Političen list za slovenski narod.
poŠti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 fM., za pol let» 8 fld., za četrt let» 1 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr ▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta
I fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
I
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
^tev. 341.
V Ljubljani, V petek 21. oktobra 1892.
Letnik: XX.
_
Zavednost — ali dresura?
„Vsa čast vrlim kmetovalcem, sedečim v zastopih občin, a mi po vsej pravici dvomimo, da bi tem možem njih obilni poljedelski opravki dopuščali toliko časa, da bi bili za-mogli pazno spremljati tok naše domače politike." , Slov. Nar.V15. oktobra 1892.
Misleč narod hočemo imeti; mož, ki so si borb svojih javnih, političnih dejanj uprav tako v svesti, kakor so si svojih zasebnih; mož, kateri bodo svoje dolžnosti vršili res kot možje in ne kot otroci, katere bo gnala na volišče vest, prava, živa krščanska vest, ne pa pest, ki se javlja sedaj na toliko načinov, mož, kateri bodo z zavednostjo ločili slab časnik od dobrega in vedeli vzrokov za to zajetih iz temelja našega in njihovega — iz krščanskih načel.
Do te vzgoje, do tega vrhunca samostojnega izobraženja imajo ljudje pravico, zato ker imajo dolžnost, vršiti po vesti svoji tudi politična dejanja. Še več: dolžnost imajo, da se poučč o vsem potrebnem, kakor hitro se zavedajo svojih pravic. Liberalizem jim tega pouka ne bo dal; on je v svojem bistvu sužilen za narod; liberalizem osvobaja in emancipuje samo zvite bogatine in izvedene lu-peže; prostega ljudstva liberalizem nikdar ne bo osvobodil, marveč nasprotno, razkrojil je bo, odtr-gavši mu jedinstvene vezi, v lačen, k vsemu sposoben, razdivjan proletarijat.
Sansculottes — „brezhlačniki"80 najlepši in strogo dosledno dovršeni akademiki — liberalne šole. Zato je dolžnost vseh, kateri se še drže krščanskih načel, ustaviti se temu z vsemi silami. „Brezhlačnikov" si iz našega naroda liberalizem za svoje krvave igrače vzrejati ne sme. — Zato pa treba zavednosti o pravicah, javnih nazorov o položaju, o zgodovini pravic, katere daje moderna
država svojemu članu,--sicer bo kmalu vse
zastonj!
Duhu časa niso več prikladni dokazi, ukazi ali vodila, ki se pri tem opirajo le na avktoriteto. Ljudje so že toliko „zavedni", ali bolje: toliko „liberalni", da žele često že vedeti: zakaj; in koder še ni tako, brez dvojbe za kratko pride. Mi moramo imeti pred seboj modernega človeka, potem bomo lahko prigodili njegovemu duhu svoje postopanje. Nekaterim, ki so bili pred časom še vodniki, še prvaki, je prerastel nov čas, njihove stare „konservativne" ideje, in čudom in z nepričakovano bolestjo so spoznali nakrat, — da nimajo ljudij več za seboj, da so sami. Prepozno je bilo!
Prav tisti, ki so od nekdaj vodili ljudstvo, so poklicani, voditi gaše dandanes, samo način je drugačen. Sedaj bodi način — pouka; dajmo ljudstvu idej, učimo je misliti in prav tako bomo zmagali, kakor nekdaj s samo avtoriteto! Služimo res-nicivselej, a služimojej, kakor zahteva čas!
Mislečega ljudstva, samostojno zavedajočega se svojega časa in svojih pravic in dolžoostij v njem, že zaradi tega potrebujemo, ker se lahko primeri, da kratkovidnost ali zaslepljenost ravno nasprotno prične vplivati s svojo avtoriteto, nego bi morala. Ne slepimo se! Tudi nekateri duhovniki so bili tako nesrečni, da so v liberalstvu iskali spasa, in še — so! Če prav ljudstvu tega ne bi povedali, saj spozna samo prav to resnico, in tako se dogaja, da dušnega pastirja volji in nazorom popolnoma nasprotne pojave katoliške zavesti opazujemo že v naši deželi. Odkod to? — Moč resnice, je naš odgovor.
Pouka o vsem dajmo svojemu ljudstvu, tudi o dolžnostih in pravicah, ki jih imajo nam nasproti! Zato pa je sveta dolžnost nas vseh, da poučujemo sedaj ravno na konkretnih slučajih, da je liberalizem mej nami, da se ta liberalizem pogubno in škodljivo razvija, da nam žuga, pokončati vse, kar je kdaj dičilo Slovenca. Pravico ima vsak prostak, da
izv^ te resnice, in sicer neugovorljivo pravico. Vtgo-jevatelji njegovi pa imajo vsled tega dolžnost, poučiti ga v teh stvareh. Pravico ima, zvedeli, koliko podlosti, koliko nakopičene nesramnosti, koliko sebičnega zavijanja uporabljajo liberalci drugod in doma, da bi slepili ljudstvo. Zato mu povejmo, do-kažimo to! Mi se bojujemo za resnico in resnico učimo; samostojnih mislecev hočemo v narodu; nasprotniki pa se bojujejo—za se in potrebujejo z lažmi, obrekovanjem in n a j o s t u d n e j i m opravljanjem izdresirane, umetnoraidirjane množice. Tudi najnovejši dokazi tega nesramnega rovanja proti škofu ljubljanskemu ne smejo ostati narodu tuji. Zato pozdravljamo dohajajoče udanostne izjave: v dokaz so nam, da marijonetam ni mesta mej narodom našim. Dokaz so nam, da nadarjenega in nepokvarjenega našega ljudstva ne bo premagala — politična strast, marveč — politično prepričanje, vsajeno v krščanskih načel plodnem temelju. Pričajo nam, da naš kmet vkljub obilnim poljedelskim opravkom pazno spremlja tok naše domače politike ter ga hvala Bogu — dobro razumeva. Liga -f-12.
Res postalieae.
(Izviren dopis.)
II.
Bodimo odkritosrčni in pravični! Priznajmo vsi brez izjeme, koliko da se je storilo baš pod gosp. Pokomyjem osobito za ntšo Ljubljano v poštnih zadevah.
Reorganizovalo se je v tej dobi na ljubljanski glavni pošti temeljito in strokovnjaško vse od prvega uradnika do zadnjega sluge, od najvišjega do najmanjšega urada, in sicer vse le na korist gg. uradnikov in ljubljanskega prebivalstva sploh.
Zloben mora biti tisti, kdor nima priznanja vzglednemu uradovanju na ljubljanski pošti v vsakem oziru, tudi v narodnostnem, kajti ondi se ne pozn& strankarstva, temveč le pravica in dolžnost.
LISTEK
Zločin na porušenem mostu.
(Francoski spisal Jean Grange.)
(Konec.)
