbor TOZD Kemije Mozirje V zvezi s poročilom finančnega poslovanja so menili, da bi imeli večji vpliv na formiranje in trošenje sredstev, če bi imeli organizirano samostojno finančno vodenje, kar pa spričo majhnega števila članov sindikata, ni moč realizirati. Obsodili so neodgovorno pisanje nekaterih novinarjev o Cinkarni, kajti v njihovih prispevkih je veliko neresnic, ki škodijo ugledu delovne organizacije. Občni zbor TOZD Kemije Celje Razpravljali so o povišanih prispevnih stopnjah SIS in programu zdravstvenega varstva, ter zahtevali, da na eni od prihodnjih sej delegat SIS-a, obrazloži povišane prispevne stopnje ter delegat iz zdravstva, poda razlago programa dela in porabljenih finančnih sredstev. Občni zbor TOZD Titan dioksid Obsodili so naglico sprejemanja samoupravnih aktov proti koncu lanskega leta, ker je tak način sprejemanja naletel pri delavcih na določen odpor. Udeležba na zborih delavcev je slaba. Delno je krivo delo v izmenah ter velika večina vozačev, ki so vezani na odhode avtobusov. Delo družbeno političnih organizacij v TOZD mora biti koordinirano, da bi zagotovili uspešnejše delo. Delegate izvršnega odbora je potrebno kadrovsko usposabljati, ker bodo le tako kos obilnemu delu. Še vedno prevladuje mnenje, da je sindikat samo socialna služba in služba za oskrbovanje z ozimnico. Želimo, da se taka miselnost izkorenini in da dobimo vso podporopri uveljavljanju naših dejanskih teženj in pri izvajanju naših nalog. Občni zbor TOZD Grafike V TOZD Grafiki niso zadovoljni s sodelovanjem sindikata z zvezo komunistov, kajti več bi se morali skupno angažirati pri obravnavanju raznih samouprav nih aktov. Veliko so imeli vprašanj glede prehrane v delovni organizaciji. Vpraševali so, kdo v Cinkarni je zadolžen za asortiman prehranbenih artiklov, ki je zelo skromen oziroma vedno isti, kdo izbira jedilnike za topli obrok, zakaj popoldne večkrat zmanjka kruha ali kupujemo prehrano v razdelilnicah po gostilniških cenah, itd. Občni zbor TOZD Transport Ocenili so, da se v najširši bazi premalo poslužujemo možnosti delegatskega odločanja: Gradiva, ki jih delegati dobijo so dobra, vendar nastane problem, ko je potrebno gradiva skupno obdelati in zavzeti določena stališča in določiti delegata za zasedanje. Nujno je, da se zavemo, da nam poleg pravic gredo tudi obveznosti in predvsem tudi posledice, ki nastajajo zaradi našega neresnega pristopa. Občni zbor DSSS Sprejeli so sklep, da mora sindikat aktivno spremljati delovanje delegatskega sistema v DSSS. Za bolj učinkovito delo je potrebno koordinirati delo delegacij na nivoju OZD. Prav tako je potrebno izboljšati sistem informiranja delavcev. Strokovne službe se morajo vključiti v delo delegacij, prav tako je potrebno organizirati razprave na delavskem svetu DSSS. ^ Potrebno je spremljati delovanje delavske kontrole in ji omogočiti čimbolj učinkovito delo. Z nadaljno demokratizacijo odnosov se mora delo sindikata prenesti iz izvršnih odborov na sindikalne skupine. V vse oblike rekreacije je potrebno vključiti čim večje število zaposlenih delavcev v DSSS. Položaj delavske kontrole Delo Samoupravne delavske kontrole je zelo nehvaležno, kajti na vsakem koraku so člani le-te izpostavljeni nerazumevanju sodelavcev. V naši delovni organizaciji imamo sicer dobro organizirano samoupravno delavsko kontrolo, vendar ne izpolnjuje nalog tako, kot bi jih morala. V nekaterih temeljnih organizacijah le čakajo, da bodo dobili prijavo, nič pa ne store, da bi že z ustrezno kontrolo preprečili napake, preden pride do njih in bdeli nad delavci ter službami, o pravilnosti izvajanja njihovega dela. Zanemarili smo dejstvo, da manj kontrole pomeni vse več konfliktov. Kontrola naj bi bila spontana in sloneča na zavesti in samodisciplini, ki je ni treba posebej oblikovati, niti ji opredeljevati vsebine. Vsak delavec ima pravico in dolžnost iniciative, če ugotovi,da se katerikoli odnos oddaljuje od sprejetih samoupravnih in družbenih norm. »Mnogo je primerov, ko pride do materialnih škod«, nam je povedal tovariš Jože Ljubič, predsednik Samoupravne delavske kontrole v delovni organizaciji, »vendar nihče ne poskuša najti odgovornega krivca. Imeli smo že primere, ko smo pri preiskovanju in obravnavanju naleteli na težave, kajti povzročitelj je ostal v tajnosti ali pa se mu krivda ni mogla dokazati. Dejanja so se zamolčala ali prikrila. Člani delavske kontrole smo bili osmešeni. Na tak način nimamo uspeha, saj kontrola v delovni organizaciji nima tiste veljave, ki ji je namenjena. Brez zaupanja delavcev in vodilnih ter njihovega vpliva, ne bomo rešili niti enega primera. Mnogo pa je resnih težav, katere bi delavska kontrola morala reševati.« Delo delavske kontrole je v delovni organizaciji osamljeno. Družbenopoliti-tične organizacije ne nudijo podpore, ki bi jo večkrat še kako potrebovali. Pokazala se je potreba, da bi na sestankih morali obvezno sodelovati člani izvršnega odbora sindikata in zveze komunistov. V samoupravljanju kontrola pomeni kontrolo vseh, v interesu vseh. Kontrola mora biti vtkana v celotni sistem samo- upravljanja, kajti en sam organ je ne more obvladati. Kontrolo in evidenco nad delom moramo zato naložiti vsem: organom samoupravljanja, kolektivnim, pa tudi individualnim izvršilnim organom. Delavski svet bi npr. moral sam kontrolirati uresničevanje sklepov in izvajati sankcije proti tistim, ki sklepov ne uresničujejo. Lenart HORVATIČ je predsednik delavske kontrole v TOZD Grafika: »Kot član kontrole čutim, da kontrola postaja izraz nezaupanja do delavcev v proizvodnji in žaljiva za strokovnjake ter uslužbence v skupnih službah. S tem da kontroliraš njihovo delo, si »strah«, ki išče nepravilnosti. Ni več pristnosti in tovarištva, celo izogibajo se te!« Tega mnenja bi se morali otepati, kajti potemtakem je kontrola prej ovira, kot pa pospeševalec razvoja demokratičnih Znano nam je, da deluje v delovni organizaciji Cinkarna skupna disciplinska komisija. Komisijo sestavljajo voljeni delegati iz vseh TOZD in DSSS. V njenem sestavu je tudi zunanji član, z liste, ki jo določi zbor združenega dela SO Celje. Disciplinska komisija deluje po pravilniku o disciplinskem postopku. Disciplinska komisija se pri svojem delu sooča z velikimi težavami. Začenjajo se že pri samem prijavljanju disciplinskih prekrškov, ker so le-ti mnogokrat nepopolni ali pa celo nepodpisani od zakonitega predlagatelja. Delavec, zoper katerega je predlagan postopek, ne dobi kopije zahtevka za uvedbo postopka in se tako ne more braniti, ker ni seznanjen s prekrškom, s katerim ga bremeni prijava. Delavci, zoper katere teče postopek se tudi premalo poslužujejo pravice, da jih brani ali zastopa sindikat. Pri obravnavanih prekrških so na prvem mestu neopravičeni izostanki z dela. Opozoriti je potrebno, da se kršiteljem mnogokrat preveč popušča in da jih prijavijo odnosov. Končno pa je tudi kontrola kvalitete v proizvodnem procesu potemtakem »žaljiva«. Natančni, pazljivi in dobri delavci, se kontroli ne bodo odrekli. Angelca MLAKER je predsednik delavske kontrole v DSSS: »Vprašanje je, kaj kontrolirati. Popolen nadzor nad vsem ni mogoč. Sploh pa službe pri dostavljanju gradiva rade najdejo opravičilo.« Predvsem moramo organizirati kontrolo nad dohodkom in družbenimi sredstvi. Gre za kontrolo nad tem, kaj se dogaja z rezultati, ki jih je dalo živo delo, in še posebej, kaj je z minulim delom in stroški. Doslednost kontrole je tudi v preprečevanju okoriščanja, prisvajanja, korupcije itd. Nenazadnje pa je potrebna kontrola uresničevanja samoupravno sprejetih aktov in sklepov ter njihove skladnosti z določili samoupravnih aktov. šele takrat, ko se jim nabere več neopravičenih izostankov skupaj. Takšne postopke je mnogo težje voditi, ker mnogi že zastarajo in jih ni mogoče več obravnavati kot disciplinske prekrške. Cinkarnarji pa dobro vemo, da za slabo disciplino niso krivi samo neopravičeni izostanki. Potrebno bi bilo, da se prijavijo tudi druge kršitve, kot so: povzročanje materialne škode iz nepazljivosti, opustitev ukrepov za varstvo delavcev, prihajanje na delo v vinjenem stanju, uživanje alkohola med delom in podobno. Za zatiranje alkoholizma bi morali biti na razpolago alkoholometri, da bi delavcu alkoholiku lahko dokazali kršitev delovne discipline. Nahajamo se v težkih časih, zato bi se morali vsi zavedati, da bi že z večjo disciplino na delovnem mestu lahko precej prihranili. Pri delu disciplinske komisije pogrešam tudi sodelovanje zunanjega člana disciplinske komisije, ki se v največ primerih ne odzove povabilu. V takem O delu disciplinske komisije primeru bi moral pravočasno opravičiti svojo odsotnost. Poseben problem pri našem delu so pomanjkljivi samoupravni akti, kot so: pravilnik o delovnih razmerjih delavcev TOZD in DSSS, ter pravilnik o disciplinskem postopku. V Gospodarskem vestniku št. 15, je 20. aprila 1978 izšel republiški pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev, ki je zelo popoln, in sem nanj opozoril na sestanku SDS v TOZD, s priporočilom organom upravljanja, da se naš pravilnik dopolni. Ker do popravka oziroma dopolnitve ni prišlo, se disciplinska komisija nemalokrat znajde v težavnem položaju, ker se po zakonu šteje za prekršek samo kršitev, ki je kot takšna zapisana v samoupravnem aktu. Tudi republiški Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list SRS, št. 24/77) je zelo nepopoln in se marsikateri člen lahkq različno tolmači. Želim, da bi se disciplina v našem kolektivu izboljšala in da bi imela disciplinska komisija lažje delo. To bi bil velik doprinos vseh nas k stabilizaciji. Član disciplinske komisije Emil Gajšek Predstavljamo vam predsednike IO sindikatov vseh TOZD Branko MESEC, rojen 8. 5. 1950, v Cinkarni zaposlen od leta 1974, sedaj dela na delovnem mestu laborant TKS. Za predsednika IO sindikata v TOZD Titan dioksid je izvoljen prvič. CINKARNAR: Kakšne morajo biti kvalitete kandidata, ki je izvoljen za predsednika sindikata v temeljni organizaciji? ODGOVOR: Tak človek bi moral biti iz proizvodnje, kjer so delavci s svojimi težavami. Le tako bi lahko zastopal bazo. Predsednik sindikata mora misliti z delavci. CINKARNAR: Katera akcija sindikata v prejšnjem mandatnem obdobju se je približala interesom delavcev? ODGOVOR: Edina akcija, ki je bila res pravična, je bilo 'razdeljevanje počitniških kapacitet na temeljne organizacije. To je bila tudi naša pobuda. Izboljšala se je tudi informiranost, vendar še daleč ne v takšni meri kot bi morala. Trdim, da je vsako, še tako zapleteno stvar mogoče razložiti na jasen in enostaven način. Važno vlogo v informiranju imajo samoupravne delovne skupine, kjer se ljudje na delovnem mestu lahko pogovorijo o dnevnih problemih. Emil GAJŠEK, rojen 5. 4. 1942, v Cinkarni zaposlen od leta 1964, trenutno je izme-novodja v obratu tiskarskih plošč. Za predsednika sindikata TOZD Grafike je izvoljen prvič. CINKARNAR: Kaj za vas pomeni sindikat? ODGOVOR: Sindikat naj bi se boril za boljše gospodarjenje in delovne pogoje delavcev, za stabilizacijo, opozarjal naj bi na razne nepravilnosti in delavcem končno vcepil delovno zavest. Delavci bi se morali zavedati, da so za svoje delo odgovorni in da so odgovorni tudi za stroje, na katerih delajo in orodje, katerega uporabljajo. Zavedati bi se morali, da je vendar vse to naše in vse kar je naše, moramo čuvati. Položaj v delovni organizaciji in pogoji dela postajajo vse težji. Sindikat naj bi se posvetil odpravljanju nezdravih delovnih pogojev in nočnemu delu žensk. CINKARNAR: Kako je treba voditi delavce k boljši produktivnosti? ODGOVOR: Najprej bi morali urediti nagrajevanje po delu in dati delavcem taka delovna mesta, za katera so sposobni in kjer lahko opravičijo svoje delo. Osnova osebnih dohodkov bi se morala dvigniti vsaj na povprečje ostalih delovnih organizacij, da ne bi bili delavci še naprej prikrajšani pri dopustih, bolniških in drugih izostankih. Potrebno bi bilo razrešiti zaposlovanje delavcev, ki niso več sposobni opravljati prvotno delo. Na drugem delovnem mestu pa bi morali za te delavce rešiti tudi ustrezno plačilo. Albin ZUPANC, rojen 27. 2. 1931, v Cinkarni je od 1948 leta, dela na delovnem mestu vodje izmene obrata rastni substrati. Najraje dela v sindikatu. Že leta 1972 je bil predsednik sindikata, sedaj je predsednik sindikata TOZD Kemija Celje. CINKARNAR: Kaj moramo storiti za dobro delo sindikata? ODGOVOR: V našem TOZD-u težko govorimo o resnem delu sindikata, ker se nekateri, ki bi bili sposobni sprejeti eno od funkcij, odmikajo. Izobrazbeni sestav članov izvršnega odbora je nizek. Nihče nam ne nudi pomoči in podpore. Od nekaj čez deset inženirjev in tehnikov v te- meljni organizaciji nihče nima funkcije v sindikatu, čeravno smo člani sindikata vsi, ne glede na to, kje in kaj kdo dela. CINKARNAR: Kaj se je potrebno v naslednjem mandatnem obdobju pogovoriti, izdelati, rešiti in izboljšati? ODGOVOR: Sindikat je v prejšnjem mandatu dal pobudo za ustanovitev koordinacijskega odbora za urejanje dohodkovnih odnosov v TOZD Kemija, v katerem naj bi skupno s sindikatom določevali vrednost točk mesečno. Ideja ni bila uresničena. Zelo počasi se pristopa k izdelavi nove sistematizacije delovnih mest. To je potrebno storiti čim prej, da delavci ne bodo tako nezadovoljni. Izdelati je potrebno merilo, kakšno delo je težje in kakšno lažje. Zavedati bi se morali, da je urejeno nagrajevanje po delu stimulacija za doseganje lepših rezultatov poslovanja. Delavci nismo zadovoljni z malico, ki je že dolgo stvar dogovarjanja. Nočna izmena nima toplega obroka, čeprav jo delavci na fizično težkih opravilih in delavci, ki se vozijo iz oddaljenih krajev, potrebujejo. Izbira malice je slaba, saj sta na voljo le dva menija in še to ne povsod. Milan AMON, rojen 21. 