143 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: Slo v enija, og lejski patriar hat , sr ednji v ek, gener alni vik arji in vizitat orji, r elikvijski pečati, pečat enje pos v etitv enih listin Key-words: Slo v enia, patriar chat e of A quileia, Middle Ages, vicars- gener al and visit ors, r elic seals, sealing of chart ers of dedication 1.01 Izvirni znanstv eni članek UDK 736.3:27-722(497.4)"11/15" 736.3:27-523.45(497.4)"11/15" Pr ejet o: 8. 4. 2023 O uporabi pečatov pri posvetitvah cerkva in oltarjev v srednjem veku na Slovenskem* J ANEZ HÖFLER zasl. pr of. ddr . Filozof sk a f ak ult eta Uni v erze v Ljubljani, Ašk er če v a 2, SI-1000 Ljubljana e-pošta: janez.hoefler@ff.uni-lj.si Izvleček Pr eg led listin, ki so jih izdali pos v eče v alci cer kv a in olta rje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, pr et ežno gener alni vik arji og lejsk eg a patriar ha ali drugi nje - go vi pooblaščenci, pok aže r azlik e pri pečat enju. Ugot o v ljeno je bilo, da so tisti, ki so imeli status gener alneg a vik arja, listine pečatili s s v ojim pečat om, medt em k o so jih tisti, ki so bili le sufr ag ani in vizitat orji, pečatili s patri - ar ho vim. Slednji, br ez statusa gener alneg a vik arja, so se v cesarsk em delu patriar hata (a parte Imperii) poja vili šele v osemdesetih letih 15. st oletja in so sčasoma pr e v ladali. Prvi je bil P et er Car lo, šk of šk ofi je Caor le ob se v erno jadr anski obali, ki je v letih 1485, 1486 in 1487 pr epot o v al K or ošk o, Kr anj - sk o in Štajersk o južno od r ek e Dr a v e. Sklepamo, da je tak o v eljalo tudi za pečat enje r elikvij, ki so jih pos v eče v alci v sta v ljali v oltar . Tisti, ki niso imeli statusa gener alneg a vik arja, so r elikvije pečatili s patriar ho vim pečat om. Abstract ON THE USE OF SE AL S IN THE DEDICA TION OF CHUR CHES AND AL T AR S IN THE MIDDLE A GES IN SL O VENIA * An o v erview of the chart ers issued b y consecr at ors of chur ches and altars in the Middle Ages in Slo v enia, mainl y vicars gener al of the P atriar ch of A q - uileia or other of his pr o xies, sho w s diff er ences in sealing. It w as not ed that those w ho had the status of vicar-gener al sealed the r ecor ds with their o wn seal, w hile those w ho w er e onl y suffr ag ans and visit ors sealed them with that of the pat riar ch. The lat t er , without the status of vicar-gener al, appear ed in the imperial part of the patriar chat e (a part e Imperii) onl y in the 1480s and e v entuall y pr e v ailed. Th e first w as Pietr o Car lo, bishop of Caor le on the northern A dri atic coast , w ho tr a v elled thr oug h Carinthia, Carniola, and Sty - ria south of the Dr a v a Ri v er in 1485, 1486, and 1487. W e can thus deduce that this also applied t o the sealing of the r elics that the consecr at ors placed inside the alta r . Those w ho did not ha v e the status of vicar-gener al sealed the r elics with the patriar ch 's seal. * S t em prispe v k om podpisani dopolnjujem s v ojo monogr afijo, pos v ečeno delo v anju og lej - skih gener alnih vik arje v in drugih patriar ho vih pooblaščence v na Slo v ensk em v poznem sr ednjem v ek u; g l. Höfler: Generalni vikarji (prv a, tisk ana izdaja 20 18). Za podatk e iz bi - ogr amo v posameznih patriar ho v , za k at er e vir a tu ne na v ajam, g l. v citir ani publik aciji prilogo A, str . 99–102 144 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions Leta 20 09 so med obno v o podružnične cer kv e s v . Martina v Žir o vnici – pr a vzapr a v v sosednjih Mostah – r azdejali izvirno sr ed nje v ešk o menzo g la vne - g a oltarja. P oseg je bil iz spomenišk o v arstv enih r azlogo v izjemno spor en, a je postr egel s pr esenečenjem: med demolir anjem so našli d v a pečata, s k at erima so bile zapečat ene r elikvije, ki sta jih pos v eče v alca oltarja vnesla v oltarno men - zo. Pripadala sta pičensk emu šk ofu Got eboldu (omenje n leta 1136), gener alne - mu vik arju patriar ha P er egrina I., in og lejsk emu patriar hu Janezu Sobiesla vu Mor a v sk emu (1387–1394). 1 K ot je podpisanemu znano, so tak šne najdbe iz obdobja sr ednjeg a v ek a pri nas izjemno r edk e. P omembna je bila najdba pe - čata eneg a od obeh pičenskih šk of o v z imenom P opon (ok. 1185/1187–1202 ali 121 4–1220) leta 1964 na V elikih Malencah, ki je dok azo v ala, da je t o nek daj sporno mejno območje južno od Kr k e v t em času že so dilo pod og lejsk eg a pa - triar ha in s t em znotr aj meja Kr anjsk e. 2 Drugi tak šen primer izvir a iz cer kv e s v . T r ojice v Hr ast o v ljah. Gr e za r elikvijsk o posodico z letnico 1478, zgor aj zapeča - t eno s pečat om pičensk eg a šk of a P ask azija iz Gr ačišća, in z lističem, ki spor oča, da je ta zadnji dan maja leta 1480 pos v etil cer k e v in tri oltarje v njej. 3 Že leta 1963 so tak še n pečat našli na R a vnah na K or ošk em, in sicer k ono vijsk eg a šk of a Sebastijana Nascimbena v oltarju na e v angeljski str ani tamk ajšnje podružnične cer kv e s v . Ant ona, a takr at ta najdba ni bila obja v ljena. 4 Nascimbeno, gener alni vik ar patriar ha Dominik a Grimanija, se je v t eh kr ajih po v sej v erjetnosti mudil na pozn o pomlad ali poleti leta 1498. 5 V primeru žir o vniških pečat o v s prvim, Got eboldo vim, ni t eža v . P oleg omembe iz leta 1136, k o se Got ebold poja vi k ot priča v potr ditv eni listini patriar ha P er egrina I. za samostan v Možnici, 6 je zna - no, da je leta 1142 sk upaj s patriar hom P er egrinom pos v etil Marijino cer k e v na Bitnjah v Bohinju. 7 S pečat om Janeza Mor a v sk eg a poltr etje st oletje pozneje pa nast opi t eža v a. Smo v druge m obdobju, k o se lahk o vpr ašamo, ali je mogoče, da bi ta k o v elik cer kv eni gospod takr at pos v etil malo, nepomembno cer k e v v zak o - tnem pr edelu patriar hata. Mor da je pr a v zar adi t eg a a vt or obja v e o najdbi t eh pečat o v sklepal, da cer kv e ni pos v etil patriar h osebno, marv eč njego v gener alni vik ar Henrik Wildenst einski, sicer tržaški šk of, in pri t em upor abil njego v pe - čat . 8 T ak šno sklepanje se je podpisanemu zar adi omenjenih pečat o v pičenskih šk of o v zdelo ner azumno. Zak aj naj bi Wildenst einski, če je r es pos v etil cer k e v , ne upor abil s v ojeg a, ki g a je got o v o imel? 9 Naknadno se je izk azalo, da je tržaški šk of k ot pos v eče v alec cer kv a v patriar hatu v saj v enem dok umentir anem pri - meru upor abil s v oj in ne patriar ho v pečat . T o se je zgod ilo ob pos v etitvi cer kv e s v . R uperta v Mačah (Matschach) na K or ošk em 17. sept embr a 1391. 10 V t em pri - meru si cer ne gr e za pečat enje r elikvij, v endar se bo v nadalje v anju pok azalo, da je pos v eče v alec, ki je pečatil pos v etitv eno listino, s s v ojim pečat om pečatil tudi r elikvijsk o posodico, četudi ne z istim. 11 1 Nadr obno por očilo o najdbi Am br ožič: Cer kv eni pečati, str . 235 in dalje. 2 Mikla v čič: Pr emik. 3 Zadnik ar: Hrastovlje , str . 57 in f ot ogr afija na str . 147. 4 Skit ek: Guštanj , str . 245–246. 5 H öfler: Generalni vikarji , str . 83. 6 Listina 24. se pt ember 1136 (p o); K os: Gradivo , str . 78–79, št . 129. 7 H öfler: O prvih cerkvah , str . 217–218. 8 Ambr ožič: Cer kv eni pečati, str . 238–239. Zar adi aktualneg a dog ajanja – priključit e v ok oliša R at eč iz k or ošk e župnije Marije na Zilji kr anjsk ogorski župniji – naj bi se t o zgodilo poleti leta 1390. 9 H öfler: Generalni vikarji , str . 11. 10 Listina z dne 19. sept embr a 1391 v KLA A UR A T -KLA_418-B- A_563_St; Höfler: Generalni vi- karji , str . 47; f ot ogr afija v https://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418 - -B- A_563_St/chart er (dost op: 2. f ebruar 2024). Cer k e v je šk of pos v etil 17. sept embr a, 19. sep - t embr a pa ji je s t o listino, izdano v Beljak u, podelil še odpustk e. P ečat je sicer odpadel, v endar je v besedilu zapisano, da je listina pečat ena nostri pontificalis sigilli . 11 Na not orično vpr ašanje, ali so pos v eče v alci pečatili r elikvije z istim pečat om k ot pos v etitv e - ne listine, ni enotneg a odgo v or a. Glede na njuno v elik ost in sr ediščno upodobit e v lahk o za 145 Letnik 47 (2024), št. 1 Pr eden nadaljujemo, se mor amo vpr ašati o ok oliščinah, ki bi lahk o pri v edle patriar ha Janeza na r ado v ljiški k onec. V t em času og lejski patriar - hi že dolgo niso prihajali na ozemlje patriar hata zunaj F ur lanije in so za pontifik alna opr a vila, k ot je pos v eče v anje cer kv a in oltarje v , pošiljali s v oje gener alne vik arje. V endar so se pri nas poja vili, če so čez naše ozemlje pot o v ali k am dlje na tuje. T ak o v emo, da se je patriar h Ludo vik della T orr e (1359–1365) v času hudih spopado v z v oj v odom R udolf om IV . H absburškim sept embr a leta 1361 čez Kr anjsk o in Štajersk o podal na Dunaj, da bi z njim sklenil dogo v or , a so g a tam zadržali k ot talca. O t em, da je pot o v al sk ozi naše kr aje, go v ori podat ek, da so g a na poti pr ed Ljubljano or opa - li v oj v odo vi podaniki in mu med drugim od vze - li pečatnik in v arnostna pisma. 12 Za njego v eg a drugeg a naslednik a, patriar ha Filipa d' Alençona (1381–1387), je znano, da je leta 1384 bi v al v Celju, kjer je 3. maja za Hermana I. Celjsk eg a iz - dal tri listine. 13 Kaj g a je pri v edlo v Celje, ni t ež - k o ugot o viti. V isk anju za v eznik o v zar adi hudih tr enj v F ur lan iji je okt obr a 1383 odpot o v al na Ogrsk o h kr aljici Elizabeti, v do vi kr alja Ludo vik a I. Anžujsk eg a, in se pri vr ačanju na pomlad na - slednje let o usta vil v Celju. 