Zasledovanje za tatom in moriksem je bilo brez-vspešno. Za mesec na to izselim se v Sicilijo, kjer bo podnebje, kakor mi je zatrjeval zdravnik, kaj dobro vplivalo na zdravje žene moje in obeh hčerk.
V Palermi sem prebil šest bolestnih let. Žena moja, kakor se mi je dozdevalo^ je uganila, če ne vse, vsaj nekaj. Umrla je s trpkim pogledom mirne; Obe hčerki preselili sta se kmalu za-njo v večnost. Da bi vest svojo nekoliko oglušil in utešil, lotil sem se gospodarskih in finančnih špekulacij; srečo sem imel pri vseh podjetjih. V kratkem bil sem imovi-tejši, nego pred upadkom Rivestove in Andrieuiove banke.
Ni treba poudarjati, da mi to imenje ni dalo ni radosti ni prejšnje zadovoljnosti. Porabljal sem pa svoje imenje radodarno t korist siromakov, cerkvi, šol in bolnišnic, r obče za raznotere dobre namene krščanske blagotvornosti in darež-Ijivosti. Toda čudno! Ljudje so sicer prejemali do-
brote in darove, ali prave hvaležnosti mi niso ska-zovali. Menda so slutili, da so ti darovi, te dobrote nedostatna odkupnina za kake zločine. Samo v dveh ali treh slučajih se mi je izkazala hvaležnost, kojo sem pa odklonil, kajti vest mi je očitala, da je nisem vreden! Borak iz čiste roke ima večjo veljavo, večjo vrednost, nego zakladi iz zločinskih rok !
Pot me je privela slučajno v Saint Vital, kraj mi je ugajal in se mi omilil. Nastanil sem se v tem mestecu ter trudil v vsačem oziru, n)ega sta-novnike obsipavati z dobrotami. Moči me zapuščajo; čutim, da smrt že steza koščeno svojo roko po meni. Oj, da bi prišla, kmalu prišla pome, kako blaga rešiteljica bode meni bleda žena! Dobro mi došla!" . . .
*
♦ *
S tem je bil rokopis pri kraju. Čitatelj in poslušalci se molč^ razidejo.
Dan na to je bil pogreb, sicer dostojen, a pri-prost, vsaj tacega si je želel pokojnik v oporoki. Svetovitalci so se dokaj čudili, da krste niso položili v grob, kakor je to običaj na Francoskem, — župan, mirovni sodeč in občinski odborniki. Ti prvaki — šepetali so ljudje — bi bili vendar morali skromno to čast izkazati možu, koji je mestecu volil 500.000 frankov. Volilo je bilo vsprejeto; mi-
noli so dnevi, meseci, in gospod Rémois bil je kmalu — pozabljen!
Dobrotljivi Bog naj se spomni v neskončni usmiljenosti svoji njegove duše !	A. S.
.^•N.-V.'^.-N.'V
Živela zavednost!
Radikalci švicarski, smrtni sovražniki katoli-čanstvu, nezmožni po javni, častni poti na bojnem polju premagati katoličane, sklenili so, umoriti za-vratno njih voditelje: Siegvvarta Miillerja, Leu-a in Meyerja, posebno ker so se po njih prizadevanju j e z u i t j e tudi v [Lucernu naselili in verske šole osnovali. Izvršili so podlo svojo nakano. V jutro po noči od 19. na 20. julija 1845 so našli Leu-a zavratno umorjenega v — postelji. Imel je komaj 35 let. Stoječ tedaj ob grobu tega svojega junaškega soborilca za katoličansko idejo, je govoril mej drugim Siegwart Millier :
„Bratje, moramo biti pripravljeni darovati kri svojo in življenje za vero, svobodo in pravice svoje. Korupcija razš'rjevana od brezbožnega tiska, od brezverskih učiteljev, od mladega duhovstva, vzgojenega po protikrščanskih načelih, razširjevana od nebrojnih krčem, od ljudij sovražnih Kristusu in domovini, da, od vladnih uradnikov samih, ta ko-upcija se je že globoko zajela.
In še več! Kdo ima zasluge, da uradujejo na ljubljanski pošti samo uradniki-domačini, da se spoštuje ondi pravica obema narodnostima, da se je strgala nekemu „gospodu" krinka iz obraza, da se je poslal tja, kamor je spadal že pred dvajsetimi leti, da se je dovolilo novo poštno poslopje, da se je zboljšala in vredila služba pismonoš, da so se razdelile primernejše uradne ure, da se je kombiniral poštni in brzojavni urad itd.
In vse to ni nič v oččh nekih hujskačev, ki zlorabijo s krivičnim sumničenjem zasluge g. ravnatelja Pokorny-ja, kateremu so le hvalo, — samo hvalo dolžni.
Dalje, kako žalosten in skromen je bil nekdaj avancement baš na ljubljanski pošti!
Koliko višjih služb se je ustanovilo sedaj že v področju tržaškega nadravnateljstva, vedo vsi pravični uradniki, samo isti ne, ki ne avanzujejo iz uzrokov, kateri so jim dobro znani.
Kdo skrbi dalje neprestano, da sa podržavljajo pošte na Kranjskem: v Tržiču in Rudolfovem, ako poslednje ne uniči staroslavna solidarnost slovenska!
Gosp. Hribarja klijentje predbacivajo dalje g. Pokorny-ju, da ne sprejema samo slovenskih poštarjev v službo, da podpira tujce itd.
Mi trdimo, da g. nadravnatelj Pokorny sploh ne imenuje poštnih uradnikov, temveč jedino le ministerstvo, ki odločuje na podlagi spričeval in zmožnostij, kar je povsem pravilno in umestno; saj tudi ni verjetno, da nastavlja g. Hribar takove gospode za pisarje, ki kriče le: „Živio narod!", temveč one, ki so v istini sposobni za službo.
Dalje se toži, da imajo poštni uradi na Slovenskem samo nemške pečate. Istina je, da se rabi tu in tam samo nemški pečat; a istina je tudi, da tega ni kriv g. nadravnatelj Pokorny, temveč največ potov oni poštar, kateremu je pečatna zadeva deveta briga; kajti prošnje za dvojezične pečate se vedno povoljno rešujejo pri dotičnem oblastvu.
V tej zadevi tudi g. Hribar ni kriv sam, da ima tudi ljubljanski mestni magistrat še nemški pečat, in da uraduje deželni odbor rajši nemški, nego slovenski; temveč v takih zadevah odločujejo centralna oblastva, slavna ministerstva in pa ljub-Ijanskijmestni zbor in pa slavni deželni zbor kranjski, a ne oblastva druge inštancije, ka-koršnoje poštno ravnateljstvo.