5. 1951, v Cinkarni je od leta 1978, dela na delovnem mestu delovodja zunanjega in notranjega prometa. Za predsednika IO sindikata v TOZD Transport je izvoljen prvič. CINKARNAR: Kje tičijo problemi vaših delavcev? ODGOVOR: Nezadovoljstvo izvira pri osebnih dohodkih, ker bi naši delavci spričo slabih delovnih pogojev morali dobivati takšne osebne dohodke, kot ostali fizični delavci v drugih TOZD. Potrebno je tudi bolje razreševati stanovanjska vprašanja delavcev, ker se pritožujejo na delo stanovanjske komisije in predvsem na točkovanje njihovih trenutnih razmer za uvrstitev na prioritetni listi stanovanj. CINKARNAR: Kaj je potrebno še storiti, da bo delavec res lahko sodeloval pri vseh odločitvah? ODGOVOR: Delavcu je potrebno na zelo enostaven način razložiti poslovanje, njegove dolžnosti in pravice, za katere dostikrat ne ve. Sindikat mora biti čvrsto povezan z delovnimi skupinami, kajti delavčeve težave bomo le tako slišali in jih v praksi skušali razreševati. PONOVNO IZVOLJENI Predsedniki IO sindikata TOZD Kemija Mozirje, TOZD Metalurgija, TOZD Vzdrževanje in energetika in DSSS so bili ponovno izvoljeni. Ker smo intervju z njimi objavili že pred dvema letoma, ob njihovi prvi izvolitvi, vam jih sedaj predstavljamo le v slikah. Nočno delo žensk Rudi MRAZ, predsednik 10 sindikata, TOZD Metalurgija. Tomo GORENŠEK, predsednik IO sindikata TOZD Vzdrževanje in energetika. Jernej OZIS, predsednik IO sindikata DSSS V Cinkarni še vedno ni prišlo do ukinitve nočnega dela žensk. V tiskarskih ploščah TOZD Grafike je zaposleno 30, v tiskarskih barvah pa 15 delavk, troizmensko. Predvidevajo, da se bodo v teh obratih v letošnjem letu zaključile investicije. Vodstvo TOZD Grafike se trudi dokončati Grafiko III. in pridobiti opremo za halo tiskarskih barv. Dotlej pa morajo proizvajati še na starih proizvodnih napravah. Občutno izboljšanje pogojev dela in povečanje kapacitet, bo vzrok za zmanjšanje nočnega dela na minimum. Delegati izvršnega odbora sindikata in delavskega sveta v TOZD, so letos spet razpravljali o nočnem delu žensk in zaradi omenjenih vzrokov, soglašali s podaljšanjem nočnega dela za leto 1980. Delavka Greta TOPLAK že šesto leto dela v treh izmenah. »Želela sem postati trgovka, vendar kot otrok številne družine nisem imela možnosti šolanja. S šestnajstimi leti sem se poročila in se 1974 zaposlila v Cinkarni, v TOZD Grafika, na delovnem mestu I. strežaj kopeli v obratu tiskarskih plošč. Delo je težko, saj imamo roke vseskozi v vodi, kislini in lugu. Najtežje pa je prenašati mrzlo vodo. Nočnega dela sem se že navadila. Tudi plača ni slaba, zaradi nočnega dodatka.« Delavka Justina GRIL se vozi na delo z Laškega. Pri dveh otrocih težko opravlja nočno delo. V tiskarskih barvah dela tri leta kot pakovalka na nočni izmeni. »Z nočnim delom nisem najbolj zadovoljna, a vem, da moram potrpeti, saj pravijo, Justina GRIL da so težave pri nakupu boljših strojev. Kar zadeva delo, ima ženska več obveznosti kot moški; veliko dela najprej v službi, nato še doma, kjer so skrbi z dvema majhnima otrokoma. Za delo v nočni izmeni moraš biti zdrav. Najbolj trpijo noge, ker moramo nenehno stati. Na delu nosim delovno obleko, druge zaščite ni, vendar bi potrebovali rokavice. Z osebnim dohodkom nisem zadovoljna. Osnova je majhna in tudi nočnega dodatka ni veliko. Povprečno zaslužim 4700,00 din brez plačila prevoza na delo. To pa ni veliko, saj pri tej draginji komaj shajamo.« Tehnologija v TOZD Grafiki, v obratu tiskarskih plošč, kot barv, je takšna, da bi težko v tem času in ob danih delovnih pogojih in zmožnostih, nočno delo žensk popolnoma ukinili. Marsikatera ženska ni več sposobna delati ponoči. Za delavke v nočni izmeni bi bilo potrebno izvršiti letne sistematske preglede pri specialistih in ne le splošnih zdravnikih. Varnost delavce« in nesreče pri delu ■ V mesecu januarju 1980 je bilo 7 nesreč pri delu in ena na poti na delo. Od sedmih poškodovanih sta dva že zaključila bolniški stalež in imata skupaj 23 izgubljenih delovnih dni, trije bodo v sta-ležu približno tri tedne, eden pa 10 dni. V tem mesecu je prišlo do smrtne nesreče pri delu pri kalcinacijski peči Ti02. Ko je povzorčevalec vzel vzorca iz kalci-nacijske peči, je nazaj grede padel z železne lestve.Pri tem je dobil tako hude poškodbe glave, da je na kraju nesreče umrl. Vzrok nesreče raziskujejo. Pri dvigu reduktorja, si je delavec poškodoval roko. Vzrok nesreče je neprevidnost. V obratu tiskarske plošče je prišlo do eksplozije praznega soda; pri tem se je poškodoval delavec - vzdrževalec. Pri menjavi elektromagnetnega ventila pri kislinski posodi v TOZD TiOa, je električar dobil udar električnega toka po levi strani telesa, ter si mehansko poškodoval roko. Vzrok nesreče je poleg neprevidnosti še nepravilen način dela. V delavnici za napenjanje filtrskega platna v TOZD Ti02 je delavcu padel na tla kolut za navijanje in mu poškodoval palec. Vzrok nesreče je neprevidnost. Do nesreče je prišlo tudi v sekundarni proizvodnji cinka, ko je delavcu spodr- snilo ter si je pri padcu poškodoval rebra. Pri peskanju železnih cevnih kolen v peskarnici, je jekleni zdrob (granule) prebil rokavico in delavcu - peskarju poškodoval roko. Šimun Pinjušič OD TU IN TAM V zadnjih dveh mesecih so bili v javni razpravi naslednji samoupravni akti: samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo II. faze Tehničnega šolskega centra Celje, samoupravni sporazum o osnovah plana razvoja PTT prometa za obdobje 1976- 1980, samoupravni sporazum o prehodu na ekonomske stanarine v občini Celje in samoupravni sporazum o združevanju v III. enoto SIS SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, sprejetim na 7. redni konferenci delegatov III. enote, dne 11. 12. 1979. Delegati na delavskih svetih TOZD se večinoma za te sporazume niso opredelili, vendar pa za vse sporazume javna razprava še ni zaključena. Tudi trezen si lahko vesel Mnogo je ljudi, ki trdijo, da človek ne more biti vesel in dobre volje, dokler ne zaužije nekaj alkohola, ter da ne more biti praznovanja in družabnega razpoloženja brez dobre kapljice. Vprašal, sem tiste, ki nimajo radi alkohola oziroma ga ne morejo piti zaradi bolezni, ali niso nikoli veseli. Odgovorili so mi, da ni dobre volje, če človek ni malo v »rožcah«. Toda jaz mislim drugače, mislim, da je človek lahko zelo vesel tudi brez kapljice alkohola. Klub zdravljenih alkoholikov Cinkarne in Klub Aljažev hrib,sta nedavno tega imela letno skupščino. Predstavnika obeh klubov sta prebrala poročilo o delu kluba v preteklem letu. Izvedli so volitve novega odbora in sprejeli zahtevnejši plan dela za leto 1980. Želimo, da bi na naše ses- tanke, ki jih imamo vsako sredo od 13. do 14. ure, prihajali tudi mladinci in vodilni delavci. Po uradnem delu skupščine smo nadaljevali s silvestrovanjem, ki je trajalo pozno v noč. Razšli smo se siti in napiti, tako da naslednje jutro ni nihče preganjal »mačka«. Vsak je vedel s kom in kaj je govoril in bil brez skrbi, da se ni komu zameril. Zato vprašujem, ali ni bolje biti trezen in vesel, kot pa pijan in naslednji dan bolan ter nesposoben za razmišljanje in delo? Lepo je, da lahko vsakemu, brez sramu, pogledaš v oči. To je bilo naše tretje silvestrovanje in upamo, da jih bo še več, z večjim številom udeležencev. Ferdo Anderluh ve po ohranjenih fotografskih posnetkih, medtem, ko so originali izgubljeni ali uničeni. Kot vemo, je Cinkarna napravila še korak dlje. Prav zdaj je v pripravi natis albuma s starimi celjskimi upodobitvami, ki ga pripravlja Cinkarna skupaj z združenim delom ter celjsko kulturno in občinsko skupščino. Izdaja te knjige bo nedvomno velik kulturni dogodek ne le za Celje, marveč za vso Slovenijo, ki doslej še nima takšne edicije. In najbrž se ne motim, če domnevam, da bodo tej izdaji sledile še druge, namenjene drugim slovenskim mestom. Zato sem prepričan, da opravlja Cinkarna s temi koledarji pomembno kulturno poslanstvo. Če vemo, da ti koledarji niso nič dražji od običajnih, imamo ob njih prijetno zavest, da z iztekom leta njihovo poslanstvo ni pri kraju. Še in še bomo radi segali po njih, se prek njih seznanjali s preteklostjo svoje domovine in dvigali svojo kulturno zavest. Ob letošnjem cinkarniškem koledarju Nisem poseben ljubitelj starin, še manj zbiratelj. Zato sem bil pred leti kar presenečen, ko je Cinkarna prekinila s tradicijo koledarjev, s kakršnimi nas vsako leto zasujejo od vsepovsod. Koledarjev z zasanjanimi pokrajinami, belimi gazmi na prostranih smučiščih, romantičnimi in seveda podirajočimi se domačijami, da ne govorim o rožicah in metuljčkih. Na listih cinkarniškega koledarja se je takrat zvrstila vrsta starih upodobitev Celja z bogatimi spremnimi besedili, ki so nazorno pojasnjevala njihovo vsebino. Zdelo se je, da gre za posrečen enkraten domislek, vendar so nas naslednja leta poučila, da gre za širše zasnovan projekt saj so se Celju v naslednjih letih pridružila druga slovenska mesta, tako zdaj že drugič tudi Ljubljana. Dolgo let po vojni šmo bili priče, kako naša stara mestna središča postajajo vse bolj zanemarjena. Zidali smo nove stolpnice in bloke, s fasad starih hiš pa se je vedno bolj luščil omet. Zdaj so se stvari spremenile. Poglejmo Škofjo Loko ali Kranj, Ljubljano ali Celje, povsod smo priče, kako s čedalje večjo vnemo skušajo vrniti starim mestnim hišam njihovo nekdanjo lepoto. Skratka, tisti hip, ko smo zadostili svojim potrebam po temeljnem osebnem standardu, smo se ozrli naokrog. Ne zadošča nam več le urejeno stanovanje. Želimo, da je urejeno tudi naše širše okolje, v katerem prebivamo, in ni nam vseeno, če so hiše v starih mestnih ulicah, po katerih se sprehajamo, urejene ali zapuščene. Ob tem smo se tudi zavedali, da nismo od včeraj, da ima vse, kar smo in kar je okrog nas, tudi svojo preteklost, zgodovino. In tisti hip smo tudi na dediščino preteklosti pričeli gledati z drugimi očmi. Kdo je pred leti zbiral starine, od starih kipcev do piskrov in »pegleznov«. Danes že skoraj ni nikogar, ki pri znancih in sorodnikih ne bi premetal podstrešja, da bi rešil ta ali oni starinski kos in z njim okrasil svoje stanovanje. Tako je razumljivo, da dobivajo čedalje večji mik tudi stare upodobitve, zlasti če gre za upodobitve domačih krajev. Zanimivo je, kako so naši delavci sprejeli koledarje z upodobitvami slovenskih mest. Najprej nekoliko z nezaupanjem, nato s čedalje večjo radovednostjo in pričakovanjem, danes pa so med nami že mnogi, ki smo pričeli te koledarje sistematično zbirati. Mnogi so si posamične slike izrezali, jih uokvirili in z njimi okrasili stene svojega doma, drugi jih hranijo, kot bi šlo za knjige. Da je zamisel izdajatelja naletela na dober odmev, priča tudi to, da so pred dvema letoma Laščani naročili pri Cinkarni podoben koledar z upodobitvami Laškega, letos pa so nekaj podobnega poskušali Kamničani v lastni režiji in redakciji, vendar njihov poskus, tako kot vsak posnetek, po kvaliteti niti približno ni dosegel vzora. Manjkajo pa tudi vsa besedila, ki bi slike postavila v ustrezen zgodovinski okvir in razložila njihovo vsebino. Prepričan sem, da je izdajanje takšnih koledarjev pomembno kulturno dejanje. Mnogi naši ljudje so se prek njih prvič seznanili z upodobitvami, ki ležijo za širok krog nedostopne v raznih muzejih, galerijah in arhivih, marsikdaj celo v tujini. Če vemo, koliko takšnega gradiva se ob raznih katastrofah za vselej izgubi, potem je pomen teh izdaj še večji, saj že danes poznamo mnoge stare upodobit- Pripis: Citat iz privatnega pisma znanega slovenskega strokovnjaka, nosilca mnogih najvišjih priznanj republike in zveze, z dne 24. 1. 