14 Ali imamo k ak šno tak šno oporn o t očk o tudi za patriar ha Janeza Mor a v sk eg a? Se v eda. T udi njego v o v ladanje so v F ur la niji zaz namo v ali spopadi z njego vimi naj - hujšimi so vr ažniki Benečani in njiho vimi fur - lanskimi pri vrženci. Spor azum z Benetk ami 21. pečata šk of a Got ebolda (pr emer 53 mm) in patriar ha Janeza (43 mm) domne v amo, da sta služila tudi za pe - čat enje listin. Kar zade v a salzburšk o metr opolijo, sta ohr anjena le d v a primer k a r elikvijskih pečat o v , oba iz prv e v la da vine la v antinsk eg a šk of a Lo vr enca Licht en - beršk eg a (1424– 1433), oba okr og la in manjša (pr emer a 30 oz. 17 mm) in s par om gr bo v v sr edini, medt em k o je pečat , ki g a je šk of upor abljal za pečat enje listin, v ečji (pr emer 46 mm) in v sr edini bolj k omplek sno zasno v an, z upodobitvijo Mat er e božje z de t et om in njeg a same- g a. Gl. https://g ams.uni-gr az.at/o:epis.la-29 ; https:// g ams.uni-gr az.at/o:epis.la-30 ; https://g ams.uni-gr az. at/o:epis.la-31 (d ost op: 31. januar 2024). T udi r elikvij - ski pečat Sebastij ana Nascimbena z R a v en na K or ošk em, o k at er em bomo še go v orili, ni bil isti, k ot so pečati na njego vih listinah. Na drugi str ani pa je pečat , s k at erim je pasa v ski pomožni šk of Andr eas Gallici pr ed let om 1430 pečatil r elikvije, ki jih je v sta vil v oltar k apele na gr adu Str eitwiesen v Spodnji A v striji, v ečji (pr emer 40 mm) in tak šen, da je z njim lahk o pečatil tudi listine; T a - r ocsa y: Das R eliquieng las, str . 118. 12 T o v emo iz patriar ho vih na v od il fur lanskim odposlan - cem k madžarsk emu kr alju Ludo vik u I. Anžujsk emu, v k at er em je opisano, k aj se je patriar hu dotlej dog ajalo; Zahn: Austro-Friulana , str . 141, 160–161. 13 V se v AR S, Zbir k a listin, SI A S 1063/4339–4341. 14 P aschini: Storia , str . 19. Pečat enega od pičenskih škofov po imenu Poppo (ok. 1185/1187–1202 ali 1214–1220). V sredini za ta čas običajna upodobitev škofa v pontifikalni opravi, sedečega frontalno na faldistoriju. (Vir: Miklavčič, Premik kranjske meje ob spodnji Krki v 12. stoletju) Pečat oglejskega patriarha Janeza Sobieslava Moravskega (1387–1394). Patriarh je prikazan v tradicionalni frontalni postavitvi, le da tokrat sedi na prestolu in je njegov lik slogovno posodobljen. (Vir: Ambrožič, Cerkveni pečati) 146 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions f ebruarja 139 1 je prinesel nek aj miru, in patriar h se je odločil, da v t em času odpotuje na Češk o k s v ojim polbr at om in br atr ancem iz r odu Luk semburžano v . Na pot se je podal v dneh po 5. mar cu 1391 in se vrnil okt obr a ist eg a leta. 15 To pomeni, da je na r ado v ljiški k onec lahk o za vil na začetk u poti meseca mar ca ali pri vr ačanju v okt obru. R azlog za t o se v eda ni bila pos v etit e v cer kv e v Žir o vni - ci, marv eč obisk njego v eg a podpornik a, gr of a F riderik a III. Ort enburšk eg a, na W aldenbur gu, star em Lipniš k em gr adu pri R ado v ljici, sicer f e v dalneg a gospoda r ado v ljišk eg a k onca in od v etnik a tamk ajšnjih cer kv a. Ort enburžana je s t em pa - triar hom po v ezo v alo tudi t o, da mu je slednji malo pr ej, 8. decembr a 1390, na s v ojem gr adu Soffimber go v F ur laniji potr dil izločit e v ok oliša R at eč iz k or ošk e župnije Marija na Zilji in njego v o pripojit e v župniji v Kr anjski Gori, ki je bila pod Ort enburžano vim patr onat om. 16 Da bi žir o vniš k o cer k e v pos v etil Henrik Wildenst einski, gener alni vik ar patriar ha Janeza Mor a v sk eg a, in ne patriar h sam, g lede na po v edano t or ej ne bo držalo. Kljub t emu misli, da so cer kv e pos v eče v ali patriar ho vi pooblaščen - ci in pri t em – četudi s šk of o v skim pos v ečenjem – upor abljali patriar ho v in ne s v oj pečat , ni k ar tak o za vr eči. T o se je v r esnici dog ajalo in je r azvidno že iz obja v ljenih pos v etitv enih listin. T ak o je k aprulanski šk of (šk of šk ofije Caor le pri Benetk ah) Danijel de R ubeis listino ob pos v etitvi podru žnične cer kv e s v . Nik o - laja v Je pr ci (župnija Sor a) 13. junija 1517 pečatil z okr og lim pečat om patriar ha in k ar dinala Dominik a Grimanija. 17 Enak o d v e leti poz neje, 16. maja 1519, k o je de R ubeis pos v etil v éliki oltar in oba str ansk a v cer kvi s v . Jurija na V olči v P oljanski dolini. 18 S patriar ho vim pečat om je pos v etitv ene listine pečatil tudi njego v pr edho dnik Hier onim de F r anciscis, šk of k or onski (imeno v an po naslo v - ni šk ofiji v kr aju Cor onea v Gr čiji ob K orintsk em zali vu), npr . ob prvi pos v etitvi omenjene cer kv e s v . Jurija na V olči in njenih tr eh oltarj e v leta 1502 ali 1507. 19 K olik or je ohr anjenih Hier onimo vih pos v etitv enih listin, 20 so v se pečat ene z vi - sečim okr og lim pečat om patriar ha Dominik a Grimanija. Hier onim je Grimanije v pečat upor abil celo za listino, izdano 28. sept embr a 1502, s k at er o je kr anjsk e- 15 P aschini: Storia , str . 73; nadr obnosti zdaj Schmidt: John of Moravia , str . 140–143. 16 Da je bil F ride rik III. Ort enburški g lobok o vplet en v dog ajanje v patriar hatu, priča dejstv o, da je po smrti Janeza Mor a v sk eg a leta 1394 za njego v eg a naslednik a sk ušal vriniti s v ojeg a s v ak a Ludo vik a T eck a, a se mu t o takr at še ni posr ečilo; P aschini: Storia , str . 88. P od Janezo vimi nasledniki se je v log a F riderik a Ort enburšk eg a v F ur laniji še okr epila, dokler mu ni kr alj Sigi - smund Luk semburški leta 1411 po v eril naloge cesarsk eg a vik arja (upr a vit elja) za F ur lanijo. Manj znano pa je, da g a je pr ed t em, sept embr a 1410, v R ado v ljici v Sigismundo v em imenu obisk ala deleg acija njego v eg a polbr ata kr alja V enčesla v a z vpr ašanjem, ali bi bil pripr a v ljen spr ejeti funk cijo gener alneg a vik arja S v et eg a Rimsk eg a cesarstv a in kr alja Sigismunda za og lejsk o cer k e v in F ur lanijo. R egest gr of o v eg a pritr dilneg a odgo v or a R ado v ljica, 29. sept em - ber 1410; V alentinelli: Z ur Geschicht e, 1854 (1855), str . 272. 17 ... et ipsius reverendissimi domini domini cardinalis et patriarhe rotundi sigilli ; V olčjak: Listina o pos v etitvi, str . 77; izvirnik v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 48 (št e vilčenje po Čipić R ehar: Listine ). P atriar h Dominik Grimani se je 19. januarja 1517 sicer odpo v edal og lejski st olici v k orist s v o - jeg a nečak a Marina Grimanija, a je bil ta po vzdignjen v k ar dinala še le leta 1527. Gl.: https:// www .catholic-hier ar ch y .or g/bishop/bgrimanim.html (dost op: 18. f ebruar 2023). Pri t em je tr eba opozoriti na t o, da Og lej leta 1517 še ni prizna v al pripadnosti sorsk e župnije ljubljanski šk ofiji, ki si jo je pridobila šele leta 1545 s por a vnalno pogodbo s cist er cijani v V etrinju na K or ošk em. T o se zr cali tudi v listini, saj je šk ofijsk a pripadnost župnije (sancti Stepfani plebis Zayer Laibacensis [diocesis]) napisana sek undarno na r azur o, kjer je got o v o stalo aquilejensis diocesis ali k aj podobneg a. 18 T ušek: Sveti Jurij , str . 10–12 (Bernar da Jesenk o Filipič), f ot ogr afija listine še na zadnji str ani platnic; izvirnik v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 63 (št e vilčenje po Čipić R ehar: Listine ). V prv em primeru se je pečat , viseči, ohr anil, v drugem je izpadel iz skledice. 19 Listina v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 9 (št e vilčenje po Čipić R ehar: Listine ), nedatir ana, pečat odpadel. Hier onim se je na Gor enjsk em dok umentir ano mudil sept embr a in okt obr a 1502 t er v saj od maja do a v gusta 1507; Höfler: Generalni vikarji , str . 86–87. 20 P opis Höfler: Generalni vikarji , str . 86–87. 147 Letnik 47 (2024), št. 1 mu župnik u Matiju Operti do v olil, da por abi del dohodk o v s v oje pr ebende za nak up zemljišča pri Kr anju onstr an K okr e. 21 Enak o v elja za pos v etitv ene listine Danijela de R ubeisa. 22 In tudi pri t em imamo en primer s patriar ho vim pečat om pečat ene listine, izdane 28. okt obr a 1518 v Beli P eči za župnik a pri S v . Andr eju v V r atih (Thör l), da lahk o zar adi množice v ernik o v ob pr azno v anju pos v etitv e cer kv e mašuje na pr enosnem oltarju zunaj cer kv e. 23 Kak o t o, da je – k ot je bilo po v edano na začetk u – ob t eh d v eh patriar ho vih pooblaščencih k ono vijski šk of (imeno v an po šk ofiji v kr aju K una via v se v erni Albaniji) Sebastijan Nascimbeno leta 1498 za pos v etit e v str ansk eg a oltarja v cer kvi na R a vnah upor abil s v oj pečat za pečat enje r elik vij in je tudi ohr anjene pos v etitv ene listine pečatil s s v ojim pečat om, začenši z listino o pos v etitvi cer - kv e s v . Marije Magdalene v Ot oščah pri P odnanosu 10 . f ebruarja 1496? 24 Od - go v or se skri v a v t em, k ak šno st opnjo pooblastila so ti pr ejeli od patriar ha. De R ubeis se v listinah običajno imenuje k ot (og lejsk eg a patriar ha it d.) visitator et suffraganeus generalis (za Jepr co 13. junij 1517), 25 samo suffraganeus (za V olčo 17. maj 1519) , 26 suffraganeus et visitator generalis (za župnik a v V r atih 28. ok - t ober 1518). 27 Z oznak o, da gr e za sufr ag ana, t o je patriar hu podr ejeneg a šk of a, in gener alneg a vizitat orja, se je podpiso v al tudi Hier onim de F r anciscis. 28 T udi Nascimbeno se je v s v ojih listinah naj v ečkr at označil k ot patriar ho v sufr ag an in v časih tudi k ot vizitat or . V endar je iz nek at erih zapiso v r azvidno, da je bil v eč k ot le t o. Giuse ppe V ale g a je u vrstil med og lejsk e gener alne vik arje v duho vnih zade v ah (in spiritualibus) , na t o funk cijo naj bi g a leta 1495 posta vil patriar h Nik olaj Donat o. 29 V listini z dne 3. junija 149 8, s k at er o je pr ot ok olir al pos v e - čenje podkloštrsk eg a opata Janeza v Beljak u, 30 se je Nascimbeno označil k ot ad pontificalia exercenda deputatus , k ar pomeni, da je bil odposlan za izv ajanje pontifik alnih opr a vil. Še v eč. K o je pr ebi v alcem P odturna, pr edmestja Gorice, 19. sept embr a 1497 do v olil izgr adnjo cer kv e s v . Sebastijana in R ok a, je opr a v ljal naloge og lejsk eg a gener alne g a vik arja sede vacante , t or ej v času izpr aznjeneg a sedeža patriar hata. 31 T o se je zgodilo po smrti patriar ha Nik olaja Donata 3. sep - t embr a 1497, k o njego v naslednik Dominik Grimani, na ta položaj imeno v an 13. sept embr a, še ni imel duho vnišk e or dinacije. 