^kega šmarna Pl,ce P£Če, dobro vince *sotl poteče. Murska Sobota, 12. avgust 2004, leto LVI, št. 33, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Vreme V petek bo oblačna spadavmffi^ v soboto pa spet sončno Turizem bo kraju prinesel novo življenje Zunanji bazeni Bioterm Mala Nedelja odprti poglej in odpotuj! | Si.-: > J »L 1 ^ni vzela suša, etos pobira toča ’Nedeljkovo popoldansko neuije naj-cj Prizadelo zahodni del Goričkega ^l Prlekije v okolici Ljutomera Bencinu je bila primešana nafta Na bencinskem servisu v Odrancih točili oporečno gorivo. Petrol poziva prizadete kupce, da se oglasijo na servisu. Str. 6 - Živilske odplake zalile murskosoboško čistilno napravo Dogradili jo bodo, da bo imela več kisika Krivi onesnaževalci, projektant ali oboji? Trgovska znamka KRIL - ČEVAPČIČI SIR V LISTIČIH 8 lističev, 150 g RASTLINSKA SMETANA 330 in L Pomurske. mkkarm klorasa AflCPomurka S060W Sovražnik so mine m promet Vestnik je imel to srečo ali možnost, daje lahko obiskal slovenske vojake, ki v okviru Natovih sil oziroma Sforja opravljajo naloge v podporu miru v Bosni in Hercegovini 854.- --------------------- /ut, Murska Sobota 299 NAROČNIK SIR TILZIT Posebna SLADOLED VIENNETTA 65# ®w okmurt Mililitri čokolada ali < Trgovska znamka 990.- ponudba STIL POMARANČA J, 5 litra. RaArnika. Radrnci gg Madžarska Ponudba velja do prodaje zalog. k AKTUALNO 12. avgust 2004 - Komentar Te dni je bila vložena že druga tožba malih delničarjev Radenske, ki se počutijo prikrajšane oziroma bolje rečeno oškodovane pri prodaji kapitalskih deležev nekdanje Radenske. Glede na sodno hitrost je vprašanje, kaj jim bo uspelo doseči. Še posebej, ker je znano, da ena od podobnih tožb čaka na soboškem sodišču na vrsto že dobri dve leti. Delničarji med drugim odškodninsko Janez Votek tožijo tedanjega direktorja Radenske Alojza Behka, Toneta Turnška, sicer direktorja Pivovarne laško kot predsednika nadzornega Zunanji bazeni Bioterm Mala Nedelja odprti Turizem bo kraju prinesel novo življenje Mali delničarji sveta Radenske, in Jožeta Staniča, takratnega direktorja Gorenja. Tožba se nanaša na prodajo delnic Pivovarne Union, ki jih je Radenska prodala Gorenju po prepričanju malih delničarjev pod ceno in jih s tem oškodovala. Nekoliko preseneča, da je prišlo do tožbe šele sedaj, ko je Radenska že razstavljena na prafaktorje. Prodani sta družbi Diana - Zvezda in Zdravilišče Radenska, ta Čas je na trgu Ekoss - Radenska. Ali so se mali delničarji, ki niso prodali svojih deležev takratnemu kupcu Radenske Pivovarni Laško, šele sedaj zavedli, da so jih veliki delničarji zavedli in oškodovali? Tožba je padla v čuden čas predvolilne kampanje in ima svojevrstno politično težo. Vprašanje je, zakaj tožba ni bila vložena prej, kot sta jo, denimo, vložili dve mali delničarki pred dvema letoma. Zakaj je vložena anonimno in še enkrat - zakaj ravno zdaj. Po drugi strani pa se upravičeno zastavlja vprašanje, zakaj se pristojni organi niso zganili prej po uradni dolžnosti, ampak se premikajo šele po vloženi tožbi. Namreč, že v času prodaje Unionovih delnic Radenske Gorenju je bilo jasno, da je šlo za špekulativen posel Pivovarne Laško, kije s prodajo delnic pod ceno poleg oškodovanja delničarjev po ovinku prišla do tega, da ji ni bilo treba dati javne ponudbe za odkup Unionovih delnic. Posredno pa so na ta način izigrali konkurenčnega ponudnika belgijski Lnter-bretv. Belgijci so na ta problem opozorili javno, vendar se Agenciji za trg vrednostnih papirjev ni zdelo umestno, da bi primer raziskala, kaj šele, da bi se ga lotili organi pregona. V tistem času uveljavljena t. i. zaščita nacionalnega interesa je imela očitno dovolj močno politično zaledje, da so vsi ostali hladni. Še posebej, če se še enkrat spomnimo, daje bil nakup Radenske, ki ga je opravilo Laško, »modra« poteza, dogovorjena in potrjena pri takratnem predsedniku Milanu Kučanu (približno taka je bila izjava Toneta Turnška). Toda če so se mali delničarji že lotili oškodovanja. to ni bilo prvo in ne zadnje, čeprav so letos prišli celo do dividend. Union namreč ni bil edina kapitalska naložba Radenske, teh je bilo za skoraj enkratno vrednost delnic Radenske in jih danes skorajda ni več, razen vlnfondu, ki pa rabi za izvajanje kapitalskih transferjev Pivovarne in Radenske na kapitalskem trgu. Vložena tožba in pričakovana razsodba po nekaj letih bo popolnoma zabrisala politično motiviranost dogajanj na kapitalskem trgu v smislu ohranjanja domačih monopolov, kar morda niti ni tako kritično, ampak gre predvsem za obstoječe menedžerske strukture na položaju in posredno na oblasti. Posredno pa bo blokirala tuje naložbe in razvoj države. Gledano v tej luči, je izredno pomembno, da se je igra okrog pivovarske rulete ponovno začela ravno v tem času predstavljanja vizij in da se ne bo ves Čas govorilo, da je samo ena prava. Radenska kapitalska igra, pa četudiforumsko blagoslovljena, kaže, da tudi ta ni tako brezmadežna, predvsem v odnosu do tnalih, pa naj bodo to delničarji, proletarci, kmetje ali izobraženci. Bioterme v družbo regijskega turizma? Novemu bazenskemu kompleksu termalnega kopališča Bioterme Mala Nedelja v slo-venskogoriških Moravcih so na otvoritvi govorniki pripisali zgodovinski pomen. Turizem bo demografsko in ekonomsko osiromašenemu območju prinesel novo življenje, njegovi dolgoročni učinki pa bodo ljudem in kraju prinesli razvoj. Doslej so jih namreč razvojni koraki pogosto zaobšli, ker so bili, kot radi pravijo domačini, vrsto let daleč ob oči in srca lokalnih oblastnikov, termalno kopališče v Moravcih pa tudi ni bilo všečno nobenemu od velikih nosilcev turizma v regiji, saj ga niso vzeli pod svoje okrilje. Po sedemletnem iskanju rešitve za propadajoče termalno kopališče ga je potem prevzelo ljutomersko podjetje Segrap in zanj pripravilo sanjski načrt, ob bazenih še manjši hotel, apartmajsko naselje, avtokamp in morda še igrišče za golf. Po rešenih lastninskih vprašanjih so junija 2002 predsednik KS Mala Nedelja Vilko Vajda, direktor Segrapa Miran Blagovič in župan ljutomerske občine Jože Špindler podpisali pogodbo o nakupu oziroma prodaji zemljišča krajevne skupnosti podjetju Segrap, slednje pa se je zavezalo, da bo uresničilo razvojni načrt. Še prej pa je bilo treba rešiti spor med občino, krajevno skupnostjo in najemnikom kopališča, kar je bilo za kopališče, kot je v slavnostnem nagovoru poudaril Mirana Blagoviča, odločilnega pomena. To delo so ob podpori Jožeta Špindlerja V Moravcih v Slovenskih Goricah so od orli zunanje bazene Bioterm Mata Nedelja ki opravili Mičo Gošnjak, Vilko Vajda in Franc Štrakl Nov bazenski kompleks z devetimi bazeni in s 1400 kvadratnimi metri vodnih površin je stal vlagatelja dobro milijardo tolarjev - država je za projekt primaknila 36,7 milijona tolarjev nepovratnih sredstev-, saj so ob gradnji bazenov uredili še vso infrastrukturo, potrebno za nadaljnjo širitev kopališča. In ko je predsednik krajevne skupnosti Vilko Vajda v zahvalo in ob osebnem prazniku Miranu Bla-goviču izročil globus s posvetilom, da bo vedel, v katero smer peljati razvoj Bioterm, je slav ljenec dejal: »Vem, kam se moramo razvijati, po dolini gor « Za to pa bo občini predlagal spremembo ureditvenega območja, saj se s sedanjih pet hektarjev površine želijo razširiti na petnajst do dvajset hektarjev. Že sedaj so jim tisti, ki pri njih stalno kampirajo, tako Blagovič, zamerili, da so z gradnjo novih bazenov izgubili svoj prostor, za prihod-nje.leto pa že načrtujejo gradnjo zaprtih bazenov. Širitev ponudbe bo tako privabila v Bioterme pestro strukturo gostov. Da gre za projekt, ki je nastal brez »velikega govorjenja na državni ravni in brez vmešavanja ...... politike«, je v svojem v' poudaril tudi slavnostnlT^ nik, predsednik drza^Mi ra Fen Horvat Tako b1'’’, Jože Špindler je Biotcid pisal razvojni ponK1' f tudi zaradi novih preslišano pa ni oriat govo pričakovanje: A da bodo lastniki in J postavili sijddov.injc ’ P1 mi nosilci raz^ia 1 no to vprašanje je za^ turizma, kar je Mva" mvnn priznal uidi P^1 tu, ključnega pomen«1M I nost in razcvet Bio" " I VESTNIK izhaja ob četrtkih izdaja: Podjeqe ti informiranje d. d. Murska Sobota UfHnHtr*: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urMnikj, Ludvik Kmač (namestnik nogo-vomega urednika}, A. Nana Rituper Rodei, Bernarda &atoic'Peče*. Jože Graj, Majda Hotml Milan Jerce (novinarji}, Nataša Juti rwv. Jutrj Zauneker (Cblo^rafa), Nevenka Emn (lektoftca), Ksenija Som en (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računatOEški prelom j. Naslov med«litri la uprave: M. Sobota, Ulica arh. Ni^ana 13, tef. st: 5311593 (naročnica služba), ILC- 53119 GO. 534 8017 (mnlnaip Vestnika). Venera (trženje) 534 8015, št. telefaksa 532 11 75. N e-oarocenih rokopis v in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.700,00 tolarjev, letna naročnina 14-800.00 toKsrjev, letna narofaw za naročnike v tujini je 37 500,00 SITjiolletoa naročnina j a delovne organizacije. podjetja in obrtnike je 11.100,00 Wjev. izvod v kelportazi je 300,00 Sil. Celoletna naročnina ta internetno padajo je 12,400.00 SfT oz. 52 EUR. Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekova banka 24900-900024 7884. Tisk; Podjetje za usposabljanje invalidov SCT Vevče. Davek na dodano vrednost Je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7, točko 25. člena Zakona o davku na dodano '/rednost. Uradni list 23.12. 1998, & 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Repu ■ blike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12 2001, št 103. Nakladat 15 500 Izvodov. Elektronska pHU: Vestnik: vestnikSp-mf-Si, Venera: vanera^p-mf.si, 3 hiba: Dglasi.vestnik^p-inf.Si WWW stran: http://wwiiir.irestnik.5L Z razpisi za opremo porodnišnice še naprej težave Prva oprema šele sredi decemb^ Revizija tudi za javno naročilo operacijskih miz Zapleti pri razpisih za nakup opreme za murskosoboško porodnišnico se še kar vrstijo, to pa vse bolj odmika Čas opremljanja in spodnaša napovedi o njeni preselitvi v septembru ali najpozneje oktobru. Postopek oddaje javnega naročila je za dva meseca ustavila že pritožba na razpis, saj je ministrstvo le nekaj dni pred odpiranjem ponudb, torej konec januarja, iz razpisa umaknilo dobavo operacijskih miz. Kot smo se v našem časopisu že razpisali, so bile v ozadju po aferi v Kliničnem centru operacijske mize Maquet oziroma to, da naj bi jim bil razpis pisan na kožo. O pritožbi je republiška revizijska komisija odločala neobičajno dolgo, kar dva meseca. Aprila je potem objavila odločitev, po kateri je ostal sklep naročnika v veljavi, to pa pomeni, da se je postopek oddaje javnega naročila lahko nadaljeval za preostalih osem sklopov iz razpisa. Po podaljšanem roku za oddajo do 21. maja je potem vloge oddalo le enajst ponudnikov, čeprav je komisija za izvedbo postopka javnega naročila opreme za porodnišnico pričakovala okoli petdeset vlog. Več dobaviteljev je namreč sklenilo dogovor o skupni ponudbi. Po informacijah s pristojnega ministrstva so bile ponudbe za večino razpisnih sklopov nepopolne, tako da je komisija 23 julija odločila samo o treh ponudbah v skupni vrednosti 189 milijonov tolarjev. Gre za medicinske aparate, pohištvo in vidne oznake, te dni pa naj bi z dobavitelji tudi sklenili pogodbe. Ponudbe preostalih petih sklopov v vrednosti 179 milijonov tolarjev so zavrnili, zanje pa bodo začeli postopek oddaje s pogajanji. To pomeni, da je bil 13. avgusta objavljen razpis z rokom za oddajo ponudb do konca avgusta. Pogajanja in odločitev o izbiri bo komisija opravila 20. septembra, ministrstvo pa bo po pravnomočnosti določitve pogodbe z dobavitelji podpisalo 4. oktobra Rok za dobavo opreme je 15. december. Postavljeni roki bodo veljali le, če bo nadaljnji postopek izbire tekel gladko, torej, če ne bo novih pritožb in zahtev po reviziji. Sodeč po dosedanjih izkušnjah z javnimi razpisi pa tega seveda ne gre pričakovati. Čeprav so na ministrstvu za zdravje odločili, da sodi nakup operacijskih miz za murskosoboško porodnišnico v drugo zgodbo, pa se tudi v tej ponavljajo znane igre. V ponedeljek, ko naj bi komisija odprla prispele ponudbe za devetnajst operacijskih miz za več slovenskih bolnišnic, je dobila zahtevek za revizijo razpisa, ki ga je vložil eden od ponudnikov, in sicer I Soča oprema se je potem v tre" odločiti, ali h1’ ' nil ah ga zijski komisiji-december se tudi za dobavo of^ . akut .r /j / dsedniatkomW^ui / Alešič, se lahko ■? gače. iBlNIK ~ 12. avgust 2004 AKTUALNO 3 Neurje s točo spet divjalo nad Prekmurjem in Prlekijo Lani vzela suša, letos pobira toča ^edeljkovo popoldansko neurje najbolj prizadelo zahodni del Goričkega in del Prlekije v okolici Ljutomera n kpa°staiajone- klas pa s<> Poletna *i*ulnUay3 r^h<’ ^jan|^Upa*U}"I‘D *141S° Se zaČeH Zg' • ■ . । " oblaki, so kmetje ,Upania Polagalivob- odstranili s L"dc ktjU nr vz-* Rit I, ofekr čeprav jma. ' letaki menda vso "P^Snuhf.bulx, le -PWtJ: sajzaobram- niso dobili ustrezne-škodo, ki jo po-t J’pa ne odgovarja nih- •1^ _ kisonajvečško- <“CllaPw v kmetijstvu, “^Pomurjem razbe- snela že štirikrat Prvič 12. junija, nato prvi teden v juliju in v začetku avgusta, najhu je pa je bilo minuli ponedeljek med peto in šesto uro popoldne, ko je dobilo neurje s točo tudi največje razsežnosti. Toča je pustošila po dobršnem delu severozahodnega Goričkega, saj je prizadela nekatere kraje v občinah Rogašovci, Grad, Cankova in Puconci, prizanesla pa ni tudi krajem v Prlekiji, kjer so najbolj uničeni kmetijski pridelki in plodovi v nekaterih krajih v ljutomerski, veržejski in razkriški občini. Po podatkih območne enote Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti so prijave o škodi prejeli tudi z območja Mar-tjanec, Moravskih Toplic in Norši-nec ter z območja Kapelskih goric; kjer so poškodovani predvsem vinogradi in sadno drevje Posebne občinske komisije in predstavniki zavarovalnic so si že naslednji dan po neurju ogledali prizadeta