1980... »Menda leta 1975, sem dobil od vas zelo lep stenski koledar Cinkarne z ličnimi posnetki iz starega mesta Celja v barvah«.........»Vi imate mogoče ohranjen en izvod, jaz imam samo koledar iz leta 1976, čeprav slike v barvah za naslednji namen ne ustrezajo: ZHOS bo za Hortikulturo Celje, '80 izdala katalog, ki ga bo oblikoval Dušan Ogrin. Na naslovno stran kataloga predlagam eno izmed bakrorezov iz koledarja 1975 . . « »04472« PROGRAM šPORTNO-REKREACIJSKE DEJAVNOSTI V MESECU FEBRUARJU IN MARCU -Občinsko prvenstvo v šahu - Občinsko prvenstvo v odbojki - člani - Občinsko prvenstvo v odbojki - članice - Občinsko prvenstvo v odbojki starejši člani - Interno prvenstvo v smučanju - Občinsko prvenstvo v smučanju na Rogli OBVESTILO Obveščamo ljubitelje rekreacije, da imajo vsak petek od 18,00 do 19,30 ure na razpolago telovadnico Zavoda Ivanke Uranjekove (Posebna šola). KOLEKTIVU CINKARNE CELJE Ob tridesetletnici delavskega samoupravljanja in izvolitvi prvega delavskega sveta v vaši organizaciji združenega dela, vam v imenu zveze sindikatov Slovenije in v svojem imenu iskreno čestitam k dosedanjim uspehom pri razvoju delavskega samoupravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Želimo,da je ta jubilej vzpodbuda za še boljše delo, za razvoj odločanja delavcev o vseh zadevah dela in življenja ter gospodarjenja za še boljši jutri v naši socialistični samoupravni skupnosti. Predsednik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner PRILOGA CINKARNARJA FEBRUAR 1980 Na podlagi določil ustave SRS, Zakona o združenem delu, Zakona o stanovanjskih razmerjih, Družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj, Samoupravnega sporazuma o merilih za oblikovanje splošnega akta stanovalcev o oddajanju stanovanj v občini Celje ter Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Cinkarna Celje, smo delavci vseh TOZD in DSSS z osebnim izjavljanjem na referendumu dne 20. decembra 1979 sklenili: SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA GRADNJO STANOVANJ V LASTI OBČANOV IN O LASTNEM UREJANJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ DELAVCEV TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB CINKARNE CELJE I. SPLOŠNE DOLOČBE Člen 1 Z namenom izenačitve pogojev vseh delavcev TOZD-ov in DSSS Cinkarne Celje pri reševanju stanovanjskega vprašanja na osnovi pravic in obveznosti vsakega posameznika, ustvarjanja pogojev hitrejšega reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev in njihovih družin, reševanja stanovanjskih vprašanj po načelu enakopravnosti, vzajemnosti in medsebojne solidarnosti in po enotnih kriterijih, smo se delavci vseh TOZD-ov in DSSS s tem sporazumom dogovorili, da bomo združevali sredstva za stanovanjsko gradnjo in reševanje stanovanjskih vprašanj v delovni organizaciji, združevali stanovanjski fond in enotno reševali posamezne probleme delavcev ob upoštevanju, da partioipirajo na tako število stanovanjskih enot, kot znaša višina združenih sredstev iz TOZD-ov. Stanovanja se delijo po splošno veljavnih kriterijih, ki jih določamo s tem sporazumom. Člen 2 S tem sporazumom delavci odločamo o: - pridobivanju in združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo in njihovi uporabi, - pridobivanju, gradnji in nakupu družbenih stanovanj, - kreditiranju novogradnje in adaptacije stanovanj v lasti občanov, nakupu stanovanj v etažni lastnini in nakupu individualnih stanovansjkih hiš, - dodeljevanju in zamenjavi družbenih stanovanj iz stanovanjskega fonda delovne organizacije. -organih, ki odločajo o stanovanjski gradnji, nakupu stanovanj ali stanovanjskih hiš v družbeni in individualni lasti, dodeljevanju pogojev za stanovanjsko gradnjo ter dodeljevanju in zamenjavi stanovanj, -o varstvu pravic delavcev, ki so v TOZD-u združili svoje delo in nameravajo še ostati v Cinkarni Celje, -o drugih zadevah, ki se nanašajo na stanovanjska vprašanja. Člen 3 Sredstva namenjena za reševanje stanovanjskih problemov, delavci TOZD-ov in DSSS združujejo. Tako združena sredstva evidentira finančna služba za vsako TOZD posebej. Člen 4 Z združenimi sredstvi namenjenimi za reševanje stanovanjskih problemov, upravljajo delavci neposredno ter po delegatih v organih upravljanja: DS TOZD-ov stanovanjska komisija, poslovni odbor in centralni delavski svet. Člen 5 Delavci TOZD-ov in DSSS se obvezujemo uporabljati namenska sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj po načelu solidarnosti glede na aktualnost posameznih stanovanjskih problemov. Člen 6 Medsebojne pravice in dolžnosti med stanodajalcem in pridobitnikom stanovanjske pravice ali posojila se določijo s selitveno odločbo, pogodbo o lastni udeležbi, posojilno pogodbo o višini in o drugih pogojih posojila. Pri dodeljevanju stanovanj in posojil je treba upoštevati dolgoročno kadrovsko politiko že zaposlenih delavcev v Cinkarni Celje in delavcev, ki na novo združujejo svoje delo v TOZD-u in DSSS. Člen 7 Obstoječa stanovanja in stanovanjske hiše ter novo zgrajena stanovanja tvorijo fond stanovanj in stanovanjskih hiš delovne organizacije. Gospodarjenje in upravljanje s fondom stanovanj in stanovanjskih hiš je prenešeno na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Celje. Pravica oddajanja stanovanj v uporabo iz tega fonda pripada delavcem TOZD-ov in DSSS po določbah tega sporazuma. 2 O prenosu stanovanj in stanovanjskih hiš v upravljanje in gospodarjenje na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Celje je sklenjen poseben sporazum. S tem sporazumom se Samoupravna stanovanjska skupnost s pripadajočimi službami zavezuje zagotavljati nadzor nad gospodarjenjem s fondom stanovanj delovne organizacije. Nad temi stanovanji in stanovanjskimi hišami,danimi v upravljanje, vodi evidenco Samoupravna stanovanjska skupnost, obračunava stanarino in amortizacijo. S stanovanji pa razpolaga lastnik, to je delovna organizacija Cinkarna Celje. II. ZDRUŽEVANJE IN UPORABA SREDSTEV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO 1. Planiranje reševanja stanovanjskih vprašanj Člen 9 Planiranje potreb in reševanje stanovanjskih vprašanj se izvaja z letnim planom, srednjeročnim in dolgoročnim planom investicijske izgradnje, kadrovskih potrebah in nerešenih stanovanjskih problemih. Člen 10 Plan reševanja stanovanjskih vprašanj obsega predvsem: 1. analizo obstoječega stanovanjskega fonda in koriščenje le-tega 2. dejanske stanovanjske razmere delavcev TOZD-ov in DSSS. 3. izhodišča za sestavo programa reševanja stanovanjskih vprašanj in razporeditve sredstev za stanovanjske potrebe so zlasti: a/ sedanje in perspektivne potrebe delavcev po stanovanjih b/ potrebna sredstva za zadostitev potreb po stanovanjih c/ izvor sredstev za stanovanjsko izgradnjo d/ udeležba solidarnostnega sklada Samoupravne stanovanjske skupnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev z nižjimi osebnimi dohodki in mladih družin i e/ pridobitev stanovanj iz združenih sredstev za delavce širšega družbenega pomena f/ način nastanitve samcev oz. neporočenih delaycev g/ časovna uresničevanja z načrtom določenih usmeritev reševanja stanovanjskih vprašanj. 4. Z novimi investicijami oz. planom razvoja je potrebno tudi načrtovati potrebe po stanovanjskih in drugih objektih družbenega standarda in vire finansiranja. 3 2. Viri sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj Člen 11 Sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj se formirajo iz naslednjih virov. a/ stanovanjski prispevek, ki se izloča iz bruto osebnih dohodkov delavcev TOZD-ov in DSSS b/ vračila dospelih anuitet od posojil, odobrenih za gradnjo stanovanj v lasti občanov c/ sofinansiranje - vračila drugih OZD d/ sofinansiranje drugih OZD e/ lastna udeležba prosilcev za stanovanje f/ posojilo bank ali Samoupravne stanovanjske skupnosti iz združenih sredstev g/ prispevek iz sklada skupne porabe TOZD-ov in DSSS-a h/ amortizacija od družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš i/ drugi viri 3. Uporaba zbranih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj Člen 12 Zbrana sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj se uporabljajo: a/ za stanovanjsko izgradnjo kot vezana sredstva pri Samoupravni stanovanjski skupnosti in bankah b/ za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu - solidarnostni sklad c/ za gradnjo študentskih in dijaških domov d/ za gradnjo stanovanj širšega družbenega pomena e/ za nakup družbenih stanovanj - udeležba delovne organizacije f/ za dajanje kreditov, za gradnje novih hiš in adaptacije stanovanj v lasti občanov g/ za nakup stanovanj v etažni lastnini h/ za nakup starih hiš v lasti občanov i/ za plačevanje anuitet najetih posojil za nakup družbenih stanovanj in drugih anuitet j/ za sofinansiranje drugim OZD k/ za vračilo lastne udeležbe z obrestmi I/ za nakup objektov za reševanje stanovanjskih vprašanj samskih delavcev Člen 13 Plan razporeditve in koriščenja sredstev za stanovanjske potrebe se sprejema vsako leto posebej, skupaj s planom družbenega standarda. Pri planu je treba upoštevati program stanovanjske ureditve, potrebe po nakupu družbenih stanovanj, smotrnost in potrebe graditve stanovanj v lasti občanov in reševanja čim večjega števila stanovanjskih vprašanj z maksimalnim angažiranjem družbenih in zasebnih sredstev. 4 III. OSNOVE IN MERILA ZA DODELJEVANJE IN ZAMENJAVO STANOVANJ 1. Osnovna načela Člen 14 Delavci vseh TOZD-ov in DSSS Cinkarne Celje s tem sporazumom določamo enotne osnove in merila za dodeljevanje in zamenjavo stanovanj delavcev delovne organizacije Cinkarne. Osnove in merila temeljijo na načelih solidarnosti in vzajemnosti ter enakopravnosti. Člen 15 Osnova za dodeljevanje in zamenjavo stanovanj, s katerimi razpolaga Cinkarna Celje, je podana vloga delavca za uvrstitev - dodelitev oz. zamenjavo stanovanja. Določeno prednost tudi omogoča soudeležba, kjer je zaposlen zakonec. Člen 16 Kot merila za uvrstitev delavcev na prednostno listo za dodelitev in zamenjavo stanovanja se upoštevajo: 1. obstoječe stanovanjske razmere 2. socialne razmere - število družinskih članov 3. doba čakanja na stanovanje oz. zamenjavo 4. skupna delovna doba 5. delovna doba v Cinkarni 6. zdravstveno stanje v družini 7. delovne naloge in opravila, ki jih delavec opravlja 8. udeležba v NOV 9. oddaljenost od kraja bivanja do mesta, kjer delavec združuje svoje delo 10. izjemne potrebe po deficitarnih kadrih/člen 24/. 2. Merila za dodelitev in zamenjavo stanovanja Člen 17 Delavci Cinkarne, upravičenci do stanovanja po tem sporazumu, katerih stanovanjsko vprašanje ni zadovoljivo rešeno, imajo pravico do rešitve stanovanjskega vprašanja v naslednjih primerih: 1. če so brez stanovanja < 2. če je stanovanje neprimerno ali neustrezno 3. če bodo izgubili stanovanje na podlagi odpovedi sklepa sodišča ali prenehanje pogodbe z lastnikom - stanodajalcem \ 4. če tako določa ta sporazum oz. drugi predpisi, ki urejajo stanovanjska vprašanja. Člen 18 Šteje se, da je delavec brez stanovanja, če sam ali člani njegove družine niso imetniki stanovanjske pravice, če ni lastnik stanovanjske hiše ali etažnega stanovanja, če je podnajemnik ali sostanovalec, če stanuje v odpisanem starem stanovanju ali hiši, ki je pripravljena za rušenje. Prošnjo za stanovanje ali zamenjavo lahko vloži posameznik le za svojo ožjo družino. K prosilcu za pridobitev stanovanjske pravice se štejejo njegovi ožji družinski člani: zakonec, nepreskrbljeni otroci, posvojenci, in starši, ki živijo v skupnem gospodinjstvu najmanj dve leti. Člen 20 Cinkarna Celje ne daje stanovanja in kreditov v naslednjih primerih: 1. delavcem,po prenehanju dela v Cinkarni 2. delavcem,zaposlenim za določen čas 3. delavcem, ki so v odpovednem roku ali v zaporu, dokler traja zaporna kazen in delavcem, ki so v disciplinskem postopku, dokler ni rešena ali brisana njihova krivda 4. delavcem, ki so že imeli stanovanje in so ga izgubili po razvezi zakona 5. delavcem po pogodbi 6. kdor odkloni stanovanje,primerno za bivanje njegove družine Člen 21 Glede na število družinskih članov, se praviloma dodeljuje prosilcu sledeče stanovanje za njegovo družino: 1 oseba - stanovanje v samskem domu ali garsonjera 2 osebi - enosobno ali enoinpolsobno stanovanje 3 osebe - enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje 4 osebe - dvo do trosobno stanovanje 5 oseb - dvoinpol do večsobno stanovanje Ce delovna organizacija ne razpolaga s stanovanjem primerne velikosti glede na število družinskih članov, se lahko dodeli tudi manjše stanovanje. Taka rešitev je lahko začasna, kar pa mora biti navedeno v odločbi za dodelitev stanovanja. Ne glede na velikost pa je stanovanje neustrezno, če nima sanitarij. Člen 22 V primeru, ko je zakonec zaposlen v drugi OZD, se taki stanovanjski primeri rešujejo tako, da druga delovna organizacija prispeva v obliki posojila 50 % udeležbo od dokončne vrednosti stanovanja. V izjemnih primerih lahko na dokumentiran predlog stanovanjske komisije o znižanju sofinansiranja odloča Centralni delavski svet. Posojila se sprejemajo ali dajejo z 2 % obrestno mero za dobo 10 let. Posojilodajalec in posojilojemalec oz. soudeleženec pri skupnem reševanju stanovanjskega problema morata skleniti ustrezno pogodbo, ki jo podpišeta obe pogodbeni stranki. Stanovanje, ki je kupljeno s soudeležbo druge OZD, je last tiste, ki posojilo prejme in izda ustrezno odločbo za oddajo stanovanja. V primeru, kadar se rešuje stanovanjski problem z drugo OZD in prideta v poštev dva ali več primerov za skupno reševanje, se lahko uredi soudeležba na tak način, da