32 T o je pr ejel 21. mar ca 1498. Ge - ner alni vik ar sede vacante je v imenu st olneg a k apitlja upr a v ljal s patriar hat om, k ar pr aktično pomeni, da je nadomeščal patriar ha. T ak šna je podoba o Sebastijanu Nascimbenu. V endar se k asneje poja vijo nadr obnosti, ki t o podobo kv arijo. T ak o pr eseneti, da je zaščitno pismo, ki g a je Nascimbeno 17. sept embr a 1498 v Studenicah izdal tamk ajšnjim dominik ank am in v k at er em se je označil k ot in spiritualibus locumtenens , pečatil s patriar ho vim okr og lim pečat om. 33 Let o pozneje, 29. maja 1499, je Nascimbeno v Kr anju izdal 21 Listina v GMK , št . L37; K omata r: Kr anjski mestni ar hi v , str . 18–1 9. 22 P opis Höfler: Generalni vikarji , str . 90–95. 23 Listina v KLA A UR, https://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B - - A_1845_St/chart er (dost op: 30. januar 2024). De R ubeis v t em pri meru ni upor abil patriar - ho v eg a visečeg a pečata, marv eč njego v mali okr og li pečat (rotundi minoris sigilli) , vtisnjen v papir . 24 ... et nostri Pontificalis sigilli appensione iussimus debite communiri ; listina v župnijsk em ar hi vu P odnanos, pečat odpadel; Höfler: Generalni vikarji , str . 81. 25 Gl. op. 17. 26 Gl. op. 18. 27 Gl. op. 23. 28 Gl. op. 19 in 21. 29 V ale: Itinerario , str . 78, op. 4, žal z napak o v na v edbi vir a. V ol. XIII akt o v patriar hatsk e k urije zajema leti 1488 in 1489 in ne leta 1495. 30 KLA A UR, http s://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B- A_1494_St/ chart er (dost op: 31. januar 2024). 31 V aldemarin: La chiesa, str . 215 –216. 32 H öfler: Generalni vikarji , str . 102. 33 Listina v SI P AM/0001, Zbir k a listin, št . 247, f ot ogr afija https://www .monast erium.net/ 148 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions listino za tamk ajšnjeg a župnik a Matijo Operta, ki jo je pečatil s s v ojim pečat om, 34 le d v a dni zat em je po pos v etitvi cer kv e s v . Benedikta v Str anjah in njenih ol - tarje v za pečat enje pos v etitv ene listine spet upor abil patriar ho v okr og li pečat . 35 Spet drug ače je bilo s potr ditvijo pr a vil, ki jih je Nascimbeno 12. junija t eg a leta v Kamnik u izdal br at o v ščini s v . R ešnjeg a t elesa v k amniški župnijski cer kvi, saj jo je pono vno pečatil s s v ojim pečat om. 36 Zak aj tak o, bomo posk usili pojasniti v nadalje v anju. Ne g lede na t o pa lahk o že zdaj posta vimo delo vno hipot ezo, da so patriar ho vi pooblaščenci, k o so pot o v ali v s v ojstvu gener alneg a vik arja in ponti- ficalibus, lahk o pečatili s s v ojim pečat om, sicer pa so mor ali upor abljati patriar - ho v eg a. V nadalje v anju bomo pr esk usili v elja vnost t e hipot eze na gr adi vu, ki g a imamo na v oljo. Za lažje r azume v anje pa mor amo najpr ej na kr atk o orisati pr ofil oseb, ki sta jih patriar h in njego v a k urija pošiljala na naše ozemlje. 37 Že iz podatk o v , na v edenih na začetk u t eg a prispe v k a, se vidi, da so og lej - ski patriar hi v saj že v 12. st oletju na slo v ensk o ozemlje pošiljali sufr ag ane, sebi podr ejene šk of e, da so v njiho v em imenu pos v eče v ali cer kv e in oltarje. V endar se poimeno v anje gener alneg a vik arja (sprv a samo patriar ho v eg a vik arja) za t e šk of e v virih poja vi šele za časa patriar ha Bert olda Andešk eg a (1218–1251). 38 P ozneje se je ta namestnišk a funk cija r azdelila na gener ale vik arje in tempora- libus , ki so skr beli za gmotne (s v etne) zade v e, in gener alne vik arje in spiritu- alibus , k at erih podr očje so bile duho vne zade v e. Za prv o in t o drugo funk cijo šk of o v sk o pos v ečenje ni bilo potr ebno, zat o se jima je za potr ebe pos v etit e v , ki so zaht e v ale šk of a, pridružil gener alni vik ar in pontificalibus . T e je patriar h izbir al iz vrst šk of o v podr ejenih mu šk ofij, naj v ečkr at pičensk e, zat em tudi no - vigr ajsk e, k onk or dijsk e it d., poleg njih tudi naslo vne šk of e šk ofij na bližnjem V zhodu, in partibus infidelium , ki so po in v aziji Mohamedance v pr opadle, t er tudi no vih misijonskih, ki jih je kmalu zat em zadela enak a usoda. Delokr og tak o gener alnih vik arje v in spiritualibus k ot tudi tistih in pontificalibus je bilo celotno ozemlje patriar hata, nek ak o od sr edine 15. st oletja dalje pa r edno zasledimo pontifik alne gener alne vik arje, ki so bili posebej določeni za cesarski del patri - arhata (a parte Imperii) . 39 Prvi tak šen dok umentir ani primer je Janez, naslo vni šk of šk ofije Li da (L y dda, Ludd) v P alestini, ki g a je patriar h Ludo vik T r e visan Scar ampo po izobčenju šk of a Martina Pičensk eg a, gener alneg a vik arja basel - skih sh izmatičnih patriar ho v Alek sandr a Mazo vijsk eg a in Lo vr enca Licht enber - šk eg a, 17. junija 1445 imeno v al za pontifik alneg a gener alneg a vik arja extra Fo- rumiulii , t o je zunaj F ur lanij e, k ar je na kr atk o pomenilo gorišk e in habsburšk e dežele. 40 T udi sam se je v pos v etitv eni listini, izdani po r ek onciliaciji cer kv e s v . Jurija v Star em tr gu pri Ložu in pos v etitvi tamk ajšnjeg a oltarja s v . Bar bar e 28. sept embr a 14 45, podpisal k ot Ludovici patriarche Aquilejensis extra forumjulii Vicarius generalis . 41 Drugi je sam Martin Pičenski, izo bčen, v endar zar adi za - motanih polit ičnih r azmer legitimir an iz str ani no v eg a papeža Nik olaja V . leta mom/SI-P AM/Listine/SI_P AM%7C0001_00247/chart er (dost op: 29. f ebruar 2024). Listina je spisana na papirju in upor abljen je suhi pečat . 34 Listina v GMK , št . L34; K omata r: Kr anjski mestni ar hi v , str . 16–1 7. P ečat (viseč) je odpadel. 35 Listina v NŠ AL 600, Zbir k a list in, št . 515 (št e vilčenje po V olčjak: Listine ). 36 Listina v NŠ AL 600, Zbir k a list in, št . 516 (št e vilčenje po V olčjak: Listine ). 37 Nadalje v anje po vzet o po Höfler: Generalni vikarji , str . 12 in dalje, sicer pa g l. P aschini: Vicari generali , in K os: Zgodovina morale , str . 21–36. 38 T o je bil Ger ar d, šk of v istrsk em No vigr adu; P aschini: Vicari generali , str . 8. 39 Mor da se je t o posamično dog ajalo že pr ej. T ak o se je K onr ad F r ein, nesojeni šk of ot ok a Man in Hebrido v ob zahodni šk otski obali, v listini po pos v etitvi pok opališč in križnih hodnik o v k artuzijansk eg a samostana v Bistri z dne 9. junija 1402 označil za pontifik alneg a vik arja pa - triar ha Ant ona P ancier e za Kr anjsk o (in partibus Carniole) ; izvirna listina v AR S, Zbir k a listin, SI A S 1063/4831; zanj Höfler: Generalni vikarji , str . 53–54. 40 Gruden: Cerkvene razmere , str . 19; o njem sicer g l. Höfler: Generalni vikarji , str . 60. 41 Listina v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 604 (št e vilčenje po Čipić R ehar: Listine II ); citir ano v MHVK 1860, 75. 149 Letnik 47 (2024), št. 1 1447 in dodel jen patriar hu T r e visanu Scar ampu za gener alneg a vik arja zunaj F ur lanije, tr etji pičenski šk of Jak ob Kr esnič iz Kr anja, v t ej funk ciji izpričan leta 1461. 42 Enak o zadolžit e v je pr ejel pičenski šk of P ask azij iz Gr ačišća, tak šen do - k umentir an med let oma 1480 in 1488, ki se je v listina h podpiso v al k ot gene - r alni vik ar in pontificalibus et spiritualibus extra patriam forjulii 43 ali, k ot g a je označil patriar h Mar k o Bar bo v nek em pismu, in partibus Germanie . 44 Že v času šk of a P ask azija pa se sr ečamo še z nekim drugim no vim poja v om, in sicer , da patriar h na vizitir anje habsburških in drugih dežel v cesarstvu ni poslal aktu - alneg a pontifik alneg a gener alneg a vik arja, marv eč k ak eg a s v ojeg a sufr ag ana, ki g a je za t e naloge posebej opolnomočil. Prvi tak šen šk of, ki se je podpiso v al le k ot sufr ag an in vizitat or , je bil k aprulanski šk of P et er Car lo. Ohr anilo se je besedilo vizitacijsk eg a pooblastila, ki g a je Car lu 23. mar ca 1485 v odsotnosti patriar ha Mar k a Bar ba izdal njego v gener alni vik ar Bu zio de P almulis, izr edno pomemben do k ument z našt e v anjem v seh pontifik alnih opr a vil, ki jih je mor al na s v ojem pot o v anju opr a viti Car lo. 45 Na podlagi t eg a pooblastila je Car lo v letih 1485, 1486 in 1487 pr epot o v al K or ošk o, Kr anjsk o in Štajersk o. O t eh Car lo vih vizitacijskih pot o v anjih v emo v elik o v eč k ot o v seh drugih, saj so nadr obno za - beležena v dne vniških zapiskih, ki jih je v odil njego v ur adni spr emlje v alec P aolo Sant onino, notar in k ancler videmsk e k urije. 46 V nema, ki jo je videmsk a k urija pok azala v skr bi za ces arski del patriar - hata od osemdesetih let 15. st oletja dalje, je bil odgo v or na v se t ežje očitk e, da zaposta v lja pr edele zunaj F ur lanije, poleg t eg a so t o zaht e v ale v se t ežje r azmer e tamk ajšnjeg a pr ebi v alstv a zar adi pust ošenja, ki so g a po vzr očili turški vpadi. Pr a v iz Sant onino vih zapisk o v se vidi, k olik o onečaščenih cer kv a, k apel in oltar - je v je potr ebo v alo pono vno pos v etit e v in k ak o nizk a je bila izobr azba lok alne duho v ščine. Glede na ohr anjeno gr adi v o se je Car lo v saj še d v akr at vrnil v naše kr aje, leta 1489 na K or ošk o in leta 1494 na Gor enjsk o in Štajersk o, t okr at k ot gener alni vik ar ultra montes po nalogu og lejsk eg a k apitlja v odsotnosti no v o imeno v aneg a patriar ha Nik olaja Donata. Sicer pa so v t em času pontifik alne na - loge naj v eč in najdlje opr a v ljali štirje šk ofje, in sicer k oprski Jak ob V alar esso (1490–1493), od leta 1490 gener alni pontifik alni vik ar patriar ha Mar k a Bar ba in po njego vi smrti leta 1491, v času sedis v ak ance, gener alni gubernat or , 47 ter omenjeni Sebastijan Nascimbeno (1495–1499), Hier onim de F r anciscis (1501– 1507) in Danijel de R ubeis (1517–1523, 1533–1536), zadnja d v a le v v logi pa - triar ho v eg a sufr ag ana in vizitat orja. K ot je bilo nak azano, so za pečat enje pos v etitv enih listin – in s t em tudi r elikvij, ki so jih v sta v ljali v oltarne menze – patriar ho vi gener alni vik arji in pon- tificalibus upor abljali s v oje pečat e. T o pr a vilo potrjuje tudi vrsta pos v etitv enih listin od sr edin e 14. st oletja dalje. Pr eg led gr adi v a, ki nam je na v oljo, pok aže, da je podatk o v o pos v etitv ah s k onkr etnimi datumi r azmer oma do v olj, medt em k o je zelo malo ohr anjenih pos v etitv enih listin. Za naše r azisk o v anje so zanimi v e tudi indulgenčne listine, ki jih je daleč naj v eč, listine s podelitvijo odpustk o v za posamezne cer kv e in oltarje, ki so jih pečatili izsta vit elji. V endar je tu potr ebna pr e vidnost , saj so šk ofje pr a viloma podelje v ali odpustk e v s v ojem imenu in zat o listine pečatili s s v ojim pečat om. T ak o datir a prv a znana pos v etitv ena listina, a še ta z besedilom v tr anssumptu, šele iz leta 1340, gr e pa za cer k e v s v . Jerneja v 42 Zanju g l. Höfler: Generalni vikarji , str . 