Tudi zaradi slovenskih poštnih tiskovin so se čule v deželni zbornici neutemeljene tožbe. Kar se tiče tiskovin, trdimo slovenski poštarji resno in odločno, da tudi v tej zadevi ni kriv gosp. Pokorny; kajti dvojezične tiskovine se zakonito rabijo pri poštnih uradih na Kranjskem in Primorskem in da jih nihče ne zabranjuje; ako pa jih ni dobiti na vsaki pošti, ni krivo ravnateljstvo, temveč le ondotni uradni načelnik, ker si jih ne naročuje, ali ker mu ne ugajajo.
Dalje toži g. poslanec Hribar o strankarstvu tržaškega ravnateljstva gledč domačih uradnikov. Poslednja je v istini zatožba, ki se sama sodi. Ali nimamo v Ljubljani samih uradnikov-domačinov ? Kje je torej isto predbacivano strankarstvo ? Ako v Trstu, v Pulju in v Gorici ne uradujejo sami Slo-
Vsako dejanje revolucije je sovražnikom opravičeno proti strahovitim svojim nasprotnikom: katoliški cerkvi . . . Grozi se nam s kruto, krvavo borbo. .Katoliški kantoni se morajo podjarmiti, da bomo mogli obnoviti v Švici skupno vlado.' Tako so sklenili radikalci. Vlade najmočnejših kantonov so se združile z radikalci. Se en korak in združeni nasprotniki padejo pod kakeršno-koli pretvezo v boj za nakane radikalcev. Naval se bode vršil od vseh stranij: že se oborožujejo, že se pripravljajo, pazite! Delajo naj, a mi najprej molimo! Glejte očeta, našega Leu-a, 31. marcija vodil je ljudstvo svoje v boj, v jedni roki je držal rožni venec, v drugi bojno orožje. Oborožil je telo, a oborožil je tudi — duhš,! Naš oče Leu je romal malo pred svojo smrtjo v Sachsel k blaženemu Nikolaju Flueskemu. Prosimo tega zaščitnika zveze katoliške, da nam podeli mir brez nadaljne brvi, — ako pa je treba boja: da uam ohrani vero in svobodo. Kakor naš dobri Leu, tako i Vi cerkev obiskujte, molite« in molitev Vaših Bog ne zavrže.
Z molitvijo združujte — čuječnost, neprestano se namreč gladi pot izdajstvu, in pripravlja poguba domovini naši. Pazite . . ako bode Luzern prisiljen se vojskovati, ne oplašite se, vojskoval se bode. Pogumni zagrabimo orožje in sovražnikov ne Štejte.
venci, je krivo, ker primanjkuje slovenskih uradnikov za vse urade, in ker bivajo v Primorju tudi Italijani, katerih se po devetnajstem odstavku osnovnih postav ne more izključiti iz poštnih služb; a da ne znajo vsi Italijani slovenščine, tudi ni zakrivil gosp. Pokorny.
Se mnogo takih in jednakih predbaeivanj bi lahko naveli, a gabi se nam govoriti dalje s tajnimi ščuvarji mej nekaterimi slovenskimi poštarji, in z nekim poštnim uradnikom, katerega ravnateljstvo dobro poznfi in ki s ščuvanjem gotovo ne bode ustanovil poštnega ravnateljstva v Ljubljani in posadil samega sebe na ravnateljski sedež. „O Spiegiberg, bekannt sind deine geheimen Pläne!"
Konečno moramo izpregovoriti še nekaj besed o za vratno napadenem g. komisarju Cord, ker bi bilo nepotrebno, ko bi se mogel braniti v deželni zbornici on sam, ker je za svojo obrambo energičen in možat dovolj in ker je prečist njegov značaj, da bi se bal javne zatožbe.
O g. Cord se toži, da ne boža gg. poštarjev z „glace rokavicami". Da, poslednje je istina in pre-potrebna umestnost, da se zacelijo polagoma velike praske, katere je zapustil gosp. Batoliska v poštnih uradih na deželi.
Da je g. Ratoliska drugače postopal z onimi gg. poštarji, katerim je pošta le „molzna krava" ali pa le „Ehrentitel" druzega nič, je naravno; kajti opomnili smo, da se je delalo tedaj po kompenzacijskih načelih. Gosp. Cora je pa na žalost marsikateremu vsemogočnemu poštarju od glave do nog nič druzega kot vesten uradnik, ki ne gleda niti na desno, uiti na levo, kjer je graja ali hvala umestna. Odkritosrčnost in nenavadna energija sta zlasti lastnosti g. Corä in le taka moč more vzdržati pošte cele dežele na oni višini, katero zahteva sedanja doba od poštnih uradov.
Da strogost in energija nista priljubljeni niti vsakemu uradniku, a najmanj vsemogočnim poštarjem, je naravno in zaradi tega toliko žalostnih pritožb. In baš s svojim strokovnjaštvom in s svojo eneržijo je g. Corä že precej pomedel nekdanje g. Avgijev hlev in ga še pometa, za kar smo mu vsi Slovenci lahko hvaležni.
Culo se je tudi, da je g. Corä prepovedal nekemu poštarju čitati „Slovenski Narod".
Poslednje prvič ni istina, ker je g. Corä pre-umen, da bi ne vedel, da kaj tacega ne sega v njegovo oblast, a da se je jezil videč, da berö nekateri gg. poštarji v uradu „Slovenski Narod", do-čim poštnih predpisov in postav niti jeden pot ne prečitajo, je imel stokrat prav in tudi najbolj radikalen narodnjak na njegovem mestu ne bi mogel storiti druzega, saj bi celo g. Hribar v svoji tudi priznani energiji izbičal iz svojega urada pisarje, ki bi hodili vanj „Narod" čitat, posel pa bi prepuščali njemu.
Toliko o našem javnem in opravičenem protestu zoper pritožbe v deželnem zboru, katerih, mi zagotavljamo še jeden pot, ne pišemo samo na račun posl. Hribarja, ampak tudi na glavo nekih nezadovoljnih elementov in osobito nekega „štreberčka" v Ljubljani, ki hoče splezati po lestvici sumničenja
Naj bodo mnogobrojni, — prijateljev imamo tudi mi. Kantoni katoliški ozko združeni imajo vsi jedno voljo, jedne ukaze, jedno svrho; vsi za jednega, in jeden za vse... z nami bodo tudi katoličani iz kantonov sovražnih ... z nami tudi pošteni prote-stantje; borili se bomo za neodvisnost. Tisti pa, ki se ne bojuje z nami in z nami zmaguje je — Bog vsemogočni. Dvakrat nas je že rešil in v tretje bode tudi čeŠčen pred nami in našimi sovražniki. Oče Leu, v nebesih že poveličan, pojde pred našimi bojnimi vrstami, vlival jim bode pogum in hrabrost, pomagal jim bode, branil in venčal še zmago v imenu pravice, svobode, vere, za kar je on živel, se znojil, bojeval in kri prelil . .."