območja, po prvih oce- nah pa je v povprečju uničenih od 30 do 80 odstotkov pridelkov, ponekod pa tudi ves pridelek K sreči je bila pšenica v glavnem že pospravljena, saj je ostalo le tu in tam še nekaj nčpožetih površin, na poljih pa je ostal še ves pridelek ovsa. Po besedah Jožice Caf iz Zavarovalnice Triglav je v delu Svetega Jurija, Večeslavec, Motovilec in Nuskove toča uničila 80 odstotkov pridelka ovsa, na najbolj prizadetih območjih pa je poškodovane tudi od 80 do 90 odstotkov listne mase koruze. Močno so poškodovane tudi buče, sladkorna pesa, zelenjava in druge kulture, ki so še na poljih, v vinogradih je toča opravila dobršen de! trgatve, največja škoda pa je na sadnem drevju, saj bo sadje iz najbolj prizadetih sadovnjakov, ki je še ostalo na drevju, primerno le za industrijsko predelavo, Če seveda ne bo prej zgnilo. Med obiskom najbolj prizadetih krajev smo naleteli na puconsko občinsko ' V5'7 r,'ja je imela veliko dela, saj je neurje prizadelo ves zahodni del občine. Koruza na DrvariČevem uničena. komisijo, ki si je že ogledala vsa prizadeta območja, po besedah kmetijskega svetovalca Ivana Bauerja pa je letos toča padala skorajda že povsod v občini. V začetku avgusta je prizadela vzhodni del občine od Puconec, Danko-vec, Mačkovec in vse do Otovec, v ponedeljek pa je pustošila v zaho dnem delu v Vadarcih, Bodoncih, Zenkovcih, Puževcih, Strukovcih in Beznovcih. V Prlekiji je bilo najhuje na Krapju, Cvenu in v Ša-lincih, kjer so nekatere poljščine skoraj povsem uničene, toča pa ni prizanesla tudi sosednjim krajem, vendar je škoda tam manjša. Ludvik Kovač ’ “ Padala dobrih deset minul in pobrala vse, kar je ° Pa je videti še dan po neurju. Župan občine Rogašovci Janko Halb je za danes sklical koordinacijo županov in predsednikov svetov za kmetijstvo občin, prizadetih po neurju in toči, na kateri bodo obravnavali prva poročila občinskih komisij in svetovalne službe ter pripravili predlog za pomoč prizadetim, ki ga bodo naslovili na vlado in pristojna ministrstva. Za čim hitrejšo in učinkovito sanacijo posledic pričakujejo od vlade hitro in ustrezno ukrepanje. Zahtevajo sprostitev proračunskih rezerv za te namene in takojšnje plačilo lanskoletne škode po suši, saj mnogi oškodovanci niso prejeli še ničesar. Boris Vlaj, predsednik komisije v občini Puconci: Narava nas tepe vsako leto, kmetje pa ostajamo brez dohodkov. Po treh sušah je pridelke zdaj pobrala še toča, država pa zamuja z izpolnitvijo svojih obveznosti. Prizadeti še niso prejeli vseh sredstev za lansko sušo, sadjarji, ki so tudi tokrat utrpeli največjo škodo, pa za fant niso dobili niti tolarja pomoči. ■m LOKALNA SCENA 12. avgust 2004- Petrovci Na beltinskem Granarju je zelo živahno praznujejo Občina Gornji Petrovci bo praznovala svoj sedmi občinski praznik s številnimi prireditvami. Tako bo naslednjo soboto v Adrijan-cih gasilsko tekmovanje, v nedeljo pa pripravljajo pri Lovskem domu v Križevcih tekmovanje lovskih družin v streljanju na glinaste golobe. 21 avgusta bo slavnostna seja občinskega sveta in počastitev 70-letnice pristanka stratosferskega balona v Ženavijah Ob prazniku bodo podelili občinska priznanja in nagrade pro-[ekta Moja dežela. A. B. Ko so v Muri dopusti Ta teden, ko so zaposleni tovarne Mura na kolektivnem dopustu, je vidna precejšnja razlika tudi na parkirišču pred »Žuto kučo« v Murski Soboti, saj je zjutraj praznih okrog 20 parkirnih mest. Očitno je torej, da približno toliko avtomobilov parkirajo tukaj Murini delavci, Čeprav imajo blizu tovarne dve večji lastni parkirišči. Mar naj vozijo parkirat tja tisti, ki se pripeljejo po opravkih ali v službo v ta konec Murske Sobote? J. G. Sodoben trgovsko-poslovni center do konca leta Visoka zgradba Granada bo ostala. Foto: M. J. Vse je nared za gradnjo. Ko se iz Murske Sobote pripeljete v Beltince, lahko na levi strani, tik za Granarjem, opazite večje gradbišče. Tu so namreč pred kratkim podrli stare zgradbe, ki jih bo nadomestil sodobni blagovni center. Nekoliko dlje pa delavci Pomgrada urejajo vse potrebno za gradnjo novih objektov KG Rakičan. »Za lokacijo Granar je narejen zazidalni načrt, ki smo ga potrdili na občinskem svetu. Investitor je zasebna firma, lastnik pa je Intering iz Murske Sobote, ki je od KG Rakičan odkupil zemljišče. Na njem naj bi zgradili blagovni center, nekaj manjših parcel pa bo rezerviranih za mirno obrt. Dva objekta gradi KG Rakičan za svoje potrebe (nadstrešnico za kmetijske stroje in pisarno), zadaj pa je Agromerkur že postavil sodobno valilnico piščancev, ki je v poskusnem obratovanju, Čeprav je že vgrajena vsa oprema Na prazni parceli tre-hutno gradijo komunalne priključke. Po zagotovilih naj bi že konec letošnjega leta zgradili blagovni center,« pravi beltinski župan Milan Kerman Kot smo zvedeli, dela opravljajo delavci Pomgrada. Celot na površina je skoraj 5 hektarjev. Sprednja visoka zgradba, imenovana Granar, je spomeniško zaščitena in bo stala še naprej. V njej ima KG Rakičan skladišče sortnega zrnja, ki ga pripeljejo iz sušilnice in ga s transportnimi trakovi nasujejo, Tam smo srečali Antona Ke- Delavci Pomgrada hitijo z deli r«a, delovodjo I'omgt)^ nam je zaupal, da so rdiih? nošeni vsi stan ob/ešU d^a silosa, asfaltni p.aloi niča, garaže in ponlovn» ba. Po načrtih bi tu zgradili o-vski center Spar in vozno cesto. Ostal je le veji hlev. »Na novo pa bodo r Agromerkurjeve valWn? jeni pisarniški del, gaturt'k nice skladišče semen i ■ ter nadstrešnica ra tra^', lastna črpalka, h objekt1^ bili zgrajeni do 15 okto^ tos. Zdaj naši delavci kf ' temelje in betonirajo. P<^1 do tudi mehanične del^'I,, prostor za kombajne • Ker z deli hitijo, ni d^-fra^ bodo dobili do kovna f leta Beltinci s širšo okolij . res sodoben trgi ‘dnfj"' . center s kakovostno nega blaga. Poleg novih pridobitev vem. KG Rakičan, sai bvdu vljene veliko boljše^ njihovo delovanje ..ae ^ilitnJC' Učbeniški skladi v osnovnih in srednjih šolah Lajšanje bremena staršem Višje plače avgusta dalj® V letošnjem proračunu namenja šolsko ministrstvo za vzdrževanje in obnavljanje učbeniških skladov na osnovnih šolah približno 130 milijonovtolarjev Razveseljiva novica za zapos*efie v vzgoji in izobraževanju Če to že ni storjeno ali kako drugače dogovorjeno, bodo te dni starši s svojimi otroki spet krenili v knjigarne po učbenike in šolske potrebščine. To je postalo za povprečno družino veliko finančno breme, ki ga Šolsko ministrstvo skuša omiliti z učbeniškimi skladi. Tako so se leta 1994 odločili za akcijo vzpostavitve učbeniških skladov na vseh osnovnih šolah. Najprej so zagotovili sredstva za nakup učbenikov za 8. razred, leta 1995 za 7. in 6, razred leta 1996 pa še za razrede od 1 od 5. V šolskem letu 1996/ 97 so na vseh osnovnih šolah učbeniški skladi že povsem delovali. Danes si učbenike izpo soja skoraj 85 % vseh učencev. Najmanj, 66 % v povprečju, si jih izposojajo učenci 1. razreda, največ pa v zadnjih dveh razredih, nekaj več kot 90 %. Enako velja tudi za program devetletnega osnovnošolskega programa, za katerega si šole že od njegove vzpostavitve oblikujejo učbeniški sklad Kot pomoč pri tem Ministrstvo osnovnim šolam vsako leto nakaže določena finančna sredstva. Leta 1997 je Ministrstvo pričelo z akcijo tudi v srednjih šolah. Pokrilo je naročila za nakup učbenikov za vse zadnje letnike vseh srednjih šol. Šole so se samostojno odločale za vzpostavitev učbeniškega sklada, ministrstvo pa jih pri tem le spodbuja. Odzvalo se je skoraj 80 % šol Akcija je potekala do leta 2000, ko je ministrstvo poravnalo nakup še zadnjih učbenikov za 1. letnike. Danes ima vzpostavljen učbeniški sklad že skoraj 90 % srednjih Šol, v katerih si skoraj 60 % dijakov izposoja učbenike. Izposoja učbenikov v vseh srednjih šolah zadnja leta narašča, tak trend pa se bo najverjetneje nadaljeval tudi v prihodnje. Iz učbeniškega sklada si učenci oz. dijaki učbenike izposodijo za posamezno šolsko leto. Zanje plačajo največ tretjino nabavne cene, po kateri je šola učbenike kupila. Tako za komplet učbenikov za določen razred ali letnik, ki stane v povprečju npr. 40.000 SIT, plačajo le okoli 13.000 SIT Če učenci ali dijaki iz socialnih razlogov niso sposobni plačati izposojevalnine, se jih lahko na predlog skrbnika učbeniškega sklada delno ali v celoti oprosti plačila. Takih otrok je letno v osnovnih šolah okoli 6 %, v srednjih šolah pa 4 %. Ministrstvo predvsem osnovne šole spodbuja, da namenijo del sredstev na računu za učbeniški sklad socialno najbolj šibkim učencem kot pomoč pri nakupu delovnih zvezkov. Večina osnovnih šol poleg učbenikov iz sklada staršem zagotovi tudi delovne zvezke oziroma jim ponuja pomoč pri organizaciji nakupa le-teh. Priredil: J. G. Kot izhaja iz informacije, ki nam jo je P0^ k1 “ na šoln Vrbinc s kabineta šolskega mlmstrsn ■ pja^c’ ^1’* posleni v vzgoji in izobraževanju avgusta v o jejas ' le-te v skladu z aneksom h Kolektivni pog01' goje in izobraževanja iz leta 2002 povišale s ■ . 1 zr višini 0,26 količnika za strokovne delavce -" svetovalne delavce, knjižničarje... (13-974 S1 f nika za pomočnike vzgojitelja, varuhe neg*^3 je P _r?i to), 0,12 količnika za laborante in višje knj|j .jf1 bruto) ter 0,06 količnika za druge zaposlen61 , jrlip'\|1iV' Navedeni dvig plač pomeni v skladu z anc'' c 1C(1 . ■' dvidenih Štirih enakih dvigov, ki naj bi se ■■ ' vključno 2006. Z realizacijo teh dvigov bo, , „ . reprezentativni sindikati vzgoje in izobraze' ■ zJf ■ seženo ustrezno razmerje med plačami takrat bo najnižja osnovna plača zdravnika p° r, riatu največ za 23 % višja od najnižje osnovo delavca z visokošolsko izobrazbo v vzgol , j. najnižja osnovna plača zdravnika spcc'l^1*”' nh 1 1 plača visokošolskega učitelja pa bosta v raz ■' 12. avgust 2004 LOKALNA SCENA 5 Beltinski občinski svet Z novim letom podražitev komunalnih odpadkov Ostali ^^^kemu času so se ’i’.h teden v Beltincih b <*d tiski svetniki, 'tekaj pomembnih ' W‘liebilgovor o tl^JV^ribskomunalni- =u|4 J ’ Sa”bermacher&Ko-Sobota. Njegova *iK1?u?i'a šek ’e P°ja‘ Jn,- h,Za^'93-odstotnopo-°d 1. januar-‘n '' Dodatni stroški so z gra !,1 BeRm ki bo v času občin-'l? b° tBko kot dosedanji P°’ m h knu. “ Seiemsko razpoloženje ob ^**hykri1^’ etnografsk*h inturistič- S£^cd|l od 80 do 100 sej-itk-J 'J‘? hL b" začela z nastopom pi-1 rr d n bUtlJ Kaučiča Ljutomer in s gostiteljev, župana Občine Med govori bo pester kultur-'i^Pevi^ *trrn' bodo sodelovali tamburaši, d p.' '^orna in plesna skupina, humo-’ V'*1*7 Pn . j'/ PlNaU murki in mnogi drugi. “Oai*ta( odrom bodo popestri- n. , Ljutomer z izpustom golobov, »j Puch Ljutomer in voz- Aerokluba Prlek s preletom m.^i dru?t' !rdilj bo predstavitev devetih S stoln’cami, ki bodo prikazala ‘n ran skupina Rok n Band , Andreja Kurbos sc pripravlja na obnovo *“ "te i' ' Dv°jezični osnovni šoli I W"HblQ "^tv rokometnega in košar-Z naložbe načrtujejo 25 mi-‘ ‘%ni0 stilne naprave top višje investicijske ^ y v.^H Ni-"1, i stroški. J' da vse naše obvezo^ iz Koncesijske pog«*-na bistveno drug^*,^ stikah vtočnih vod eP da se na skupne^ vorimo, kaj bomo « r r zagotovitev nih voda ozirom . bodo cijskiinobrato^^ .-jr r naprave,* so se se o stroških ne tem se borno por u yJ stilna naprava trebnocjeo^' Rudolf Horvat' Prvi baze*1 dogradi v ^11 naslednje111 Občina je tudi žela junija, kos ( ci tako za vhod«> de iz čistilne m ' koncesijsko začelo smrde« sionar obvestil stilne naprave so takojšnjo odp M to 1"' j.*'1 dobili odgovor.^ u«jjrjJ> saj je Čistilno n J* |P diti in jo opre . jjsiki. ^jn dodatno ik^fy* so potrebna y dela, svoj čas namenskestM jpii^ jjjfi' gotovilihl-^^Z štirinajstih di*-ka«. USTNIK^, avgust 2004 GOSPODARSTVO Na bencinskem servisu v Odrancih točili oporečno gorivo Bencinu je bila primešana nafta poziva prizadete kupce, da se oglasijo na servisu Im tept^^^^fnea sta dan toro*- U "° nai b’ odšla na po,Ovanje! ostala ' vm t J avtomobil ■:čtr. Zdomec si je Xdahi° n®t*>čil gori- 11 ker 9 .toda ostal je do-1,1 TCČ vi 'n»On 11 Ra je moral ce v Avstrijo. "’'hm.’ ' R' odpravljala ^“‘rajzvsem ’’he,. artomo- !*fav,ienTa doma> saj pri-Sdo ®?tOm°bil za Pot> ^>niveVLap°ln’en^^ ^Pdjetno-vozniki, ben ^etrte^ in petek insko gorivo na gostišču ancih. K bil° °P°' nekai 1 " ' hr- hl P°-Slovodja njega in -Č^X7?apretid<^ ? rezervoarjev, J v*0rcP Odv- ? PoslaH ° ,pJ:>teni v pone- 'tn "^'i n/"2 gorivom pa so seznanili '^'^k bencinske čr-,n odgovor- kitar* *° *zt°č>b in bodo I '>pf"-ečnd'11’V primeru C-°P°rečno, %'1” 'V^fajpotr-\.h,ik;, '* petrola »Ana* V motor' n|'1 količina Po d0!'d-v^rokza me-"• 's, °’ napaka na %M^vOdran-etrolu Po na- ših informacijah naj bi na omenjeno črpalko gorivo vozile večinoma cisterne lendavskega podjetja in zasebni prevoznik prav tako z lendavskega konca. To, da je bencinu primešana nafta, so ugotavljali, še preden Od ponedeljka dva nova pomurska vzajemna sklada Za vlagatelje s posebnimi potrebami Ob Primusu še Primus International in Primus Bond Ko se je pred pol leta PID 1 preoblikoval v vzajemni sklad, so v Pomurski družbi za upravljanje napovedali, da se pripravljajo na ustanovitev dveh novih vzajemnih skladov, ta pa sta z začetkom tega tedna tudi začela poslovati. Pomurska družba za upravljanje tako ob uravnoteženem skladu Primus upravlja Še delniški vzajemni sklad Primus International in obveznlškl vzajemni sklad Primus Bond. Po besedah predsednika uprave Romana Ratkaia želijo z novima skladoma zadovoljiti specifične potrebe vlagateljev, saj se bodo za Primus International odločali predvsem tisti, ki pričakujejo višje donose, vendar so vlaganja bolj tve Primus International zaradi sestave naložb svojim varčevalcem dolgoročno prinaša največji donos, zato je priporočljivo minimalno obdobje varčevanja pet let, optimalno pa okoli deset let, medtem ko je priporočljivo minimalno varčevanje v obvezniškem skladu Primus Bond tri leta. Že prvi dan delovanja je bilo v sklad Primus International 20 milijonov tolarjev vplačil. so potrdili v laboratoriju, tudi avtomehaniki, h katerim so vozniki pripeljali pokvarjene avtomobile Bencin je bil namreč masten in je gorel z modrim plamenom, temu primerne pa so bile tudi težave z motorji Je pa gana, Primus Bond pa bo zagotavljal večjo varnost naložb, vendar nekoliko manjše donose. Pravijo, daje posebnost delniškega vzajemnega sklada Primus International njegova dina-mičijpst, saj bo svoja sredstva nalagal v delnice svetovno znanih in obetavnih podjetij s področja farmacije, kemije, telekomunikacij, avtomobilske industrije, financ in drugih Od 75 do 95 odstotkov naložb bo v delnice in od 5 do 25 odstotkov v obveznice in druge denarne instrumente. Najmanj 75 odstotkov naložb bo v tuje delnice in tudi med obveznicami bodo prevladovale tuje, s tem pa sc želijo približati tuji konkurenci. Sklad bo svoja sredstva vlagal predvsem v delnice obetavnih podjetij v Nemčiji, ZDA, Angliji, Japonski, Franciji, Italiji in tudi v njihova razlaga možnih posledic za motorje drugačna, kot so jih opisali pri Petrolu. V Petrolovem sporočilu medijem piše: »Prisotnost manjše količine diesla v bencinu avtomobilskemu motorju sicer ne škoduje, se pa zaradi tega lahko pojavljajo motnje pri njegovem delovanju, najpogosteje pa povečano dimlje nje pri izpuhu.