60‒61 in 67–68. 43 Npr . ob r ek onciliaciji cer kv e s v . Gr egorja v K obdilju 12. no v embr a 1481 (Budinich: Spitzbogi - ge W er k e, str . 58, op. 27). 44 V ale, Itinerario , str . 57. 45 V ale: Itinerario , str . 72. 46 Obja v a V ale: Itinerario , str . 12 1‒268; nemški pr e v od Egger: Die Reisetagebücher ; slo v enski Simoniti: Paolo Sanonino . O t em za slo v ensk o k ulturno zgodo vino izjemno pomembnem do - k umentu sicer obstaja obsežna lit er atur a; za pr oblematik o g l. Hundsbichler: P a v el Sant onino. 47 H öfler: Generalni vikarji , str . 76. 150 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions Seničnem, ki jo je 2. no v embr a t eg a leta pos v etil k aprula nski šk of Andr ej iz Orvi - eta. 48 Zat o lahk o za prvi v izvirnik u ohr anjeni pos v etitv eni listini og lejskih gene - r alnih vik arje v na cesarski str ani patriar hata v eljata pos v etitv eni listini ponti - fik alneg a gener alneg a vik arja Janeza Mor osinija, šk of a no vigr ajsk eg a, za cer k e v s v . Martina v Ziljski Bistrici (F eistritz a. d. Gail) z dne 1. junija 1349 49 (cer k e v je bila tak r at le r ek onciliir ana ozir oma pono vno pos v ečena) in cer k e v s v . Nik olaja v v asi Čr ešnje (K erschdorf ), pr a v tak o v Ziljski dolini, z dne 3. junija 1349. 50 Zanimi v o je, da v besedilih še ni sklepne k or obor acije, t o je na v edbe, s čim – k onkr etno s pečat om – je zajamčena v er odost ojnost listine. Da sta bili listini pečat eni, se vidi po ostank u tr ak u, na k at er em sta visela pečata, ki sta odpadla. V gr adi vu, ki g a tu obr a vna v amo, se k or obor acija prvič poja vi v indulgenčni listini pontifik alneg a gener alneg a vik arja Kancijana, šk of a no vigr ajsk eg a, za Marijino cer k e v v P olho v em Gadcu z dne 1. f ebruarja 1325, 51 medt em k o listini t eg a šk o - f a za cer k e v s v . Martina v Zi ljski Bistrici (F eistritz a. d. Gail) z dne 8. no v embr a 1328 52 in za benediktinski samostan v P odkloštru (Arno ldst ein) z dne 28. okt o - br a 1329 53 k or obor acije nimata. Se pa je pri obeh ohr anil šk of o v viseči pečat , ki je pri listini za P olho v Gr adec odpadel. Gr e za k oničast oo v alni pečat , k akršen so običajno upor abljali kleriki, 54 v sr edini se sluti – k olik or je pač mogoče pr esoditi po slabi f ot ogr afiji – st oječ s v etnik, po v sej v erjetnosti no vigr ajski patr on šk of s v . Mak sim. Napisa, pot ek ajočeg a ob r obu pečata, na f ot ogr afiji ni mogoče pr ebr ati. Naslednja ohr anjena pos v etitv ena listina pripada senjsk emu šk ofu Pr oti - vi za cer k e v s v . Jedrti v Iški z dne 12. maja 1352, ki jo je šk of pos v etil na pr ošnjo d v eh iz r odbine T urjaških, ki je imela tu zemljišk o posest . 55 Napisana je v nem - ščini – pos v etit elj se je sam označil k ot patriar ha Nik olaja vicari an gaystlichem ampt –, a ima k or obor acijo in ohr anil se je tudi njego v viseči k oničast oo v alni pe - čat . 56 S s v ojim pečat om je edino s v ojo ohr anjeno pos v etitv eno listino, za župnij - sk o cer k e v Pri tr eh f ar ah pri Metliki z dne 21. junija 13 83, pečatil tudi og lejski pontifik alni gener alni vik ar br at F r ančišek, naslo vni šk of nek e neidentificir ane šk ofije ob Črnem morju. 57 48 Izvirni vidimus pičensk eg a šk of a Martina z dne 31. a v gusta 1455 v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 350 (št e vilčenje po V olčjak: Listine). V po vzetk u listine (V olčjak: Listine, str . 378–379) je napač - no na v edeno, da je 2. no v embr a 1340 cer kvi, ki naj bi jo bil pos v etil k aprulanski šk of Andr ej Zor - zi, podelil odpustk e pontifik alni gener alni vik ar Pr oti v a, senjski šk of. T o se ni mog lo zgoditi, saj je bil Pr oti v a za šk of a imeno v an šele leta 1348, pos v etit elj cer kv e pa ni bil Andr ej Zorzi, marv eč servit Andr ej iz Orvieta. P odelit e v odpustk o v iz str ani šk of a Pr oti v e pa ni datir ana. O zmoti g lede k aprulansk eg a šk of a z imenom Andr ej in o šk ofu Pr oti vi g l. Höfler: Generalni vikarji, str . 39–40. 49 Izvirna listina v KLA, Herrschaft W asser leonbur g, https://www .monast erium.net/mom/A T - -KLA/KLA -099/A T -KLA_99-B-2_St/chart er (dost op: 10. mar ec 2024). 50 Izvirna listina v KLA, Herrschaft W asser leonbur g, https://www .monast erium.net/mom/A T - -KLA/KLA -284/A T -KLA_284-B-2_St/chart er (dost op: 10. mar ec 2024). 51 Izvirna listina v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 96 (št e vilčenje po V olčjak: Listine ). Besedilo k o - r obor acije se g la si: In cuius rei testimonium presentes litteras sedimus nostri pendentis sigilli munimine roboratas . 52 Izvirna listina KLA, Herrschaft W asser leonbur g, www .monast er ium.net/mom/A T -KLA/KLA - 284/A T -KLA_284-B-290_St/chart er (dost op: 10. mar ec 2024). 53 Izvirna listina KLA A UR, https://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B - - A_243_St/chart er (dost op: 31. januar 2024). 54 V tu obr a vna v anem gr adi vu od pičensk eg a šk of a Enocha dalje. Gl. Enocho v o indulgenčno li - stino za samostan v P odkloštru (Arnoldst ein) z dne 2. junija 1315 v KLA A UR; https://www . monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B- A_205_St/chart er (dost op: 31. januar 2024). Nek aj v eč o t em na k oncu t eg a prispe v k a. 55 Izvirna listina v AR S, Zbir k a listin, SI A S 1063/153; Bizjak, Pr einf alk: Turjaška knjiga listin , str . 151–152, št . 92. 56 Besedilo k or obor acije se g lasi (po obja vi v Bizjak, Pr einf alk, pr a v tam): Mit vrchu end diczs pri- efs mit vnserm anhangendem insigel besigelt czuo einer stætichait . F ot ogr afija pečata: Bizjak, Pr einf alk, pr a v tam, str . 425, sl. 34. 57 Izvirna listina v DO ZA, Ur k unden, s k or obor acijo in ohr anjenim visečim k oničast oo v alnim pe - čat om, f ot ogr afija https://www .monast erium.net/mom/A T -DO ZA/Ur k unden/2458/c hart er (dost op: 5. f ebruar 2024). 151 Letnik 47 (2024), št. 1 Če poleg pos v etitv enih upošt e v amo še indulgenčne listine, se v našem gr adi vu na v ajanje k or obor acije s pečat enjem po omenjeni indulgenčni listini no vigr ajsk eg a šk of a Kancijana z dne 1. f ebruarja 1325 poja v lja od podelitv e od - pustk o v pontifik alneg a gener alneg a vik arja br ata Gilberta za če v ljarsk o br at o - v ščino v Beljak u z dne 25. maja 1332 dalje v približno enakih f ormulacijah. 58 Pri v seh gr e za pontifik alne gener alne vik arje, ki so bili izjemoma, k ot npr . no vigr aj - ski šk of Natali s de Bonafide (listine med let oma 1334 in 1341) 59 in ob neki pri - ložnosti senjski šk of Pr oti v a (leta 1351), 60 obenem še spiritualni. Pričak o v ano so pečatili le s s v ojim k oničast oo v alnim pečat om. Z gener alnimi pontifik alnimi vik arji, ki so bili posebej namenjeni za Kr anjsk o in druge dežele zunaj F ur lanije – prvi je bil K onr ad F r ein (1402) –, 61 se pr ak sa pečat enja ni spr emenila. V endar se je ta funk cija po K onr adu F r einu, k ot je bilo omenjeno, poja vila šele s šk o - f om Janezom iz Lide, pontifik alnim vik arjem patriar ha Ludo vik a Scar ampa leta 1445. P atriar hat je namr eč v vmesnem času doži v el usodne spr emembe. T udi s pomočjo s v ojeg a s v ak a, F riderik a III. Ort enburšk eg a, leta 1412 izv oljeni, a šele leta 1418 potrjeni patriar h Ludo vik v oj v oda T eck je zar adi benešk e ok upacije F ur lanije mor al leta 1420 zapustiti deželo in se zat eči v v arstv o gr of o v Celjskih. Četudi je ostal legitimni patriar h, je bila njego v a dejansk a oblast omejena na cesarski del patriar hata. T ak o njego vim gener alnim vik arjem – znana sta le d v a, pičenski šk of Gr egor iz K or ošk e (de Carinthia; 1425–14 30) in njego v naslednik Martin, pr epr ost o imeno v an Pičenski (od leta 1436 do T eck o v e smrti leta 1439) – ni bil o tr eba posebej določiti delokr og a. R azmer e so se še zaostrile po T eck - o vi smrti. T o je bilo v času v elik e shizme in baselsk eg a k oncila. Medt em k o je legitimni papež E v gen IV . za T eck o v eg a naslednik a potr dil Benečana Ludo vik a T r e visana, imeno v aneg a Scar ampo (1439–1465), so v Baslu za patriar ha izv o - lili Alek sandr a v oj v odo Mazo vijsk eg a (1439–1444). R azume se, da se je Martin Pičenski pridr užil slednjemu 62 in tudi njego v emu naslednik u Lo vr encu Licht en - beršk emu (1444–1446). V t em položaju Scar ampu ni bilo mogoče, da bi s v ojo oblast izv ajal tudi v cesarsk em delu patriar hata, zat o tudi ni – v saj k olik or je znano – pooblastil nik og ar za pontifik alne in spiritualne naloge zunaj F ur lani - je. V endar so se r azmer e spr emenile po odsta vitvi in iz občenju shizmatičneg a patriar ha Lo vr enca 17. junija 1445 iz str ani papeža E v gena IV ., z njim tudi nje - go v eg a gener alneg a vik arja Martina Pičensk eg a. T o je Scar ampu omogočilo, da je imeno v al s v ojeg a pooblaščenca za cesarski del patriar hata. K ot je bilo zgor aj po v edano, je bil t o Janez, naslo vni šk of šk ofije Lida, ki g a poznamo po r ek on - ciliacijski listini za župnijsk o cer k e v s v . Jurija v Star em tr gu pri Ložu z dne 28. sept embr a 1445, v k at eri se je sam označil k ot Ludovici patriarche Aquilejensis extra forumjulii Vicarius generalis . 63 V endar usoda Martina Pičensk eg a s t em ni 58 V idimus z dne 20. aprila 150 0 v KLA A UR, https://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/ A UR/A T -KLA_418-B- A_3791_F_St/chart er (dost op: 5. f ebruar 2024) . K or obor acija se g lasi iu- simus nostri sigilli apprensione communiri . 59 H öfler: Generalni vikarji , str . 36. 