„Zmerni" katoličani pa bi niti z mezincem ne mignili — za ideje, za katere drugod prelivajo kri in življenje svoje žrtvujejo za svobodo vesti, za srečno večnost svojih otrok ... Da, ironičen posmeh jim je na ustnih, ko vidijo, da se kdo navdušuje za te ideje ...
Nezavedati se krivic, škode, rob-s t v a svojega, je hujše od robstva samega!
Živela katoliška «avednostlZifel katoliški ponos!	Liga 1.
višje in višje, in pa onih slovenskih poštarjev, ki hočejo zakrivati svoje stare grehe s krikom na svojo narodnost. Slavno poštno ravnateljstvo pa prosimo, da zapreči z energičnim postopanjem proti hujskačem, da se ne bode kratila v deželnem zboru s neistinitimi zatožbami naša in našega naroda čast.
Jeden v imenu mnogih slov. poštnih uradnikov in poštarjev.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. oktobra. Notranje dežele.
Delegacije. Ce tudi je letos v avstrijski delegaciji bilo nekoliko živabneje, vendar je že končala svoje delo. Za osem dnij pojdejo delegati zopet na počitnice, da ogerska delegacija konča delo in potem obe po skupnih sklepih rešita finančni zakon.
V	poslednjih dveh sejah je Mladočeh dr. Masaíyk pojašnjeval mnoge nedostatke v bosenski upravi. On je' potoval po Bosni in se na lastne oči prepričal, kake so razmere v Bosni. Grajal je pred vsem, da se v Bosni in Hercegovini še ni odpravila bira.
V	drugih stvaróh je pa priznaval, da je avstrijska vlada veliko storila. Iz vseh opazovanj v Bosni se je prepričal, da vlada pri vseh svojih reformah nima nobenega pravega programa. Govorniku se zdi potrebno, da se v Sarajevu osnuje pravna akademija, da bodo domačini mogli dobiti višje službe v deželi. Omenjal je, da boseuska vlada ne vidi rada, da bi Bošnjaki študirali v Zagrebu ali Pragi. Minister mu je na dolgo odgovarjal, ali ni mogel ovreči Ma8afykovih trditev.
ČeSko. Liberalni listi ne vedó, kaj bi rekli o razpustu mestnega zbora v Liberci. Da je vlada naredila konec nemško-narodnemu gospodstvu v tem mestu, to jim celó ugaja. Vsaj so baš liberški Nemci delali največje težave nemškemu vodstvu v Pragi. Noben liberalni list si ne upa zagovarjati postopanje liberiškega zbora in magistrata. Kako so vendar morali že proti Čehom postopati v Liberci, če se jih niti „N. Fr. Pr." ne upa zagovarjati; saj je nam znano, kako odločno zagovarja ta list krivice, ki jih delajo celovški ali celjski Nemci Slovanom. Posebno se izpodtikajo nad tem, da vlada ni navela posamičnih povodov za razpust, temveč je splošno pojasnila. Nam sevéda se dozdeva, da tega ni bilo treba, ker liberški mestni zbor in magistrat nista ukrenila skoro nobene stvari, s katero bi ne bila storila krivice Cehom. V oč4h nemških liberalcev ima vladni ukrep sevéda tudi to pomanjkljivost, da bi utegnil koristiti Čehom in da ga je izdal grof Thun, ki je član češkega zgodovinskega posestva.
Ogerskof V zbornici poslancev je bila huda debata zaradi odkritja honvedskega spomenika. Zmerna opozicija se je v tem vprašanju skoro popolnoma pridružila skrajni levici. Vlada pa neče nič premeniti prvotnega programa. Apponyi vedno bolj zapušča svoj prejšnji program. Ko se je prepričal, da z lepo ne pride na krmilo, je pa začel tirati skrajno radikalno politiko. Tako je tudi v cerkveni politiki popolnoma na liberalnem stališču. Žalostne so take razmere v Budimpešti. V zbornici poslancev konservativci nemajo nobene stranke, le gorenja zbornica ie po večini konservativna in je tako nekak jez proti liberalizmu. Sedaj, ko je Apponyi popolnoma zapustil konservativno stranko, nastaja dolžnost za ogerske katolike, da osnujejo svojo stranko. Koristno pa tudi častno ni za-nje, da delajo tlako sedaj obstoječim strankam. Razmere na Ogerskem v verskem, narodnem in političnem oziru se ne bodo prej zboljšale, da bode v zbornici poslancev močna katoliška stranka.
Tnanje države.
Srbija. Huda borba je med vlado in radikalnim državnim svetom. Pri občinskih volitvah so v več krajih zmagali liberalci, ali državni svet je vse te volitve razveljavil. Liberalni občinski zastopi bi bili liberalcem lepa pomoč pri volitvah, ali državni svet jim je spridil to veselje. Sedaj je pa po deželi največja zmešnjava, ker vlada dela prejšnjim županom vse mogoče ovire v poslovanju. V več krajih je občinska avtonomija skoro uničena.
Rusija in Turčija. Naglost ni lastnost turških državnikov. Tako je berolinski dogovor še dandanes v mnogih točkah vedno le na papirju. Tudi na rusko noto ni Turčija hitro odgovorila. Je-denkrat se je že govorilo, da je Turčija odgovorila, ali se je pozneje preklicalo. Ko je veleposlanik Ne-lidov se povrnil v Carigrad, je sultan še le čez osem dnij ga vsprejel v avdijenci, da mu je zagotovil, da Stambulova ni vabil v Carigrad in da se hoče držati sklenjenih pogodeb. Nekai dnij pozneje se je pa odposlala nota, v kateri se Rusiji zagotavlja, da Stambulova vsprejem v Carigradu ni imel nikakega političnega pomena, da se Turki drži pogodeb in ieló ostati v dobrih odnošajih z Rusijo. Ta nota je ves vspeh ruske diplomacije. Razmere se bodo mirno dalje razvijale in ruska bombastična nota se bodo pozabila. V Peterburgu bi sicer radi posegli po Armeniji, ali se prav ne upajo.
Francija. Učni minister je pri banketu v Nantesu priporočal, da se vsi republikanci drté zastave 1792. leta. Ta zastava je zoameoje, po katerem se ločijo pravi republikanci od tistih, ki so re-
publiko le vsprejeli. S tem je hotel minister udariti katoliško stranko. — V prvi seji se je zbornica pečala z dogodki v Carmaux u. Debata je bila huda, od obeh stranij se je napadala vlada. Badikalci so zahtevali, da se premogovnik podržavi, zmerni republikanci in monarhisti so pa očitali vladi, da proti delavcem ni pokazala dovolj eneržije. Ministerski predsednik je očital zbornici, da je vsega kriva. Ko bi bila redila o pravem času zakon o razsodiščih za razpore mej delavci in delodajatelji, bila bi vsa stvar že poravnana. Ministerstvo bi bilo ta dan gotovo palo, da ni baron de Reille naposled v imenu premogovske družbe izjavil, da je pripravljena, stvar prepustiti kakemu razsodišču. Nato so se umaknili vsi predlogi. Ker ni prišlo do nobenega glasovanja, se je vlada obdržala na krmilu.