« Priznam avtomehanik je za Vestnik povedal drugače. Pojasnil je, da dokler je bil motor še topel, je vžgal kljub oporečnemu gorivu, zaradi česar so vozniki po točenju goriva še lahko odpeljali z bencinske črpalke, vendar je potem hladen obstal. Mehaniki, ki so se lotili popravila, so morali najprej sprazniti rezervoar in ga natočiti z visokooktanskim bencinom, zamenjati pa tudi motorno olje, oljni in bencinski filter ter svečke. V primeru, da je voznik zaradi vročega motorja z oporečnim gorivom prevozil več kilometrov, je lahko prišlo celo do okvare katalizatorja. Težave so se pojavile tudi pri elektroniki, ki nadzoruje kakovost goriva. Prihajalo je namreč do izklapljanja računalnika oziroma do preklopa na rezervni program. Pri Petrolu se za težave, ki so jih imeli kupci oporečnega goriva, opravičujejo in prosijo za razumevanje, »hkrati pa tudi prosimo, da se vozniki, ki so navedenega dne kupili gorivo na servisu v Odrancih, kasneje pa opazili nepravilnosti pri delovanju motorja, ponovno oglasijo na tem bencinskem servisu, kjer bodo dobili vse potrebne informacije in strokovno pomoč za odpravo težav,« so Še sporočili z uprave Petrola. Majda Horvat drugih državah. ObvezniŠki vzajemni sklad Primus Bond omogoča vlagateljem predvsem varnost vloženih sredstev in je namenjen tistim, ki niso pripravljeni tvegati, vendar želijo višje donose kot jih zagotavlja tradicionalni način varčevanja. Ta sklad bo vlagal največ 25 odstotkov sredstev v delnice in najmanj 75 odstotkov v obveznice. V Pomurski družbi za upravljanje ne skrivajo zadovoljstva tudi nad rezultati prvega vzajemnega sklada Primus. To je prvi slovenski vzajemni sklad, ki se je preoblikoval iz investicijske družbe oz. privatizacijskega sklada, z delom pa je začel 17. februarja, Roman Ratkai pravi, da je Primus presegel njihova pričakovanja, saj so v tem obdobju pričakovali okoli 400 milijonov tolarjev vplačil in okoli dve milijardi izpla- Velikopolansko tekstilno podjetje V Paul-Anna Za ohranitev proizvodnje novo podjetje Naročil več, kot so jih lahko sprejeli Osnovni program velikopolanskega tekstilnega podjetja V Paul-Anna je šivanje pletenih, v manjšem obsegu pa tudi oblačil za prosti čas. Šivajo za znane domače in tuje kupce, enainšestdeset redno zaposlenih pa letno ustvari od 150 do 160 milijonov tolarjev prihodka. Zadnji dve leti so poslovali negativno, ob splošni krizi, ki je zadela slovensko tekstilno dejavnost, pa je velikopolansko podjetje v začetku leta zadela še odpoved največjega poslovnega partnerja, ki je s svojimi naročili zasedal kar šestdeset odstotkov proizvodnih zmogljivosti podjetja. Zaradi cenejše delovne sile je posel prenesel v Romunijo in Bolgarijo. Vodstvo je zaradi tega za podjetje pripravilo program prestrukturiranja, po katerem bi tudi zmanjšalo število zaposlenih, vendar potem od tega odstopilo, saj so pripeljali nove poslovne partnerje in vseh naročil niti niso mogli sprejeti. Ker se je podjetje znašlo na eni strani v primežu poslovnih težav in na drugi obsežnih naročil, se je v pričakovanju državne podpore za ogrožena delovna mesta prijavilo na Zavod RS za zaposlovanje, a zaradi neporavnanih davkov in prispevkov ostalo brez pomoči. Da bi vendarle ohranili proizvodnjo, delovna mesta, podjetju pa zagotovili likvidno poslovanje, so ustanovili novo družbo in nanjo prezaposlili delavce, v matičnem podjetju pa pustili z bančno hipoteko obremenjene nepremičnine, strojno opremo in komercialno dejavnost. Novo podjetje v stoodstotni lasti podjetja V Paul-Anna je prevzelo tudi vse neporavnane obveznosti do delavcev, plači in regres za letni dopust, za katere se je vodstvo z zaposlenimi in sindikatom uspelo dogovorili o rokih za poplačila. »Do sedaj smo obljube tudi izpolnili in glede na situacijo ni razloga, da jih ne bi tudi v prihodnje,« je povedal o uresničevanju dogovora z zaposlenimi direktor družbe Jože Ružič. Čeprav je doslej podjetje živelo predvsem od šivanja za naročnike, vodstvo razmišlja tudi o lastni proizvodnji in utrditvi blagovne znamke V Paul-Anna, ki so jo začeli uveljavljati že prejšnje vodstvo in lastniki. Družba S. R. P. iz Bekinec je prišla kot 75-odstotni lastnik podjetja v Veliko Polano konec maja 2002, četrtina podjetja pa.še naprej ostaja v lasti Matije Slavica. M. H. Na borznem parketu Roman Ratkai, predsednik uprave PDU: »Z novima vzajemnima skladoma želimo zadovoljiti predvsem vlagatelje S posebnimi potrebami. Primus International je namenjen tistim, ki pričakujejo večje donose in so pripravljeni tvegati, Primus Bond pa omogoča večjo varnost naložb, vendar manjše donose.* čil, v slabih šestih mesecih pa so zabeležili 770 milijonov tolarjev vplačil in le 650 milijonov tolarjev izplačil. Ob preoblikovanju v vzajemni sklad je imel Primus okoli 9 tisoč vlagateljev, njihovo število do zdaj je preseglo 10 tisoč, vrednost premoženja pa se je povečala z 11,3 milijarde tolarjev na 12,2 milijarde tolarjev Ludvik Kovač Kratek predah V zadnjem obdobju smo na trgu vrednostnih papirjev priča kratkoročnemu stagniranju tečajev. Kratkoročno so tečaji pridobivali vrednosti, potem pa je spet sledila manjša negativna korekcija Tako smo priča vrednosti SBI 20 pri 4627 točkah, indeks PJX pa znaša 4.250 točk. V uradni A-kotaciji so v zadnjem obdobju največ izgubile delnice Luke Koper, ki so cenejše za 3,3 odstotka, sledijo delnice farmacevtske družbe Krka s pocenitvijo za slabe 3 odstotke. Poldrugi odstotek znižanja vrednosti smo zabeležili pri delnicah naftne družbe Petrol Pol odstotka pa so pridobile delnice družbe Mercator. Zadnje dogajanje na trgu vrednostnih papirjev je tudi zelo pomembno za nadaljnji razvoj trenda. Verjetno si vsi želimo, da naj bi še dalje rasel, toda moramo se tudi zavedati, da zadnji pozitivni trend traja že kar lep čas, čeprav s kratkoročnimi predahi. Upam si trditi, da je večina udeležencev že pozabila na to, kakšno je razpoloženje, ko tečaji padajo oziroma se znižujejo. Takrat se tudi največji optimisti prelevijo v pesimiste Takšno je pač dogajanje na borzi, kjer je vedno zanimivo in se nekaj dogaja. Na prostem trgu smo spremljali, kako je se dražila delnica Juteksa, ki je pridobila kar slaba dva odstotka. Prj investicijskih družbah pa ne beležimo kakih posebnih sprememb. Š. K. 8 (IZ)BRANO 12. avgust 2004 - VESTNIK Barometer Jugoslav Ralovič, predstavnik občine Puconci, je skupaj s predstavniki krajevne skupnosti Vaneča poskrbel, da se bo lahko Pavla Marič z vnukom Urošem in vnukinjo Cvetko vselila v novo hišo še pred zimo. Sergej Kaučevič, kolesar in lastnik Bike centra v Moravskih Toplicah, je izdal skupaj z ženo Lilijano Pozderec po šestnajstih mesecih zbiranja gradiva Kolesarski vodnik po Pomurju z okolico Marjan Berke iz Salovec je trenutno edini Pomorec med slovenskimi vojaki v Bosni, ki skrbijo, da si nasprotne strani spet ne skočijo v lase. Miran Blagovič direktor Segrapa, je kljub manjši zamudi uspel spraviti moravske Bio-terme pod streho. Tako je tudi ta neizkoriščeni potencial, ki so si ga v preteklosti podajali gor in dol, dobil vse potrebno, da se še naprej razvija. Nadja Miloševič se odloča za ponoven preizkus na volitvah, iz podžupanje naj bi postala županja. Simbol rodnosti, ljubezni in zvestobe Bela štorklja Od kod priletijo k nam, kam se vračajo? Redko katera ptica je tako povezana s človekom kot prav bela štorklja. Nič čudnega, saj si je za svoja gnezdišča izbrala dimnike in strehe naših bivališč. Ko se zima poslavlja, se začnemo spraševati: »Bodo prišle tudi letos?« Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije -DOPPS se z belo, štorkljo ukvarjamo že vrsto let Leta 1999 smo v skupni akciji z družbo Mobitel pripravili*projekta Ptica leta -Bela Štorklja ter Evropska vas štorkelj 1999 - Velika in Mala Polana, praznik štorkelj, ki ga je spremljalo več prireditev. Letos poteka šesti mednarodni popis bele štorklje, ki se ga aktivno udeležuje tudi DOPPS. Gre za akcijo, ki poteka,vsakih deset let. Popis bele štorklje je bil ena od osrednjih aktivnosti letošnjega Mladinskega ornito-loŠkega tabora na Ptuju, ki je potekal v začetku julija. Mladi so s pomočjo mentorjev popisali večino štorkljinih gnezd v Prekmurju, na Štajerskem pa vse do Bele krajine. Prešteli so mladiče v gnezdu in izračunali gnezdi-tveni uspeh. Tako so se mladi vključili v široko naravovarstveno akcijo, ki poteka hkrati v 38 državah. Štorkljo poznamo vsi. Perje je umazano bele barve, razen letal Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS št. 62/ 94 in 17/97) ter 17. člena Odloka o plakatiranju m neprometnih znakih v Občini Lendava (Uradni list RS Št. 11/2001) določa župan Občine Lendava vsem organizatorjem volilne kampanje naslednje POGOJE za lepljenje in nameščanje volilnih plakatov v Občini Lendava v času volilne kampanje za redne volitve poslancev v državni zbor i. V času volilne kampanje lahko organizatorji volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) v mestu Lendava izobešajo plakate z volilno ' propagandnimi sporočili na stalnih in premičnih plakatih, kijih upravlja podjetje Komunala, d. 0.0., Lendava ter na način in pod pogoji, ki jih določa Odlok o plakatiranju in neprometnih znakih v Občini Lendava. Problemi z zdravo pitno vodo v tišinski občini 2. V mestu Lendava lahko organizatorji izobešajo plakate z volilnopropa-gandnimi sporočili tudi na drugih mestih, s tem da za to pridobijo soglasje lastnika. 3. V vseh naseljih občine Lendava zunaj mesta lahko organizatorji izobe šajo plakate z vol 11 nopropagand nim i sporočili na mestih, kijih določajo krajevne skupnosti, oziroma na vseh drugih mestih pod pogoji, ki so določeni v 2. točki teh pogojev, 4 Organizatorji so dolžni plakate z volilnopropagandnim sporočilom (ob ustreznem plačilu) odstopiti podjetju Komunala, d. 0.0., Lendava, Glavna ulica 109, pristojnemu za lepljenje oz. nameščanje plakatov, najkasneje 10 dni pred začetkom volilne kampanje. 5. Vsak organizator je upravičen do uporabe enega brezplačnega plakatnega mesta na mestu, ki ga določi podjetje Komunala, d, 0. o Lendava, 6. Podjetje Komunala, d. 0. o , Lendava je organizatorjem dolžno pri lepljenju oziroma nameščanju volilnih plakatov zagotoviti enakopravnost tako glede na površino kot glede plačila stroškov, 7. Organizatorji so dolžni najkasneje v 15 dneh po poteku volitev odstraniti vse svoje plakate in druga voiilnopropagandna sporočila, v nasprotnem primeru bodo le-ti odstranjeni na stroške organizatorja. 8. Nadzor nad izvajanjem teh pogojev opravlja občinska komunalna inšpekcija. 9. Za kršitelje teh pogojev so predvidene sankcije po 24. členu Odloka o plakatiranju in neprometnih znakih v Občini Lendava. 10. Ti pogoji se objavijo v javnih glasilih in drugih lokalnih medijih. Mag. Anton BALAZEK, župan/polgarmester Otrokom in doječim , materam voda iz plasteh Rešitev vidijo v čimprejšnji izgradnji enotnega vodovoda —-----------------------------------------------------------------------------— zatekli k temu, da upravičencem ■ j; vodo iz trgovin. - dr«geg, »Trenutno ne moremo storiti n« _ na ta način oskrbimo ljudi z zdra*■1 1 bomo drugače naredili prekipel, Tako so otroci in doječe matere u do dveh litrov vode iz plastenk, P' , ¥ _ bijo potrdilo na občim in vodo dog' V Gradišču se je stanje po enem 1got11 } ■ medtem ko se v Tropovcih sedaj nekateri upravičenci zatekajo k te|' 0K-' vi, da bodo vodo zagotavljali vse torjev, ki analize sedaj opravljaj« P' . Čeprav je to dodaten strošek .(na p o . „ C zneski Še majhni, verjetno Pa °1>{|ijJ j, župana tega ne bi zmogla, Cc N'' ।