60 P odelit e v odpustk o v Marijini br at o v ščini pri križnikih v Ljubljani in v sem, ki obiščejo tamk aj - šnjo k apelo s v . Ane na pok opališču z dne 30. okt obr a 1351; Höfler: Generalni vikarji , str . 40. 61 Gl. zgor aj, op. 39. 62 T o je r azvidno tudi iz indulgenčne listine za br at o v ščino s v . Lenarta v a v guštinski cer kvi v Lju - bljani z dne 11. junija 1441, v k at eri se je označil k ot reverendissimi in Christo patris et domini Alexandri miseratione divina sacrosancte Romanae ecclesie tituli sancti Laurentii in Damaso presbyteri cardinalis patriarchae Aquilegiensi etc. (pr epis v NŠ AL 600, Zbir k a listin, pr episi št . 29 [št e vilčenje po V olčjak: Listine ]). J. V olčjak je v r egestu t e listine (V olčjak: Listine , str . 576) pod v omil o pr a vilnosti k ar dinalo v eg a imena, saj g a pri E ublu (E ubel: Hierarchia catho- lica , 2, str . 63) med k ar dinali cer kv e s v . Lo vr enca in Damaso ni, pač pa se v letih 1440–1465 tam na v aja Ludo vik T r e visan (Scar ampo), og lejski patriar h. E ubel namr eč v s v oji Hier ar hiji shizmatičnih ose bnosti nima, za oba shizmatičneg a patriar ha pa je znano, da sta si pris v ojila tudi k ar dinalski naslo v , ki je pripadal og lejsk emu patriar hu, četudi od t eg a nista imela nobene gmotne k oristi. 63 Gl. op. 40. 152 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions bila zapečat ena, saj je v Baslu s pomočjo cesarja F riderik a III. leta 1447 no v o izv oljeni papež Mar - tin V . spoznal, da patriar h Scar ampo v danem političnem položaju ne bo nik oli mogel r azširiti s v oje oblasti na cesarski de l patriar hata, zat o je izk ušeneg a Martina Pičensk eg a legitimir al in g a posta vil za Scar ampo v eg a vik arja za ta del patri - ar hata, k ar je izpričal sam Scar ampo v potr ditvi sklepo v ljublj ansk e sinode z dne 7. decembr a 1448. 64 Z imeno v anjem Martina Pičensk eg a za pontifik alneg a gener alneg a vik arja za cesarski del og lejsk eg a patriar hata leta 1447 je prišlo do k ompr omisne r ešitv e g lede patriar ho v e oblasti na t em delu patriar hata. P atriar h, beneški poda - nik, osebno ni smel pr ek or ačiti meja cesarstv a, a je lahk o sam izbir al šk of e, da so k ot njego vi poo - blaščenci vizit ir ali cesarski del patriar hata, med - t em k o so se spiritualne zade v e br ez t eža v ur e - jale v V idmu. Nadalje v ala se je tudi pr ak sa, da so šk ofje v funk ciji gener alnih vik arje v pos v etitv ene listine pečatili s s v ojim pečat om, tak o tudi Martin Pičenski, ki pa je imel okr ogel in ne k oničast oo - v alni pečat . Pr eden nadal jujemo, naj se usta vimo ob patriar ho vih gener alnih vik arjih, ki niso bili po - sebej določeni za dežele zunaj F ur lanije. 65 Še v času Martina Pičensk eg a je meje F ur lanije pr e - st opil P a v el Dussus, šk of v Dri v astu v Albaniji in pontifik alni gener alni vik ar patriar ha Scar ampa, k o je 8. sept embr a 1450 pos v etil oltar v cer kvi s v . Gotar da v Lužnicah (Bagni di Lusnizza) v Kanalski dolini. 66 V naše kr aje je zašel tudi F or - tunatus de P ellicanis, šk of v Sarsini, ki ni bil le patriar ho v gener alni vik ar , ampak tudi njego v namestnik (locumtenens) v času, k o je Scar am - po k ot k ar dinal bi v al v Rimu. Od zadnjeg a sta se ohr anili d v e listini, prv a s podelitvijo odpustk o v za samostansk o cer k e v s v . Jurija v P odkloštru (Arnoldst ein) z dne 6. maja 1455 67 in drug a ob pono vni pos v etitvi cer kv e Mat er e božje v P olho - v em Gr adcu 18. sept embr a 1457. 68 T ak o k ot Dus - sus je tudi de P ellicanis pečatil s s v ojim pečat om. Zanimi v pa je primer Nik olaja Cimelića, šk of a v 64 Nadr obnosti Höfler: Generalni vikarji , str . 60–65. 65 T e na v aja P aschini: I vicari generali , ki so mu tisti, ki so bili določeni za naše kr aje, zar adi nar a v e gr adi v a, s k at e - rim je delal, v ečinoma ostali neznani. 66 Izvirna listina KLA, Ur k unden Malbor g het , https:// www .monasterium.net/mom/A T -KLA/KLA -099/A T - -KLA_99-B-2_St/chart er (dost op: 14. mar ec 2024). 67 Izvirna listina v KLA A UR, https://www .monast erium. net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B-C_4296_St/ chart er (dost op: 10. mar ec 2024). 68 Izvirna listina v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 357 (št e vil - čenje po V olčjak: Listine ). Pečat generalnega vikarja pičenskega škofa Gregorja iz Koroške (1427). Primerek kleriškega koničastoovalnega pečata. V sredini na levi prikazuje Trpečega Kristusa skozi vso višino, desno spodaj škofa, ki ga časti, pač Gregorja iz Koroške, čisto spodaj v konici grb pičenske škofije s križem na vzpetini. (Vir: Arhiv Republike Slovenije) 153 Letnik 47 (2024), št. 1 Du vnu v Her cego vini, na t o funk cijo imeno v ane - g a leta 1460, ki se je zar adi turških napado v mo - r al kma lu zat em umakniti. V letih 1463 in 1464 g a sr ečamo v F ur laniji, kjer je dobil zaposlit e v k ot pobir alec prispe v k o v za križarski pohod pod v odstv om k ar dinala Bessari ona (sedis apostolice pro sanctissima cruciata delegatus) . 69 Medt em je tudi malo delo v al »na črno« , saj je br ez patriar - ho v eg a pri v oljenja ali pri v oljenja njego v e k urije v Vidmu 9. junija 1464 pos v etil cer k e v s v . Gr egorja v K obdilju na Kr asu. P os v etitv eno listino je pe - čatil z v elikim pečat om križarsk eg a pohoda (si- gillo maiorij cruciate) . 70 Omenimo naj še Andr eja de Anagnia, šk of a v F er entinu, ki je med let oma 1468 in 1471 v odsotnosti patriar ha Mar k a Bar - ba upr a v ljal patriar hat . 23. junija 1471 je pos v e - til cer k e v s v . Primoža in F elicijana v Kanalsk em Lomu. V pos v etitv eni listini, pri k at eri je upor a - bil s v oj pečat , se je označil k ot in spiritualibus et temporalibus vicarius gubernator et locumtenens generalis . 71 Prvi naslednik Martina Pičensk eg a k ot pontifik alneg a gener alneg a vik arja za dežele zu - naj F ur lanije in tudi njego v naslednik na šk ofijski st olici v Pičnu je bil Jak ob iz Kr anja s priimk om Kr esnič. 72 Zanj je znana le ena pos v etit e v , in sicer cer kv e cist er cijansk eg a samostana v K ostanje vi - ci na Kr ki 26. julija 1461, in še v t em primeru se je pos v etitv ena listina ohr anila le v pr episu. T udi delokr og Kr esniče v eg a naslednik a v Pičnu, P a - sk azija iz Gr ačišća (1481–14 88), 73 je bilo ozemlje zunaj F ur lanije. R azume se, da je v funk ciji gene - r alneg a vik arja listine pečatil s s v ojim pečat om. K ot je bilo zapisano, se je s P etr om Car lom, šk of om iz Caor la, začela vrsta tistih patriar ho vih pooblaščence v za naše kr aje, ki niso bili imeno v a - ni za gener alneg a vik arja, ampak so bili posebej pooblaščeni za vizitir anje in drug a pontifik alna opr a vila. 74 Prv a njego v a vizitacijsk a pot o v anja, v letih 1485, 1486 in 1487, med k at erimi je v v eliki meri pos v eče v al cer kv e in oltarje, oneča - ščene po T ur kih, so bog at o popisana v dne vnik u P aola Sant oninija, njego v eg a tajnik a in k anclerja videmsk e k urije, medt em k o je ohr anjenih listin le malo , pr a vz apr a v le ena sama iz leta 1485, in še ta v pr episu; gr e za pos v etit e v pr ezbit erija in v élik eg a oltarja v cer kvi s v . Egidija v kr aju Dole 69 H öfler: Generalni vikarji , str . 68–69. 70 Listina nek daj v župnijsk em ur adu v Štanjelu. Obja v a Budinich: Spitzbogige Bau w er k e, str . 58, op. 26. 71 Pr epis listine v zv ezk u Liber memorabilium v župnij - sk em ar hi vu Kanal ob Soči. 72 H öfler: Generalni vikarji , str . 67–68. 73 H öfler: Generalni vikarji , str . 71–72. 74 H öfler: Generalni vikarji , str . 72–76, 79–80. Pečat pičenskega škofa Martina, generalnega vikarja shizmatičnega patriarha Lovrenca Lichtenberškega (1445). Pečat je izjemoma okrogel, v sredini prikazuje Mater božjo z detetom, spodaj grb pičenske škofije s križem na vzpetini. (Vir: Arhiv Republike Slovenije) 154 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions (Dellach) v Ziljski dolini 31. okt obr a 1485. 75 Z njego v eg a naslednjeg a pot o v anja leta 14 89, k o se je, k ot k aže, mudil le na K or ošk em, jih je ohr anjenih pet , od t eh d v e v pr episu. V njih se je označil le k ot suffraganeus og lejsk eg a patriar ha (Mar - k a Bar ba) in jih pečatil z okr og lim patriar ho vim pečat om, ki sta se v d v eh prime - rih ohr anila. 76 T o pomeni, da je na t eh pot o v anjih nast opal le k ot vizitat or . V naše kr aje se je Car lo pono vno podal leta 1494. V mes g a je og lejski st olni k apit elj po smrti patriar ha Mar k a Bar ba 6. mar ca 1491, k o se je patriar ho v sedež izpr aznil, izv olil za pontifik alneg a gener alneg a vik arja in mu pr edal v upr a v o patriar hat , a le do junija t eg a leta. 77 21. f ebruarja 1494 pa g a je k apit elj pono vno imeno v al za pontifik aln eg a gener alne g a vik arja, t o pot za ultra montes . 78 S t eg a pot o v anja se je oh r anil zapisnik po posameznih dne vih, 79 poleg t eg a še d v e pos v etitv eni li - stini, za cer k e v s v . Ur ha v Hot emažah z dne 7. junija 149 4 80 in za cer k e v s v . Križa v Križah pri T ržiču, ta izdan a 10. junija 1494 v Spodnjih Dupljah. 81 V obeh se je Car lo označil k ot gener alni vik ar og lejsk eg a patriar hata sede vacante po nalogu og lejsk eg a k apitlja (patriarchatus et diocesis Aquilegensis sede vacante pro vene- rando capitulo Aquilegensi vicarius generalis) in ju pečatil s pečat om k apitlja. 82 S smrtjo Mar k a Bar ba je v v odstvu patriar hata nast opila kriza. P apež Ino - cenc III. je za Bar bo v eg a naslednik a imeno v al Benečana Hermolaja Bar bar a, a g a benešk a r epub lik a zar adi zamer , ki jih je gojila do njeg a, ni hot ela priznati, zat o Bar bar o ni mogel nast opiti funk cije in je patriar ho v se dež ostal pr azen v se do izv olitv e no v eg a patriar ha Nik olaja Donata jeseni leta 1493 ozir oma do njego v e umestitv e v og lejski bazilik i 12. okt obr a 1494. Omenili smo že, da je og lejski k apit elj za upr a vit elja patriar hata najpr ej imeno v al P etr a Car la, a g a je že 19. junija t eg a leta odpustil in za gubernat orja patriar hata in spiritualibus etiam pontificalibus et temporalibus tam civilibus quam criminalibus imeno v al k opr - sk eg a šk of a Jak oba V alar es sa. 83 V alar essa je za pontifik alne naloge pooblastil že patriar h Bar bo, v endar ostaja vpr ašlji v o, ali v funk ciji gener alneg a vik arja. V edini znani listini iz t eg a obdobja, do v oljenju za gr adnjo cer kv e De vice Marije v Ziljici (Gailitz) z dne 14. maja 1490, izdani v R ožacu, 84 se V alar esso označuje le kot vicarius in jo pečati z okr og lim patriar ho vim pečat om. Čepr a v je V ala r esso v patriar hatu imel položaj, ki je f ormalno in pr aktično pomenil nadomeščanje patriar ha, se je mudil tudi v naših kr ajih. 17. julija 1491, kmalu po imeno v anju za gub ernat orja, je pos v etil cer k e v s v . Mihaela z d v ema ol - 75 KLA A UR, http s://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B-C_4429_St/ chart er (dost op: 9. mar ec 2024). 