se delovni organizaciji sporazumeta o recipročnem dodeljevanju stanovanj. Delovni organizaciji se pogodbeno obvežeta katerega prosilca bo rešila ena oziroma druga organizacija. Pri tem je treba upoštevati velikost stanovanja enega ali drugega prosilca in čas rešitve, ki mora biti v pogodbi določen. Člen 24 Stanovanja za deficitarne kadre dodeljuje na predlog stanovanjske komisije Centralni delavski svet. Pridobijo jih lahko delavci, katerih prisotnost je nujna za celovito poslovanje TOZD-a in delovne organizacije. Potrebe po stanovanjih za deficitarne kadre se določijo z letnim planom in z razpoložljivimi sredstvi, skladno s 15 % kvoto stanovanj iz natečaja. Dodelitev stanovanja deficitarnemu kadru je poseben pogoj, zato se ob dodelitvi z odločbo definira zahteva po vrnitvi stanovanja, v kolikor delavec preneha opravljati dela in delovne naloge v Cinkarni. Postopek za pridobitev stanovanja za deficitarne kadre prične DS TOZD, ki posreduje zahtevo kadrovski službi Cinkarne. Zahtevek se vskladi preko stanovanjske komisije, mnenje o tem poda kolegijski poslovodni organ. O delitvi stanovanj, ki jih kupi TOZD iz dodatno izločenih sredstev/investicijskih/ odloča DS TOZD samostojno. Delavci, že zaposleni v Cinkarni, plačajo pri dodelitvi lastno udeležbo po kriterijih tega sporazuma, novo kadrovanj delavci pa po vselitvi, najpozneje pa v roku enega leta. Člen 25 Zamenjavo med dvema imetnikoma stanovanjske pravice odobri komisija za stanovanjske zadeve. Komisija mora pred odločitvijo upoštevati smotrnost take zamenjave. Po zamenjavi se napravi pismena pogodba, na osnovi pogodbe pa se izdajo nove odločbe nosilcema stanovanjske pravice. Kadar pa delavec zaprosi za zamenjavo stanovanja, ki za njegovo družino ne ustreza vsled velikosti, lokacije ali drugih razlogov, je postopek isti, kot za pridobitev stanovanja, pri čemer se upošteva vrstni red po točkovnem sistemu. Zamenjava se izvrši v skladu s čl. 21. \ Kadar ima prosilec za zamenjavo stanovanja iz drugega odstavka tega člena in je nosilec stanovanjske pravice, premajhno stanovanje v skladu s členom 21 tega sporazuma in je pripravljena delovna organižacija, kjer je zaposlen zakonec, nositi stroške za večje stanovanje, mora prispevati delovna organizacija celotno vrednost med revalorizirano ceno starega stanovanja in novim stanovanjem. Ta udeležba se daje pod istimi pogoji kakor sofinansiranje za pridobitev stanovanja. Za zamenjavo stanovanj se vodi posebna lista za zamenjavo. V primeru pomanjkanja ustreznih stanovanj lahko komisija za stanovanjske zadeve dodeli tudi manjše stanovanje ali nekonfortno stanovanje. V kolikor prosilec odkloni ponujeno stanovanje, ne izgubi pravice do ustreznega stanovanja. Pravica do ustreznega stanovanja ostane prosilcu tudi v primeru, če sprejme za njegovo družino neustrezno stanovanje, ki mu je bilo dodeljeno z določilom tega člena. V takem primeru se na odločbo napiše, da je to le začasna rešitev, razen v primeru, da delavec poda pismeno izjavo, da sprejme ponujeno stanovanje kot dokončno rešitev njegovega stanovanjskega vprašanja. 3. Merila za lastno udeležbo delavca za pridobitev stanovanjske pravice v družbenem stanovanju Člen 27 Prosilec za pridobitev stanovanjske pravice v družbenem stanovanju je dolžan plačati lastno udeležbo določeno v tem sporazumu. Lastna udeležba je posojilo, ki jo plača prosilec in je namenjena hitrejšemu reševanju stanovanjskih vprašanj. Osnova za lastno udeležbo prosilca za stanovanje je povprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SRS,v letu pred pridobitvijo stanovanja in se izraža v sledeči lestvici: do 30 % povpreč. doh. na druz. člana od 31 % - 40 % od 41 % - 50 % od 51 % - 60 % od 61 % - 70 % od 71 % - 80 % od 81 % - 90 % od 91 % - 100 % od 101 % - 110 % od 111 % - 120 % od 121 % - 130 % od 131 % - 140 % od 141 % - 150 % nad 150 % doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana Člen 28 1 % od vred. 2 % od vred. 3 % od vred. 4 % od vred. 5 % od vred. 6 % od vred. 7 % od vred. 8 % od vred. 10 % od vred. 12 % od vred. 14 % od vred. 16 % od vred. 18 % od vred. 20 % od vred. Višina lastne udeležbe za nova stanovanja se ugotavlja po dodeljenega družbenega stanovanja. stanov. stanov. stanov. stanov. stanov. stanov. stanov. stanov. stanov. stanov. stanov. stanov. stanov. stanov. nabavni vrednosti Za že uporabljeno stanovanje se šteje kot vrednost stanovanja knjižna valorizirana vrednost. Pri zamenjavi plača pridobitelj stanovanja lastno udeležbo v primeru, če se seli iz manjšega v večje stanovanje oz. iz cenejšega v dražje stanovanje (razlika v površini in kvaliteti). V tem primeru plača pridobitelj stanovanja razliko odgovarjajoče udeležbe med valorizirano vrednostjo prejšnega stanovanja in vrednostjo bodočega stanovanja. 8 Za stanovanje, ki ne izpolnjuje stanovanjskih norm (barake, kletna stanovanja ali provizoriji) se ne plača lastna udeležba. Lastna udeležba se ne plača, kadar se po zakonu prenese stanovanjska pravica na drugo osebo in je lastno udeležbo že plačal prejšnji nosilec. Delavcu, ki odkloni plačilo lastne udeležbe po kriterijih tega sporazuma, stanovanjska komisija ne dodeli stanovanja in se mu ne izda vselitvena odločba. Člen 30 Pri ugotavljanju lastne udeležbe mora bodoči nosilec stanovanjske pravice predložiti potrdilo o prejetih osebnih dohodkih vseh članov družine v letu pred vselitvijo in izplačilo pokojnine ali drugih prejemkov za tiste člane, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in se računajo za pridobitev stanovanja. Člen 31 Prosilec za stanovanje lahko že ob vložitvi prošnje začne varčevati oz. uredi varčevalno pogodbo, ki jo sklene v službi družbenega standarda za znesek, ki ga bo v skladu s kriteriji tega sporazuma dolžan prispevati za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju. Dokončni obračun se napravi pred vselitvijo. Lastno udeležbo je prosilec dolžan plačati pred vsako vselitvijo v novo ali drugo družbeno stanovanje. Člen 32 Prosilec, katerega stanovanjsko vprašanje se rešuje v sodelovanju z drugo OZD, vplača lastno udeležbo v razmerju z deležem, ki ga prispeva OZD za rešitev oz. pridobitev stanovanja. Člen 33 Sredstva, pridobljena z lastno udeležbo, se vodijo kot sredstva TOZD ali DSSS na skladu skupne porabe kot namenska sredstva za reševanje izključno stanovanjskih vprašanj. Kot lastna udeležba prosilcev za stanovanje se štejejo lastna privarčevana sredstva in kredit na privarčevana sredstva. 4. Vračilo lastne udeležbe Člen 34 \ Vplačana lastna udeležba, oz. posojilo, ki ga vplača prosilec za stanovanje in je namenjena za hitrejše reševanje stanovanjske problematike v Cinkarni, se začne vračati upravičencu - pridobitelju stanovanjske pravice po dveh letih po vselitvi. Vračilo finančne soudeležbe se izvrši tako, da nosilec stanovanjske pravice prinese v službo družbenega standarda potrdilo o vplačani stanarini. Polovica mesečne stanarine se mu vrača pri mesečnem obračunu osebnih dohodkov toliko časa, da se mu vrne celotna soudeležba. Ob povečanju stanarine se poveča vračilo. Obrestna mera za lastno udeležbo znaša 2 %. Člen 35 V kolikor delavec zapusti Cinkarno in s tem izgubi stanovanjsko pravico ali pa se imetnik stanovanjske pravice in uporabniki stanovanja izselijo iz stanovanja pred iztekom roka iz prejšnjega člena tega sporazuma, se mu sredstva vrnejo v roku enega meseca po izpraznitvi stanovanja. 5. Pridobitev stanovanja iz solidarnostnega sklada oz. družbene pomoči pri Samoupravnih stanovanjskih skupnostih občin Člen 36 V to kategorijo prosilcev se opredelijo tisti delavci, iz prednostne liste, ki imajo pogoje za pridobitev solidarnostnega stanovanja oz. tisti, ki imajo najslabše stanovanjske pogoje. To so predvsem delavci z nizkimi osebnimi dohodki, matere samohranilke, mlade družine in drugi. Upravičencem do pridobitve stanovanja iz tega naslova pri Samoupravnih stanovanjskih skupnostih kjer stanujejo delavci Cinkarne se nudi vsa strokovna pomoč za uveljavitev navedene pravice. Če prosilec za pridobitev stanovanja iz naslova solidarnostnih stanovanj izpade, se še naprej vodi za pridobitev stanovanja v Cinkarni. Prosilec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev stanovanja iz naslova solidarnostnih stanovanj pa odkloni tako stanovanje, se črta iz prednostne liste v Cinkarni. Člen 37 Upravičencem, ki lahko pridobijo stanovanje iz naslova družbene pomoči za mlade družine, ki bi po ocenitvi po vrstnem redu dobili stanovanje po petih letih, se izda na predlog stanovanjske komisije garancijska izjava, da bo njihovo stanovanjsko vprašanje rešila Cinkarna po petih letih od pridobitve stanovanja iz družbene pomoči, oz. izjava obeh delovnih organizacij, če sta zakonca zaposlena v različnih OZD, če je druga OZD pripravljena tako reševati bodoči stanovanjski problem. 6. Sestava liste prosilcev stanovanj Člen 38 Na podlagi vlog,prispelih do 31. 12. v tekočem letu, stanovanjska komisija izdela osnutek nove prednostne liste prosilcev stanovanj. Stanovanjska komisija opravi oglede neposredno pri prosilcih do 15. aprila, pripravi predlog prednostne liste do 1. maja tekočega leta in jo da v 15 - dnevno javno razpravo s tem, da jo objavi v internem glasilu ali informatorju. Zbrane pripombe stanovanjska komisija prouči in sestavi predlog nove prednostne liste do konca maja tekočega leta. Poslovni odbor Cinkarne sklepa o sprejemu prednostne liste, sklep se javno objavi. Zoper uvrstitev ima prosilec pravico ugovora v roku 15 dni na stanovanjsko komisijo. 10 Uvrstitev na prednostno listo se opravi na osnovi ogleda, zapisnika, izpolnjenega obrazca po točkovalnem sistemu in ostale dokumentacije, ki je osnova za vrednotenje prosiIčevih pogojev za uvrstitev in rešitev stanovanjskega problema. Člen 40 Merila za uvrstitev in dodeljevanje stanovanj se vrednotijo z naslednjo točkovno lestvico: 1. OBSTOJEČE STANOVANJSKE RAZMERE a) prosilec ni imetnik stanovanjske pravice,če je (brez odločbe za stanovanje, podnajemniške pogodbe, sostanovalec in stanovalec v samskem domu) b) Imetnik stanovanjske pravice Stanovanjske razmere: - zelo vlažno stanovanje - delno vlažno stanovanje - kletno ali podstrešno stanovanje - hiša iz slabega materiala, slaba izolacija - souporaba WC - brez kopalnice - brez kleti, shrambe ali drvarnice - stanovanje brez vodovoda - stanovanje brez elektrike - ogrevanje prostorov je otežkočeno neustrezni prostori (premajhni); 1. a)dve osebi, samo en prostor b) tri osebe, samo en prostor c) štiri ali več oseb, en prostor 2. če je več kot en prostor, se upošteva površina na enega člana ajdo 5 m2 b) od 5-7 m2 c) od 7 - 10 m2 2. SOCIALNE RAZMERE a) število družinskih članov 1 član 2 člana 3 člani 4 člani 5 članov za vsakega naslednjega člana 40 točk 8 točk 5 točk 3 točke 3 točke 3 točke 3 točke 3 točke 10 točk 10 točk 4 točke 5 točk 10 točk 15 točk 15 točk 10 točk 5 točk 3 točke 5 točk 8 točk 12 točk 16 točk 3 točke b) skupni dohodek na družinskega člana do 30 % povprečnega osebnega dohodka na zaposle- nega v SRS v preteklem letu po podatkih statistike 20 točk od 31-40% 15 točk od 41 - 50 % 10 točk od 51 - 60 % 5 točk 3. doba Čakanja na stanovanje oz. zamenjavo - vloga, vložena do 1 leta 1 točka - vloga, vložena od 1 - 2 let 3 točke - vloga, vložena od 2 - 3 let 6 točk - vloga, vložena od 3 - 4 let 10 točk - vloga, vložena od 4 - 5 let 16 točk - vloga, vložena od 5 - 6 let 20 točk - vloga,vložena nad 6 let 25 točk 4. DELOVNA DOBA Skupna delovna doba - za vsako opravljeno delovno leto Delovna doba v Cinkarni - za vsako neprekinjeno leto delovne dobe do 5 let - za vsako neprekinjeno leto delovne dobe od 6 do 10 let - za vsako neprekinjeno leto delovne dobe nad 10 let 5. ZDRAVSTVENO STANJE V DRUŽINI - poklicna bolezen izvirajoča iz dela v Cinkarni 20 točk - invalidnost II. kategorije 10 to£k - invalidnost III. kategorije g togk - kronična ali težja bolezen delavca ali družinskega člana (potrdilo zdravnika) 3 točke 6. DELOVNE NALOGE ALI OPRAVILA, KI JIH DELAVEC OPRAVLJA 1 točka 1 točka 2 točki 4 točke - enostavna dela oz. naloge 2 točki - manj zahtevna dela 4 točke - srednje zahtevna dela 6 točk - zahtevna dela 8 točk - bolj zahtevna dela 10 točk - zelo zahtevna dela 12 točk - visoko zahtevna dela 15 točk (osnova: katalog delovnih nalog in opravil) 7. UDELEŽBA V NOB - od 1941 15 točk - od 1942 12 točk - od 1943 10 točk - od 1944 8 točk - od 1945 6 točk 8. ODDALJENOST OD KRAJA BIVANJA DO MESTA KJER DELAVEC ZDRUŽUJE SVOJE DELO -od 10 do 15 km 2 točki -* od 16 do 20 km 4 točke - od 21 do 25 km 6 točk - nad 25 km 8 točk 9. VREDNOTENJE POGOJEV ZA ZAKONCA PROSILCA ALI DRUGEGA ČLANA DRUŽINE, KI DELA V CINKARNI Za drugega zakonca se ugotavljajo le kriteriji za točkovanje od točke 4 do 7 in se to število točk prišteje k točkam drugega zakonca. Člen 41 Prosilec, ki je že uvrščen na prednostno listo za stanovanje ter njegov stanovanjski problem ni bil rešen in so se mu spremenili osebni ali stanovanjski pogoji, ima pravico, da nastale