„ H’1 vljati vsem kategorijam preb v ■ občine. Da bi se takšnim problem v prej potrebna zavest občanov sai 1 1 ojp vali omejitve v vodovarstvenih ’', .ju1* čimprejšnja izgradnja muincuJ' y izgradnje pomurskega vodo' '1 namreč ta trenutek dvanajst vodo 1 di česar je seveda varnost zdra« ■ ^jll . gotavljati, pa še stroški vzdrževani Pred kratkim smo lahko brali in poslušali o tem, da ima po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje Pomurje eno najbolj onesnaženih podtalnic in s tem onesnaženo pitno vodo v Sloveniji. Pri tem se je pri nas medijsko izpostavljala predvsem občina Tišina oziroma vasi Tropovci in Gradišče. Tam so namreč inšpektorji Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota v mesecu juliju ugotovili povečano vsebnost nitratov v pitni vodi in prek občine obvestili občane, predvsem doječe matere in starše otrok do enega leta starosti, da ne pijejo vode iz pip. Rešitev so tako začasno našli v vodi iz plastenk, ki jo plačuje občina. Ugotovljena povišana vsebnost nitratov naj bi bila predvsem posledica intenzivnega kmetovanja. Kot pravi tudi župan Jožef Poredoš, je najverjetneje krivo tudi to, čeprav tega ne morejo potrditi, da mnogi občani, na površinah, na katerih so vodovarstveni pa sovi, kljub vsemu gnojijo”njive, čeprav jim občina plačuje odškodnino. Takšni razlogi in verjetno tudi lanska suš^ko se zemlja ni dobro sprala, naj bi bili po njegovem razlogi za takšne rezultate julijskih analiz Ker je seveda občina dolžna poskrbeti za zdravo pitno vodo, inšpektorji pa so izdali odločbo, da njihova ni primerna, vsaj za določen del populacije ne, so se nih peres, velikih primarnih in sekundarnih krovcev ter lopa tičnega perja, ki je črne barve Kljun in dolge noge so rdeče, pn mladih temnejše. Spola sta si zelo podobna, samci so ponavadi večji z masivnejšim kljunom. Štorklje tehtajo med 2,6-4,5 kg, v dolžino merijo 100-125 cm, razpon kril znaša 1,55-1,65 m Štorkljino gnezdo je okroglo, zgrajeno iz vej, veliko 75-170 cm v premeru in visoko 50-200 cm. Velikost in teža naraščata s starostjo. Ponavadi je nameščeno na dimnikih, slemenih streh in raznih drogovih, gnezda na drevesih so redka. Bela štorklja znese 3-5 jajc, ponavadi štiri Mladiči se izvalijo 31-34 dni po začetku valjenja in zapustijo gnezdo po 54-70 dneh. Bela štorklja je selivka. Evropske bele štorklje prezimujejo v Afriki južno od Sahare Bele štorklje se selijo izključno podnevi Razdalje premagujejo predvsem s pomočjo vzgornika, zračnega toka, ki se dopoldne razvije nad močno segretimi tlemi. Z njegovo pomočjo lahko z relativno majhno izgubo energije preletijo tudi 150-300 km na dan. Gnezdišča zapustijo v avgustu, mladiči nekoliko pred odraslimi. K nam se vrnejo konec marca ali aprila. Prvi prispe v gnezdo samec S čim se hranijo? Le kdo ni že kot otrok slišal, da se štorklja hrani z žabami? To drži, vendar pa dvoživke še zdaleč niso edina in ne najpomembnejša hrana štorkelj, Mednjo spadajo predvsem mali sesalci (voluharice, rovke, krti) in žuželke (kobilice, hrošči in njihove ličinke), hranijo pa se tudi s plazilci (kačami, kuščaricami), ribami in deževniki. Štorklja lovi hrano med počasno, elegantno hojo, pri tem pa je lahko presenetljivo hitra Žal vse redkeje vidimo prizor, ko Štorklje v veliki skupini lovijo hrano na pravkar pokošenem travniku, kot to vedo povedati starejši kosci. Danes pogosteje kot na travnikih srečujemo skupine belih štorkelj na sveže zoranih njivah, ko sledeč traktorjem vneto iščejo deževnike. Število belih štorkelj v celotnem naselitvenem območju nezadržno upada. Iz nekaterih srednje in zahodnoevropskih držav je ta ptica že povsem izginila. Glavne vzroke za takšno nazadovanje je treba iskati v vplivih človeka Med najpomembnejše Ne tja, v drugo smer, proti Afriki bo potrebno poleteti. Foto: J. G. I spadajo izguba življenjskega pro-stofa (uničevanje močvirnih travnikov in virov prehrane na gnezdiščih). pomanjkanje hrane na prezimovališčih zaradi suš in uporabe insekticidov, skrb zbujajoče pa narašča tudi število belih štorkelj, ki poginejo ob trkih z električnimi žicami. Slovenska populacija se trenutno ne zmanjšuje, vendar k temu pripomore bolj naseljevanje iz drugih držav kot dobra reprodukcija domačih štorkelj. Bela štorklja je kljub svoji domačnosti zelo občutljiva ptica. Mnogokrat še tako lepe želje niso dovolj in marsikatero gnezdo ostane spomladi prazno kot nemi opomin človekovemu ravnanju z okoljem. Ohranjanje ekstenzivnih travnikov in tradicionalne košnje bo tako pripomoglo ne le k ohranitvi štorkelj, ampak k dobrobiti drugim ogroženim ptičjim vrstam. Bela štorklja predstavlja most do varstva narave, zato je njeno var-stvo še kako pomembno, Mateja Nose, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Križevci pri Ljutomeru 0 dobit* nikih za zaprtimi vrati Svetniki občinskega občine Križevci pH M'1 meni so na svoji zadnji'F na kateri so govorili ® P logu sklepa o činskih priznanj, *’ « podeljena na -lavne*' J 11. septembra, zaprtimi vrati. Lem*’"1' činski praznik kon -meseca bodo v c<-I*"11; tili 130. obletnici P«^1 saških dirk na Slovet* v Te naj bi bile prav -Čju občine Križe«1* Na osnovi razpisa, ■’: ga je prispelo enajst p' je odbor za priznanj ।1 vanja občine Ki ' L. občinskega sveta pn ■ m priznanje občine s P • ‘ listino podeli Matk starejšemu iz Ključ«' -sna priznanja obci^:^ 0. pa županu občine F vriču iz Križevec, h njaku starejšemu pivcev, Milanu Kovačiču rovcev ter rogisto® L« žine Križevci. Ker se Člani obciH'” . ta s predlogi "Hb ' ‘sKlep° njali, so oblikova i n ^jij podelitvi občinskih > r-Zaradi novega sklepu znanja ne bodo do Lovske družine Kriz pan Feliks Mavric, seznam dobitnikovp znanja dodali Dušanu Gajševcev Zanimivo pa । svetniki ponovno vlogo Komunalna s skega podjetja Ljut oj^ odstotnem povis' dnje in distribucije P-|>nl i-v občini Križevci, že na junijski seji Vanja VESTNIK -12. avgust 2004 (IZ)BRANO Okrogla miza o Kulturni krajini Nobenih elektrarn na Muri! društvo za kulturo in ljudsko izročilo Iža-Vc’ in oblim Beltinci sta pripravila v sklo-^tradicionalne prireditve Bujraški dnevi ^ro|4fj mh.n temo Kulturna krajina v °nteKstu prizadevanj za regijski park reke “re in najrazličnejših interesov (turistič-ni '• Kasthrkih. gospodarskih in drugih). k'1 iv poudaril predsednik društva Tine Mlina-1110 a 1 ljubezni v Ižakovcih skupaj z cinotrilinruli posamezne elemente kulturne ^ine, oživih starodavno »bujraštvo* z vegetativ-’Hi1 rečnimi gradnjami, mlinarstvo s postavitvijo VaioČega mlina na reki Muri z mursko mitolo-ttrV°,^W0 staro Kulinariko *n ljudsko glasbo ^r'nine । tiru ir zakladnice ljudskega kulturne- , J8a(pletarstvi .udaril, daje glavna ovira človeški dejav-PtŽ h' k ‘l|l3lt odhajata kapital in pamet, rešitev lov n Ot.v*^ ’ zaposiitvi mladih izobraženih kad-^ra Krapec z Regionalne razvojne agencije »„ ® ,c n' d0TO1)za vse’ kaKršenkoli i *'' pomen^ prilagajanje vseh drugih itvo ji al,,’’r * Mariborske fakultete za gradbeni-, n ।' diplomskem delu podrobneje pro-E- N j okrogli mizi je povedal, da če biti na 111 h|l|Xi zgraditi hidroelektrarne, morajo fnov^161'11 analize 111 usklajeni podatki Na ’Piskav je ugotovil, da gradnja hidroelek-druai °a ^Ur*n’ mogoča. Proti gradnji so bili tudi nzPravljaIci na okrogli mizi. T. K. Osem dni največjega pomurskega festivala Štrki tudi letos pritegnili množico ljudi Letos je bil organizator prireditve Pomurski poletni festival društvo Štrk Slovenija pred začetkom prireditve nekoliko v skrbeh zaradi deževnih dni v preteklih tednih, saj jim jo je vreme v eni od preteklih sezon precej zagodlo. Vendar pa je toplo sonce v začetku avgusta tudi letos na prireditev zvabilo množico obiskovalcev. Najbolj obiskani so bili seveda glasbeni večeri, čeprav so na prireditvi poskrbeli tudi za športne aktivnosti, kulturne in turistične prireditve ter predavanja. V drugi polovici prireditve so v okviru Miškovega festivala po navdušenju, ki so ga lani poželi Improvokatorji, letos pripravili impro tekme, torej tekmovanje v gledališkem improviziranju, v katerem sta se vsak večer pomerili dve ekipi iz raznih koncev Slovenije. V finalnem tekmovanju v petek sta se pomerili ekipi Proton, nevtron in elek tron ter Veseli muli, zmagala pa je prva ekipa. V nedeljo pa so nastopili v liters rno-glasbene m večeru Dušan Šarotar, Feri Lajnšček, glasbenik Marko Globler in romska glasbena skupina Langa. Zadnji dan prireditve so že tradicionalno pripravili Kmečko olimpiado na Športno-turistični del programa so v nedeljo končali s Kmečko olimpiado in tekmovanjem s konji za polanski venec na ranču Vermida. ranču Vermida v Veliki Polani, na katerem so se ekipe pomerile v spretnosti pri kmečkem delu. Obenem s kmečkimi igrami so potekali tudi tekmovanje s konji za polanski venec in igre s konji. Na prireditvi so sodelovali tudi gostje iz evropske vasi štorkelj na Hrvaškem Ciguč, ki so prav tako sestavili štiričlansko ekipo Dan pred tem so pripravili še igre Sam svoj čolnar, kjer so na ŠRC Berek sodelovale ekipe s čolni domače izdelave. Organizatorji so v Času festivala tudi letos pripravili pogostitev za najstarejše občane na tradicionalnem srečanju upokojencev. V glasbenem programu, ki so ga po-■ imenovali Puckova banda festival, so v drugem delu osemdnevne prireditve, torej od četrtka do nedelje, med drugim sodelovali Adi Smolar, Okrogli muzikantje, Čuki, Maja Šuput in Enjoy, Vlado Kreslin, Poslednji kongres in D’kwashen retashy. V teh dneh se je policija predstavila z drugim delom svojega programa, kamor so vključili prikaz vaje vodnikov službenih psov iz Policijske uprave Murska Sobota, predavanje s praktičnimi prikazi pa je pripravil tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki so ga dopolnili z napravami, kot so stopko, tehtnica in alkoskop. V središču Velike Polane so tako tudi letos ob nekaterih dnevih gostili tudi več kot 3.000 obiskovalcev, tako da bo število 20.000, ki so ga na začetku napovedali, najbrž doseženo. J. Ga. Barometer Mirko Horvat, predsednik NK Nafta, je začel graditi novo Nafto na domačem nogometnem potencialu, ki so ga soboški eksperti izbrisali. Dr. Milan Pogačnik, kmetijski minister, se javno Še ni odzval na ujme, ki so pustošile po Sloveniji in uničevale posevke na poljih. To, da bi se pojavil na terenu, pa je še težje pričakovati. ^anitamost Pomoč Maričevim Občina Beltinci praznuje Proslava v soboto vnanje prostorov Stl . —— ------- *«*•1* tila Hk *obrtn[ Peskarjev pri Ob-v j ^rnkJ Murska SO-program 'f%K| *1* prb.utInanitarne akciie '"b drn$j ' ^fos pomoči po-na podlagi tega ’’(ij m prostorov ...........“»»»IskohlSo. hr ‘' । hii3 J ,e Maričevim sto let strlk°'e'a ?r v začetku ja-?k!, /1 p 1‘ "Jd Klavci MJtzku 3 . v a Marič j vnukoma, ^4 '"im. Urošem. J’ M .radi P°zara, v katerem "K '^aje/^"111 orodje. prisi-1 več' ’k lcktaria zemlje, saj n Tako< P” .1 iu 'llo h Ppriskočila Cen-^na Putnm i, %*’lj *rrih IMur> na katerega pomoč in sred-1 °d zavarovalnice, saj je bila hiša zavarovana že od leta 1928 Z njihovo pomočjo so na pogorišču začeli graditi novo hišo, Maričevi zaenkrat še živijo pri sosedovih Flisarjevih, ki so jim po požaru ponudili streho nad glavo, če bo denarja za opremo dovolj, pa naj bi se v novo hišo preselili že konec tega meseca. Pri gradnji jim je priskočila na pomoč tudi sekcija slikopleskarjev pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota In sicer so štirje slikopleskarski mojstri, Zvonimir Kolmanko, Ernest Bransberger, Janez Škraban in Edvard Kutoša, zagotovili vsak po enega svojega delavca in jim prepleskali prostore v novi hiši. »Povezali smo se z organizatorji gradnje in vodstvom Kerne Puconci, ki je zagotovila ves material za pleskanje. S takimi akcijami nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje, saj jih je premalo,! pravi Kolmanko, predsednik sliko-pleskarske sekcije. Do solz pa je bila ganjena tudi lastnica kmetije Pavla Marič, ki je dejala: »Za pomoč sem zelo hvaležna, še posebej zato, ker so mi pomagali tisti, ki jih še nikoli nisem videla « Vanja Poljanec, foto: N. J. Z ogledom edine arhivske kopije celovečernega filma Moj ata socialistični kulak iz leta 1987 v beltinskem grajskem parku so se sinoči začele osrednje prireditve ob 8. prazniku občine Beltinci. Danes ob 18. uri se bodo v Dokležovju spomnili zavednega Prekmurca in duhovnika Ivanajeriča. Po sveti maši za domovino bodo položili venec k njegovemu spominskemu znamenju. Osrednja proslava, s katero počastijo spomin na 17. avgust 1919, ko so se Beltinčani zbrali na ljudskem slavju ob priključitvi Prekmurja matičnemu slovenskemu ozemlju, pa bo v soboto, 14. avgusta, ob 19. uri v beltinskem grajskem parku. Na njej bodo podelili letošnja občinska priznanja. Po proslavi bo v obnovljenih grajskih prostorih razstava starin vezenin. Slavje bodo končali s priložnostnim programom. M. J. Darko Rudaš, soboški romski svetnik, je poudaril, da romski skupnosti vladajo nepravi ljudje Alojz Behek, nekdanji direktor Radenske, bo, kot kaže, po zaslugi prijave malih delničarjev moral odgovarjati, kako se je kupčkalo s premoženjem Radenske Pionirji gasilci so imeli »športni dan« Gasilska zveza Sveti Jurij ob Ščavnici, vanjo je vključenih vseh devet prostovoljnih gasilskih društev sve-tojurijske občine, namenja posebno pozornost mladim gasilcem. Tako vsako leto organizira (in poravna stroške) enodnevno kopanje na poletnem bazenu v Radencih. Letošnjega druženja v radenskem kopališču prvi četrtek v avgustu, nekateri ga imenujejo kar »športni dan«, se je udeležilo več kot 60 mladih gasilcev. S tem tukajšnja gasilska zveza odpravlja tudi plavalno nepismenost. - F. KI. Roland Tušar je imel veliko povedati o soboškem smradu pred odprtjem čistilne naprave, sedaj, ko se smrad še naprej širi in naprava deluje, pa molči. 10 O TEM IN ONEM 12. avgust 2004- VESTNIK Finalisti za izbor v akciji Naj... domačija (3) Redovnica Milena Zadravec iz Odranec Glasujte za svojo naj... domačijo Še zadnjič vas vabimo, da med devetimi domačijami, ki so se uvrstile v ožji izbor, prispevate svoj glas za naj... domačijo po vašem izboru, Domačiji, ki bo prejela največ vaših glasov, bomo podelili naziv naj... domačija po izboru Vestnikovih bralcev. Ti pa bodo še posebno pomembni in odločilni, če bo komisija pri strokovnem izboru tehtala med dvema domačijama. Vi pa lahko glasujete za naslednje: Italija, Libanon, Egipt, Izrael Po študiju v Italiji se je odločila za Bližnji vzhod 1. Družina Baša, Kamovci 29 Kmetijo, na kateri obdelujejo 72 hektarjih, je prevzel mlad gospodar, ki zna ohranjati tradicijo dobrega gospodarjenja in kmetuje po načelih okolju prijazne pridelave. 5. Družina Mencigar, Pertoča 101 V idiličnem okolju so si ustvarili družinsko kmetijo, kjer v sožitju štirih generacij obdelujejo zemljo in se ukvarjajo z govedorejo, Pri njih se mnogi radi ustavljajo. 