Nemčija. V Nemčiji še vedno vso pozornost n&-8e obrača vojaška predloga. Cesar hoče na vsak način, da se pomnoži brambena moč države, in govori se, da bode razpuščen državni zbor, ko bi se dosti upiral.
Izvirni dopisi.
Iz Doba, 17. oktobra. Poročali ste, g. urednik, že svojim naročnikom o javnem shodu „Katol. pol. društva" v Dobu. Izvršil se je ta shod nepričakovano sijajno; mnogobrojna množica duhovskega in svetnega stanu, mej temi nekateri prav odlični razumni možje so ga počastili s svojo navzočnostjo.
Naši naprednjaki, teh se tudi pri nas ne manjka, so hoteli ta shod ali popolnoma preprečiti, ali pa vsaj odrekati mu vsak pomen. Porabili so zato vse liberalne fraze: s tem shodom se bode razširil le razpor, politika nima z vero nič opraviti, „Katol. pol. društvu" za vero ni mar, pač pa za vse kaj druzega itd. Ker se je navdušenje za shod pri vsem tem le množilo, izmislili so drugo zvijačo. Prav po farizejsko so naznanili c. kr. glavarstvu v Kamnik, da v Dobu razsaja griža, vročica, torej se na noben način ne sme dovoliti v Dobu javen shod, utegnila bi se s tem kužna bolezen le še bolj razširiti in raznesti. Bali so se pa le, da bi društvo ne zaneslo v njih tabor katoliških načel.
Ker je pa vkljub vsem spletkam „Katol. politično društvo" v Dobu le zborovalo, zato so se znosili pa v svojem glasilu „Slov. Narodu", ki kaj rad odpre vsacemu svoje predale, ki hoče udrihati po konservativcih. V dopisu iz Doba z dne 15. okt. prinesel je „SI. Narod" poročilo o našem shodu.
Ne zdelo bi se mi vredno pečati se s tem poročilom, ko bi ne mrgolelo v njem polno neresuič-nostij, lažij in zavijanj. Ko bi hotli poslati popravek, morali bi napraviti toliko „ni res", kolikor je stavkov. Samo nekaj lažij omenim tukaj.
„Narodu" se poroča, da se je udeležilo shoda 400—500 ljudij, ko je bilo vendar samo v notranjih prostorih več kakor pet sto ljudij, potem jih je pa še zunaj stalo malo da ne polovica toliko, kljub temu, da je silno deževalo. Veliko je moralo ljudij oditi, ker niso dobili prostora. Duhovnikov je videl „Narodov" poročevalec 6, mi pa smo jih našteli 14.
Vse to bi še odpustili dopisniku, mogoče, da je on napačno videl, vsak se lahko zmoti, posebno pa še on. Če pa trdi da je g. dr. Šusteršič rekel, da se je na banketu v Ljubljani menda 70 napred-njakov zbralo, je to debela laž, ki nam jasno kaže, koliko resnični so naprednjaki. Vselej in povsod lahko dokažemo s pričami, da je g. govornik rekel: sto in sedemdeset. Gospod doktor mora biti naprednjakom posebno trn v peti, ker se toliko za-letujejo vanj in tako zavijajo njegove besede. Po-mankljivo je poročilo dopisnikovo, kako sodi gospod doktor o politiki mladočeški. On se je izrazil na shodu, da za nas Slovenee je taka politika pogubna, če bi bila tudi Čehom koristna, ker potem smo Slovenci osamljeni in izročeni Nemcem na milost in nemilost.
Neresnično je tudi, kar „Narod" trdi, da je g. And. Kalan govoril o višji dekliški šoli; res pa je, da imenovadi gospod o tej stvari ni spregovoril nobene besede.
Najslovesneje pa oporekamo dopisniku „Slov. Naroda", ko trdi: „V obče pa je bilo mnenje: Čemu nas sem vlačijo, ko nam že v «erkvi vse to pripovedujejo. " To je le dopisnikova laž. Resnica pa je, da je šel ld en glas ii ust naših verno katoliških mož: Kaj tacega v Doba Se ni bilo, lepi so bili govori, resuieo so gospodje govorili. Akoravno je trajalo zborovanja tri ure, pa bi jih radi še poslušali. Za dopisnika in njegove somišljenike je bil shod Se posebno potreben, ker ravno oni ne gredo v eerkev in torej tudi ne slišijo, kaj gospodje pri-digujejo. Toda tisti, ki so bili shoda najbolj potrebni,
Be ga niso hoteli udeležiti, akoravno je bil shod vsakemu odraslemu možu odprt, ne pa, kakor trdi dopisnik, da „posvetno razumništvo (?) ni smelo v prostore". Poslalo je to „posvetno razumništvo" samo svoje oprode, da ložje potem po svetu trosijo laži.
Kar čenča dopisnik o prostorih, v katerih je zborovalo društvo, je neslana šala, katero prav radi dopuščamo našim naprednjakom. Prostori so bili tako dobro izbrani, da jih pri nas v celi okolici ni primernejših za tak shod. Vrh tega bili so tako okusno ozaljšani, da bi se tudi naprednjaki ne sramovali v njih zborovati, če bi jim bila dana le taka prilika.
To naj zadostuje, da spozna vsak, kako zanesljive (!) dopisnike ima „Slov. Narod". Ubogo slovensko razumništvo (?), ki mora čitati take bedastoče in laži!
Iz goriških Brd, 19. oktobra. (Birmovanje in cerkveno posvečevanje.) Ta mesec vrši se v ločniškem dekanatu kanonična vizitacija. Začelo se je 9. t. m. v starodavni, nekdaj čisto slovenski župniji ločniški. V Ločniku samem je med 2300 bivalci gotovo nad 700 slovenskih, kateri imajo v celem letu eno samo slovensko pridigo, in sicer sv. Rešnjega Telesa dan, ko se tamošnje slovesne procesije udelež0 tudi drugi dve veliki slov. du-hovniji z dušnimi pastirji vred, kateri štejeti skupaj nad 3060 duš.
Pa še ta edini spomin nekdanjega čisto slovenskega pastirovanja hoče neka laška stranka za-treti. Posebno letos so bile njene agitacije tako strastne, da se javna služba božja in slovesna procesija sv. Rešnjega Telesa dan motila. Zato so bili te dni po dolgi preiskavi nekateri teh nemirnežev z denarnimi globami kaznovani. Pa to jim še ni dovolj.
