0 2
Listek.
dreve" Keltje ali Galci v ravnino padsko in naše planine ter prežend stare Italike; jezero naše se začne močviriti, ali, pa se močviri dalje; šota nastaja; 4. Rimljanje pridejo v deželo in grade ceste čez barje; 5. Rimljanje odidejo, barje se znova močviri do leta 1700. po Kr.; 6. za Marije Terezije se zopet prične osuševanje; nove ceste nastanejo preko barja;  močvirne  rastline izumro;   rimske ceste se prikažejo malone do površine. —
Iz muzejskega društva. Dne" 27. listopada je g. prof. V. Voss v bralni sobi muzejskega društva predaval o znamenitem delu dr. Kinkerlina, tičočem se tercijarnih tvoiov gorenjske in dolenjske naše strani — zlasti o okameneli korali s Polšice pri Podnartu. Potem je govoril o zloženem očesi žuželk in razkazoval povečano podobo na očesni mrežici kresnice (lampvris noctiluca), končno pa razpravljal o dveh novih glivah (puccinnia carniolica in sphaerella Deschmannii), kateri je zasledil v okolici bleski. Obilim poslušalcem je dobro ugajalo učenega g.  profesorja zanimivo predavanje.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji je imelo v minulem meseci letni svoj občni zbor. Predsednik g. Navratil je omenjal mimo druzega, da šteje društvo za ustauovnika svoja dva kuezoškofa; sam presvetli cesar mu je blagoizvolil pokloniti bogato darilo. Iz poročila tajnikovega je razvidno, da je bilo leta 1890. rednih društvenikov 55, podpiranih pa je bilo 42 dijakov v 97 slučajih. — Poročilo blagaj-nikovo kaže, da je leta 1890. došlo ustanovnine 360 gld., torej znaša z ustanovnino, izkazano v poročilu z leta 1889. v znesku 144.0 gld. 30 kr., dosedanja ustanovna glavnica 1900 gld. 30 kr. Drugih dohodkov je bilo 866 gld. 30 kr., troškov pa 73,1 gld 94 kr. Z lani ostalim imenjem, to je 1660 gld. 62 kr., potem z letošnjimi skupnimi dohodki 1226 gld. 30 kr., znašajo dosedanja aktiva skupaj 2886 gld. 02 kr. ter ostane po odbitku podpor in troškov v znesku 731 gld. 94 kr. še 2154 gld. 98 kr., v kateri vsoti pa ni še glavničinih obrestij od začetka 1890. leta, katere se bodo zaračimjale šele koncem leta. — Ko je še v imeni presojevalcev prof. Svaišnik poročal, da so bile knjige, zapiski in bla-gajnica v najlepšem redu, vršila se je volitev novega odbora, ki se je v prihodnji seji sestavil tako: Predsednik Ivan Navratil, podpredsednika dr. Fr. Simonič in dr. M. Ploj, blagajnik dr. Fr. Sedej, njega namestnik J. Pukl, tajnik J. Jereb, namestnik dr. Karol Strekelj, odborniki dr. M. Murko, dr. A, Homan, Iv. Luzar; namestniki dr. Lachen-berger, Fr. Oblak, Jožef Premru; presojevalci Vlad. pl Globočnik, Anton Svaršnik, Peter Hlačar, njih namestniki Žiga Sežuu, Fr. Tomšič, Fr. Sušnik. — Ta imena so nam porok, da bode prekoristno podporno društvo za slovenske visokošolce i nadalje vestno izvrševalo plemenito nalogo svojo; zajedno pa smo prepričam, da. narod slovenski ne bode pozabljal mladine svoje, nego z bogatimi doneski podpiral odbor, čegar delovanje rodi in bode i nadalje rodilo ndrodu našemu koristi, o katerih ni treba govoriti nadrobneje
Dr. Emil Holub je dne" 4. grudna v deželni redutni dvorani ljubljanski predaval o južnoafriških plemenih, med katerimi je bival dokaj let. Prihodnje leto namerja v dunajski rotundi razstaviti vse zbirke, katere je pripeljal s potovanja afriškega; potrebno vsoto, okolo gld. 120.000, hoče polagoma nabrati po predavanjih. — To vest zabele-žujemo zlasti zategadelj, ker bode dr. Holub po razstavi podaril svoje zbirke muzejem, šolam in poleg teh mestom, kjer predava; torej dobode tudi mesto ljubljansko, oziroma deželni naš muzej nekaj  iz dragocenih zbirk  slovečega potovalca
Osebne novice. Sotruduiku našemu, prof. Antonu Bezenšku v Plovdivu, podelil je francoski minister narodne prosvete zlato palmo častnika francoske akademije v priznanje uspešnega delovanja njegovega na medndrodnem kongresu v Parizu, kakor tudi književnih zaslug njegovih. To odlikovanje je jako častno, ker prejemajo red zlate palme le malokdaj  učenjaki francoski in le izjemoma učenjaki inozemski.