76 P odelit e v odpustk o v za cer k e v s v . Martina v Ziljski Bistrici 28. a v gusta 1489 (KLA, Herrschaft W asser leonbur g, https://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/KLA -284/A T -KLA_28 4-B- 306_St/chart er (dost op: 10. mar ec 2024)) in pos v etit e v oltarja Marijine br at o v ščine v cer kvi s v . Lamberta v P odkloštru (Arnold st ein) 31. a v gusta 1489 (KLA A UR, https://www .monast e - rium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B- A_1360_St/chart er (dost op: 25. mar ec 2024)). Listine za pos v etit e v oltarja bl. De vice Marije v cer kvi s v . Andr eja v V r atih (Thör l) 27. a v - gusta 14 89 v KLA A UR ( https://w ww .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B - - A_1361_St/chart er (dost op: 25. mar ec 2024)) mi žal ni bilo mogoče pr e v eriti, k er f ot ogr af ski posnet ek na www .monast erium.net manjk a. V pojasnilu sicer piše, da pripada pečat izdajat e - lju listine (A usst eller), k ar zar adi njego vih drugih listin iz t eh dni ne bo v eljalo. 77 V ale: Itinerario , str . 84. 78 V ale: Itinerario , str . 93. 79 H öfler: Generalni vikarji , str . 79–80, sicer pa g lej Gruden: Cerkvene razmere , str . 144–146, in V ale: Itinerario , str . 93–95, opombe. 80 Izvirnik v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 492 (št e vilčenje po V olčjak : Listine ). 81 Izvirnik v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 493 (št e vilčenje po V olčjak : Listine ). 82 Opozorimo naj na t o, da je tudi k oprski šk of Jak ob V alar esso, ki je bil v času sedis v ak ance pr a v tak o iz str ani og lejsk eg a k apitlja imeno v an za gener alneg a vik arja in poleg t eg a upr a vit elja patriar hata, v listini z dne 17. julija 1491 za cer k e v v Gor enjem P olju upor abil pečat k apitlja. Gl. o t em v nadalje v anju. 83 V ale: Itinerario , str . 85, Höfler: Generalni vikarji , str . 76–78. 84 Izvirna listina v KLA A UR, http s://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418 - -B- A_1350_St/chart er (dost op: 14. mar ec 2024). 155 Letnik 47 (2024), št. 1 tarjema v Gor enjem P olju v župniji Kanal. V listini, izdani v Vidmu, 85 se je označil k ot gener alni vik ar in spiritualibus et temporalibus ter locumtenens generalis , za pečat enje pa je upor abil okr og li pečat k apitlja (rotundi sigilli Reverendissimi Ca- pituli Aquilejensis). A v gusta leta 1492 je V alar esso nast opil daljše pot o v anje po T olminsk em, Gor enjsk em in K or ošk em, ki je tr ajalo do k onca okt obr a t eg a leta. V zapisnik u s t eg a pot o v anja so zabeleženi le pr a vni ak ti, 86 v endar sta se ohr a - nili d v e pos v etitv eni listini. 9. sept embr a 1492 je V alar esso pos v etil cer k e v s v . Primoža in F elicijana nad Kamnik om k ot cer k e v s v . R adegunde s štirimi oltarji in ji podelil odpustk e, 87 medt em k o je 10. okt obr a 14 92 pos v etil r azs v eščeni oltar s v . R uperta in s v . V enčesla v a v cer kvi s v . R uperta v Mačah (Matschach) na K or ošk em. 88 V obeh listinah je pono vil s v ojo funk cijo gener alneg a gubernat orja v patriar hatu in ju pečatil s s v ojim pečat om. K ot je bilo omenjeno, je leta 1494, v času izv oljeneg a, a še ne umeščene - g a patriar ha Nik olaja Donata, po nalogu og lejsk eg a k apitlja naše kr aje pono vno vizitir al caor lski šk of P et er Car lo, t o pot v funk ciji pontifik alneg a gener alneg a vik arja ultra montes . K ot je bilo omenjeno, sta se s t eg a pot o v anja ohr anili d v e listini, obe pečat eni z okr og lim k apit eljskim pečat om. Naslednji patriar ho v pooblaščenec za vizitir anje patriar hata zunaj F ur - lanije je bil k ono vijski šk of Sebastijan Nascimbeno, o k at er em smo že go v orili. Pri nas je delo v al od leta 149 5 do leta 1501. P odatk o v o njego vi deja vnosti v t eh šestih ali sedmih letih je v elik o, nek aj je ohr anjenih tudi listin. Omenjeno je bilo, da naj bi g a patriar h Nik ola j Donat o leta 1495 imeno v al za gener alneg a vik ar - ja in spiritualibus . V Nascimbeno vi prvi ohr anjeni listini, ob pos v etitvi cer kv e s v . Marije Mag adelene v Ot oščah pri P odnanosu z dne 10. f ebruarja 1496, se je sicer označil le k ot suffraganeus , a jo je pečatil s s v ojim pečat om. O t em, da je imel v r esnici funk cijo gener alneg a vik arja, go v ori notica o vizitaciji župnijsk e cer kv e s v . Hilarija in T acijana v Gorici 15. junija 1497, v k at eri je označen k ot og lejsk eg a patriar ha vicarius generalis . 89 K ot je tudi že bilo omenjeno, je Na - scimbeno po smrti patriar ha Donata in k o njego v naslednik Dominik Grimani še ni imel duho vnišk eg a pos v ečenja, pr e vzel celo funk cijo gener alneg a vik arja sede vacante , k ot t o priča do v oljenje pr ebi v alcem P odturna pri Goric i za gr adnjo cer kv e s v . F abijana in Sebastijana 19. sept embr a 1497. 90 T udi nadaljnje listine, do tist e z dne 3. junija 1498, k o je pos v etil no v eg a opata v P odkloštru, 91 je pe - čatil s s v ojim pečat om. Omeniti mor amo še pos v etit e v oltarja na e v angelijski str ani podruž nične cer kv e s v . Ant ona opata na R a vnah na K or ošk em, ki jo do - k umentir a let a 1963 najdena s vinčena r elikvijsk a skrinjica z Nascimbeno vim pečat om. 92 K er se pos v etitv ena listina ni ohr anila, za datum ne v emo, v endar se je t o mor alo zgoditi na pozno pomlad leta 1498, po 3. juniju, k o se je vr ačal 85 Pr epis listine v zv ezk u Liber memorabilium v župnijsk em ar hi vu Kanal ob Soči. 86 Izv lečki Gruden: Cerkvene razmere , str . 142–144: V ale: Itinerario , str . 90–91. 87 Izvirna listina v NŠ AL 600, Zbi r k a listin, št . 485 (št e vilčenje po V olčjak: Listine ). 88 Izvirna listina KLA A UR, https://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B - - A_1407_St/chart er (dost op: 10. mar ec 2024). 89 V alentinelli: Z ur Geschicht e de s P atriar chats, 1857, str . 115. 90 V aldemarin: La chiesa, str . 215 –216. 91 Izvirna listina KLA A UR, https://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B - - A_1494_St/chart er (dost op: 12. mar ec 2024). 92 O t ej najdbi piše v s v ojem dne vnik u pok ojni župnik na R a vnah Jar osla v K otnik. Napis na pečatu naj bi se g lasil SIGIL VM SEB A(S TIANI) N A(SCIMBENI) DEI GRA TIA EPI(SC OPI) C ONO VIEN(SIS). Za pečat om se je izgubila v sak a sled, v endar je pomemben župnik o v zapis, da je v sr edini prik azo v al šk of o v gr b. T or ej ne gr e za pečat , s k at erim je Nascimbeno pečatil listine. T a prik azuje r enesančni oltarni okvir z nekim st oječim mla dim s v etnik om v sr edini, v kr atk em modnem krilu in s k opjem v r oki, pač s v . Jurijem, po v sej v erjetnosti s v etniškim za v etnik om k ono vijsk e šk ofije. Gl. npr . pos v etitv eno listino z dne 21. no v embr a 1498 v AR S, Zbir k a listin, SI A S 1063/5661, f ot ogr afija https://www .monast erium.net/mom/SI- AR S/ AR S/SI_A S%7C1063%7C5661/chart er (dost op: 25. f ebruar 2024). Za posnetk e iz K otnik o v e - g a dne vnik a in druge inf ormacije se podpisani zah v aljujem dr . Vink u Skitk u. 156 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions iz K or ošk e. 93 Za prv o naslednjo ohr anjeno listino, zaščitno pismo za nune v Studenicah z dne 17. sept embr a, je, k ot je bilo že omenjeno, Nascim - beno upor abil okr og li pečat patriar ha Dominik a Grimanija. V naslednjih listinah upor aba pečata niha. Manj pomembne zade v e je pečatil s s v ojim pečat om, pos v etitv eno listino za cer k e v s v . Bene - dikta v Str anjah pa spet s patriar ho vim. Kaj se je medt em zgodilo? Nascimbeno v a pontifik alna in drug a opr a - vila, ki so dok umentir ana od 15. junija 1497 do 3. junija 1498, 94 lahk o pripiš emo nalogu za viziti - r anje, ki g a je Nascimbenu izdal og lejski k apit elj 7. junija 1497, še v času patriar ha Donata. 95 P o 3. juniju 1498 se je šk of – pr ek R a v en na K or ošk em – po v sej v erje tnosti vrnil v F ur lanijo. Kmalu za - t em, 6. julija 1498, v času, k o no v o imeno v aneg a patriar ha Grimanija še ni bilo v F ur laniji, mu je k apit elj pono vno izdal nalog za vizitir anje v na - ših kr ajih, 96 a – k ot lahk o domne v amo z v elik o got o v ostjo – z omejenimi prist ojnostmi, v saj t o - lik o, da za pos v etitv e cer kv a in oltarje v ni smel v eč upor abljat i s v ojeg a pečata, česar se pozneje v endar le ni držal. 97 P osr edi bo Grimanije v o ne - zado v oljstv o z njim. P atriar h je v t em času sicer še bi v al v Rimu, a g a je vid emsk a k urija mor ala seznanjati z dog ajanjem v patriar hatu. Samo do - mne v amo lahk o, da je bil vzr ok za Grimanije v o nezado v oljstv o Nascimbeno v o sodelo v anje s Krišt of om R a v barjem, imeno v anim, a še ne po - s v ečenim ljub ljanskim šk of om, ki je mor al za pontifik alna opr a vila najemati tuje šk of e. Do - k umentir ano je, da je Nasci mbeno po njego v em pooblastilu 28 . julija 1497 k ot njego v sufr ag an pos v etil str anski oltar v cer kvi s v . Lenarta na R odežu v župniji S vibno in 25. mar ca 1498 neki oltar v cer kvi s v . Mihaela na Do vjem, a got o v o je bilo tak šnih primer o v še v eč. Kljub t emu je Na - 93 K er je bil 25. mar ca na Do vjem, 29. t eg a meseca pa že v R ožu onstr an Kar a v ank, je na K or ošk o mor al pot o v a - ti nar a vnost iz Gor enjsk e. V t em času je bi v al v Beljak u, kjer je 31. mar ca v tamk ajšnji mestni cer kvi s v . Jak oba podelje v al klerišk e r edo v e (K oblar: Izpiski, str . 