6. Družina Petovar, Bunčani 13 2. Družina Cigut, Noršincl 62 V dosledno obnovljeni panonski hiši živi družina, ki se ukvarja z rejo krav molznic in poljedelstvom. Člani družine s posebnim Čutom za tradicijo so aktivni na vseh področjih. Podjetniška kmetija z dvesto hektarji zemlje in petimi zaposlenimi. Ohranjajo tradicijo, je odprta za novosti, hkrati pa skrbijo za pripravo in promocijo domačih dobrot. Šestinpetdesetletna Milena Zadravec iz Odranec je že skoraj dvajset let redovnica v deželi vojn. Prihaja iz verne družine osmih otrok, izmed katerih je en duhovnik in dve redovnici. Nedavno je bila na kratkem dopustu v domačem kraju in tako smo jo lahko nekoliko pobliže spoznali. [talijo na priprave za ta poklic. Po uspešno opravljenih petinsedemdesetih izpitih iz redovne znanosti na Gregorijanski univerzi v Rimu je bila v tem mestu zaposlena več let. Prelomno obdobje je bilo zanjo leto 1985, ko se je odločila za misijonsko delo v Libanonu, kjer je v tistem času pustošila vojna. Tam se je morala spopri- snim judovskim riaMl|c• sharim, kar v prevodu pmntai sto vrat oziroma vhodov. Šele v Sveti deželi sr iiMti®1 zavedajo pomembnosti cku®^ nije. ki se v Evropi sete prebuja. SakzljinkC, icj od 0^ je Marija, delajo v omSioii 't tcu, ki ga obiskuje poleg različnih pripadnikov krščanske tudi nekaj muslimanov- Za rev 3. Družina Galunder, Frana Kovačiča 5, Veržej Praši če rejska kmetija, ki je v vrhu uspešnosti, vsako ieto jo Širijo, vanjo investirajo in razvijajo. Njeni člani so aktivno vključeni v družabno in kulturno življenje na vasi. 7. Družina Štuhec, Logarovci 55 Govedorejska kmetija, usmerjena v rejo krav molznic. Izstopajo po sonaravnem kmetovanju in ekološki pridelavi. Družina treh generacij hrani zakladnico starih dokumentov. Marija iz reda salezijank je obiskovala viško gimnazijo v Ljubljani, po drugem letniku pa se je vpisala na pedagoško šolo v Italiji, ki jo vodi don Bosko. Povedala je, da je takrat v sebi začutila klic postati redovnica in temu je potem tudi sledila. Leta 1969 je na Bledu izpolnila zaobljubo za ta poklic, nato se je zaobljubila še prošnji, da bi prihodnost nadaljevala v misijonih. Šele potem so ji povedali, naj gre v jeti s hudo krizo, pomanjkanjem zdravil, osnovnih življenjskih potrebščin idr. Zgradba v lasti salezijanskih sester je bila vedno znova obstreljevana in sproti so jo obnavljali, toda nikoli ni bila porušena, čeprav je bila med dvema vojnima žariščema. V Libanonu je ostala 13 let, potem je za nekaj časa odšla v Egipt in nato v Izrael, v mesto Jeruzalem, kjer živi danes. Stavba, v kateri prebivajo redovnice različnih narodnosti, je na meji z ortodok- - Pri Sln J h Sr dajani Iža-' '' Mil ij sP°mnijo, ka-'elo, P°vezani s to 1 Lld hle in z njo, zaradi njene ^“»ribali. P0Plavah na ^lO' ‘ . ,ako razdiralno-ukl0!id tako, da ’^jiah«. In tako je j '.A.'’a domačinov sku-kJJ k aIa e took u burno 5 so n, kra)a>'z zakladnice *mih/JlJcvuj domačini v ? inZ^^^Biijraških .■ln seda,'tZeprei PreceJ,zbr' 0 Carobno podobo Ob predstavitvi kulturne dediščine in starih obrti so organizatorji ob zvokih vaških godcev obiskovalce pogostili z domačimi dobrotami. Foto.T. K. Benka Pulko razstavlja v BTC-ju V soboškem BTC-ju je do 15. avgusta na ogled velika razstava fotografij svetovne popotnice in Slovenke leta 2003 Benke Pulko. Gre za 27 fotografij, ki so nastale med njenim potovanjem okoli sveta. 19. junija 1997 se je Benka Pulko z motorjem odpeljala z rodnega Ptuja na pot okoli sveta. Vrnila se je 10. decembra 2002, pet let m pol ali natančno dva tisoč dni kasneje. Prevozila je več kot 180 tisoč kilometrov in s tem osvojila Guinnessov rekord za najdaljšo žensko vožnjo glede na čas trajanja potovanja in prevoženo razdaljo T. K, Razstava fotografij Benke Pulko je naletela na veliko zanimanje kupcev v BTC-ju. preteklosti predstavljajo tistim, ki so premladi,1 da bi to soodvisnost reke z njeno okolico in ljudmi poznali, ter gostom iz drugih krajev. Prireditev se je začela v petek, ko so si gostje lahko ogledali otok, se popeljali z brodom čez Muro ali si ogledali mletje v plavajočem mlinu, kjer so namleto moko lahko tudi kupili. Prijeten popoldan se je zvečer nadaljeval z zabavnoglasbeno prireditvijo Noč na Muri V soboto dopoldne so na okrogli mizi razpravljali o naravni in kultur ni krajini v luči gospodarskih in drugih interesov, kjer so poudarili konfliktnost interesov naravovarstvenikov, ki si prizadevajo ohraniti in revitalizirati pokrajino ob Muri, in tistih z drugimi interesi, ki vidijo svoje kapitalne interese v posegih v naravno okolje. V predstavitvi kul turne dediščine so pripravili popoldne praktičen prikaz mlinarstva, •biijraštva«, tkalstva, bredarstva in drugih obrti, ki so bile značilne za to okolje Dogajanje pa so pospremili z zvoki vaških godcev in pevcev, ki so zapeli in zaigrali Prekmurske ljudske pesmi, tudi take, ki so jih igrali ob Muri, ko reka še ni bila regulirana in so se ljudje ves čas kosali z njeno močjo. Zvečer so uprizorili predstavo Slamnati mož, v nočnih urah pa še ples vil in ljudsko glasbo z ansambli Tamburaška skupina Bisernica, Gorički LajkoŠi, Marič banda in Ljudski godci 3 x 2. Po nedeljski budnici so pripravili še spominsko mašo na Otoku ljubezni za žive in pokojne »bujraše«, potem pa so goste nagovorili ob županu občine Beltinci Milanu Ker manu in predsedniku Turistične zveze Slovenije Marjanu Rožiču še dr. Pavle Poredoš in predstavniki organizatorjev prireditve, ižakov-ske krajevne skupnosti in turističnega društva Biijraš ter Društva za kulturno in ljudsko izročilo Ižakovci. Domačinke so pripravile tu di razstavo aranžmajev iz obmur-skega cvetja in zelenja, obiskovalci pa so si lahko ogledali še muzej »bujraštva« in izdelovanje izdelkov ljudske obrti, ki so jih lahko tudi kupili. Prireditev so končali v nedeljo s kulturnim družabnim popoldnevom v prijetnem okolju Otoka ljubezni Obiskovalcem pa so bile na voljo tudi domače dobrote, kot so gibanice, »pajani kruj«, ribe, bojta repa in podobno. J, Ga., foto: J. Ga.,T. K. Benka Pulko: Rikše, Dhaka (oz. pacca), Bangladeš Da bi postali nesmrtni, so morali najprej umreti. Narava je prav pri svojem najelitnejšem proizvodu naredila največ napak. Če si preveč skromen, boš podcenjevan. Skromnost, to nemajhno razkošje, si lahko privoščijo le veliki ljudje. Rudi Ringbauer o k ■ domačiji &ica v ^orih ^“^Mti no '1-1,1 "bčmskih ....J ^občine ■i..'' raz- * Ma- M Ptiiao si«rtu- ^Vgak- 7Zstavljali lq^"bčui društvo «SX'a'n” h ' , * J' SaJ SO &* Preveč časa bi zgubili Reci" šel 1’0-krat na malo potre o ;i me tri minute In na koncu lo pri času. Najvišja hitrost? Nekaj več kot 100 kni/Uro J navzdol v Novi Mehiki. . Andrej Bedek, foto: Nat^1 Ekstremni športnik, ki mu pravijo Puščavski lisjak. Ko je pred sedmimi leti prvič štartal na reliju Granada-Dakar, ga je zastrupila puščava, ki je izziv za najpogumnejše. Od takrat se je zapisal Dakarju. Lani zasedel 19. mesto in bil drugi v kategoriji maraton. V cilj je prišel kljub zlomljenim rebrom, natrgani mišici in izpahnjeni rami Kdo je ekstremni športnik? V prvi' vrsti je to gotovo Športnik. Tako je, če želiš biti resen Športnik, moraš biti ekstremen. So Športi, ki mejijo bolj na tisto noro stran. Je pa danes po svoje vsak šport ekstremni. Reli Pariz-Dakar verjetno meji na noro stran? Zadeva je zelo ekstremna. To ni več pustolovščina ali avantura, kot je bila prej. Veliko se je napredovalo, sami se zelo pripravljamo na dirko Tu gre za velike hitrosti, prisotna je improvizacija. Drugače je kot pri, recimo, moto krosu ali formuli. Tam veš, kakšna je proga, cesta, steza, kje so izletne cone, kje čaka rešilec, veš vnaprej, s kakšno hitrostjo lahko voziš ... Vsega tega na Pariz-Dakarju ne veš. Poleg tega si en mesec zdoma, dirko začneš pozimi, naenkrat prideš v Afriko, kjer je 40 stopinj, si v istih oblačilih... Poleg tega pa ste dirkali še poškodovani? Imel sem počeno medenico, vendar sem dva dni vozil naprej. Enkrat so bila zlomljena tri rebra Prepuščen si svoji presoji. Imam se za zrelega in vem, da moram voziti na meji, da si lahko visoko uvrščen. Pomembna je tudi motivacija. Ne želiš razočarati sebe niti tista dva avtobusa Slovencev, ki sta me čakala na cilju. Sam pri sebi sem vedel, da moram končati. Kako daleč greste, ko boli? Zaupam v samega sebe. Primer, rebro mi je prebodlo pljučno krilo. To ves, če imaš notranje krvavitve, si žejen, se ti vrti, začutil bi okus po krvi Miran Stanovnik Dokler boli, veš. da si živ oziroma po železu v ustih. Ker nisem čutil teh znakov, sem šel naprej Bolečina ima svojo mejo. Bolečina je lahko zelo močna. Bolečina prek meje ne gre Dokler boli, veš, da si živ. Načrti za naprej? Najprej me čaka dirka v Dubaju, nato Dakar 2005. Vmes’ še rehabilitacija, saj sem imel že tri operacije kolena, še ena pa me čaka. Po reliju si bom privoščil pol leta počitka, zamenjal bom trenerje za zdravnike. V bistvu si bom dal »popraviti« telo. Pomagam tudi Juretu Robiču. Skupaj smo ekipa za RAAM (v ekipi je tudi Miran Vereš, op. p,). Lani smo bili drugi, letos smo zmagali, naslednje leto gremo na boljši rezultat. Želimo postaviti rekord. Verjamem, da če nam bo to uspelo, bo rekord ostal 25 let. Je bilo že kdaj, meni tega ni treba, ne grem se več te igre! Ko se bom enkrat vprašal, zakaj sem tukaj, potem končam s športom. To bo moja zadnja izjava, naslednji kilolneter odneham. Razlika med rekreativnimi športniki in profesionalizmom? Je velika razlika. To, kar govorijo »vrhunski rekreativci« v tenisu, češ da bi lahko igrali proti ženskam, to ni res. Niti slučajno se ne more primerjati Pri nas zna vsak dati »gas« do konca. Ampak to ni to, V pravem trenutku in pravilno moraš dati »gas« do konca. Moraš imeti občutek. Poleg tega imamo mi puščavo, sipine, naletiš na živali... Tu ni prostora za nezrele ljudi ali za rekreativce. Zaposleni ste v Slovenski vojski kot poveljnik športne čete. le štiri leta. V službi je v redu Dobro se počutim. Krasno okolje, nenehno sem v stiku z ljudmi. Veliko sodelujem z različnimi športnimi zvezami, tako da spoznavam šport tudi z druge strani. Seveda pa tudi treniram Kdo vse od športnikov je v četi? Smučarska reprezentanca, biatlonci, tekači na smučeh, nekaj cev, Debevec, R*^a $ra a '' Kakšni so odnosi?, reče, daj, Stanovnik H> ' Odnosi so v redu 1 smo v službi, smo 'P"rri L Vsi imamo obveznosti, I ' vito Potem lahko gtem Verjetno boste igre. Koliko medalj v domov? , Bom spremljal, Zdaj sem bil že na nek h ( bilj^; gih ( Miran je bil 121etki jugoslovanski mladini } , na 400 in 800 metrov sem bom počasi Sposobni smo za trt _• y računam na Pajovičem, povedal jv nori, tako menda se 1 ^,0^ in Špik, Čeplakova Rasa Sraka, če imadoDC kar nekaj kandidate rnCi ', Odvisno je tudi od " seti -utrga«, potem 1 pa je zraven takoj pet medal| - foto:^1 ok-12. avgust 2004 KMETIJSTVO 13 4 # i® jr ■ii lit JK, to- ii« P idj jr t* to 8# p! S* 0 Strokovni nasvet Jubilejno 30. vinsko ocenjevanje na Pomurskem sejmu Letos tudi vina iz sosednjih držav Najboljša vina se ponašajo s sedmimi šampioni ter 31 velikimi zlatimi, 217 zlatimi in 168 srebrnimi medaljami Ukrepi po toči * vinogradih “^rof iJ111” 0 nr ie bilo kar v širokem obsegu, posebej lau.^ ,na Pa bila toča na zahodnem delu Goričkega, ^(•dstr * poškodovala vinsko trto, svetujemo, da naj- Rtistale ■' vlomljene in močno poškodovane mladike, 't>1 v žično oporo. V takih vinogradih sve- 'atnoi' in si«’’ inia prednost pripravek, ki i-?^ “klivno snov Folpet, ki posredno deluje Itk^ razkužuje rane ter varuje trto pred pero- ni . b grabite 1 kg folpana 80 WDG na ha ali folpan Dodatek klasičnih foliarnih gnojil hiiuc' ' y ^kih stresnih situacijah svetujemo dodatek - fr.ijf .'črnega pripravka Drin v količini 1 kg na ha 'MW ’ količini 2,5 litra na ha. sPccia'n'h foliarnih gnojil, pa dodajte pri ^P’sred H 1 kašnega od bakrenih pripravkov na ha, saj ^Mijcm '' 1 Mgodno kožico. Da trto zavarujete tudi ' Wct|M*®o dodatek žveplenih pripravkov, ki jih tudi ,.. i, ' kombinaciji s foliarnimi gnojili. Karenca za ’*^16 1 ^Peta ie 48 ZJ bakrene pripravke in 28 dni 1 ' X| Zaradi zamude pri dozorevanju v primerja-k’pljcnje V ' ^arenca tudi za rane sorte ni sporna. Za zadnje ’ nr . h’ bilo 10-12 dm po tem škropljenju, odvisno Mtn' Pa uporabite le čiste bakrene pripravke v % hr. '^rku na ha, brez kakršnih koli dodatkov. Odsve-nokoli gnojenje tal. Ernest Novak, univ. dipl. Inž. kmet KGZ Murska Sobota »Letošnje ocenjevanje vin v Gornji Radgoni se je razlikovalo od dosedanjih. Bilo je jubilejno trideseto, na njem so sodelovala tudi vina iz sosednjih držav, prvič pa so ga organizirali v okviru združene Evrope,« je dejal na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov letošnjega ocenjevanja predsednik Pomurskega sejma Janez Erjavec. Ocenjevanje, ki je iz skromnih začetkov pred tridesetimi leti preraslo v največje slovensko ocenjevanje in so ga [ta ^nitarna služba opozarja J toči večja parnost Mevega ožiga e °krasnih rastlin so pomemben lrza vse cvetoče gostiteljske Kev Prihodnjem letu n, . \ ' ‘san’,arna inšpekcija je pri nadzoru gosti- Hiih “dkrj)a okužbe s hruševim ožigom v bližini v samem mestu Maribor in njegovi okoli-1,1 Hoče), ki jih je potrdil pooblaščeni labo- 1 * *’^Ue r ' *^a ^štituta Slovenije. Prizadete so predv-X 1 'n< Pane$pelj (Cotoneaster spp.), okužba * t ^ji;i na posamezna drevesa jablan, hrušk in V.' ^'“ih 1i1' že pristopila k odstranjevanju živih \,Unite 11 V Igrški ulici in bližini. Odrejeno je Pan«špelj v Zgornjih Hočah. Na okužbo 1 Pa obstaja sum tudi v ptujski občini. Ley. r;,',nih rastlin so pomemben kužni vir za ' ' in 1 ' rastline v prihodnjem letu, če jih ne X ^*1 In ?*^vn,o. V času cvetenja se namreč s po' r' ^Mlt«. 1 žuželk, ki oprašujejo cvetove, okužba ,tl1 čas« na obsežno območje in povzroči ve- ■s, ' ' r , najdenc v pomembnem sadnem območju. V J r| 1 -c p '/'ženili skupaj 148 ha sadovnjakov, v celotni ; lla intenzivnih sadovnjakov jablan. Zato pravi- brnscvegi ožiga določa, da morajo imetniki (s ’’ ^1‘"'r' spp ), ognjenega trna (Pyracantha). fotinije 't, * ^*°^a ^ratae^ws)in kutine (Cvdoniaj, ki tast). “* ol>fnočjih v bližini intenzivnih nasadov jablan in jih ustrezno uničiti, tudi če niso ’ '"''J teh širjenje hruševega ožiga Pri izvajanju 'ogr ^°slitenskih rastlin sodelujejo tudi pristojne občine s sadnimi območji. ’•/ t "»sanitarna služba v sodelovanju z lokalno X-^la p. ^re^ecfe rastlin in sanacijo zlasti na območju .. ‘'; .,. Sanac’ji in odstranitvi okuženih rastlin je žara i' s, ':Hr. *11 s »e okužba zlahka širi, potrebna /'v '‘i.To(|' 'n ttpoštevanje predpisanih higienskih ukre-H,i(: ....'' 