spremembe uveljavi pri sestavi prednostne liste za naslednje leto. 7. Dodelitev stanovanja Člen 42 Na podlagi vrstnega reda prednostne liste in sklepa stanovanjske komisije se upravičencu izda odločba o dodelitvi stanovanjske pravice za stanovanje. V slučaju bojazni za nasilno vselitev pri preselitvi,mora biti stanovanje izpraznjeno, preden se dajo ključi za novo stanovanje prejšnjemu stanovalcu. Člen 43 Imetnik stanovanjske pravice in njegovi družinski člani so dolžni uporabljati dobljeno stanovanje skrbno, po namenu brez povzročene kakršnekoli škode in ne smejo ovirati drugih uporabnikov stanovanjskih prostorov. Pri uporabi morajo upoštevati splošna določila in izvrševati določila hišnega reda. Člen 44 Imetnik stanovanjske pravice ne sme sklepati podnajemniških razmerij brez soglasja stanovanjske komisije Cinkarne Celje. Če pa ima takšno dovoljenje, mora podnajemniško pogodbo registrirati pri ustrezni službi Skupščine občine Celje. Podnajemnik je vsak stanovalec, ki ne spada v družino nosilca stanovanjske pravice. Pridobljeno stanovanje se lahko uporablja samo za stanovanjske namene. Vselitev v dodeljeno stanovanje se mora izvršiti najkasneje v roku 30 dni od sklenitve pogodbe, oz. od prejema ključev za stanovanje. V nasprotnem primeru izgubi tisti, ki mu je bilo stanovanje dodeljeno, pravico do stanovanja. Kdor pismeno odkloni vselitev v stanovanje, ki mu je bilo dodeljeno na način, kot je predpisan s tem sporazumom, pa je v tem času prišlo do samovoljne vselitve v to stanovanje, izgubi pravico do ponovne dodelitve stanovanja. Člen 46 Delavcu - imetniku stanovanjske pravice v stanovanju, ki je last Cinkarne, se odpove stanovanjska pogodba, ko mu preneha delovno razmerje v Cinkarni po lastni izjavi ali samovoljno. Odpoved stanovanjske pravice mora biti vsklajena z zakonskimi določili. Imetniku stanovanjske pravice stanovanja ni mogoče odpovedati, če ima 10 let delovne dobe, od tega 5 let neprekinjenega dela v Cinkarni, razen v primerih kadar gre za stanovanje za deficitarne kadre. Člen 47 Odpoved stanovanjske pogodbe zaradi drugih razlogov se izvaja v skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih. Predlog za odpoved stanovanja dostavi stanovanjska komisija pravni službi Cinkarne v nadaljni postopek. IV. DODELJEVANJE POSOJIL ZA GRADNJO, REKONSTRUKCIJO IN NAKUP STANOVANJ V LASTI OBČANOV Člen 48 Posojilo za gradnjo, rekonstrukcijo, nakup stanovanj v etažni lastnini in nakup rabljenih hiš v lasti občanov se dodeljujejo z namenom, da se pospešeno rešujejo stanovanjska vprašanja delavcev Cinkarne Celje. Posojila se dodeljujejo iz sredstev določenih v letnem planu. Posojilo lahko dobijo delavci po tem samoupravnem sporazumu za: 1. gradnjo nove stanovanjske hiše 2. adaptacijo obstoječe stanovanjske hiše 3. nakup stanovanja v etažni lastnini 4. nakup rabljene stanovanjske hiše Za rekonstrukcijo se dajejo posojila pod pogojem, da se s tem poveča za družino nujno potrebna stanovanjska površina v skladu s členom 21 tega sporazuma. Za gradnjo nove hiše se dodeli posojilo le za tiste prostore, ki so potrebni za družino v skladu s tem sporazumom. Za nakup rabljene stanovanjske hiše morajo biti na razpolago za to posebej izločena sredstva iz sklada skupne porabe. 14 Pogoji za dodeljevanje posojila za gradnjo ali nakup stanovanja v lasti občanov so 1. da je delavec brez stanovanja, ali pa njegovo dosedanje stanovanje ne odgovarja pogojem bivanja za njegovo družino 2. da ima že stanovanje dodeljeno od Cinkarne in bo to stanovanje ponovno zapustil Cinkarni 3. da je delavec - prosilec v delovnem razmerju v enem izmed TOZD-ov ali DSSS-u Cinkarne Celje, da vloži prošnjo do 31. 12. tekočega leta z vsemi potrebnimi dokumenti za novogradnjo ali adaptacijo 4. da gradi na območju oddaljenosti največ 50 km od tam, kjer združuje svoje delo in je to območje, od koder se delavci vozijo v Cinkarno s prevoznimi sredstvi po posebni pogodbi. Posojilo za gradnjo in nakup stanovanjske hiše se ne razpisuje. Stanovanjska komisija vsako leto do 15. 4. tekočega leta obravnava prošnje, ki so pravočasno prispele, opravi oglede na terenu, pri tem napravi zapisnik in točkuje po merilih tega sporazuma. Kot merila za pridobitev posojila se upoštevajo: 1. obstoječe stanovanjske razmere 2. številčno stanje prosilčeve družine 3. delovna doba a/skupna b/ v Cinkarni 4. prosilec prepusti cinkarniško stanovanje 5. faza dograjenosti stanovanjske hiše 6. oddaljenost gradnje od tam, kjer združuje svoje delo 7. udeležba v NOB Člen 50 Člen 51 Člen 52 Sistem točkovanja za pridobitev posojila 1. Obstoječe stanovanjske razmere a/ Prosilec je brez stanovanja b/ Stanuje kot sostanovalec ali podnajemnik c/ Ima za svojo družino neprimerno stanovanje 50 točk 40 točk 30 točk 2. Številčno stanje prosilčeve družine 1 član 2 člana 3 člani 4 člani 5 točk 10 točk 15 točk 20 točk 4 točke za vsakega nadaljnega člana 3. Delovna doba a/ Skupna delovna doba za vsako leto b/ Delovna doba v Cinkarni 1 točka 1 leto 2 točki 2 leti 4 točke 3 leta 6 točk 4 leta 10 točk 5 let 15 točk za vsako naslednje leto 5 točk 4. Prosilec prepusti cinkarniško stanovanje 20 točk 5. Faza dograjenosti stanovanjske hiše I. faza gradnje (1. plošča) 5 točk II. faza gradnje (2. plošča) 10 točk III. faza gradnje (pod streho) 15 točk IV. faza gradnje (vgrajeno stavbno pohištvo) 20 točk 6. Oddaljenost gradnje od tam, kjer združuje svoje delo do 15 km 30 točk od 15 - 25 km 20 točk od 25 - 35 km 10 točk od 35 - 50 km 5 točk nad 50 km 0 točk 7. Udeležba v NOB od 1941 leta 30 točk od 1942 leta 25 točk od 1943 leta 20 točk od 1944 leta 15 točk od 1945 leta 10 točk V primeru, ko je zakonec prosilca tudi zaposlen v Cinkarni, se številu točk pro- silca prištejejo še točke pod točko 3 tega člena. Člen 53 Na podlagi točkovnega sistema in ocenitve, ki se vrši na terenu, sestavi komisija za stanovanjske zadeve vrstni red prosilcev najpozneje do 15. maja tekočega leta. Glede na število prosilcev in planirana finančna sredstva se za vsako leto določi višina limita za tekoče leto, prerazdelitev pa se izvrši po številu točk. Tako pripravljen predlog se da v sprejem Poslovnemu odboru Cinkarne Celje v mesecu maju. Po končanem postopku ob delitvi stanovanjskih posojil, se sklenejo ustrezne pogodbe s prosilci, katerim je kredit odobren, v pravni službi Cinkarne Celje. Posojilna pogodba mora vsebovati: 1. način zavarovanja posojila 2. rok vrnitve posojila 3. obrestno mero za dano posojilo 4. pričetek rednega odplačevanja 5. v primeru, da ima cinkarniško stanovanje, rok izpraznitve in sankcije, če stanovanja ne izprazne . ... ... 6. dokumentacijo, ki mora biti predložena k prošnji za dodelitev posojila 7. višino lastne udeležbe Člen 55 Vsak delavec, ki je zaposlen v Cinkarni in izpolnjuje pogoje za pridobitev kredita iz tega sporazuma, lahko dobi posojilo v višini največ 150.000,00 din. Višino limita lahko spremeni CDS z ozirom na finančne možnosti, s sprejemom letnega plana SSP - stanovanjski del. Glede na število prosilcev in finančna sredstva, ki se s planom določajo vsako leto, se lahko posojilo do višine limita dodeli največ ProsHec! kise ni dobil posojila do višine, za katero je zaprosil, največ pa do višine limita, mora za vsako leto dostaviti novo prošnjo. Pravico do posojila ima tudi zakonec prosilca, če je v delovnem razmerju za nedoločen cas v Cinkarni m ce dokaže, da bo s tem posojilom rešil skupno stanovanjsko vprašanje ter, da je oziroma da bo solastnik stanovanjske hiše. Posojilo zakoncu po določilu tega člena se lahko odobri v višini 50 % od višine, dodeljene prosilcu. Člen 56 Posojilojemalec, ki nenamensko uporabi kredit, mora vrniti celotni znesek posojila v skladu s pogodbo. Če komisija za stanovanjske zadeve ugotovi nenamensko uporabo kredita, napravi prijavo pravni službi, ki izvede postopek vrnitve posojila takoj. Posojilojemalec, kateremu je delovno razmerje prenehalo po lastni želji oziroma krivdi, mora takoj po prenehanju delovnega razmerja vrniti celotni znesek v skladu s pogodbo. V kolikor tega ne stori, se zahteva vrnitev po sodni poti. Člen 57 Posojilo se odobri pod naslednjimi pogoji: 1 posojilojemalec se mora obvezati, da bo posojilo koristil namensko 2. posojilo lahko dobi le lastnik, ki ima komunalno urejeno parcelo in veljavno 3. MMjito ^adaptacijo dobi lastnik hiše, ki ima ustrezno adaptacijsko dovoljenje 4. dolgoročno posojilo se daje za dobo 20 let (za člane ZB pa 25 let) 5. dolgoročno posojilo zapade v plačilo po dveh letih sklenitve pogodbe za vsako posojilo posebej 6. posojilo se daje po 2 % obrestni meri, (za člane ZB pa 1 /o mera) 7 posojilojemalec, ki ima cinkarniško stanovanje se mora obvezati, da bo izpraznil stanovanje tisto leto, ko dobi zadnje posojilo do limita, najpozneje pa v petih letih od prejetja prvega posojila, če pa ta čas stanovanja ne izprazne, se mu obrestna mera zviša za celotno posojilo na 5 %. 8. rok pričetka koriščenja posojila ne sme biti daljši od 6 mesecev po odobritvi, če v tem roku ni sklenjena pogodba in se ne začne koristiti kredit, se smatra, da je prosilec odstopil oziroma se posojilu odrekel. Člen 58 Posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini ali za nakup rabljene stanovanjske hiše v lasti občanov se daje pod pogojem, da je prosilec že uvrščen na prednostno listo in sicer na takem mestu , da bi bil v kratkem rešen njegov stanovanjski problem ali pod pogojem, če izprazni cinkarniško stanovanje. Posojilo se daje v enkratnem znesku, če ni drugače mogoče urediti nakupa stanovanja ali stanovanjske hiše. Člen 59 Če posojilojemalec umre pred popolno poravnavo posojila, preidejo pogodbene obveznosti na pravne naslednike oziroma se posojilodajalcu izplačajo zastavne pravice. Člen 60 Finančno računovodski sektor vodi kartoteko posojilojemalcev in drugih finančnih obveznosti ter skrbi za vračanje posojila. Vse do sedaj sklenjene pogodbe in sklepi se obravnavajo po do sedaj veljavnih določilih internih aktov, to je do sprejetja tega sporazuma. V. ORGANI, KI ODLOČAJO O STANOVANJSKIH VPRAŠANJIH Člen 61 Organi, ki odločajo o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev TOZD-ov in DSSS-a Cinkarne Celje skladno z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Cinkarne Celje so: 1. Delavski svet delovne organizacije 2. Poslovni odbor 3. Stanovanjska komisija Člen 62 Delavski svet delovne organizacije Cinkarne Celje Na področju stanovanjskih vprašanj delavcev TOZD-ov in DSSS-a ima Delavski svet delovne organizacije Cinkarne Celje naslednje pristojnosti. - sprejema letni plan razdelitve sklada skupne porabe vključno s stanovanjskim delom - sklepa o najemu stanovanjskih posojil za nakup stanovanj v družbeni gradnji - odloča o razdelitvi stanovanj za deficitarne kadre - rešuje pritožbe na II. stopnji Poslovni odbor Cinkarne Celje - sprejema vrstni red prosilcev stanovanj - prednostno listo za vsako leto - sklepa o dajanju posojil za gradnjo stanovanj v lasti občanov, posojil za nakup stanovanj v etažni lastnini in nakup rabljenih stanovanjskih hiš - sklepa o drugih stanovanjskih vprašanjih, ki jih posreduje stanovanjska komisija ali delavci neposredno iz TOZD-ov in DSSS-.a - rešuje pritožbe na I. stopnji Stanovanjska komisija Cinkarne Celje Skladno s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo stanovanjska komisija opravlja naslednje naloge: - predlaga letni plan razdelitve sklada skupne porabe - stanovanjski del - obravnava prošnje za dodelitev stanovanj in kreditov - opravlja oglede prosilcev za pridobitev stanovanja in kredita - oglede opravlja dvo članska komisija, v primeru pritožbe pa tročlanska - sprejema predlog vrstnega reda prosilcev stanovanj in ga da v javno razpravo - rešuje pripombe na predlog vrstnega reda in predlaga vrstni red prednostne liste - sklepa o dodeljevanju stanovanj, menjavi stanovanj in odpovedi stanovanjske pravice v skladu s tem sporazumom in zakonskimi določili - pripravlja predlog vrstnega reda za dodelitev kredita - določa višino limita kreditov za tekoče leto - pripravlja predlog razdelitve kreditov za tekoče leto - pripravlja predlog o nakupu stanovanj za samske delavce - razpravlja o drugih vprašanjih s področja stanovanjskih zadev - sprejema pritožbe Člen 63 Stanovanjska komisija ima 8 članov, katere predlaga Delavski svet TOZD-a in DSSS-a, potrdi jo poslovni odbor za dobo dveh let. Stanovanjska komisija opravlja svoje delo na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik komisije. Komisija opravlja svoje delo v skladu s tem sporazumom. Strokovna dela za komisijo opravlja služba družbenega standarda oziroma referent za stanovanjske zadeve. Člen 64 Pravna služba Cinkarne Celje opravlja na podlagi sklepov poslovnega odbora in stanovanjske komisije naslednje naloge: - sestavlja in določa posojilne pogodbe za dodelitev kredita - skrbi za izterjavo in vrnitev posojil od delavcev, ki so zapustili delovno organizacijo in imajo do nje še obveznosti - zastopa v eventualnih sporih, ki nastanejo pri reševanju stanovanjskih zadev - opravlja druge zadeve, ki so v pristojnosti pravne službe s stanovanjskega področja VI. VARSTVO PRAVIC Člen 65 Delavec, ki meni, da je bila z odločitvijo stanovanjske komisije ali v drugem postopku pri reševanju stanovanjskih zadev kršena njegova pravica, določena s tem sporazumom ali zakonom, ima pravico zahtevati varstvo svoje pravice. Zahteva za varstvo svoje pravice delavec vloži v 30 dneh od dneva prejema pismenega odpravka. Zahtevo vroči stanovanjski komisiji za poslovni odbor, ki mora o delavčevi zahtevi odločiti v 30 dneh od dneva, ko je zahteva vložena. Pred odločitvijo o zahtevi delavca lahko samoupravni organ pridobi mnenja osnovnih organizacij sindikata ali konference osnovnih organizacij sindikata Cinkarne Celje. Pritožba zadrži izvršitev odločbe ali sklepa do odločitve samoupravnega organa. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Člen 66 Določila za sprejem prednostne liste za dodeljevanje stanovanj delavcem v tem sporazumu veljajo od 1. 1. 1980 dalje. Do sprejema tega sporazuma se razpoložljiva stanovanja dodeljujejo po do sedaj veljavni prednostni listi. Člen 67 Upoštevanje števila točk za dela in delovne naloge temelji na določilu 20 člena panožnega sporazuma črne in barvne metalurgije SR Slovenije, o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, katerega podpisnik je tudi Cinkarna Celje. Člen 68 Zlorabljanje pooblastil iz tega sporazuma je hujša kršitev delovne dolžnosti, za katero je kršitelj odgovoren v smislu pravilnika o delovnih razmerjih delavcev Cinkarne Celje. Člen 69 Ta sporazum je sklenjen, ko zanj glasuje na referendumu večina delavcev v vsakem TOZD-u in DSSS-u. Spremembe in dopolnila se sprejemajo po enakem postopku kot ta sporazum. Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, prenehajo veljati vsa določila samoupravnih splošnih aktov in vsi sklepi, ki so v nasprotju s tem sporazumom. Sporazum je veljaven osmi dan po sprejemu na referendumu. Predsednik konference OOS REBOV JANKO Predsednik DS DO Cinkarne Celje CMOK BRANKO Prednostna lista prosilcev stanovanj V skladu z novim Samoupravnim sporazumom o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev Cinkarne, je stanovanjska komisija izvršila ocenjevanje in pripravila novo prednostno listo prosilcev stanovanj. Vsi tisti prosilci, ki so vložili prošnjo za stanovanje od 1. 5. 1977 do 1. 6. 1979 in tisti, ki niso bili rešeni iz dosedanje veljavne prednostne liste so uvrščeni na novo listo po merilih 39. in 40 člena tega sporazuma. Med uvrščenimi je 39 prosilcev iz stare liste in 74 novih prosilcev, skupaj 103 uvrščenih. Stanovanjska komisija je na svoji 12. redni seji, dne 7. 1. 1980 sprejela osnutek nove prioritetne liste in jo dala v 15-dnevno javno razpravo. Poleg prednostne liste je dala stanovanjska komisija v razpravo tudi listo za zamenjavo stanovanja v skladu s 25. členom tega sporazuma. Do 30. 1. 1980, v času 15-dnevne razprave je stanovanjska komisija prejela 5 pripomb od posameznikov in eno od SDS Transporta. Komisija je vse vmesne pripombe upoštevala. Istočasno je stanovanjska komisija na svoji 14. redni seji sprejela sklep, da se za vse prosilce vzame enoten kriterij za dopolnjeno leto delovne dobe to je 31. 12. 1979, kar velja tudi za čas vložitve prošnje za stanovanje in zamenjavo. Tako korigirano in vsklajeno prednostno listo je, dne 11. 2. 1980 dala stanovanjska komisija v dokončno potrditev Poslovnemu odboru Cinkarne. Poslovni odbor je na svoji 4. redni seji, dne 14. 2. 1980 razpravljal o predlogu prednostne liste in pripravljeni predlog prednostne liste v celoti potrdil. PO je tudi upošteval predlog TOZD Transport, da se prednostna lista razširi v tem smislu, da bo prikazan celotni točkovalnisistem (kriterij točkovanja od I. - IX. čl. 40). Tako dopolnjeno in sprejeto prednostno listo na PO javno objavtjarno v prilogi CINKAR-NARJA. Zoper uvrstitev imajo prosilci pravico v roku 15 dni od objave oddati pritožbe na PO Cinkarne (v smislu 38. člena samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj). Morebitne pripombe oddati v službi družbenega standarda. Vse zbrane pripombe bodo posredovane PO v dokončno rešitev. Ha It.b III. IV.a IV.b V. VI. VII. VIII. IX. Priimek in ime zaposlen v TOZD zaposlitev zakonca stanovanjske razmere lastnik stanovanja predlagan na solidarno! št. točk št. družinskih članov število točk povprečni OE doba vloge prošnje skupna delov doba število točk delovna doba v CC število točk zdravstveno stanje C 4» > 00 "O C udeležba v NOB oddaljenost od dela pod IV. vrednotenje pogojev zakonca pod pod pod V. VI. VII. Skupno št. točk 1. SFORIŠ Franc Met. samski 808. CC - 32 1 3 - 6 3501 35 3102 99 _ 4 _ _ _ _ _ _ 179 2. MASTNAK Alojz Met. upok. NSP Miz.p. - 24 2 5 - 3 3205 32 3007 95 - 6 8 _ _ _ _ _ 173 3. KUKIČ Krstan Met. ni zap SD CC - 40 4 12 15 6 2207 22 1910 51 _ 8 _ _ _ _ _ _ 154 4. PAVŠNER Vinko Met. upok. NSP SLP - 9 2 5 - 3 3109 31 2907 91 3 8 _ _ _ _ _ _ 150 5. MITEVSKI Mito Tra. Libela NSP CC da 42 5 16 15 6 2002 20 1609 39 6 6 _ _ _ _ _ _ 150 6. RADULJ Drago Ti02 samski sos. CC - 40 1 3 - 3 2610 26 2003 55 _ 6 _ _ - _ _ _ 133 7. RKULOVIč Vlado Ti02 Toper pod. PR da 49 4 12 15 20 910 9 910 13 _ 4 _ _ _ _ _ _ 122 8. KUKIČ Radomir Ti02 samski 808. PR - 40 1 3 - 6 2503 25 1800 35 6 6 _ _ _ _ _ _ 121 9. KRAJNC Karta DSSS samoh. 808. PR da 40 2 5 20 20 1106 11 1007 15 _ 10 _ _ _ _ _ _ 121 10. ŠALEJ Martin Vzd. Metka pod. GD Ost. - 34 3 8 5 20 1701 17 1400 27 - 6 _ _ _ _ _ _ 117 11. RUNJAK Zlatko DSSS Klima NSP SLP da 52 5 16 20 6 706 7 411 4 6 4 _ _ _ _ _ _ 115 12. GARGALIJEVIč Korda DSSS CC NSP CC - 21 2 5 - 3 1607 16 1606 39 - 4 - _ 20 - 2 _ 110 13. KARIJAN Dušan Gra. CC NSP CC da 42 4 12 15 6 606 6 510 5 3 6 _ _ 10 _ 4 _ 109 14. VELIČKO Dimitar Met. LIK NSP CC - 33 4 12 15 20 1106 11 911 13 _ 4 • _ _ _ _ _ 108 15. VNUČEC Branko Ti02 TU 6o. pod. TU 6oš. - 52 4 12 - 3 1701 17 50? 5 - 6 - 8 _ _ _ _ 103 16. MOHOROKO Dušan Gra. CC pod. PR - 40 2 5 - 6 1106 11 710 9 3 10 _ . 8 _ 10 102 17. LONČAR Milka DSSS samska NSP ohč. - 18 1 3 - 6 2100 21 1905 51 - 2 _ _ _ _ _ _ 101 18. HRANIČ Mirko Met. ni zap.SD CC - 40 3 8 15 16 707 7 605 7 - 6 - - - _ _ 99 19. URŠIČ Cita DSSS samoh. 808. PR da 40 2 5 20 6 906 9 90? 13 _ 4 _ _ _ _ _ __ 97 20. JANKOVIČ Živko Gra. CC NSP CC da 27 3 8 10 16 1400 14 407 4 - 6 - - 5 _ 4 _ 9* 21. SKUTNIK Marija DSSS samska 808. PR - 40 1 3 - 20 605 6 504 5 - 10 - 8 _ _ _ _ 92 22. PODGRAJŠEK Aloji Met. samski SD CC - 40 1 3 - 6 1708 17 1105 19 - 6 - - _ _ _ 91 23. PRODANOVIČ Lazar T102 samski pod. PR - 40 1 3 - 20 606 6 606 7 - 15 - _ - _ _ .. 91 24. BUKVIČ Danica Gra. CC sps. PR - 41 3 8 - 6 411 4 411 4 - 4 - 8 10 6 _ 91 25. MIHAILOVIČ Rada Met. ni zap SD CC - 40 5 16 20 1 401 4 401 4 - 6 _ _ - _ _ _ 91 26. PETRIŠIČ Srečko DSSS AERO 808. PR dd 40 4 12 15 3 409 4 ?09 3 6 6 - 2 _ 91 27. POTOČNIK Erika Gra. samoh. 80S. PR da 40 2 5 15 3 810 8 807 11 - 6 - 2 - _ - _ 90 28. DIKOSAVIČ Živorad Met. ni zap pod. PR - 40 5 16 20 3 301 3 109 1 - 6 - - - - - _ 89 29. SEDLAR Cvetka DSSS Žel.Št. .808. PR - 40 2 5 - 16 803 8 711 9 - 10 - - - - - - 88 30. MESEC Stanko Ti02 Metka 808. PR - 40 3 8 - 3 1010 10 705 9 - 10 - 8 - - _ _ 88 31. KOLAR Marjan Vzd. samski 808. PR - 40 1 3 - 10 901 9 901 13 - 12 - - - _ - _ 87 32. HORVAT Cvetka Tra. Žel.Št.N8P KS - 40 2 5 - 16 611 6 611 7 3 10 - - - - - _ 87 33. FOČIVAIŠEK Vinko Vzd. samski 808. PR - 40 1 3 - 10 60? 6 60? 7 - 12 - 8 - - _ _ 86 3*. TANDJAN0VIČ Sibilka DSSS CC pod. PR da 40 4 12 15 3 411 4 411 4 - 2 - - 2 - 4 - 86 35. ILIČ Veselko Vzd. OJstr. pod. PR - 40 4 12 15 6 401 4 ?10 3 - -6 - - 86 36. BOSANAC Dorde Ti02 Metka pod. PR da 47 3 8 5 3 511 5 5io 5 - 6 - 4 _ _ _ 83 37. SLATENŠEK Marija Met. Nivo pod. KK Čm. - 40 3 8 - 3 708 7 708 9 5 4 - 8 _ _ 82 38. KKRES Duro Tra. EMO pod. PR da 40 3 8 5 6 1004 10 606 7 - 6 - - _ 82 39. TOMIČ Zora Gra. CC pod. PR - 47 3 8 - 6 403 4 307 3 - 4 - - 4 _ 6 82 40. ŠTORGELJ Janez DSSS samski NSP CC - 27 1 3 - 16 1601 16 805 11 6 2 - - • 81 41. JAIŠOVEC Prida T102 samoh. pod. PR da 40 2 5 10 6 510 5 510 5 - 10 . - 61 42. JANKOVIČ Dragiča T102 CC NSP obč. da 32 3 8 5 6 408 4 408 4 - 6 - • 8 _ 8 81 43. BOSANAC Stevo Vzd. VVZ NSP CC da 37 4 12 5 6 405 4 405 4 3 10 - _ _ _ 81 44. ŽAGAR Anton Vzd. Zdr.c. 808. PR - 40 3 8 - 6 700 7 700 9 - 10 - _ _ _ 80 45. GABER Milan Vzd. LB 808. PR - 40 3 8 - 3 702 7 702 9 - 12 _ _ _ 79 46. POPOVIČ Ljubiča Gra. ni zap.SD CC - 40 2 5 15 3 808 8 401 3 - 4 .. _ _ 78 47. KUKURUZ0VIČ Karmen Gra. Zlat. pod. PR da 40 3 8 10 3 503 5 307 3 3 6 _ _ _ _ 78 48. JANKUČUČ Svetozar Met. samski pod. PR - 40 1 3 - 10 1500 15 802 3 - 6 _ _ _ 77 49. KOŠENINA Bočo Vzd. EMO 808. PR - 40 3 8 - 3 702 7 702 9 - 10 - - - - - - 77 Priimek in ime -Z č I? H I # II 11 M i s §1 a .s g1 ■S 5 > !l §* II :f I- f* |u f* !* li is l| 2! Ii ll ll Ul* lili 11 i* il vrednotenje pogojev zakonca pod pod pod pod Skupno 50. RUNJAK Zdenko Tra. AERO NSP CC - 37 4 12 5 6 708 7 402 4 - 6 - - - - - - 51. ALIBAŠIč Ahmed Ti02 ni zap pod. PR da 40 3 8 15 3 311 3 208 2 - 6 - - - - - - 52. ČAliSAN Pavle Tra. ni zap sos. SLP - 40 2 5 - 3 1507 15 906 7 - 6 - - - - - - 53. KEREC Karolina Gra. samoh. NSP SLP da 32 2 5 10 6 1205 12 503 5 - 6 - - - - - - 54. BOŽIČ Bojana Gr a. Nivo sos. PR - 40 2 5 - 10 603 6 503 5 - 10 - - - - - - 55. MILOSAVLJEVIČ Miro Met, Zdr.c. pod. Hmezad da 40 3 8 - 10 305 3 305 3 10 - 2 - - - - 56. KELC Ivanka Kes. samska NSP SLP - 37 1 3 - 16 808 8 610 7 4 - - - - - - 57. MLINARIČ Anton Vzd. Zlat. pod. PR - 40 3 8 - 3 602 6 602 7 3 8 - - - - - - 58. NIKOLIČ Mirko Ti02 CC NSP SLP - 21 4 12 10 6 205 2 205 2 - 6 - - 6 - 10 - 59. PLAHUTA Prane Met. samski pod. PR - 40 2 5 - 3 911 9 908 13 - 4 - - - - - - 60. ŽAGAR Marin Ti02 Zdr.c. pod. SLP - 40 3 8 - 3 609 6 609 7 - 10 - - - - - - 61. RABENOVIČ Dušan Ti02 Merx pod. PR - 43 3 8 5 3 508 5 405 4 - 6 - - - - - - 62. VALJEVEC Vlado Gra. Krate. sos. PR - 40 3 8 - 1 511 5 200 2 - 10 - 8 - - - - 63. ŠALEJ Zlata DSSS samoh. sos. PR da 29 2 5 10 6 606 6 606 7 - 10 - - - - - - 64. UNGURJANOVIČ Ljubiša Tra. Metka pod. PR da 40 4 12 10 1 208 2 208 2 - 6 - - - - - - 65. KRAJNC Adolf Met. upok. NSP SLP da 19 3 8 5 6 1802 18 1511 9 3 4 - - - - - - 66. FomŠEK Miro Vzd. ni zap 808. PR - 19 3 8 15 1 802 8 802 11 - 10 - - - - - 67. MILETIČ MomSilo Vzd. samski pod. SLP - 40 1 3 - 6 811 8 603 7 - 8 - - - - - 68. KOŠENINA Terezija DSSS Klima NSP SLP da 37 3 8 - 3 507 5 503 5 - 2 - 2 6 - 2 - 69. DAMJANIČ Trivo Gra. CC NSP CC - 27 2 5 - 10 701 7 501 5 - 6 - - 6 - 4 - 70. MILOŠEVIČ Dobrila DSSS Minel pod. Metalna - 40 3 8 - 3 1111 11 204 2 - 6 - - - - - - 71. SMAJLOVIČ Mehmed Ti02 AERO pod. SLP da 44 3 8 5 1 407 4 203 2 - 6 - - - - - 72. TUFEGŽIČ Simona Gra. samska pod. SLP - 40 1 3 - 6 708 7 610 7 - 6 - - - - - - 73. MILEV Metodi Ti02 Ingrad NSP Žel.Št. - 32 3 8 - 6 607 6 607 7 - 10 - - - - - - 74. ERLIH Dragica DSSS Semen. 808. PR - 40 2 5 - 3 606 6 503 5 - 6 - 4 - - - - 75. KARAPANDŽA Rajka Vzd. Seges. 808. PR - 40 4 12 - 6 400 4 310 3 - 4 - - - - - - 76. SMRKOLJ Ludvik Vzd. Toper pod. PR - 36 2 5 - 1 706 7 706 9 - 8 - 2 - - - 77. NIKOLIČ Budimir Ti02 samski SD CC - 40 1 3 - 6 610 6 610 7 - 6 - - - - - - 78. ROSIČ Verica Kem. samska pod. PR - 40 1 3 - 6 411 4 411 4 - 10 - “ - - - - 79. PANIČ Stane Ti02 EMO sos. 1310 - 37 3 8 - 3 509 5 209 2 6 6 - - - - - - 80. GORGIJEVŠKI Stjepan Kem. LB pod. Klima - 40 2 5 - 6 500 5 307 3 - 6 - - - - “ - 81. GODEC Slavica Kem. S.P.Pi.NSP CC - 27 3 8 - 3 901 9 708 9 3 4 - - - “ - - 82. GORIČAN Štefan Met. samski NSP CC - 40 1 3 - 6 502 5 308 3 - 6 - - - - - - 83. MILOVANOV Djura Met. samski SD CC - 40 1 3 - 3 503 5 202 2 - 10 " - - - ~ - 84. DROBNAK Marinka Ti02 samska pod. PR - 40 1 3 - 3 406 4 202 2 - 10 " - - - “ 85. GAJŠEK Bojan Tra. samski 808. PR - 40 1 3 - 6 307 3 307 3 - 6 - - - - 86. LIKSAREVTč Stevan Kem. CC pod. PR - 40 2 5 5 1 102 1 102 1 - 4 - - 2 - 2 - 8?. ANDRIČ Stjepan Ti02 Peko pod. CC - 40 2 5 - 3 400 4 204 2 - 6 - - - “ - “ 88. BAJČETIČ Slobodan Met. LIK pod. PR - 40 2 5 - 3 202 2 200 2 - 6 - - “ - - - 89. STEPIČ Ana Gra. samska pod. PR - 37 1 3 - 3 205 2 205 2 - 10 - - - - - “ 90. UBIPARIP Slobodan Ti02 samski sos. DiJ.dom - 40 1 3 - 1 310 3 310 3 - 6 - - “ - ~ 91«. SIMIČ Borivoj Met. Mene NSP CC - 29 3 8 - 3 507 5 404 4 - 6 - - “ - - “ 9#. AVDVLI Bajram DSSS samski SD CC - 40 1 3 - 3 311 3 309 3 - 4 “ - “ “ “ - 93. PETROVIČ Radomir Met. ni zap pod• PR da 22 2 5 - 6 807 8 610 7 - 6 - - - - - - 94. MILOVANOVIČ Milašin Ti02 GG NSP GG - 5 3 8 5 10 900 9 600 7 - 10 - - “ - “ ~ 95. TIRNANIČ Irena DSSS CC pod. PR - 13 2 5 - 6 110 1 110 1 - 12 - - 6 - 10 - 96. SMEH Darinka DSSS samska 808. PR - 16 1 3 - 6 506 5 506 5 - 10 - 2 - - 97. DUJAKOVIč Marko Graf, .Kovin. pod. PR - 22 3 8 - 3 209 2 208 2 - 6 - - - “ 98. JAJČEVIČ Vinko Vzd. Ml ek. sos. Hmezad - 10 3 8 - 1 701 7 701 9 - 6 “ - - - ” ~ 99. ŠOLAR Tatjana DSSS GG NSP GG - - 3 8 - 6 706 7 408 4 - 10 “ 2 - “ ” 100. VIDALI Vincenc Kem. samski pod. PR - 6 1 3 - 6 509 5 305 3 - 10 - - “ “ “ 101. MISIJA Alojz Ti02 S&mski sos. PR - - 1 3 - 1 807 8 503 5 - 6 - 8 - “ “ “ 102, ŠINKO Prane - sofinansiranje CC v letu 1980 103. TRIŠIČ Živan - po pogodbi v letu 1981 Zamenjave Priimek in ime IS ll o O o o št I f‘2 11 la «a ss n « I1!! s s 11 s r il fi o. tj a c IIII 111 VII VIII. f Is.