104 in na drugih mestih) in 3. junija pos v etil podkloštrsk eg a opa - ta. S t em dopolnjujem s v ojo na v ed bo v Höfler: Generalni vikarji , str . 83. 94 P opis Höfler: Generalni vikarji , str . 81–83. 95 AA U , A cta v ol. 17, f ol. 272v . 96 AA U , A cta v ol. 20, f ol. 199r . 97 T ak o je listino ob pos v etitvi d v eh oltarje v v samostanski cer kvi v Bistri z dne 20. junija 1499 v AR S, Zbir k a listin, SI A S 10 63/4926, opr emil s s v ojim pečat om. Bistr a je sicer pripadala vr hniški župniji in s t em ljubljanski šk o - fiji, v endar so jo og lejski patriar hi zar adi t eg a, k er je bila samostanu ink orporir ana og lejsk a cer knišk a župnija, imeli za objekt v s v oji jurisdik ciji. Pečat generalnega vikarja Sebastijana Nascimbena, konovijskega škofa (1498). Koničastoovalni pečat, spodaj odlomljen, ima v sredini renesančen oltarni okvir, v njem stoječega mladega svetnika s kopjem v eni in mučeniško palmo v drugi roki, po vsej verjetnosti sv. Jurija. (Vir: Arhiv Republike Slovenije) 157 Letnik 47 (2024), št. 1 scimbeno s t o pr ak so nadalj e v al, 98 dokler g a ni Grimani no v embr a 1499 odsta vil s položaja. T o v emo iz ob v estila, ki g a je Grimanije v gener alni vik ar F r ancesco Mazone 28. no v embr a t eg a leta naslo vil na sa vinjsk eg a ar hidiak ona in na ar hi - diak one Kr anjsk e, Slo v ensk e mar k e in Ribnice, s k at erim jim je pr epo v edal, da bi Nascimbeno zanje izvrše v al pos v etitv e, vizitacije in naloge ad reformandum t er drug a pontifik alna opr a vila, ki pritičejo officium suffraganeatus . 99 R azume se, da je Nasci mbeno pos v etitv ene listine za objekt e v ljubljanski šk ofiji pečatil s s v ojim pečat om. Če lahk o sodi mo le po ohr anjenih listinah, po Sebastijanu Nascimbenu patriar h v naše kr aje ni v eč pošiljal gener alnih vik arje v , marv eč le vizitat orje. Na izt ek u sr ednjeg a v ek a sta t o bila pr a vzapr a v le d v a, Hier onim de F r anciscis, šk of k or onski (1501–1507) , in Danijel de R ubeis, šk of k aprulanski (1517–1523 in 1535 –1536 ). O obeh je že bilo go v or a. V vmesnem času, leta 1508, se je r az - plamt ela prv a benešk a v ojna, v ojna med k ambr ešk o ligo, ki sta jo sklenila F r an - cija in habsbu ršk a A v strija, na eni str ani in Benečani na drugi, k o je bilo og lej - sk emu patriar hu – t o je še v edno bil Dominik Grimani – onemogočeno k akršno k oli delo v anje na naših tleh. 100 Da bi kljub t emu dok azal oblast na t em ozemlju, je za najnujne jša, le osebam s šk of o v skim pos v ečenjem pridržana opr a vila, 18. maja 1511 pooblastil la v ant insk eg a šk of a Leonar da P euer la. T a je od leta 1510, k o je v patriar ho v em imenu pos v etil k apelo na gr adu Žo vnek, ozir oma leta 1511, k o je pr ejel pooblastilo, do jeseni leta 1517 v ečkr at obisk al naše kr aje. O t ej njego vi deja vnosti se je ohr anil pr ot ok ol o pos v etitv ah in or dinacijah, listina pa nobena. 101 Na pomlad leta 1517, k o se je pri nas še mudil Leonar d P euer l, so se r azmer e tak o umirile, da je Grimani v naše kr aje že lahk o poslal s v ojeg a člo v ek a. T o je bil k aprulanski šk of Danijel de R ubeis. De R ubeiso v o delo v anje na t ej str ani patriar hata je dobr o dok umentir ano, 102 ohr anilo se je tudi nek aj listin. Zak aj med let oma 15 23 in 1535 v dok umentacij i zija pr aznina, ni jasno. R azlog a ne poznamo, v endar v emo, da je iz str ani patriar ha Marina Grimanija de R ub eis 5. a v gusta 1533 dobil (pono vni?) mandat za officium sufraganeatus v patriar hatu, 103 čemur lahk o pripišemo njego v e obisk e pri nas v letih 1535 in 1536. Če se po obr a vna vi v seg a r azpoložlji v eg a gr adi v a o upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarj e v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em vrnemo na u v o - dno vpr ašanje, lahk o br ez pomislek o v sklenemo, da ni nik akršneg a r azlog a za tr dit e v , da žir o vnišk e cer kv e ni pos v etil patriar h Janez Mor a v ski, marv eč nje - go v gener alni vik ar Henrik Wildenst einski. P atriar ho v pečat namest o s v ojeg a so patriar ho vi pooblaščenci na naših tleh upor abljali šele od sr edine 15. st oletja dalje, in še t o le tisti, ki niso imeli imeno v anja za gener alneg a vik arja, marv eč le sufr ag ana in vizitat orja. Na drugi str ani pa tudi patriar ho v obisk F riderik a III. Ort enburšk eg a na njego v em Lipnišk em gr adu, gr adu W aldenbur g pri R ado v ljici, ni nek aj nemogočeg a, če pomislimo na t o, k ak o pomembno v logo je gr of odigr al v F ur la niji v poznem 14. in zgodnjem 15. st oletju. Da g a je deleg acija kr alja V en - česla v a s ponudbo, da pr e vzame cesarsk o upr a v o v F ur laniji, leta 1410 obisk ala pr a v na t em gr adu, go v ori tudi o t em, da gr e za F riderik o v o pomembno, če ne celo najpomembnejšo r ezidenco med gr ado vi, ki jih je Ort enburžan imel na K o - r ošk em in Kr anjsk em. 98 V éliki oltar v nek danji fr ančišk anski cer kvi v Ljubljani 21. no v embr a 1498, cer k e v in d v a ol - tarja na Šmarni gori 22. junija 14 99, d v a oltarja v cer kvi De vice Marije v P olju pri Ljubljani 15. a v gusta 1499, cer k e v s v . Elizabet e v P olho v em Gr adcu it d. Za listine g l. Höfler: Generalni vikarji , str . 83–85. 99 V ale: Itinerario , str . 78, op. 4. 100 Piazza: Cenni . 101 H öfler: Generalni vikarji , str . 87–89. 102 H öfler: Generalni vikarji , str . 90–97. 103 Pr epis listine v R ubeis: Monumenta , st olpca 1081 in 1082. 158 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions Naj za k onec spr ego v orimo še nek aj besed o samih pečatih, četudi je ta r azpr a v a v osno vi zgodo vins k a in ne mor e biti k ak šen prispe v ek k sfr agistiki, t o je v edi o pečatih. 104 Pri naših listinah se sr ečamo z d v ema osno vnima oblik ama pečat o v , okr og lo in k oničast oo v alno. Za zadnjo na splošno v elja, da so jo imeli kleriki ozir oma duho vne ose be, poja vila pa naj bi se v 13. st oletju. Pičensk a šk o - f a Got ebold in eden od P opono v v 12. ali zgodnjem 13 . st oletju, o k at erih smo go v orili na začetk u, sta imela še okr ogel pečat , ki v sr edini prik azuje njun lik, sedeč s past or alom v r ok ah, medt em k o njuno ime in položaj izdaja napis, ki pot ek a vzdolž r oba pečata. Prvi pečat v tu obr a vna v anem gr adi vu, ohr anjen s pos v etitv eno ali z indulgenčno listino, je viseči pečat gener alneg a vik arja br ata Enocha, pičensk eg a šk of a, z indulgenčno listino za samostansk o cer k e v s v . Jurija v P odkloštru (Arnoldst ein) z dne 2. junija 1315. 105 Je k oničast oo v alne oblik e, k a - kršna se sk or aj br ez izjeme poja v lja pri v seh og lejskih gener alnih vik arjih, ki so delo v ali pri nas, t or ej do v klj učno Sebastijana Nascimbena ob k oncu 15. st oletja. Izjema je Martin Pičenski, ki ima okr ogel pečat . 106 Enocho v pečat prik azuje v sr edini nek eg a šk of a, st oječeg a pod ozk o ar k ado. Žal je zgor aj v sr edini pošk o - do v an, tak o da ne mor emo ugot o viti, ali gr e za šk of a ali za s v etnik a z a vr eolo. P odobno je zasno v an tudi pečat no vigr ajsk eg a šk of a Ka ncijana. 107 T okr at pa se vidi, da je upodobljeni šk of zaznamo v an z a vr eolo, tak o da lahk o v njem pr epo - znamo s v . Mak sima, zaščitnik a no vigr ajsk e šk ofije. Medt em ima pečat , ki g a je upor abil senjski šk of Pr oti v a na pos v etitv eni listini za cer k e v s v . Jedrti v Iški z dne 12. maja 1352, v sr edin i st oječo Mat er božjo z det et om na le vici. 108 Ugota v - ljanje moti v a na pečatih je g lede na mat erial in r azlično st opnjo ohr anjenosti si - cer muk otrpno in, k adar imamo na v oljo le f ot ogr afije, sk or ajda nemogoče delo, poleg t eg a je pečat sam v elik okr at izpadel in je ostala le skledica. V endar nas na t em mestu bolj zanima, k ak o je z okr og limi pečati. Iz k or obor acij, kjer je na v e - den patriar ho v pečat , je r azviden poudar ek na njego vi obliki, npr . rotundi sigilli D. D. patriarche ipd., ki pri na v ajanju k oničast oo v alnih pečat o v sk or aj ni nik oli omenjena. 109 Enak o pri pečatu og lejsk eg a k apitlja, ki sta g a upor abila Jak ob V a - lar esso za listino po pos v etitvi cer kv e v Gor enjem P olju 17. julija 1491 (rotundi sigilli Reverendissimi Capituli Aquilejensis) in P et er Car lo v listinah po pos v etitvi cer kv a s v . Ur ha v Hot emažah in s v . Križa v Križah 7. in 10. julija 1494 s podob - no f ormulacijo v k or obor aciji. Kaže, da bo upor abo k apit eljsk eg a pečata tr eba pripisati dejstvu, da ju je na vizitacijo poslal k apit elj v času sedis v ak ance. Da je bil okr ogel, la hk o domne v amo tudi za v éliki pečat križ arsk eg a pohoda (sigillo maiori Cruciate) , s k at erim je šk of Nik olaj Cimelić pečatil pos v etitv eno listino cer kv e s v . Gr egorja v K obdilju 9. junija 1464. Videz je, da gr e za določeno hier ar - hijo v okviru pečat o v , ki so jih upor abljale cer kv ene ose be in institucije, v saj na območju og lejsk eg a patriar hata. K t emu je tr eba dodati, da sta v v eč primer kih 104 Za os no vne inf ormacije g l. Ambr ožič: O cer kv enih pečatih, str . 22 7–235; K otar: Zbirka pečatov , posebej u v odno r azpr a v o J. V olčjak a, str . 8–71. 105 KLA A UR, http s://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B- A_205_St/cha- rt er (dost op: 10. mar ec 2024). 106 Npr . na listini s podelitvijo odpustk o v za cer k e v s v . Nik olaja v Str ahinju z dne 5. a v gusta 1450 v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 335 (št e vilčenje po V olčjak: Listine ). 107 Listini z dne 8. no v embr a 1328 , KLA, Herrschaft W asser leonbur g, https://www .monast erium. net/mom/A T -KLA/KLA -284/A T -KLA_284-B-290_St/chart er (dost op: 10. mar ec 2024) in 28. okt obr a 1329, KLA A UR, https://w ww .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B - - A_243_St/chart er (dost op: 10. mar ec 2024). 108 Listina v AR S, Zbir k a listin, SI A S 1963/153. F ot ogr afija pečata Pr einf alk, Bizjak: Turjaška knji- ga listin, sl. 34. 