Viktor Pirnat:
31. oklober  1918.
tKje so dnevi naše slaoe,«         Zmagoslaono poigraoa
tozil je predoojni rod,                sel jesenski se v višavah,
»bol objema nam dobraoe,         nasmejana je naraoa,
tujee krut nam je gospod!         jombori so vsi v zaslavah.
Kje je naših  dedoo  aila,            TlT ,barDe D mofc.ro tmino>
7 •    .     j       •        v.,         v              nase k soncu v vismo: kje brodov je nasih moc,                 ,
,.   .         ,.,                modra.
rnar nas mah je rodda              S(/a jadranskih Doda,
za  nasilja  plamen  zgoc?!«         up in oo]ja n&m srm;
bela,
Dvignil se je suet o tečajih,       naših du* svečan poIet>
se pretresel v drobovje,               lepsih dni svetal obet;
zdrobil suženjsiva okovje,          rdeča,
ni se ustaoil v tihih gajih:        naših žil plamieča kri,
zaplamtele so dobraoe,               ki Ijubezen o nji iivi.
zarohnelo je oalooje,
zabobnelo je brodooje                Plapolaj,  irobojka.  oečno',
za svobodo majke  Slave...       vodi Ijudstvo soojp srečno!
24