Goriški „Corriere", ki si je te dni zraven pečata židovstva še pečat krivoverstva vžgal z javno izjavo, da on ne veruje v papeževo nezmotljivost, hotel je tudi za kanonično vizitacijo vprizoriti demonstracijo. Po njegovi želji naj bi bili ločniški Lahi premil. knezonadškofu se predstavili in potožili, kako „strašne krivice" jim dela duhovščina njihova, katera jim je trn v peti, ker je slovenske krvi in tega do zdaj še ni zatajila.
Ali zgornja želja se goriškim krivoverskim umazancem ni izpolnila; o deputaciji iredentovski menda ni bilo pred knezonadškofom ne duha ne sluha. Pa tudi premil. knez je dejanjsko dokazal, v pričo polne cerkve slovenskega in furlanskega ljudstva, da priznava slovenskim ovčicam nekdaj čisto slovenske župnije ločniške še vedno pravico njih materinega slovenskega jezika v razlaganju božje besede. Zapo-vedal je namreč, da naj se birmanci po duhovnijah razdelé. Tako razdeljene jih je potem izpraševal iz krščanskega nauka, Slovence v slovenskem jeziku, Furlane pa v njih govorici.
Ne le iz slovenskih duhovnij otroci, ampak tudi oni iz Ločnika samega, ako je na Slovenca ali Slovenko zadel, vprašal jih je v slovenskem jeziku. To je pač očiten dokaz, da tudi višji pastir sam še celó svojih škofovskih dolžnostij drugače izvrševati ne more, kakor le s pomočjo jezika, katerega ljudstvo govori.
Ni li to dokaz, da cerkev katoliška, katera ljubi z enako ljubeznijo vse narode, varuje in brani tudi naše narodne pravice, če bi nam jih tudi vsi drugi hoteli kratiti ?
Naš prevzvišeni ravna po geslu, katero je pravo, katoliško: Vsakemu svoje!
Drugi dan, 10. t. m., je bilo birmovanje v Moti. Potem je knezonadškuf po kratkem odmoru 14. t. m. zvečer šel v vikarijat Medaño nad Ker-minom. Po prizadevanju za lepoto hiše božje vnetega g. vikarja Fr. Smrekarja so medansko vika-rijsko cerkev vso predelali in z lepo ornamentiko pa fresko-8likami ozaljšali, da je zdaj res prav lepa. Kakor svetogorsko svetišče, tako spričuje tndi zdaj medan8ka vikarijska cerkev o sposobnosti in nadarjenosti mladega slikarja Del Neri-ja. To cerkev z glavnim altarjem je prevzvišeni knezonadškof Alojcij v soboto 15. t. m. posvetil. Prelepi in ganljivi obredi trajali so od 7. ure do poldneva. Potem bilo je še le birmanje kakih 140 birmancev in za njim kanonična vizitacija.
Obilica duhovščine, bilo jih je vseh skupaj 18, ki je vzlic deževnemu vremenu prejšnjega dne, kakor tudi vzlie sobote, vendar le *e okolo svojega ljubljenega nadvladike zbrala, poviševala je dokaj slovesnost posvečevania in birmovanja. Ob enem pa tudi kaže, da je duhovščina briška v lepi slogi med seboj in v ljubezni udana svojemu nadškofa. Zve-
čer se je prevzvišeni odpeljal v bližnjo župnijo slovensko, kamor ga je spremljal g. dekan Filipič s mnogo drugo gospodo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. oktobra.
(Udanostne izjave.) Zopet danes imamo zabeležiti nekaj krepkih občinskih izjav zoper napade liberalnih slovenskih listov, s katerimi ti skrunijo čast in veljavo naših škofov. — Občinski odbor v Gorjah je odposlal svoiemu škofu to-le izjavo: „Z žalostjo opažamo že dlje časa, posebno pa od
1.	katoliškega shoda sem, kako tako imenovani naprednjaki napadajo Vašo čast, sumničijo Vaše namene, ovirajo Vaše delovanje in Vas naravnost imenujejo sovražnika našega naroda! — Premilostni, Vi ne potrebujete, da bi Vas kdo zagovarjal, vsaj Vas zagovarja Vaša čista vest; ali zvedo naj nasprotniki, da tukaj drugače mislimo, da tako ravnanje obsojamo in da se z Vami ter z načeli prvega katoliškega shoda zlagamo. — V tem, da Vas svojega višjega pastirja in od Vas nam poslane duhovnike poslušamo, imamo poroštvo svojega zveličanja ; menimo pa, da tudi v časnem in narodnem oziru ne bo naša škoda, ako hodimo za našo, ne samo za vero, ampak tudi za narod in njegov jezik vneto duhovščino. Podpisani: Jakob Žumer, župan ; Vinko Jan, Jož. Čerin, Mih. Zupan, Fr. Bancej, občinski svetovalci; Lor. Dešmar, BI. Kunstelj, Jož. Zupan, Jan Pristov, Val. Hudovernik, Mih. Zalokar, Jurij Vidic, Jan. Hudovernilc, Greg. Svetina, Val. Pretnar, Greg. Svetina, občinski odborniki." — Ž u -panstvoStražišče pri Kranju je oddalo tako-le izjavo: „Liberalni, brezverni listi neprenehoma na surov način napadajo, sumničijo in obre-kujejo Vašo prevzvišeno osebo. Podpisani občinski zastop odločno obsoja in obžaluje tako Lieosnovano postopanje ter izraža prevzvišenemu svojo verno pokorščino, globoko udanost in neomejeno spoštovanje. Vaši nauki so nam vsikdar vodila za naše zasebno in javno živijenje. — Podpisani: Fr. Šifrer, župan; Luka Šmit, Fr. Porenta, Fr. Rozman, F. Rozman, Jak. Bajželj, Tine Benedik, Jernej Tepina, Jan. Križnar, Al. Kero." — Slava občinama v Gorjah in v Stražišču pri Kranju! Nju zavednost jima je pred svetom največja čast!
(Dvorni svčtnik baron flein) pride prihodnji teden v Ljubljano, da prevzame vodstvo tukajšnje deželne vlade.
(Serenado) prirede jutri zvečer ob 9. uri pre-blagorodnemu gospodu baronu A. Winklerju v slovo v s i slovenski pevci narodnih pevskih društev pod njega stanovanjem na Turjaškem trgu. Peli bodo nastopne tri komade: „Avstrija", Jadransko morje", „Danici".
(Telegrami podružnice sv. Cirila in Metoda ter Svetčev banket.) Z ozirom na dopis v „Slovencu" z dne 18. oktobra 1892, št. 238, pod naslovom: „Telegrami podružnic sv. Cirila in Metoda ter Svetčev banket", prosiva temeljem § 19. tiskovnega zakona, da se v naslednjo števiko „Slovenca" sprejme sledeči stvarni popravek: 1. Ni res, da so bili za telegram podružnice sv. Cirila in Metuda na Svetčev banket samo trije. Temveč res je, da so se za rečeni telegram izjavili razven prvomestuika vsi odborniki, in sicer deloma ustmeno, deloma pismeno.