« > 9 6) B . tlco o| 3g 1 sl ■§ > S vrednotenje pogojev zakonca IV. V. VI VII. razlog zamenjave 77 77 76 76 76 76 75 75 75 74 74 74 74 7? 75 72 72 72 47 43 41 37 33 31 1. PEČNIK Marija D888 CC SLP 3 68 - 4 12 - 3 2205 2. VOK Marija Or a. CC CC 2 51 - 3 8 - 3 2505 3. ŠKORNIK Ivan Met. ni zap. CC 1 33 10 4 12 20 10 2907 4. SLAPNIK Leopold DSSS CC CC 2 1/2 54 - 4 12 - 3 1906 5. FLORJANČIČ Franc Met. AERO CC 1 1/2 42 - 3 8 - 20 2605 6. GORENJAK Anton Kem. upok. CC 1 1/2 46 - 3 8 5 20 2804 7. SLEMENŠkK Vinko Met. upok. CC 2 1/2 54 - 2 5 - 6 2805 8. KUMER Alojz Vzd. Toper CC 2 52 - 5 16 10 16 1807 9. KOŠTOMAJ AVBER M.DSSS EHO SLP 2 52 5 5 16 10 3 1705 10. VERBNJAK Alojz Kem. samski CC gara. 24 - 1 3 - 6 4106 11. KHULC Kngelbert Ti02 VVZ SLP 2 46 5 5 16 15 1 1708 12. TERČEK Irena DSSS samska 8LP 2 57 8 1 3 - 3 1807 22 1708 43 3 12 - - 100 - 12 - 207 a« enako v nižje, nadet, ia tdr. razi. ali v bloku z dvigalom 25 2501 75 10 6 - - 63 - 6 - 1% isto v nil. nade. iz zdr. razi. 29 2907 91 -8----- - 180 za vežje - St. druž. Slanov 19 1303 27 - 15 - - 70 - 15 - 161 za vežje - St. druž. Slanov 26 2310 67 - 6----- - 127 za večje - St. druž. Slanov 28 1909 51 96----- - 127 enako v nižjem nadatropju 28 2308 67 9 6----- - 121 za manjže v nižjem nadatropju 18 1604 39 3 10 - - - - -- 112 za vodje - St. druž. Slanov 17 1705 43 - 10 - - - - - - 104 za vaSja - St. druž. Slanov 41 1606 39 - 15 - - - - -- 104 iBto v niž. nad. iz zdr. razi. 17 1403 31 - 6 ------ 91 za veSja - St. druž. Slanov 18 1807 47 - 10 - - - - - - 89 za manjSe - novo S h* h* & S S 3 S 3 3 g> SSSSSoooo Priimek in ime zaposlen v TOZD zaposlitev zakonca lastnik stanovanja stanov. razmere velikost stanovanja m2 število točk št. družinskih r- članov II.a 3 o xn povprečni OD doba vloge čr prošnje skupna delovna p doba IV.a šs m — IV.b li 1s V. f 1 delovne naloge < udeležba v NOB oddaljenost ? VIII. IX. vrednotenje pogojev zakonca IV. V. VI. VII* razlog zamenjave 13. ROZMAN Jož® Vzd. Toper CC 1 43 - 3 8 5 6 2307 23 1508 35 6 6 - - 89 za večje - št. druž. članov 14. TUKARIČ Marko Gr a. CC CC 3 69 - 3 8 - 3 1411 14 810 11 - 15 - - 26 - 12 - 89 za novo enako ali večje 15. KAČIČHIK Marko Vzd. Vino Š. CC 1 32 - 3 8 - 1 2209 22 1806 47 - 10 - - 88 za večje - št. 'druž. članov 16. KOSTIČ Rade Ti02 CC CC 1 32 8 4 12 10 6 1206 12 1100 19 - 6 - - 11 - 4 - 88 za večje - št. druž. članov 17. HROVATIN Jože Kem. Zdr. c. CC 3 69 - 4 12 - 3 2202 22 1604 39 - 10 - - 86 za večje 18. BUKVTČ Peter DSSS CC CC 2 1/2 43 - 3 8 10 6 1005 10 1005 15 6 6 - - 17 - 4 - 82 v nižjem nad s tr^, iz zdra. razi, 19. KAČIČHIK Marinka D8SS El.Sig. CC 1 1/2 39 5 4 12 - 1 1505 15 1505 35 - 10 - - 78 za več^ft - 'štf. druž. članov 20. HISŽMAH Jože Gr a. Toper CC 2 1/2 43 4 4 12 5 16 1211 12 901 13 3 10 - - 75 za ^ečje - št. druž. članov 21. GALU? Marija DSSS samska SLP 2 52 26 1 3 5 3 003 8 705 9 - 2-2 - - - - 58 za manjše v bloku 22. FLARINŽEK Jano! Ti02 CC CC gars. 24 5 2 5 - 1 405 4 204 2 - 15 - - 4 - 15 - 51 za večje 23. POGLAJEN Anica DSSS Izlet. CC 2 43 - 4 12 - 3 1006 10 1006 15 - 10 - - 50 za večje - št. druž. članov 24. BLAŽIČ Eliiabeta T102 Op.Ljub, . SLP gar. 28 10 3 8 - 6 706 7 501 5 - 10 - - 46 za večje - št, druž. članov 25. PLOHL Marjan DSSS CC CC gars. 28 5 2 5 3 400 4 400 4 - 10 - - - - 12 - 43 za večje LEGENDAi pod. - podnajemnik bos. - sostanovalec NSP - nosilec stanovanjske pravica SD - stanovalec v samskem domn PR - privatno stanovanja SLP - družbeno stanovanja Delovna doba - prvi dve Številki pomenita lata, zadnji dva pa mesece Za točkovanje delovne dobe se štejejo samo polna neprekinjena delovna lata (v CC/ do 31.12.1979 Kako pišemo zapisnik Zapisnik je dokument trajne vrednosti in je kot tak osnova za uresničevanje dogovorov, zamisli, pravic, odločitev, sklepov itd., sprejetih na določenem formalnem sestanku. Z njim potrjujemo dejstva, stanje. Tako je pisanje in oblikovanje zapisnika še kako odgovorna delovna zadolžitev. Zapisnikar mora biti ustrezno pripravljen za svoje odgovorno delo, biti mora razgledan v stroki, vsebina razprave mu ne sme biti tuja, imeti mora določene izkušnje in obvladati spretnosti za pisanje zapisnika ter obvladati jezikovna pravila in še, imeti mora določene osebnostne lastnosti: odgovornost, iznajdljivost in samoiniciativnost pri delu ipd., da bo zapisnik nastajal že med samim sestankom, zborovanjem, posvetovanjem itd. Po seji se vsebina le razčleni na obvezne sestavne dele zapisnika. Administrativna funkcija je potrebna vsaki organizaciji, toda če je ta nestrokovno vodena in postane breme, tudi bralno breme, se je hitro oprime negativni prizvok »birokracija«. To velja tudi za zapisnikarstvo. To še najbolj takrat, ko gre za papirnato vojsko in za pisanje vsega potrebnega in nepotrebnega, kjer se še črka postavi nad človeka. Tudi za to delo mora biti človek ustrezno kvalificiran. Če pa so zapisniki velikokrat slabi, neurejeni, ni za to vedno kriv le zapisnikar, temveč tudi vodja sestanka, ki se mu ni posrečilo obvladati razprave. Za vodenje sestankov in razprav veljajo natančno določena pravila. Če hočemo torej prispevati k dobremu zapisniku, spada obveščenost zapisnikarja o planu in programu sestanka med obvezne sestavine priprav, ki jih mora opraviti tisti, ki sejo sklicuje in vodi. Dobro se je pogovoriti o predvidenem poteku razprave in na kaj kaže biti še posebno pozoren. Brez večje razlage lahko rečemo, da je neurejeno poslovanje in urejena administrativna funkcija kazalec za napredno organizacijo, medtem ko lahko birokracijo v negativnem smislu jemljemo kot sinonim za protirevolucionarnost. Na dlani je, da je še tako delovno naprezanje lahko prazno, če v njegovi storilnosti ni tiste prispevnosti družbenemu delu, s katero v dnevni praksi merimo resnično produktivnost. Prav bi bilo, če bi kdaj izračunali, koliko nas stane ena tipkana stran urejenega zapisnika. Če klasificiramo zapisnik po obliki, govorimo med drugim o stenografskem zapisniku, o rednem ali navadnem ali kratkem zapisniku, o sklepnem zapisniku ter o zapisu. Vsem tem so skupne nekatere obvezne sestavine: beseda »zapisnik«, in sicer v zvezi s pridevni-' kom stenografski, sklepni ipd.; redna številka in vrsta sestanka, zbora; kraj, datum, ura začetka in konca sestanka; podatek o udeležbi, o odsotnih članih zbora, isto za druge vabljene, in podatek o sklepčnosti; kdo je otvoril in vodil sestanek, pri večjem zborovanju imena izvoljenih članov predsedstva; kdo je zapisnikar, pri večjih zborovanjih tudi imena overoviteljev; z vabilom predloženi dnevni red in njegove morebitne korekcije; sledi vsebina uvodnega poročila, predlogov, razprave po posameznih točkah dnevnega reda in na koncu ali kako drugače, vendar obvezno, vidno označeni, sklepi in kako so bili ti sklepi sprejeti, vmes med besedilom je treba obvezno označiti morebitno prekinitev sestanka; na koncu podpis vodje sestanka ali članov predsedstva na desni, podpis zapisnikarja ali zapisnikarjev na levi in če so overitelji, še njihov podpis na sredi pod žigom; v sklepih je poleg števila treba postaviti rok za izvedbo naloge in navesti, kdo je zanjo zadolžen (kolektivna : inividualna odgovornosti). Če se držimo vsaj teh nekaj obveznih sestavin zapisnika, si že olajšamo njegovo oblikovanje med sestankom samim. Redni ali navadni zapisnik ali - kakor ga mnogi imenujejo - kratki zapisnik ali zapisnik v izvlečku, je v bistvu nastal zaradi neznanja in nepripravljenosti na zapisnikarstvo. To je najbolj pogosta oblika, toda tudi najtežja in ni ji vsakdo kos. Ker je tak zapisnik krajši, je tudi preglednejši. Dejansko gre pri takem zapisniku za novo ustvarjanje vsebine. Tisti, ki želi posamezne razprave skrajšati ali jih združiti, da bi ostalo v besedilu zares samo najpomembnejše, mora že veliko znati. Tako delo zahteva tudi veliko časa in problemi nastajajo prav tu, velikokrat so taki zapisniki brez repa in glave, iz njih nihče ne zmore razvozlati vsebine sestanka. Glede na dolžino gre pri teh zapisnikih za celo skalo, od zelo kratkih do precej dolgih - največkrat o tem odloča usposobljenost tistega, ki piše, pa tudi vsebina itd.; sklep mora biti seveda tudi v tem zapisniku zapisan dobesedno. Sodobnost označujejo nekateri kot revolucijo komunikacij in z eksplozijo izobraževanja. Žal pa se tisti, ki jim šola ni dala za poklic ustrezne funkcionalne pismenosti, le s težavo in v izjemnih primerih »pregrizejo« do samoizobra-ževanja in še naprej do permanentnega izobraževanja. Potem nas ne sme presenečati opazka profesorja Rudolfa Rakuše, da se je »po statističnih podatkih v zadnjih 100 letih povečala storilnost tovarniškega dela za skoraj 15-krat, storilnost administrativnega dela pa v istem obdobju komaj za polkrat. Ugotovitev je porazna in problemi prizadevajo gospodarstvenikom mnogo »skrbi«. Na: naša se predvsem na administrativno-tehnična opravila, ki jih nasploh radi precenjujemo in tudi podcenjujemo: prvič zato, ker pri teh opravilih pripisujemo strokovnost temu, kar naj bi bila splošna izobrazba in spretnost vseh; in drugič, ker je ponavadi strokovno šolanje teh kadrov, ki so največkrat zapisnikarji, pomanjkljivo, neustrezno, ne daje jim funkcionalne pismenosti za opravila, za katera menijo, da so usposobljeni. Naj navedeno trditev še utemeljimo, da z izključnim strokovnim usposabljanjem ter poudarjanjem spretnosti ustvarjamo pohabljenega človeka: »virtuoza na delovnem mestu za delovne ope- racije in invalida v družbenem življenju«. Nič ne pomaga, še najbolj spreten strojepisec ne pomeni veliko, če ne ve, kaj piše, in tudi še tako uren stenograf ni tako dober kot najslabši magnetofon, če nima v sebi znanja, da bi bil redaktor besedila, in če oba vrh tega nista kos še zahtevam nove poslovne tehnologije. Jože Ropotar (Interne informacije RS ZSS 3/111) Delo komisije za osebne dohodke V prejšnji številki »Cinkarnarja« smo se obvezali, da bomo vse zaposlene v Cinkarni sproti obveščali o delu Komisije za spremljanje delitve osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, glede ponovne ocenitve del in nalog. Komisija je imela v tem času že trinajst sej - večinoma v popoldanskem času ter najprej odločila, katera dela in naloge bo skupno ocenila zaradi enotnega pristopila k delu. Iz vsakega TOZD in DSSS je izbrala okoli deset karakterističnih del ter jih začela ocenjevati po »Osnovah za analitično oceno delovnih mest.« Posamezne komisije za spremljanje delitve OD in drugih osebnih prejemkov v TOZD in DSSS stalno spremljajo delo skupne komisije, saj morajo imeti delegati TOZD na sejah že izoblikovano osnovno stališče glede kriterijev ocene posameznega delovnega mesta. Delo skupne komisije poteka tako, da najprej oceni vsa dela in naloge po enem kriteriju, ter nato šele po naslednjem. Do sedaj je komisija ocenila dela že skoraj po vseh kriterijih tako, da bo na naslednji seji predvidoma že zaključila ocenitve. Naslednja stopnja je pregled izvršitve ocenitve del in nalog kot celote. Komisije po TOZD oz. DSSS pa bodo medtem po enakih kriterijih ter na osnovi ocenitve del, ocenile še preostala dela in naloge, ne bodo pa mogle spreminjati ocenitve tistih del in nalog, ki jih je že ocenila skupna komisija. Miloš Rant Nasmejmo se »Tovariš, jaz bi (.predlagal, da bi vsaj enkrat na teden imeli otvoritev kakšne investicije!« »' Kako to misliš tovariš Stane? »Ali si popolnoma zdrav?« »O, sem, sem..... toda prepričan sem, da je to edini način, s katerim bi bila dvorišča tovarne pometena in pospravljena!« »Blaž, saj me nič ne briga, ampak mi vseeno lahko zaupaš, zakaj vedno nosiš v službo drsalke?« »A to te skrbi?«»No, ti bom pa zaupal: ali veš Franc, da bomo uvedli »drseči delovni čas?« »Ali mi hočeš zaupati Mirko, kako si kar na vsem lepem prišel do stanovanja, prej si pa deset let brezuspešno trkal na raznorazna vrata?