109 Izjema je npr . k or obor acija (pečat je odpadel) listine Sebastijana Nascimbena ob pos v etitvi d v eh oltarje v v samostanski cer kvi v Bistri z dne 20. junija 1499 v AR S, Zbir k a listin, SI A S 1063/4926 (nostrique oblongi sigilli.) . T u gr e lahk o tudi le za opozorilo na t o, da je ta pečat drug k ot tisti, s k at erim je Nascim beno pečatil r elikvije in ki je bil po v sej v erjetnosti okr ogel. Gl. o t em spr edaj, k najdbi Nascim beno v eg a r elikvijsk eg a pečata na R a vnah na K or ošk em in op. 92. 159 Letnik 47 (2024), št. 1 ohr anjena pečata patriar ho v Mar k a Bar ba in Dominik a Grimanija sor azmerno majhna (pr emer ok. 20 mm) in da imata v sr edini njun gr b s k ar dinalskim klo - buk om. Glede na t o lahk o z v elik o v erjetnostjo sklepamo , da so bile s t ema peča - t oma pečat ene tudi r elikvije. S t em lahk o s v oj prispe v ek k upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em k ončamo. Sklepni odsta v ek naj bo le opozorilo na potr ebo po ustr eznih r azisk a v ah sr ednje v eških pečat o v v cer kv e - nem ok olju, ki so v primer ja vi z v ladarskimi, s plemiškimi, z meščanskimi in mestnimi pečati še v edno na splošno zanemarjeni. ARHIVSKI VIRI AR S – Ar hi v R epublik e Slo v enije, Ljubljana, Zbir k a listin, SI A S 1063. DO ZA – Deutschor denszentr alar chi v Wien/Dunaj, Zbir k a listin. GMK – Gor enjski muzej, Kr anj, Zbir k a listin nek danjeg a kr anjsk eg a mestneg a ar hi v a. KLA – Kärntner Landesar chi v Klagenfurt/Celo v ec, zbir k e listin A T -KLA 418, Allgemeine Ur k undenr eihe (A UR); A T -KLA 284, Herrschaft W asser leonbur g; A T -KLA 99-1 Se, Ur k unden des Mar kt es Malbor g het . NŠ AL – Nadšk ofijski ar hi v , Ljubljana, Zbir k a listin, NŠ AL 101. P AM – P okr ajinski ar hi v , Maribor , Zbir k a listin, SI P AM/0001. LITERATURA Ambr ožič, Matjaž: O cer kv enih pečatih z ozir om na r elikvijsk a pečata v p. c. s v . Martina v Žir o vnici. V : Arhivi 34 (2011), št . 2, str . 227–242. Budinich, Cornelio: Spitzbogige Bau w er k e in Istrien und in den angr enzenden Gebiet en. V : Jahrbuch der K. K. Zentralkommission für Denkmalpflege 10 (1916), Beiblatt , str . 6–67. Čipić R ehar , Ma rija: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1501–2015 . Ljublja - na: Nadšk ofija, 2016. Čipić R ehar , Ma rija: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana II.: brevi, župnije, ur- šulinke, prepisi listin. Ljubljana: Nadšk ofija, 2018. Egger , R udolf: Die Reisetagebücher des Paolo Santonino 1485–1487 . Klagenfurt: Kleinma y er , 1947. E ubel, P . Conr ad : Hierarchia Catholica Medii Aevi (drug a izdaja), V ol. II. Münst er: Libr eria R egensber giana, 1914. Gruden, Josip: Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije . Ljubljana: Leono v a družba, 1908. Höfler , Janez: O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: K razvoju cerkvene te- ritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku (elektr onsk a izdaja). Ljubljana: Viharnik, 2016. Höfler , Janez: Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slo- venskem v poznem srednjem veku (1300–1353) (1. elektr onsk a izdaja). Ljubljana: Filo - zof sk a f ak ult eta, 2022. Hundsbichler , Helmut: P a v el Sant onino v Slo v eniji (1486 in 1487): Stv arnost in mentalit eta v pot opisu iz pozne gotik e. V : Zgodovinski časopis 50 (1996), št . 2, str . 187‒202. K oblar , Ant on: Izpiski iz star e or dinacijsk e knjige. V : Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko VI (1896), str . 104–109. K omatar , F r anc: Kr anjski mestni ar hi v . V : Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Jo- seph-Gymnasium in Krainburg für das Schuljahr 1913/14 , str . 3–24. VIRI IN LITERA TURA 160 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions K os, Dušan: Zgodovina morale 2: Ljubezenske strasti, prevare, nasilje in njihovo kaznovanje na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo . Ljubljana: Založba ZR C, 2016. K os, F r anc: Gradivo za zgodovino Slovencev, zv . IV . Ljubljana: Leono v a družba, 1915. K otar , Je rnej: Zbirka pečatov v Narodnem muzeju Slovenije . Ljubljana: Nar odni muzej Slo v enije, 2019. Mikla v čič, Mak s: Pr emik kr anjsk e meje ob spodnji Kr ki v 12. st oletju. V : Hauptman- nov zbornik. Ljubljana: Slo v ensk a ak ademija znanosti in umetnosti, 1966, str . 131–142. P aschini, Pio: I vicari generali nella diocesi di Aquileia e poi di Udine . Vitt orio V e - net o: Tip. del Seminario, 1958. P aschini, Pio: Storia del Friuli. Vol. III: dalla pace di Torino (1381) all'invasione francese (1797) . Udine: Istitut o delle edizioni accademiche, 1936. Piazza, Katja: Ce nni sull’amministr azione della diocesi di A quileia a part e Imperii dur ant e la guerr a della Leg a di Cambr ai (1508–1516). V : Oltre i confini. Scritti in onore di don Luigi Tavano per i suoi 90 anni . Gorizia: Istitut o di St oria sociale e r eligiosa, 2014, str . 133–142. Pr einf alk, Miha, Bizjak, Matjaž: Turjaška knjiga listin 1. Ljubljana: Založba ZR C, 2008. R ubeis, Bernarso Maria de: Monumenta Ecclesiae Aquilejensis Commentario histo- rico-chronologico-critico . Ar gentiae: (Giambattista P asquali), 1740. Schmidt , Ondř ej: John of Moravia between the Czech Lands and the Patriarchate of Aquileia (ca. 1345–1394). Le y den: Brill, 2019. Simoniti, Primož: Paolo Santonino: Popotni dnevniki (1485–1487). Celo v ec, Du - naj, Lju bljana: Mohorje v a družba, 1991. Skit ek, Vink o: Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek . R a vne na K or o- šk em: Zgodo vinsk o društv o za K or ošk o, 2019. T or csa y , King a: Das R eliquieng las v on Str eitwiesen, NÖ . V : Beiträge zur Mittelal- terarchäologie in Österreich 13 (1997), str . 117–136. T ušek, Mat eja (ur .): Sveti Jurij odpira duri: zbornik ob 500-letnici posvetitve cerkve sv. Jurija na Volči . P oljane nad Šk ofjo Lok o: župnija, 2019. V aldemarin, Igino: La chiesa e la parr occhia dei Santi Ilario e T aziano di Gorizia. V: Studi Goriziani XXIV (1958), str . 145–216. V ale, Giuseppe: Itinerario di Paolo Santonino in Carinzia, Stiria e Carniola negli anni 1485–1487 (Codice Vaticano Latino 3795). Città di V aticano: Bibliot eca Apost olica V aticana, 1943. V alentinelli, Giuseppe: Z ur Geschicht e des P atriar chats v on A quileia. V : Noti- zenblatt. Beilage zum Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsquellen, IV . Jg. 1853 (1854), V . Jg. 1854 (1855) in VII. Jg. 1857. V olčjak, Jur e: Listina o pos v etitvi podružnične cer kv e s v . Nik olaja na Jepr ci. V : Alenk a V odnik (ur .). Od Jakoba do Jakoba: O krajih in ljudeh občine Medvode . Med v ode: Zgodo vinsk o društv o, 2006, str . 75–77. V olčjak, Jur e: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1140–1500 . Ljubljana: Nad - šk ofija, 2020. Zadnik ar , Marijan: Hrastovlje: Romanska arhitektura in gotske freske . Ljubljana: Družina, 1988. Zahn, Jo seph: Austro-Friulana: Sammlung von Actenstücken zur Geschichte des Conflictes des Herzog Rudolfs IV. von Österreich mit dem Patriarchate von Aquileia 1358– 1365 . Wien: Kaiser liche Ak ademie der Wissenschaft en, 1877. SPLETNI VIRI Höf er , R udolf K.: Die Siegel der Bischöf e der Salzbur ger Metr opole: https://g ams. uni-gr az.at/o:epis.la-29 (dost op: 31. januar 2024). Monast erium.net: https://www .monast erium.net/mom/f onds (dost op: 25. ma - r ec 2024). 161 Letnik 47 (2024), št. 1 ON THE USE OF SE AL S IN THE DEDICA TION OF CHUR CHES AND AL T AR S IN THE MIDDLE A GES IN SL O VENIA The r eason f or this article is the disco v ery of the seal of the patriar ch of A quileia John of Mor a via (1387–1394), w hich w as used t o seal the r elics in the main altar of the filial chur ch of St . Martin in Žir o vnica near R ado v ljica, in 2009. The question ar ose w hether the altar w as r eall y dedicat ed b y the patriar ch him - self or onl y b y his vicar-ge ner al, Henry of Wildenst ein, the bishop of T riest e (1391–1394), b y using the patriar ch 's seal. Onl y f our r elic seals fr om the Middle Ages ha v e been disco v er ed t o dat e: the seal of John of Mor a via, ther e is also the seal of Got ebold, the bishop of Pićan (mentioned in 1136 and 1142) in Žir o vnica, as w ell as of the bishop of Pićan named P opon (the first of that name betw een 1185/1187 t o 1202, the se cond betw een the y ears 12 14 and 1220) in V elik e Malence pod Gorjanci, the Bishop of Pičan P ascasius fr om Gr ačišće in Hr ast o v lje in Istria (in 14 78) and the vicar-gener al bishop of C una via Sebastiano Nascim - beno in R a vne na K or ošk em (in 1498). W e can pr esume that the consecr at ors of the chur che s sealed both the r ecor ds of dedication and the r elics with their o wn se al, e v en thoug h the y typicall y sealed the r elics with a diff er ent seal. Thus, an e x amination of the dedication r ecor ds sho w s that those w ho had the status of vicar-gener al sealed them with their o wn seal, w hile others w ho did not ha v e the status of vicar-gener al and w er e onl y visit ors authorized b y the patriar ch, used the patriar ch 's seal. The last visit ors, without the status of vicar-gener al, appear ed lat e in Slo v enia. The first w as Pietr o Car lo, the bishop of the diocese of Caor le, fr om 1485 t o 1487, f ollo w ed b y the titular bishop of Cor ona, Hier onimo de F r anciscis, fr om 1501 t o 1507, and Daniele de R ubeis, bishop of the diocese of Caor le, fr om 1517 t o 152 3 and 1533 t o 1536. The y used the patriar ch 's seal f or r eco r ds of dedication, so w e can assume that the r elics w er e also sealed with this seal. Based on these findings, ther e is no r eason t o conclude that the chur ch in Žir o vnica w as not dedicat ed b y the patriar ch personall y . This must ha v e hap - pened in the spring or autumn of 1391, w hen John of Mor a via tr a v elled fr om F riuli t o the Czech Lands. The r eason, of course, w as not the dedication of the chur ch, but a visit t o Count F riderik III. of Ort enbur g at his W aldenbur g castle near R ado v ljica, his support er in the conflict with the V enetians. F riderik also used the patriar ch 's pr esenc e in R ado v ljica t o dedicat e the chur ch in Žir o vnica, w hich w as in his domain. SUMMAR Y