1 ■' intenzivnih nasadih in njihovi bližini. ' , 'X ob'1. t0^° je v severovzhodni Sloveniji velika nevar-'H 7 Vctrom in dežjem Rane, ki nastanejo na ž’lo ' l: 11' O(W1čno vstopno mesto za bakterije hru-' :ih ,li' lmctn*ld gostiteljskih rastlin le-te pozorno ’’-hitj i1*I,;|' ■ znamenj venenja vršičkov poganjkov, rja-■ Jj ' '’’d* Pilin' in /d) ter bakterijskega izcedka na , P°8anjkih takoj obvestijo fitosanitarno službo l|i|; s»Jn 2avarujejo dostop do rastlin. Priporočeno je \ki J ' dreves s sredstvi na podlagi bakra v nizkih 'J -L'1111 raznmozevanje bakterij. Intenzivni sadjarji | nžba "aPotke pri območnem zavodu, kjer deluje pro-l varstvo rastlin. Mag. Anton Vodovnik, predsednik ocenjevalnih komisij: »Letošnje ocenjevanje je pomemben mejnik v tradiciji radgonskih ocenjevanj, saj so se slovenska vina prvič pomerita z mednarodno konkurenco.« zato upravičeno poimenovali olintpiada slovenskih vin, postaja zdaj mednarodno, organizatorji pa želijo v prihodnje k sodelovanju pritegniti tudi pridelovalce iz drugih in ne le sosednjih držav. Gornjeradgonsko ocenjevanje je v vseh teh letih veliko prispevalo k rasti kakovosti slovenskih vin, $ F JO 0 prav zaradi njega so se razvila številna lokalna ocenjevanja kot nekakšen predizbor za radgonsko ocenjevanje, zdaj, ko je postalo ocenjevanje mednarodno, pa se slovenska vina želijo pomeriti še z vini iz sosednjih držav. Kot pravi mag. Tone Vodovnik, predsednik ocenjevalnih komisij v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, imajo ta vina marsikaj skupnega, uspevajo v podobnih naravnih in podnebnih razmerah, zato je bila sestava letošnjih vzorcev izredno pestra. Po zadnjem sortnem izboru je v Sloveniji dovoljenih 54 različnih sort vinske trte, vendar vseh zaenkrat Še ni, zato so sortni izbor popestrila vina iz sosednjih držav. Delo na letošnjem ocenjevanju je potekalo v treh komisijah, ki so morale v štirih dneh poskusiti 623 vzorcev vin, ki jih je poslalo v ocenitev 252 pridelovalcev. Po Vodovnikovi oceni je bila letošnja udeležba tujih vzorcev za prvo mednarodno ocenjevanje dobra, saj je 14 odstotkov vseh vzorcev prispelo iz tujine, pričakovati pa je, da se bo v prihodnje število tujih vzorcev povečevalo. Da je bila izvrstna tudi kakovost tujih vin, pa potrjuje podatek, da kar dva šampionska naslova potujeta v Avstrijo in Hrvaško. Sicer pa so bili po ocenah ocenjevalnih komisij letošnji vzorci zelo dobri, pridelovalci so v glavnem dati v ocenitev vina letnika 2003, pri rdečih vinih in vinih posebnih kakovosti pa so se za odličja potegovali tudi starejši letniki. Kljub odlični kakovosti so bdi ocenjevalci zelo strogi, zato zlate in srebrne medalje s tega ocenjevanja pomenijo toliko več in bodo gotovo prispevale tudi k boljšemu trženju nagrajenih vin. Za najvišja odličja se je potego- valo na letošnjem ocenjevanju 536 vin iz Slovenije, avstrijski pridelovalci so poslali v ocenitev 38 in hrvaški 33 vzorcev, medtem ko so pridelovalci iz Italije in Madžarske sodelovali s po osmimi vzorci. Med vini iz Slovenije so tudi letos prevladovala vina iz vinorodne dežele Podravje s 338 vzorci, sledi vinorodna dežela Pridelovalci in predelovalci sladkorne pese opozaijajo Postopnost in previdnost pri reformi V Evropski uniji se pripravlja reforma tržne ureditve za sladkor, ki pa še ni dorečena, zato tudi o posledicah še ni mogoče govoriti. Slovenija, ki je zdaj enakopravna članica Evrojsske unije, se zaveda, da je reforma neizogibna, vendar se je je treba lotiti previdno in odgovorno. Če bi namreč reformo sprejeli v predlagani obliki, bi to pomenilo preneha nje pridelave in predelave sladkorne pese v Sloveniji, to pa je nesprejemljivo Po predlogu, ki ga je pripravil evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler, naj bi se z refor mo sektorja sladkorja kvote znižale, intervencijske cene naj bi se odpravile, znižale naj bi se cene sladkorne pese in sladkorja, da bi zmanjšali izpad prihodka pri pridelovalcih, pa naj bi se jx> novno uvedle subvencije za slad Primorska s 122 vzorci in Posavje s 76 vzorci. Ocenjevalci so letos podelili 31 velikih zlatih, 217 zlatih in 168 srebrnih medalj, sedem vzorcev pa se ponaša s šampionskimi naslovi. Med suhimi belimi vini z ostankom nepovretega sladkorja do 4g/l je pripadel šampionski naslov chardonnavju, letnik 2003, pridelovalca Matjaža Ramšaka iz mariborskega vinorodnega okoliša, med belimi polsuhimi vini z ostankom sladkorja do 12 g/1 je šampion samling, letnik 2003, pridelovalca Weingut Koller iz Avstrije, med polsladkimi behmi vini z nepovretim sladkorjem do 50 g/l pa je šampion traminec, letnik 1998, firme Petrač iz Hrvaške. Šampion v kategoriji suho rdeče vino z ostankom nepov rc tega sladkorja do 4 g/l je cabernet sauvignon, letnik 1998, iz družbe Vinakoper, šampion v kategoriji belo sladko vino z ostankom sladkorja na 50 g/ 1 je postal sauvignon - ledeno vino, letnik 1999, Jožefa in Anice Prus iz vinorodnega okoliša Bela Krajina, naziv šampion za vino teran pa je osvojil teran PTP -2003 Rikarda Vrabca iz vinorodnega okoliša Kras Med penečimi vini se je s šampionskim naslovom tudi tokrat okitila polsuha radgonska penina, letnik 2001, iz Radgonskih goric v Radgonsko-Kapelskem vinorodnem okolišu. Vsa nagrajena vina bodo med sejmom razstavljena v Vinskem hramu, kjer bodo organizirane tudi strokovno vodene vinske pokušine, podelitev odličij najboljšim pa bo 31 avgusta ob dnevu vinogradnikov. Ludvik Kovač komo jaeso Po Fischlerjevem pred logu bi se proizvodne kvote med državami lahko tudi prenašale. Slovenija zagovarja ohranitev glavnih principov sistema proizvodnih kvot, ki jih je treba omejiti v sk ladu s porabo sladkorja v posameznih državah. Znižanje intervencijske cene in posledično znižanje minimalne odkupne cene sladkor ne pese je zato jsotrebno nadomestiti z uvedbo proizvodno vezanega plačila za pridelovalce, saj bi pome nila pojaolna uvedba reforme v sektorju sladkorja velike težave predvsem na obrobnih območjih, kjer bi se brez ustreznih alternativnih zaposlitev brezposelnost še povečala Pridelava sladkorne pese in proizvodnja sladkorja v Sloveniji mora ta ostati, pravijo pridelovalci in istega mnenja so v tovarni sladkorja. Opustitev pridelave in predelave bi namreč pomenila nadaljnje siroma šenje tega prostora, kjer ni nado- Cene strniščnih dosevkov in mineralnih gnojil v kmetijskih trgovinah Trgovina Marko Slavič, Kljuoaiwci pri Ljutomeru «5ta5tm!štiegatoii: pahiraije: upe vsit/kg: mimgocvetna ljuljka 10/1 534,00 mnogoletna ljuljka VI 595,00 landsbeiška zmes 10/1 652,00 črna detelja Vi 950,00 oljna redkev-raula 10/1 498,00 inkamatka Vi 750,00 tacelija 1/1 890,00 facellja 10/1 840,00 sudanska trava 10/1 534,00 strniščna repa 0,25 500,00/kom. krmna ogrštica VI 630,00 krmna ogrščica 10/1 440,00 belagorjušica 10/1 309,00 lucerna VI 950,00 travnik 2 turbo 1/1 890,00 mineralno gnojilo: pakiranje: mpc vsit/kg: NPK 7-20-30 50/1 64,40 NPK15-15-15 50/1 55,80 KAN 27% N 50/1 43,40 apnenec 50/1 10,00 Semenarna Ljubljana. Vrtni center Kalia Murska Sobota' vrsta strniščnega dosevka: pakiranje: mpcvsil/^ mnogocvetna ljuljka 10/1 825,00 mnogo cvetna ljuljka VI 940,00 landsberška zmes-grašljinka5/1 818,00 čma detelja-viola VI 1.350,00 oljna redkev -raula 1/1 695,10 inkamatka 1/1 1.440,00 tacelija 5/1 1.558.00 krmna repica perko 1/1 660,00 sudanska trava 5/1 798,00 strniščna repa 50g326,00/kom. tacelija 0,50 1.190,00 oljna redkev - final VI 1.040,00 beta goijušica VI 690,00 hicema 1/1 1.450,00 bela detelja 0,10 550,00 bela detelja 1/1 3.140,00 TOM 2 20/1 1.099,50 mineralno gnojilo: paknanje: mpevsit/^ NPK 7-20-30 50/1 79,50 NPK 15-15-15 50/1 6520 KAN 27% N 50/1 47,70 UREA 46% N 50/1 62,90 NPK 6-12-24 50/1 63,80 apnenec 50/1 11,60 'opomba: $ kartico ugodni nakupov do 7% bonusa. mestnih delovnih mest, težke jx>-sledice pa bi imela tudi opustitev pridelave. Pridelovalci so se namreč ustrezno opremili, veliko so investirali v mehanizacijo, ki še ni amortizirana, zato jim mora biti cilj, da površine s jjcso še povečajo Pri dclovalci in predelovalci morajo biti zdaj se enotnejši, saj bodo pred lagatelji tako težje izvedli predlagano reformo v sektorju sladkorja. Če se bodo razdvojili, bodo predlagatelji z reformo uspeli. L. Kovač Turnišče: Cene pujskov Prvi četrtek v avgustu je bila ponudba na sejmu v Turnišču skromna, saj so rejci prodajali le osem pujskov, starih od devet do deset tednov in težkih od 20 do 27 kilogramov. Za posameznega so zahtevali od 9-000 do 10 000 tolarjev, prodali pa so le dva. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 12. avgust 2004^ VESTNIK Gasilski naraščaj v Ižakovcih Sodelovanje med Mursko Soboto in Podstrano Korist za obe strani V okviru Prostovoljnega gasilskega društva v Iža ko v cih že tri leta dokaj aktivno deluje mladinska gasilska desetina, katere desetarka je Sonja Krapec, njihov mentor pa je Ljubo Antolin. Njihova povprečna starost je 15 let. Ga -silsko delo jih veseli, to pa potrjujejo s svojim znanjem na raznih tekmovanjih, saj se iz leta v leto vzpenjajo po gasilski lestvici. J. Ž. Iz občine Beltinci Ureditev kanalizacije V občini Beltinci si močno prizadevajo, da bi čimprej uredili kanalizacijsko omrežje. V tej zvezi so občinski svetniki sprejeli vrsto sklepov za njeno gradnjo, na podlagi Odloka o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda pa je pripravljen tudi javni razpis za zbiranje obvezujočih ponudb zainteresiranih pravnih oseb za vlaganje javnega kapitala. Računajo namreč, da bodo z njegovo pomočjo dokončali gradnjo manjkajočih objektov in naprav. Prav tako je opredeljeno financiranje celotnega kanalizacijskega omrežja. Potrebne vire naj bi dobili iz sredstev ponudnika, svoj delež bo prispevala občina iz proračuna, kreditov, sredstev občanov in drugih virov, enako pa tudi država s takso za obremenjevanje voda in morebitnimi nepovratnimi sredstvi. Sicer pa je opredeljeno, da se za gradnjo kanalizacijskega sistema občinski proračun lahko obremeni največ do 200.000 evrov, višina prispevka končnih uporabnikov pa se določi po izboru najugodnejšega ponudnika iz javnega razpisa. Takrat bo tudi določena višina obremenitve posameznih gospodinjstev. Le-ta se bodo po krajevnih skupnostih bremenila sočasno z izvedbo omenjene investicije pri njih. Sklenjeno je, da se projekt kanalizacijskega sistema v občini Beltinci razdeli na podprojekte, za katere se posamično določijo viri financiranja. Tako bi, denimo, določeno ulico ali tlačni vod financirala ponudnik in občina, denar pa Minevajo štiri leta, odkar je bila podpisana listina o prijateljstvu med občinama M. Sobota in Podstrana na Hrvaškem. Gre za turistično naselje, oddaljeno okrog deset kilometrov od dalmatinske prestolnice Splita. S strani občine Podstrana je listino podpisal župan Mario To-masovič, ki se redno udeležuje medsebojnih srečanj delegacij iz obeh občin. O sodelovanju nam je tedni povedal »Menim, da so dosedanja sre- Končno urejajo sprehajalno pot ob morju. Milan Jerše GasHci so rta obisku v N Siroprmix kotoptouh -‘u-i 15 - U) cm. v bujni rwrt&itiju ih pm! trnjem CMcwritj ■ 1 irajon 8 thnl * upe-futm E (M - <00 I oporocenca - ...-.ul^193^--.-PGD Orehovci v občini Gornja Radgona, ki je bilo ustanovljeno v letu 1882, je od leta 199 P' ' ^5'’ Rožmana, živečega v kraju Grenzach - Wyhlen v Nemčiji, pobrateno s tamkajšnjim gasilskim /-',e pred leti podarili orehovskim gasilcem nekaj opreme. Pred kratki je bila članska delegacija PGD veZaliWa f Grenzach - Wyhlen, na osrednji proslavi ob 100-letnici delovanja tamkajšnjega društva. Ob tem sc113 f stike z PGD Mutenz iz okolice Basla v Švici. Slednji so orehovskim gasilcem prav tako že podaril' bi pridobili rudi od takse za obremenjevanje voda. BOOM EFEKT pftvrtt kc w pkveK * fakini w-inkog zrknii rwaj rimefov twita Otroci iz župnije ih Občine Sv. Jurij ob Ščavnici so letos preživeli pet dni počitnic na skupnem srečanju, tako imenovanem oratonju, ki je trajal od 13. do 17.julija v večnamenskih prostorih ob župnišču. Organizatorji so ga poimenovali Lahko si zvezda. To so bili dnevi veselja, razgibanih dejavnosti, pesmi, igre in krščanskega življenja, ki jih je 27 otrok preživelo pod budnim varstvom 21 animatorjev in voditelja Janeza Krnca. Ob., popoldnevih so se igrali, zabavali, kopali v Banovci h... Zadnji dan oratorija so pripravili prireditev, na kateri so staršem prikazali, kaj vse so delali In se naučili, Kot je povedala Dominika Ros, so bili otroci in starši zadovoljni s takim načinom preživljanja počitnic. L. Kr.,foto: D. R. m »Wtoi'p/evW/ Črenšovcl Člani Ribiške družine Lendava, temeljne ribiške enote Črenšovci, so zgradili brunarico ob Hotiškem jezeru. V prihodnje jih čaka še nakup notranje opreme, in sicer miz, klopi, pomivalnega korita idr. Načrtujejo tudi navoz gramoza na parkirnem prostoru, ureditev luči zunaj nad mizami in nasploh okolice Pri tem pričakujejo pomoč občin, od koder so ribiči. J. Ž. Čanja že obrodila prve sadove Vidni so v gospodarstvu, zlasti v turizmu in na podjetniško-obrt-nem področju. Za nas je izjemno razveseljiv podatek, da je bilo v lanskem letu na območju naše občine registriranih okoli 2000 prenočitev gostov iz Prekmurja. Prišli so tudi takšni, ki še nikoli niso bili v Dalmaciji. Kot kaže, so bili zadovoljni, saj se jih je večina vrnila tudi letošnje poletje. Dobro sodelujemo tudi z območno gospodarsko in obrtno zbornico M. Sobota in njuni- Prosenjakovci Lovska družina Prosenjakovci je imenovala po zakonu o divjadi in lovstvu na svojem lovnem območju pooblaščence oziroma upravljalce lovišč za ocenjevanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, in sicer za dobo štirih let. Za katastrsko območje Prosenjakovci, Por-dašinci, Motvarjevci in Čikečka vas bosta skrbela .Aleksander Kološa iz Pordašinec in Rajko Janjič iz Prosenjakovce. Za lovno območje Središče, Ivanjševci, Berkovci, Ratko-vci in Lončarovci bosta skrbela Ernest Kovač in Geza Kalamar (Do-manjševci). Katastrsko območje Kančevci, Panovci, Fokovci, Ivano-vci, Selo in Vučja Gomila pa bosta imela na skrbi Ludvik Berden (Berkovci) in Ludvik Rituper (M. Sobota), Poslej bodo morali oškodovanci po zakonu o divjadi in lovstvu škodo nfkmet ijskih in gozdnih kulturah prijaviti v treh dneh od dneva, ko so škodo opazili, in to pisno pooblaščencu upravljalca. J Ž. mi člani, To vpliva na udeležbo na sejemskih prireditvah v Splitu, še posebej na sejmu orodja, strojev in opreme (SASO), kjer se iz leta v leto s svojimi izdelki in proizvodi predstavljajo pomurska podjetja in samostojni podjetniki.