2.	Res je, da blagajnik in tajnika namestnik telegrama nista podpisala, ker na telegramu sploh ni bilo podpisa nobenega odbornika, vendar pa sta oba gospoda, prvi ustmeno, drugi pa pismeno tajniku nasproti izjavila, da «ta z omenjeno telegrafično izjavo zadovoljna. Telegram je bil torej odobren od petih izmej šestih odbornikov, oziroma članov podružničnega načelništva. — Novo Mesto, dne 20. oktobra 1892. — Simeon pl. Sladovič, namestnik prvomestnika podružnice sv. Cirila in Metoda. — Otmar Skale, tajnik podružnice sv. Cirila in Metoda. — Dostavek vredništva: Gospoda, ki sta nam do-poslala ta popravek, bi se lahko oprostila tega praznega dela. Vsak človek namreč, ki pozna društveni zakonik, ve, da sklepe društva kateregakoli izvršuje jedino le predsednik. V tem slučaju pa niste imeli ni odborove seje, torej nobenega sklepa, in predsednik s tem ni bil zadovoljen, torej ste imeli pra-vieo, le v svojem imenu, ne pa v imenu podružnice sv. Cirila in Metoda poslati svoj telegram. Ako ste torej v imenu podružnice telegrafu vali, bilo je Vaše postopanje nepravilno. In zoper nepravilnost Vašega postopanja Vam mi ne pomaga tudi — sto popravkov.
(Pouk modroslovja r ljubljanskem semenišču.) V smislu okrožnice Leona XIII,, ki priporočs proučevanje modroslovja vzlasti bogoslovcem, uvel se je ta pouk tudi v ljubljanski bogoslovnici. Predavanje v raodroslovju je prevzel 6. gosp. dr. J. E. Krek.
[Umrl) je včeraj zjutraj v Gradcu g. Krištof K an du t, ka. šk. konsistor. svetovalec in bivši župnik stolne cerkve v Mariboru, po daljši bolezni v 68. letu svoje starosti. N. p. v m.l
(Razpisane s« župnije) ljubljanske škofije do j 13. novembra 1892: Banja Loka, Janče, Nova j Oselica, Stara Oselica, Zgornji Tuhinj, Cerklje prj Krškem in Št. Lovrenc ob Temenici.	!
(Osebna vest.) C. g. Vincencij V i d e r g a r je nastavljen za kapelana v Horjulu.
(Slovensko gledišče) je bilo sinoči dobro obiskano. Predstavljala se je že znana Zajčeva melodična opereta „Mornarji na krov", o kateri smo že lani obširneje govorili. Tudi burka „Bratranec" je občinstvu ugajala.
(Prvi sneg.) Danes popoldne je začel naletavati v Ljubljani in okolici prvi sneg. Vreme je že nekaj dnij jako hladno, da je zimska suknja prav prijetna.
(Z Radovice) se nam piše z dn6 20. oktobra.: Nocoj je bližnje Gorjance sneg pobelil. Zdaj ob 9. uri sije prijazno solnce, katero bo prezgodnjemu gostu potni list podpisalo z naročilom, da ga ni treba tako hitro zopet k nam, kajti na polju imamo še dosti dela, repa, korenje in zelje še raste, na-stilja še nismo spravili in drva so še v Gorjancih. — Mošta smo malo dobili, a kar ga je, ima visoko ceno.
(Sneg — trgatev.) Izpod Pohorja se nam piše: V sredo, 19. t. m., je ves dau naletaval sneg po košatem Pohorji. V noči potem pobelil je vse hribe po Dravinjski dolini. Nekateri imajo še grozdje na trsih. Kapljica letošnja bo izvrstna, samo da je bo dosti premalo! Cena jej je po litrih 25 kr.
(V Sevnici) ob Savi se snuje slovenska čitalnica.
(„Schulverein") Vodstvo nemškega „schulver-eina" je razpisalo mesto učitelja na šoli v Št. Ilju na Štajerskem, Plače mu obetajo 650 gld. Kateri slovenski učitelj pojde za Judeža? vpraša „Slov. Gospodar".
(Na Slatini) je pri občinskih volitvah zmagala narodna stranka. Za župana je izvoljen g. Kert.
(V dolenjskih Toplicah) je bilo letos 765 gostov, 555 s Kranjskega, 210 iz druzih dežel.
(Leon XIII. in znanost.) Znana je želja sv. očeta, naj bi se vsepovsod, vzlasti pa med duhovniki, širilo znanje modro s lov j a. Nedavno je Leon XIII., energično vresničujoč zlato idejo, pozval belgijske katoličane, naj se osnuje v Lo-vaniju (Löwen) belgijsko narodno semenišče, kamor naj bi se pošiljalo iz vseh šest belgijskih škofij po nekoliko mladih duhovnikov, ki se bodo na katoliškem vseučilišču učili modroslov-skih in naravoznanskih ved. Nameravano semenišče se bode o bližnji priliki začasno otvorilo v niši „Očetov za misijone mongolske in one na Kongu", dokler ne bode veledušnost katoliške Belgije zgradila posebne stavbe v ta namen. — Dandanes je nemogoče, da jeden sam človek vse prouči, kar je znašla znanost na polju matematike, naravoslovja, zgodovine, jezikoslovja, nravoslovja, bogoslovja itd. Cesar pa ne more posa^ meznik, premore jih več v društvu, z zjedinjenimi močmi. In tej nameri bode služil nameravani za-
vod, naslonjen na vseučilišče lovanijsko, ki ima slavno preteklost, pa tudi še danes prav tako vspešno in slavno deluje, vskdar striniajoč v&lo z vero. — Nov dokaz katoliškega „mračnjaštva"!
Lga + 29.
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Čast. g. Pr. Vraču n, kapela u v Št. Lovrencu, je postal ondi provizur, za kapelana pa je tje od Sv. Urbana premeščen čast. g. A. Pintarič, novomašnik ča6t. g. J. Jadel pride za kapelana k sv. Urbanu.