« »Ja,veš Jure, zadeva je dokaj preprosta: Najprej sem bil pet let čisto navaden prosilec, ker čakanje ni obrodilo uspeha, sem naslednjih pet let trkal na »solidarnostna« vrata in ker je deset let le prevelik čas za čakanje, sem se proglasil za nepogrešljivega strokovnjaka in tako sem v pol leta prišel do stanovanja, katerega včasih imenujemo »kadrovsko« dopisujte v svoj časopis Delavska univerza Celje organizira in izvaja izobraževanje, in sicer: 1. v tečajih: - za tuje jezike (verificirani tečaji) nemščine, angleščine, italijanščine in francoščine - za tuje jezike za gostinske delavce - za tuje jezike za predšolsko in šolsko mladino - za slovenski jezik za delavce iz ostalih jezikovnih področij - za strojepisje (začetni in nadaljevalni) - za skladiščnike (začetni in nadaljevalni) - za kurjače za centralno ogrevanje in kurjače visokotlačnih kotlov - za voznike motornih čolnov - za upravljanje z motornimi žagami - za voznike traktorjev - za področje varstva pri delu (za novosprejete delavce, za vodilne in vodstvene delavce) - za tehniške risarje (začatni in nadaljevalni) - za gospodinjstvo in kuhanje (začetni in nadaljevalni) - za šivanje in krojenje - za korespondenco, pisarniško poslovanje, - za knjigovodska dela - za trgovske delavce - psihologija prodaje - za ročna dela (macrame, tkaničenje in drugo) - za upravljalce težke gradbene mehanizacije - za upravljalce lahke gradbene mehanizacije 2. v seminarjih: - za delo komisij v OZD (informiranje in komunikacije, obligacijska razmerja, disciplinske komisije, delo arbitražnih komisij, disciplinsko odgovornost in sodno varstvo, samoupravno normativno dejavnost, odškodninsko odgovornost v OZD) - za delo s kalkulatorji (digitroni ipd.) - za spoznavanje gospodinjskih in novih tehničnih pripomočkov - za pripravljalne seminarje za sprejem na višje šole 3. zbira prijave za: 1. letnik delovodske elektro šole - šibki tok (elektronike, telekomunikacije) za delovodsko elektro šolo - jaki tok za osnovno šolo za odrasle po posebnih programih 4. organizira: - predavanja, seminarje in šole z družbenopolitično vsebino za delovne organizacije in krajevne skupnosti (pripravlja prilagojene programe) - dvodnevne seminarje za usposabljanje pripadnikov narodne zaščite za OZD, KS in hišne svete - seminarje za splošne enote civilne zaščite za OZD, KS in stanovanjske soseske - splošni in strokovni del - usposabljanje prebivalstva po krajevnih skupnostih - preizkuse iz varstva pri delu 5. nudimo USLUGE PRI RAZMNOŽEVANJU IN FOTOKOPIRANJU Prijavite se lahko na delavski univerzi Celje, Cankarjeva 1/11. nadstropje, vsak dan od 6. 30 - 14.30, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi popoldne od 14.30 -16.30 ure. Pojasnila dobite po telefonu 25-620 in 25-631. Začetek posameznih izobraževalnih oblik je 15. februar 1980 oziroma ob zadostnem številu prijav, po dogovoru. Kadrovske spremembe Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu JANUARJU Vrednost točke za Izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din Faktor variab. dela i~i i ss is Stroškovno mesto Ili II! II 100 Splošna uprava 101 Služba za varno delo 1,33 1,33 in varstvo okolja 1,33 1,33 102 Center za org. in AOP 1,33 103 Fin. računov, sektor 1,33 1.33 104 Kadrovski sektor 1,33 1,33 105 Samski dom 1,33 1,33 106 Splošni sektor 1,33 1,33 107 Družbena prehrana 1,33 0,02 1,33 108 Pralnica in šivalnica 1.31 1,33 109 Zunanja trgovina 1,33 1,33 110 Počitniške kapacitete 1,33 1,33 111 Osebni avtomobili 1,33 1,33 TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 1.17 0,07 1,24 215 Skupne službe metalurgije 1,17 0,08 1.25 216 Keramika 0,96 0,82 1,78 217 Sušilnica ferosulfata 1,07 0,06 1,13 218 Žveplena kislina PIK 1,04 0,07 1,11 219 Žvepl. kislina s piritno pražarno 1,07 0,07 1,14 220 Pražarna ferosulfata 1,07 0,07 1.14 221 Žvepl. kislina iz ferosulfata 1,07 0,09 1,16 222 Cinkov prah 0,92 0,92 223 Sekundarna proizv. cinka 1,08 0,07 1,15 224 Baterijske čašice 1,10 0,10 1,20 225 Žičarna 1,00 0,06 1,06 226 Žlebarna 1,04 0,06 1,10 227 Valjarna 1,02 0,47 1,49 TOZD KEMIJA CELJE 330 Skupne službe Kemije Celje 1,34 0,01 1,35 331 Barvila Celje 1,26 1,26 332 Soli in pigmenti 1,22 1,22 333 Litopon 1,26 0,01 1,27 334 Cinkovo belilo 1.01 0,50 1,51 335 Zaščitna sred. - modri baker 1.21 1.21 336 Rastni substrati 1.13 0,20 1,33 338 Gradbena lepila 1,35 0,27 1,62 339 Betonski elementi 1,35 1,35 340 Zašč. sred. - modra galica 1,22 1,22 TOZD KEMIJA MOZIRJE 0,01 0,17 1,06 1,24 441 Skupne službe Kemije Moz. 442 Barve in premazi 1,05 1.07 TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe grafike 546 Tiskarna 547 Tiskarske plošče 548 Preparati za grafiko 549 Tiskarske barve 550 Razvoj grafike TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 657 Strojno vzdrževanje 658 Elektro vzdrževanje 659 Vzdrževanje ARM 660 Gradbeno vzdrževanje 662 Energetika skupne službe 663 Kotlarna št. 1 664 Predelava PTFE 666 Plinarna 668 Transformatorske postaje 670 Galvana 672 Embalaža 673 Predelava gume 674 Predelava umetnih mat. TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 776 Železniški promet 777 Interni ostali promet 778 Avtocisterne za kislino 779 Nakladanje in razkladanje TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 991 Skupne službe tit. dioksida 992 Investicijska služba 993 Priprava vode tit. diok. 994 Kotlarna tit. dioksida 995 Transformat. postaje tit. dioksid 996 Nevtralizacija 998 Površinska obd. tit. diok. 999 Osnovna proizv. tit. dioksida 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1.12 0,06 0,08 1,26 1.12 0,25 0,05 1,42 1.12 0,12 0,08 1,32 1.12 0,05 0,07 1.24 1,09 0,04 0,08 1.21 1.12 0,07 1,19 1,10 . 0,07 1.17 1.12 0,55 1,67 1,18 0,04 0,08 1,30 1,10 0,24 0,08 1.42 1.14 0,31 1,45 1,09 0,01 1.10 1,10 0,02 1.12 1,30 0,05 1,35 1,00 0,38 0,01 1,39 1.01 0,56 1,57 0,70 1,00 1.70 1,02 0,40 0,01 1,43 1,33 1,33 1,36 1,36 1,36 1,36 1,36 1,36 1,36 1,36 1,36 1,36 1,36 1,36 1,36 1,36 1,36 1,36 Vstopi v mesecu januarju Sprejeti v elektro oddelek: četrti ključavničar, prvi obratni električar, tretji obratni električar, v CAOP: operater, pripravnik, v strojni: tretji vodovodni inštalater, 4 tretji ključavničarji, četrti ključavničar, tretji strugar, drugi klepar, v Ti02: 3 četrti polivalentni delavci, v OOB: upravnik mešalnih naprav, v tiskarske barve: snažilka, izdelovalec flekso in tiskarskih barv, v transport: tretji transportni delavec, v predelavo UM: tretji preoblikovalec UM, v valjarno: 2 četrta valjača, v čašice: brusilec, v litopon: opravnik filtrov in mešalnih naprav v kemični proizvodnji, v finančni sektor: knjigovodja stroškov in učinkov, v glavni laboratorij: drugi analitik. Izstopi v mesecu januarju FILIPOVIČ Zdravka, vodja obratnega laboratorija, tiskarske barve,ŽEPIČ Anton opravnik filtrov in mešalnih naprav v kemični proizvodnji, cinkovo belilo, PAVLOVIČ Miroslav, pomočnik livarja, sekundarna proizvodnja, UMIČEVIČ Katarina, delavec v finalizaciji, tiskarna, PUL-KO Štefka, delavec v finalizaciji, tiskarna, KRASNIČI Halil, pakovalec cinkovega prahu, cinkov prah, HORVAT Josip, četrti polivalentni delavec, Ti02, VESELINOVIČ Slobodan, specialist za meritve, merilni, KRAJNC Stanislav, četrti valjač, valjarna, JEVŠENAK Andrej, planer in analitik, Ti02 skupne službe, SKROBIČ Branko, drugi analitik, glavni laboratorij, POLIČNIK Marjan, pripravnik «S«, Ti02 osnovna proizvodnja, KRUŠIČ Anton, tehnolog koordinator, Ti02 skupne službe, ISENI Halil, pakovalec cinkovega prahu, cinkov prah, ŠPINGLER Rudi, drugi pleskar, gradbeni, KOVAČEVIČ Milivoje, drugi ključavničar, strojni, PANIČ Stanko, tretji analitik, glavni laboratorij, SALIHI Islam, opravnik filtrov in mešalnih naprav v kemični proizvodnji, soli in pigmenti, ABDELKARIM Ali, programer, CAOP, PAVIČ Mijo, brusilec ofset plošč, tiskarske plošče, LIPOŠEK Franc, samostojni ko-merc. referent, CAOP, KRIVEC Bernard, glavni direktor, uprava, VIZJAK Branko, drugi analitik, glavni laboratorij, ČEHIČ Smajo, četrti valjač, valjarna, ŠEBIČ Ob-rad, delavec v finalizaciji, tiskarna, KOVAČEVIČ Boško, tretji transportni delavec transport, NEZIRAJ Zeče, tretji obratni električar, elektro, GAJSER Stanko, tretji preoblikovalec UM, predelava umetnih mas. V JLA odšel: STOJNIČ Branko, opravnik filtrov in mešalnih naprav v kem. proizvodnji, OOB. V pokoj sta odšla: VRBEK Jože, 34 let, 2 mes., tehtalec na tehtnici, transport - nakladanje in razkladanje, SKALE Viktor, 38. let, direktor TOZD Transporta, transport - skupne službe. Umrl: JAGUŠIč Štefan, prvi povzorčevalec, glavni laboratorij. Cvetje v gorah Planinstvo se je posebno po vojni izredno razmahnilo. V gore prodira val komercialnega turizma; s cestami in železnicami, ter množičnimi smučišči se stare planinske postojanke spreminjajo v gostilne. Vzpodbudno je, da čedalje več ljudi zahaja v naravo in si tam išče oddiha ter razvedrila, po drugi strani pa tak razvoj prinaša s seboj kup problemov in nevarnosti za varstvo narave. Tu naj omenimo onesnaževanje okolja in barbarsko uničevanje gorskega cvetja. Posebej velja omeniti gorsko cvetje, ki ga je na gorskih rastiščih vse manj, zato ni odveč bojazen, da ga bodoči rodovi ne bodo več občudovali. Nekaj napotkov našim planincem v zvezi z opazovanjem narave: Ne hodimo v gore le na dirko za žigi! Prisluhnimo in se ozrimo okrog sebe, morda bomo dojeli kaj nam gore v resnici želijo povedati. AVRIKELJ (lepi jeglič) latinsko Primula auricula. Cveti od aprila do julija v skalnatih razpokah in zajedah. Najdemo ga v Alpah in Karavankah. NARCISA latinsko Narcissus stellaris. Cveti od marca do maja na travnatih pobočjih. Najdemo jo v Karavankah - Golica. Pešpot »Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana« želi predvsem vzpodbujati delovnega človeka k preživljanju prostega časa v naravi in mu omogočiti letni oddih s potovanjem iz kraja v kraj na sodoben, cenen in učinkovit način, posamič, v družinskem krogu ali skupinah. Temu namenu se je podredila tudi zamisel in izpeljava pešpoti. Pot vodi po turistično manj znanih predelih Slovenije in Hrvaškega Primorja in seznanja popotnika z njihovimi naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi posebnostmi. Na vsej poti lahko spoznava popotnik življenje in delo domačih ljudi ter dejavnike, ki odločajo o njihovem obstanku na rodni zemlji. Pešpot je kot slovenska planinska trans verzala št. 2 vključena v Evropsko pešpot 6 (Baltik - VVachau - Jadran). Zato naj bi Vsak planinec bi moral biti čuvaj narave, kar mu tudi nalaga častni kodeks planinca. Mnogi mislijo, da je ljubezen do cvetlic to, da jo utrgaš in jo po kratkem občudovanju odvržeš. Ta ljubezen nas je pripeljala tako daleč, da smo rhorali nekaj redkih rastlin, ki so bile že skoraj iztrebljene, zaščititi z zakonom. Tako je z zakonom doslej zaščiteno že 28 rastlin. Varstvo narave bo zmagalo šele takrat, ko neprimerno obnašanje ne bo zgolj prekršek, temveč tudi sramota. V želji, da bi vsi planinci in neplaninci spoznali redko in zaščiteno gorsko cvetje, bom v našem glasilu predstavljal posnetke teh rastlin z vsemi njihovimi podatki. Danes predstavljam dve spomladanski cvetlici: avrikelj in narciso. tudi v mednarodnem okviru utrjevala spoznanje o nujrosti varovanja narave in človekovegao.tolja ter misel o medsebojnem spoznavanju narodov zaradi sožitja in utrjevanja miru v svetu. Vabimo vas, da se udeležite pohoda po tej poti, ki bo organizirana v treh etapah trikrat po tri dni. Pričetek prve etape bo v začetku marca. Istočasno vas vabimo tudi na spominski pohod na Porezen 16. marca 1980. Prijave sprejema Adi Vrečer, TOZD Grafika, Tomo Zolger, TOZD Metalurgija in Slavko Cankar, TOZD Titan dioksid,do 10. marca 1980. Planinska sekcija Cinkarne Celje Tekst in slike Drago Lamper Pešpot od Drave do Jadrana - E6 YU TITAN DIOKSID Domača proizvodnja Ti02 v okviru celjske Cinkarne je sorazmerno mlada, saj je pričela obratovati šele leta 1973. Uporablja sulfatni postopek, ker je matično podjetje tudi pomemben proizvajalec žveplene kisline. Tovarna Ti02 je bila zgrajena na osnovi družabniške pogodbe med Cinkarno in vzhodnonemškim kombinatom Lacke und Farben. Licenco, engineering in know-how je dobavila francoska firma Thann et Mulhouse. Projektirana zmogljivost znaša 20.000 t/a s 25-odstotno rezervo, od tega 10.000 t/a obdelanih tipov. Za našo tehnologijo, je osnovna surovina avstralski ilmenit, ki vsebuje 54 % Ti021 % Fe;03 in 22 % FeO. Izkoristek vloženega Ti02 znaša 85 %. V neposredni proizvodnji dela 150 ljudi, v stranskih obratih 30. Iz vzdrževalne službe (samostojna TOZD) je stalno vezano na proizvodnjo TiOa 140 delavcev. Po številu zaposlenih v kontroli, kjer jih je kar 50, lahko sklepamo, kako zelo je vodenje procesa odvisno od tesne povezave med proizvodnjo in laboratoriji. Proizvodnjo Ti02 spremlja cela vrsta problemov, ki so vezani na varovanje okolja. Med procesom namreč nastajajo odpadki v vseh treh agregatnih stanjih: nerazklopljeni del izhodne surovine, zelene galice, žveplene kisline odplake ter dimni plini iz kalcinacije. Proizvodnja Ti02 je pomembna tako za Jugoslavijo kot za NDR, saj v obeh deželah razbremenjuje devizno bilanco. Uporaba TiOa je izredno široka. Približno 50 % proizvedenih količin gre v industrijo premazov, ostalo polovico pa trošijo proizvajalci plastike, gume, papirja, talnih oblog in keramike. Obrobna potrošnika sta kozmetika in živilska industrija. »CINKARNAR« - izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada 2500 izvodov. Vsi člani delovne organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik: Mira Gorenšek. oblikovani« Msr|sn Bukovec Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Cel|e, Kidričeva 19, telefon 23981 interna 251. Tiska: Tiskarna, Cinkarna. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1/72 z dne 5.4.1974).