« Njihova turistična ponudba Za boljše in prijetnejše bivanje turistov v zasebnih hotelih in penzionih bo treba še veliko Zupan PodstraneTomasovic^^' le prineslo štlnltnnpiaiH^1^ mestno občino Murska M&® /ostransko korist. postoriti pri ureditvi pl- ' 1 razteza v skupni Pogini kilometrov Po besedah Tomasovičana/ 01 I’ilado^ ka prihodnje turluričres^ nared obmorska sprehai^11'1 kolesarska pot, ki hi' w n šala seda/ neznosne rawx pešce ob zelo prometni osr^l cestni povezavi na rd* Makarska-Dubrovnik. lazi so tudi obnovim ^ htvena gradbena dela nitem hotelu Lew ntpt^p bližini Podstrane tinsii^1' jekt bo najsodobneiši pet zvezdic in okoli nočitvenih zmoglp1 In kakšne so cene vte^r delu splitsko-dalnaaiwW močja, kjer ugotai up' •' število gostov v primeri-' skint obdobjem (juliji P°f, v glavnem ostajajo ru minule sezone. Pn zasebni za prenočitev z zajtrkom'' odšteti 40 rvrm-, p^Py! stane 54, polni penzion f evrov za dve osebi. ’ Besedilo in foto. N Pisalo seje leto 1954, ko sta se vzela Bela Dervanc i- fi"7, se sovec iz Gornjega Radgone. Kot sta nam poved3?- . naključju, m sicer na sezonskem delu v Pšati pn za '■■? različna kmečka in druga opravila. Leta 1965 s« Bodonce, kjer sta začela novo življenje. Bela je urska Sobota, ob tem pa je še kmetoval. onci. Kot dober in aktiven delavec je ponosen rJ , je vanja. Življenjska družica Marija, dekliško rojena J-i:SOir< - ^ti;S lala na kmetiji, skrbela za dom in družino ter gesp^' th je sama sklepala koso in se lotila košnje trave, P^.'^, t je rodil sin Dušan, ki pa je žal že med pokojnimi- S®5® 12. avgust 2004 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Obisk pri bralcih Vestnika v Dolgih Njivah Na kratko Vsi so njihovi je Tomaž Domajnko, ki je k prišel Pulkovim ^jenec iz Spodnjih Ivanjec pri Negovi ' khp julijski dan. ko obisk v Dolge Voličini. I'ja nas je -jmabll. Feliks Heric, občim- Sv, Atui. ’te "I Gornje Radgone smo tovornjakov, ki fehittuli mili vse do odce-^‘MUWlnl pri Lenartu p11 'i stisnjen med tovor-, f5Ddi nV, srečanju s temi ve-' ’ ^Atnami«, ni nic kaj prijet-_ °tdkoh taki vi woji dwno r’"'|'■. "Se.ko smo malo nvr ksoen zavih na cesto, . ^e-uvasLormanje proti ^“ ^ai v Dolgih Njivah Od-.i m pogled na skr-" ’•! um polja in travnike da-pravo ugodje ^’"Cilli imn w j, pniktA im. l r‘' Um berejo Vestnik, na nunitn ccjcn od čla-‘’•Win Pulko ub vzpe-ki se mu reče Jaz- bine, smo se za nekaj časa ustavili na ravnici, s katere je krasen pogled na Voličino, ki je bila vsa obsijana s soncem. Prekrasen pogled nas je vabil, da naredimo nekaj panoramskih posnetkov in tako zabeležimo enkratni pogled na to slikovito strjeno vasico, ki jo krasita obnovljena cerkev in lepa šola. Na drugi strani ni mogoče prezreti arhitektonsko prilagojenih velikih novozgrajenih proizvodnih prostorov podjetja Marjana Fekonje, ki je znan po izdelavi namiznih štedilnikov. Premagali smo breg Jazbine in pri kapeli, kjer se cesta odcepi proti Selcam, ki so znane po znamenitih Blatoborbah, smo zavili proti Dolgim Njivam In že smo bili na dvorišču družin Štefke in Marjana Pulka ter Anite in Zvezdana Pulka, kamor smo bili namenjeni Narazen In skupaj Naše oko se je ustavilo na kapeli in obeh hišah, ki sta se bohotili v cvetju V zelenju in cvetju je tudi c,ja Jerič iz Ravenske ulice v Beltincih °d ’tastanh« in »tamladih«, in okolico krasijo rože. * iv iz. ncnuuonu ui wb za rože ^vpnosti Bel-akcijo in n ocenjevanje, pomen-Z spodbuditi kra-ZA urei« okolja. ^tuniiqa m ogleduje Pl* domačije in kmetije, v najožji izbor pa pridejo le tiste, ki bodo dobile največ točk, denimo za urejenost okolice hiš, vrtov, sadovnjakov, okenskih polic ... Tako je že letos med kandidatkami za naj. tudi domačija Vlada in Ivanke Jerič iz Ravenske ulice 63 v Beltincih. Gre za urejeno domačijo, kjer letos ponosni na balkonske in okenske rože. okolica kapele in hiš. Že pogled na to lepoto barv, potem pa še prijazen sprejem vseh članov družin Pulko sta nam dala vedeti, da je bil naš obisk zaželen in da se je splačalo podati na por. Kot ste lahko razbrali, vedno omenjamo dve družini, čeprav bi lahko rekli, da smo obiskali družino Pulko, saj živijo »tastari« in »timladi« v veliki slogi. Skupno delajo, jedo pri eni mizi, živijo pa vsak v svoji hiši Ali ni to nekaj lepega’ Pulkovi živijo pa nekoč Šilečevi posesti, ki jo je po starših podedovala Štefka Šileč. Leta 1964 se je poročila z Marjanom Pulkom, rojenim v bližnjih Žikarcah Štefka in Marjan, oba sta rojena 1941. leta, sta vseskozi gospodarila na štiri hektarje veliki posesti. Marjan je bil poleg tega zaposlen v TAM-u, Štefka pa je skrbela za gospodinjstvo in vzgojo otrok. Najprej se je posvečala trem svojim otrokom Zvezdanu, Miranu in Danijelu, pozneje pa je 22 let vzgajala tuje otroke kot rejnica. Pri njej je našlo dom in šolo za življenje 19 otrok. Sedaj to poslanstvo nadaljuje njen sin Zvezdan, ki tačas skrbi za Štiri rejence. Družini Pulko sta v življenju doživljali lepe in težke trenutke. O tem nam je s tresočim glasom Štefka povedala: »Res je, bili smo srečna družina. Vselili smo se ima levji delež pri njeni urejenosti Ivanka, po svojih močeh pa ji pomaga tudi Vlado. Posebnost domačije so tudi rože, viseče pelargonije, ki tačas dokaj bujno cvetijo. Rože so tako na balkonu in oknih, saj je Ivanka spomladi posadila kar 280 cepljenk, ki jih je sama vzgojila. Da so pri Jeričevih letos rože bujno zacvetele, imajo svoj »recept«, zato ne bi bilo napak, da bi jih posnemale še druge domačije in kmetije. * Tomaž Domajnko je želel, da mu naročijo Vestnik, ki ga povezuje z rodnim krajem in Pomurjem. Skrbi tudi za vsakodnevno zvonjenje v vaški kapeli. svojih otrok, za svoje pa smo sprejemali tudi tiste, ki niso bili deležni starševske skrbi. Prišli so tudi težki trenutki. Pred sedemnajstimi leti je v prometni nesreči kot sopotnik umrl 23-letni sin Miran. Sama sem zbolela na srcu, za rakom pa je zbolela sedaj 5-1 etn a vnukinja Urška. Za srečno ozdravitev smo se z molitvami obrnili na Marijo. Ob zdravniški pomoči iti priporočanju za zdravje Mariji sva ozdraveli. Ker smo se zaobljubili, da bomo ob ozdravitvi postavili kapelo, smo to tudi storili Vsi smo srečni, da se je tako izteklo « Na Štefkini domačiji, ki je obnovljena iu predelana, živita starša, mama Štefka, oče Marjan, in sin Danijel, ki ima 12-letnega sina Mateja. Na drugi strani ceste stoji nova hiša, v kateri živita sin Zvezdan in žena Anita, ki imata 5-letno Urško in 4-1 etn ega Jana. Ob naštetih pa pri Pulkovih živijo še štirje varovanci - 30-letni Tomaž, 21-letni Boris, 12-letniStanči in 11-letni Andrej. Vsi (skupaj 11 oseb) jedo pri eni mizi, za katero poskrbita mama Štefka in snaha Anita Nji- V organizaciji Gasilske zveze Lendava m Prostovoljnega gasilskega društva Kobilje je bilo na tamkajšnjem vadbenem prostoru minulo soboto 4. meddruštveno srečanje veteranov in 15. mednarodno srečanje gasilcev. Pomerili so se v vaji z ročno brizgalno iz IS. stoletja, vaji raznoterosti (oblačenje gasilca), v metanju vrvi v krog, maketnem sestavljanju gasilskega avtomobila ter v pitju žla ritne tekočine. Veterani so pokazali veliko znanja in spretnosti, J. Ž. Dol., Gor., Sred. Bistrica Občina Črenšovci izvaja s Krajevno skupnostjo Bistrica projekt za zgraditev kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave za čiščenje odpadnih fekalnih voda za gospodinjstva in ustanove na območju bistriške krajevne skupnosti. Doslej so že zgradili čistilno napravo in večji del kanalizacijskega omrežja. Letos izvajajo hov pester jedilnik vključuje domače pridelke. Joj, koliko imajo jagod, ki jim olajšajo pripravo vsakdanjega jedilnika! Redijo tudi tri krave in šest svinj Vse to imajo za domačo potrebo, le jagode prodajajo. Delo na vrtu, polju in pri živini si razdelijo, ko je kaj večjega, pa delajo skupaj. Samoumevno je, da imajo pn hiši tudi veliko kmetijske mehanizacije in nepogrešljiv traktor. Naj bo dovolj zapisanega z našega obiska pri družinah Pulko v Dolgih Njivah, kjer smo izvedeli marsikaj zanimivega. Seveda nas je zanimalo, kako to, da imajo pri hiši naročen Vestnik, ki ga prebira vsa družina Oglasil se je varovanec Tomaž: »Vestnik imam naročen jaz Ker izhajam iz Spodnjih Ivanjec pri Negovi, sem že od ot roštva bral Vestnik. Ko sem prišel kot rejenec k Pulkovim, sem jih prosil, če bi mi naročili Vestnik. Bili so dobri in mojo željo uresničili. Sedaj berejo Vestnik tudi drugi pri hiši. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger sedmo gradbeno fazo v vrednosti 113 milijonov tolarjev. J. Ž. Gornja Radgona Območna obrtna zbornica Gornja Radgona, ki deluje za območje občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, v katero je ta čas vključenih 575 članov, praznuje letos 25-letnico delovanja. Osrednje praznovanje bo v drugi polovici novembra, ko bo srečanje vseh Gorice pri Lendavi Med letošnjimi komunalnimi nalogami v krajevni skupnosti Gorice pri Lendavi je na prvem mestu vzdrževanje in urejanje cest, za kar je predvidenih sedem milijonov 600 tisoč tolarjev. Pripravljajo pa še projekte za elektrifikacijo in urejanje javne razsvetljave. J. Ž. Ljutomer V občini Ljutomer so se v vseh krajevnih skupnostih lotili akcije o brezplačnem odvozu zapuščenih starih vozil. Ta projekt poteka v sodelovanju s koncesionarjem, in sicer s podjetjem Wolf iz Skako-vec. Trenutno je 70 vozil, ki bodo odpeljana v avgustu, število pa se iz dneva v dan povečuje. Sicer pa bo akcija potekala redno vse do konca aprila prihodnje leto. J. 2. Ljutomer Tudi RK Ljutomer je organiziral krvodajalsko akcijo. Udeležilo se je je okrog 900 prostovoljcev, to pa je nad pričakovanji. J. Ma. Beltinci Osnovno šolo Beltinci obiskuje 700 otrok iz Beltinec, Lipe, Gančan, Bratonec, Lipovec, Melinec in Ižakovec. Šola je bila zgrajena pred 28 leti in je potrebna temeljite obnove. Lotili so se je v letošnjih počitnicah, sredstva pa sta zagotovili Občina Beltinci in Ministrstvo za šolstvo, znanost in Šport. Gre predvsem za obnovo strehe, ki je puščala vodo, projekt sanacije pa vključuje tudi ureditev sanitarij na nižji stopnji, kuhinje in garderobe. Naložba je ocenjena na okoli 20 milijonov tolarjev V jesenskih počitnicah načrtujejo še ureditev centralne kurjave v severnem traktu šole, beljenje notranjosti in ureditev fasade na južnem delu šole. J. 2. sedanjih članov in upokojenih članov ter poslovnih partnerjev Praznovanje bo potekalo v športni dvorani v Radencih. V nedeljo, 8. avgusta, je v radgonski župniji svetega Petra nastopil kaplansko službo 43-letni Peter Marčun (po rodu iz Brežic), ki je duhovnik že 14 let. Dosedanji kaplan Dejan Emberšič iz Trdkove pa je z letošnjim 1. avgustom nastopil kaplansko službo v župniji Črenšovci F KI. 16 REPORTAŽA 12. avgust 2004 - VESTffl Domači bazeni - najnovejši hit v našem okolju Kopališča na dvoriščih V vročih poletnih dneh skoraj ni lepšega, kot če se lahko osvežimo v vodi Tešanovci: Španec že govori prekmursko Nekoč je bilo skoraj povsod kakšno mesto v bližini vasi in mest - mlaka, gramoznica, jezero, potok, reka kamor so se lahko ljudje hodili kopat. Vse to je bilo seveda brezplačno. Kot nalašč za počitnice in dopust. In potem so začeli potoki in mlake presihati, gramoznice so marsikje postajale odlagališča odpadkov pa tudi voda v večini jezer in rek je postala preveč onesnažena. Starejši ljudje se na primer še spominjajo, kako so lahko brez skrbi pili vodo iz reke Mure. Bi si kaj takega danes kdo upal? Naravna kopalna mesta so zato že zdavnaj zamenjali bazeni v javnih kopališčih ali zdraviliščih. A tam je kopanje precej drago V večini termalnih kopališč se gibljejo Cene za otroke okrog tisoč tolarjev med tednom, ob koncu tedna pa Še nekaj stotakov več (npr. 1.600 v Moravskih Toplicah, 1.400 v Banovcih), zato ni čudno, da lahko vidimo v našem okolju vse več bazenov (majhnih in večjih, plastičnih, kovinskih ali zabetoniranih) kar na dvoriščih domačij. Tako rekoč množičen hit so postali predvsem plastični bazeni, ki jih je mogoče kupiti v trgovinah kot kruh, cene pa se gibljejo (odvisno od velikosti) od 5.000 do 20 000 tolarjev. Če ima družina več otrok, ki bi jih bilo treba voziti nekam na kopanje, se strošek nakupa povrne že v nekaj dneh Splača pa se zgraditi tudi nekoliko večji bazen, če potem za nekaj let odmislimo morje Da je vse to realnost, smo se prepričali minuli petek, ko smo se podali na »lov« za domačimi bazeni v naši pokrajini Besedilo in foto: Jože Graj, Andreja Kurbos VTešanovcih smo naleteli na nacionalno lepo pomešano družino, bi lahko dejali. Daniela, hči Slovenke in Nemca, je poročena s Josejem, Špancem po rodu. Stara starša živita v Avstriji, Daniela in Jose pa z dve leti in poi starim sinom Dariom v Nemčiji. Septembra se zaradi službe nameravajo vrniti v Slovenijo. Bazen, ki ima svoje mesto na odličnem prostoru na domačem dvorišču, je kupil dedek Franc Willy že lani svojemu vnuku. Pripeljali so ga iz Nemčije. Tak bazen stane okrog 25.000 tolarjev. Voda v njem je iz vodovoda, že klorirana, za čiščenje pa