(Sociajldemokratiško češko časnikarstvo.) 2e pred I. 1890 je izhajalo v češkem jeziku 13 socijal-demokratiških časnikov. Najzloglasnejši so: „Žili" v Pragi, „Rovnost", „Cervanky", „Rašple" v Brnu, „Hlas lidu" v Prosnicu, „Svoboda" v Kladnu, „Svetlo" v Schlanu. Navadno izhajajo ti listi, dvakrat na mesec. Izplačujejo se ne in delavci napravljajo večkrat zbirke, da stroške poravnajo. Vseh čeških časnikov te vrste je sedaj krog 20, veliko število, zlasti če preudarimo, da niti avstrijski nemški socijalisti nimajo več časnikov. Najžalostnejše pa je, da vseuči-liščni dijaki pouspešujejo izdavanje socialističnih tiskovin. Konsorcij „Vjdavatelstvo časopisu českeho studentstva" je namreč letos izdal prvi zvezek „Biblioteka socialnich nauk", t. j. prevod poljske Limanowskega zgodovine socijalnega gibanja v 19 stoletju. Kujiga ta se je širila posebno med ude češkega političnega delavskega kluba v Pragi. Prevoditelj njeni vseučilišnik Hain, pa je bil nedavno za celo leto z vseučilišča izključen. Leta 1891 je na svitlobo prihajalo vsega skupaj 12 socialdemokratiških čeških časnikov, ki so imeti 23.000 naročnikov. Ce si pred-očimo, da navadno 4 ali 5 delavcev 1 izvod skupno naroČi, je število čitateljev teh nevarnih listov 4 — 5 krat večje. Več kot 100.000 Cehov prebira torej take božjim in državnim naredbam nevarne liste ter srka strup časne in večne nesreče za se in za svoje žene in otroke. Kako mora to boleti vsako čuteče verno slovansko srce! Težnje teh listov so namreč vseskozi nezdrave, da, božjemu cerkvenemu in državnemu redu naravnost nevarne. Pišejo jih ljudje, ki navadno niso obiskovali druge učilnice, nego ljudske šole. Odtod je umljivo, da je pisava teh listov v obče groba, robata in divja. Največ psovk pa morajo požreti cerkev in njeni služabniki. Neverojetna ie nevednost teh urednikov in pisateljev; brezmerna pa njih oholost in drzovitost. Da bi se škodljivi vplivi teh časnikov kolikor mogoče zabranili, je ustanovil duhovnik Škrdle v Žižkovu pri Pragi katoliški delavski časnik z imenom „Delnieke Noviny". Da se je izdajanje tega lista omogočilo, darovali so nekateri duhovniki — ali mar tudi „brezdomovinci" ? — 2000 gld. Razširjen je list v 3000 izvodih. V Brnu izhaja katoliški delavski list „Delnik". Imenovana lista gotovo veliko dobrega storita in še več slabega zabranita. Ali v primeri s številom proti-krščanskih delavskih časnikov je njujin vpliv na češke delavce le neznaten. Slovenci se hodimo radi k Cehom učit in v mnogih obzirih se res tudi marsikaj od njih lahko učimo. A pri njih je tudi mnogo gnjilega, in tudi že v najnižjih slojevih, česar Bog varuj posnemati.
(Grozen «ločin) Pred nekoliko dnevi je 17-letni hlapec v gozdu blizo Raščice zadavil 151etno pastarico, branečo svoje poštenje, ter jo mrtvo vrgel v trnje. Hudodelstvo je izdal osemletni deček, ki je od daleč videl zločinca, ko je deklico tiščal za vrat. Pved par dnevi se je grozovitež sam izročil sodišču v Kamniku t^r priznal svoje strašno dejante.
(Umor.) Minolo sredo zvečer sta se fanta Janez Dornik in Janez Zupan v Podbomu v radovljiškem okraju sprla zaradi malenkosti. Dornik sune Zupana z nožem v levo stran prsij, da se je revež zgrudil in kmalu umrl. Dornik se je sam naznanil sodišču v Radovljici.
Telegrami.
Liberoe, 20. oktobra. Namestniški svetovalec grof Coudenhove je že prevzel posle vladnega komisarja.
Budimpeita, 20. oktobra. Od včeraj 6. ure zvečer do danes 6. ure je za kolero zbolelo 21 oseb, umrlo pa 16.
Pariz, 20. oktobra. Umrl je akademik Kamil Rousset.
Umrli ho:
V bol nišn iei:
17. oktobra. Alojzij Kalčič, čevljar, 18 let, dysenterie. — Janez Šive, gostač, 71 let, marasmus.
Tremeasbo aporoéilo.
Ca.
opazovanja
7. u. zjut 2. n. pop
9. ». zvee.
Sta djt
irakom.r* t mit
~733-r
735-2 7376
top)om»r* po Oltijo
~T8~ 7-4 1-8
del. jasno jasno
Srednja temperatura 4'3°, za 6 5° pod normalom.
V <jter
si. vzh. si. svzb.
Vreme
v
I
>
Ï t-O«* ■
a "
* B
2'30 dež
t
501 1
Odbor „Konservativnega obrtnega druitva v Ljubljani" naznanja gg. udom, da bode pogreb včeraj umrlega našega souda, gospoda
Jožtia, Cofma&a*
pleskarskega mojstra,
jutri v soboto dne 22. oktobra iz hiše št. 62 l na sv. Petra cesti ob 3. uri popoldne, ter uljudno vabi vse društvene člane, da se udeležb sprevoda.
Dan sv. maše ta pokojnega naznani se pozneje.
j Ljubljana, dne 21. oktobra 1892.
Častita šolska vodstva!
Naznanjamo s tem, da je
•iifc&vAas«
zbirka šolekih pesmij ugiasbil Anton Nedved vsled prodaje prešel v naše založ-beno lastništvo.
Ia il. Kluiiajr k M. Baien
Bukvama, 498 (3-3) Kongresni trg itev. 2.
I > u n a j 8 k a borza.
Dné 21. oktobra.
Papirna renta 5%, 16% davka Srebrna renta 5%, 16% davka
96 gld. 45 kr.
Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogersfee banke, 600 gld.
Napoleondor (20 fr.) Cesarski cekini . .
Dne 20. oktobra.
Ogerska zlata renta 4%.......111	gld.	90	kr.
Ogerska papirna renta 5 %......100	„	40	„
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	—	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152	„	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....186	„	—	„
Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4%	96	„	15	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „4>/,%	100	„	15	„
Kreditne srečke, 100 gld. ......	190	„	75	„
8t. Genois srečke. 40 gld.......63	„	— „
ljubljanske srečke, 20 gld. ......	22	gld. —
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	—
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	—
Salmove srečke, 40 gld. .......	62	„	25
Windischgraezove srečke, 20 gld.....58	.	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. / .	152	„	— ■
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2785	.	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	97	„	60
Papirnj rubelj . . . .............1	„	19
Laških lir 100.........._	_	_
kr.
imenjarnična delniška dražba na Dunaju,
Wollzeile itev. 10.
Najkulantnejse še kupujejo in predajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, araôke, valut« in devize.
•V Razna narodi» iavrié se najtoëneje.
Za nalaganje kapitalov priporočamo:
4% bolzansko-meranake prioritete.
4'/i% gallikega zemljiškega kreditnega druitva zastavna plame.
4% duhovsko-podmokelske (Dax -Bodenbeoher) ■rebrne prioritete.
, Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje
Natančnejša pojasnila dajô se v našej pozvedovalnej pisarni ustno in pismeno.
Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan lastili.
Tis* ;'K»'to!iilie *Tifkuro«" t Ljublmni.