skrbijo Čistilne tablete in filtri. V bazenu šene kopajo le Dario, oče Jose in mama Daniela ter vsi domači, ampak tudi sosedova otroka (Nika in Tjaša). Po mnenju Daniele je en tak bazen dober za osvežitev v vročih dneh in super predvsem za otroke. Lani jim je prišel še posebej prav, letos manj zaradi slabega vremena. Pred tem je imel Dario majhen bazen samo zase, vsa družina pa seje hodila kopat v Moravske Toplice. Letos so tja odšli le enkrat. Zakaj le, ko pa imajo bazen doma. Najprej smo si dejali, da se podamo nekam na Goričko, in točim dlje od Murske Sobote, proti Gradu, Trdkovi in Martinju. No, tamkaj nismo zagledali zunaj nobenega kopalca. Najverjetneje so postavili bazene tako, da so skriti očem mimoidočih. Drugače pa je bilo všulincih. Pri Kovačevih sta v vodi veselo čofotali dve dekleti .Andreja in Sanja, med klepetom z njima pa se nam je pridružila še gospa Suzana Rauš. Prijazno nam je pojasnila, da kopalki nista njuni hčerki, ampak je ena nečakinja, . druga pa sosedova. Seveda je bazen v veliko veselje tudi njenima otrokoma, starima 2 in 5 let, ki sta bila trenutno na obisku pri mami. Da bi imeli pri hiši zunanji bazen, je bila večletna želja tudi njenega partnerja Darka Kovača. Lani so ga končno zgradili, tako da so se lahko tudi že kopali, letos pa so uspeli končati vsa dela. Bazen je velik 7x3,5 metra, v globino pa men 1,5 metra. Če bi upoštevali vse stroške (material in delo), bi bila cena naložbe več kot tri milijone tolarjev. Če sije sonce, se voda segreje na okrog 30 stopinj Celzija. Vsakdan jo sproti čistijo, tako da Šest ur kroži, poleg tega pa poberejo s posebno mrežo žuželke, ki padejo v vodo, po potrebi pa tudi posesajo kamenčke in pesek. Kljub domačemu bazenu, kjer lahko uživajo vsak dan, kadar je lepo vreme, so bili pred kratkim tudi na 10-dnevnem dopustu na morju. Šulinct: bila je večletna želja Renkovci: večkrat se vsi kopajo Pri Kauterjevih v Renkovcih so kupili plastični bazen lani, kajti 5-letna Marjetka in leto dni mlajši Jožek sta pogosto »nadlegovala« starša, da sta ju morala voziti na kopanje v Moravske Toplice ali v Terme Banovci. To bi jima vzelo preveč časa in tudi stroškov bi bilo kar precej. Zdaj sta otroka v glavnem zadovoljna z domačim plastičnim bazenom. Jožek sicer ni želel, da bi ga fotografirali med kopanjem (bilo gaje sram), Marjetka pajezveseijem pozirala, kako uživa. »Tuje lepše kotv kopališču!« Večkrat pridejo k njima na obisk tudi bratranci in sestrične, tako da jim je v bazenu tesno. Marjetka se je naučila za silo tudi plavati. Tako je komaj čakala, da bi preizkusila svoje plavanje še na morju, kamor so odpotovali ta teden. ■ Gančani: kljub domačemu bazenu tudi v Moravce Pot n as je od Renkovec vodila naprej. Sonce je pripekalo in dobro mora biti, če imaš bazen pred »nosom«. V trenutkih vročit1 srw neš« vanj m telo se ti hitro ohladi. Prispeli smo v Gančane 1' e^|||aj. ■■ naleteli le na Mojco, saj so bili drugi člani družine na dew5-« i|ljeStiič-morju že bila, ujeli pa smo jo ravno, ko seje odpravljala s »nlet* no kopat v Moravske Toplice. Na vprašanje, zakaj kljub eno v Moravce, seje le nasmejala in dejala, da zaradi druž1” letos kupili v Šparu, predvsem zase, za ohladitev oz. osvež ■1 Predvidevali, celo »napovedali« so vroče poletje, a jih je ga bazena je 20.000 tolarjev. Voda v njem je iz domačega vcxk*l'^ na in se, kot nam je povedala, hitro ohladi. Za čiščenje v MM11 Vw* rH* m čistilne tablete. Sama se je letos kopala le petkrat, kernioluP’ na, sicer se pa največ kopa njen starejši brat Jernej. Ključarovci: začelo seje pred semi"- Albina Novak Kavaš in Aleš Kavaš, ki imata 2 leti 'X sedmimi leti na novo urejala okolico hiše. Takrat so domač • sanl3i v modo in odločila sta se, da bi bilo dobro, Če bi enega i’nrl ‘ Kako P'. pjr imata - montažni bazen (3 x 6 x 1,30 m), ki v vročih dneh pm«d sih potrebuješ le hitro osvežitev ali si zaželiš jutranjega, If vanja, kdaj drugič te ima, da le čofotaš in se ob tem zabavi • ,, h Večino del je opravil Aleš sam, tako daje stala investicij 1 «n- sicer. V bazenu je približno 18.000 litrov vode iz domačega napolni, nato pa se samo dopolnjuje. Voda se segreje do p p 2^?^ ladi tako-hitro. Največ se kopa Aleš, kljub temu da do ’ ^^jin mena, drugače pa tudi otroci iz vasi (Kristjan, Marcel) pa j.iijšeiei^ijils11 mivo je, da so se lani kopali že maja, letos pa so bazen napa ^surWi5 ^|j’ se sliši, daje pri hiši bazen, a jez njim kar nekaj dela. Za umnost"'W v 25 kgpeska), kjervoda 12 urkroži. Uravnavati morajo p klor m aglicid. Filtre vsak dan čistijo in enkrattedensko P' ali črpalke delajo. Vzdrževanje stane letno približno 40. ■ " kii|l5»i* ' doma ne bi bilo, bi se hodili kopat v Banovce, Radence °'1 v ne tolikokrat, kot se lahko zdaj doma. Veržej: če je treba, vodo dogrejejo Ura je bila blizu dve popoldne, ko smo se ustavili pri Brunčevrh v Veržeju. Žan, ki bo septembraj i<^ in Anja, ki soji to zadnje osnovnošolske počitnice, sta prav uživala v domačem kopališču. NKI" . da so bazen (7,40 x 3,60 x 1,20 metra) zgradili lani, letos pa so uredili še okolico. Da bi h 'f šš " g pr Le za gradnjo bazena pridobili ustrezno soglasje. Vsi pri hiši se radi kopajo, občasno pa pridejo n ’0 1 '^no- če je treba, vodo dogrejejo s posebnim grelcem. Po njegovih izračunih se jim bo naložba v farjev povrnila v nekaj letih, saj so doslej porabili za dopust oz. počitnice na morju okrog 300gajjin^ pa gredo občasno, zaradi družbe, tudi na kopanje v Terme Banovci, še rajši pa v gramoznico pr J KRONIKA 17 Ustnik med slovenskimi vojaki v Bosni Sovražnik so mine m promet je imel to srečo ali možnost, da je lahko obiskal driske vojake, ki v okviru Natovih sil oziroma Sforja Majo naloge v pod poru miru v Bosni in Hercegovini ste bili POŠKODOVANI por atnava * NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE MURSKA SOBOTA. Staneta Rajmana ’6 TEL* Snev?LKA08013 14 ^sovraL na°^a odvra-ln PrisPevati 'Sir..*'' nt,nu terzagota-/•'"^a °^°4a s stalno n Slovenci ”i sburgu, Po Pomun" razmeroma dence z Banovci, mi in se potem n niškega jezera, I 's a* strani meje pa < H sko termalno pol' ' t. j ifl ČjJ su Sc Slovenske Jem, Ravnica l, 2, J *"p & “ ‘ 3 in Madžarska 1 a * polJ^F vane tako, da je j/ panje in po želji 1,1 'sistr'1'",^’. sebojnopr^ci^^.-si poti in ponudb njih pa omogočaj znajo tudi mafJ / pokrajini. »BTNIK 12. avgust 2004 SPORT 19 Jutri se začenjajo v Atenah 28. poletne olimpijske igre Največji športni dogodek na svetu v duhu prijateljstva prednjem olimpijskem stadionu v Atenah bo jutri slovesna otvoritev 28. poletnih olimpijskih iger TM© ATHENS 2004 ul L* -4 I P H? « 'J "'m b°d°od H- do 29. avgusta. Aiasiij ' Pretresata sovraštvo gotovo kfjt„ sproščeno srečanje Sveta’ Splošna ocena je, Pričakuje neprimerno s^^P^ka vas od tiste pred jSj’Macyiu. fcrmu. m°dernih olimpijskih 3vn°stne igre v stan Grčiji. ’"’boju f Povsem v klasičnem pe-’“’’»laii" '• ki je obsegal tek, ^bo fV°’1,161 diska in kopja ter ro-ln'r *u P02neje pridni 1 1 *n difka vozov. Prva ky t, 11' 'i';1 poimenovana po Cori-Uii^i t? 10 K na prvih igrah v Olim-^11200 11 - ziii.iujI v stadiusu, ”*tsti .( ^^v. Prvi dan iger so bila ' J1,N bogovom in slovesne dn k'50 se zavezali k častne-^flitn., 'L 11(11 pa so bili izključno ■i- r ^movanjem. 0,imPiiskih iger, ki so , oženja svobodnih ljudi, J%ihit^rrDl dubu. veselju ob tek-videli popolno '“prej in dl|ha> se je začel že 0Sv°jitvijo Grčije, tj s^3 fe Pljusknil val zani-< 11'Zevno$t in umetnost, ki je odvrnil mlade od atletskih tekmovanj. Stoletja so minila in Olimpija je bila pozabljena, dokler ni leta 1723 francoski menih Bernard de Monfoucond našel prizorišča nekdanjih iger. Višje, močneje, hitreje! Pobudo za obnovljene olimpijske igre je dal baron Pierre de Coubertin (1863-1937), francoski pedagog in zgodovinar, ki ima zasluge, da je bil olimpijski ogenj po dolgih 1500 letih pozabe znova prižgan na prvih modernih olimpijskih igrah leta 1896 v Atenah Štiri leta kasneje so bile OJ v Parizu, nato pa leta 1904 v ameriškem St. Louisu. Zaradi dolgega potovanja in velikih stroškov se je iger udeležilo le 12 držav Izjemno uspešne so bile igre v Londonu leta 1908, kjer je nastopilo kar 1999 moških in 36 žensk iz 23 držav, kot posebnost pa so vključili tudi zimski šport, in sicer umetnostno drsanje. Na jubilejnih 5. igrah leta 1912 v Stockholmu smo imeli prvič v zgodovini tudi Slovenci svojega predstavnika. To je bil Rudolf Cvetko, ki je s sabljaskim moštvom Avstro-Ogrske osvojil srebrno kolajno. Olimpijada v belgijskem Antwerp-nu je bila v znamenju svetovne legende, slovitega finskega tekača Paava Nurmija. fo 24 letih so se igre vrnile v Pariz, ko je stopilo v veljavo enotno olimpijsko geslo: Višje, močneje, hitreje! Med velikimi junaki je bil tudi naš Leon Štukelj, zmagovalec gimnastičnega mnogoboja in vaje na drogu. Igre so se nato selile na Nizozemsko, kjer je Štukelj zmagal na krogih in bil tretji v mnogoboju, leta 1932 pa v Los Angeles, kjer so udeležence prvič namestili v olimpijsko naselje. Organizacijo 11. olimpijskih iger so leta 1936 zaupali Nemčiji, to pa naj bi simbolno pomenilo, da se po porazu v prvi svetovni vojni in izolaciji vrača v mednarodno skupnost. Toda olimpijada v Berlinu se je spremenila v popolno nasprotje, ker je Hitler igre izrabil za nasilno javno predstavitev nacizma. Prav temnopolti zvezdnik Jesse Owens s štirimi zlatimi medaljami je nemškim rasistom prizadejal največ gorja. Kljub težavam olimpijsko gibanje živi Po drugi svetovni vojni se je olimpijska družina spet obrnila k miroljubnemu duhu. Na igre leta 1948 v Londonu niso povabili Nemčije in Japonske zaradi njune vloge v vojni, prvič pa so nastopile države nove ureditve - članice komu nističnega vzhodnega bloka. Leta 1952 so organizacijo olimpijskih iger zaupali finskemu mestu Helsinki. Junak je bil Čeh Emil Zatopek, ki je zmagal na 5 in 10 km ter v maratonu. Štiri leta pozneje je bil gostitelj iger avstralski Melbourne. Leta 1960 je končno prišel na vrsto Rim, v katerem se je zbralo rekordnih 83 držav. Blestela je ameriška atletinja Wilma Rudolph, ki je v otroštvu prebolela paralizo, zmagala pa je v tekih na 100 in 200 metrov ter z ameriško štafeto Tokio iz leta 1964 si bomo zapomnili po prvi zlati kolajni Slovenca Dobil jo je Miro Cerar na konju z ročaji. Tudi Štiri leta pozneje v Mexicu Cityju, kjer je nadmorska višina (2134 m) povzročala hude preglavice, je Cerar ponovil uspeh. Najbolj tragični dogodek na olimpijskih igrah se je zgodi! leta 1972 v Mun-chnu. Palestinski teroristi so zajeli 11 izraelskih Športnikov v olimpijski vasi in jih ubili. Tedaj je ameriški plavalec Mark Spitz dosegel neverjeten rekord - sedem zlatih medalj. Naslednje prizorišče OI je bil kanadski Montreal, kjer je blestela romunska telovadka Nadia Comaneci s Štirimi zlatimi kolajnami. Zaradi Sovjetov, ki se niso hoteli umakniti iz Afganistana, je 22. igre v Moskvi bojkotirala Amerika, kateri so se pridružile mnoge druge dr- zave. Sovjetska zveza se jim je maščevala in bojkotirala njihove igre v Los Angelesu leta 1984. Kljub temu so bile igre uspešne, domači atlet Carl Lewis pa je ponovil podvig rojaka Owensa iz Berlina s štirimi zlatimi kolajnami Leta 1988 je sledil Seul, kjer se je nemška plavalka Kristin Otto s šestimi zlatimi medaljami vpisala v zgodovino. Nov mejnik je pomenila Barcelona leta 1992 Tedaj sta prvi kolajni za samostojno Slovenijo priveslala blejska čolna, dvojec in četverec brez krmarja. Sledila je Atlanta leta 1996, ko je število športnikov iz 197 držav preseglo 10.000 Syd-neyja leta 2000 pa se bomo najbolj spomnili po najimenitnejših olimpijskih prizoriščih na svetu in prvih zlatih medaljah za Slovenijo, ki so jih priborili veslača Iztok Čop in Luka Špik ter olimpijski veteran Rajmond Debevec. Veqa-memo, da se bodo tudi z letošnjih OI v Atenah naši športniki vrnili s kopico žlahtnih odličij. Milan Jerše visokem življenjskem jubileju, 95-letnlci Franca Flegaija Soboški »olimpionik« pod taktirko Leona Štuklja k ^te m f 'egar iz Mur vi^JC nedavno ^’^■letnj0*1 Ziv,i«njskl :...........mnibu 51 z oii„, nJe8ova pove-giba-to ve-xSpcIa^itelia u°-H>irJ " ' "'"‘jeveč- ■i' r,|,. '1 je vabil na Ifih°1 ■ kier V' b'K h,""'’'-I ■- UI 'tj'1 ...J" " najljubše ■ ‘'n Pokazal, kaj Xf'Stl K njemu ,'r J’ dvakrat ali ’•tt^^ril d,pOmnim se, da udu- Y kariera PrePr*čal sem prav,* pravi slavljenec Franc Flegar, najstarejši še živeči član nekdanjega Sokola v Pomurju. Za njim je kar 64 gimnastičnih let Če vemo, da se je Franc Flegar s telovadbo in njenim poučevanjem ukvarjal dolgih 64 let, vse do leta 1995, ko je dopolnil 86 let -nazadnje je približno šest let vodil rekreativno vadbo za upokojence in ženske - si lažje predstavljamo njegovo vpetost v Športno delovanje. »K telovadbi me je leta 1920 pritegnit profesor Ciril Hočevar, ki je sem prispel iz Maribora Bil je moj najboljši učitelj, ki me je naučil osnovnih telovadnih prvin. Takrat sem bil dijak štiriletne meščanske šole, kjer je deloval mladinski oddelek Sokola. Vanj so bili vključeni tako starši kot njihovi otroci Po končanem razredu smo imeli telovadni nastop. Predstavili smo se pod starimi hrasti, TVt> Partizanu ki vodijo proti soboškemu gradu. Starši in drugi obiskovalci so bili zelo zadovoljni s prikazanim. Profesor Hočevar mi je dejal, da bom dober telovadec. Po nastopu smo bili pogoščeni. V Sokol je bilo tedaj vključenih več kot 50 članov, predvsem iz vrst inteligence To so bili, npr dr. Anton in Franc Koder, Šumenjak, Pertot in drugi. Učili so nas, kako je treba spoštovati starše in pomagati. S Sokolom smo šli tudi na izlete na Pohorje. Poleg osnovne telovadbe smo sc naučili tudi vaj na krogih, bradlji in drogu. Orodje smo dobili iz Maribora in Ljubljane. Na teh orodjih sma veselo »viseli« in se »hup-kali«, tako da smo z nogami nehote koga brcnili v zadnjo plat. Na šolanju so bili tudi Madžari in Me džimurci. Po nekaj letih je Hočevarja, ki je bil službeno premeščen drugam, zamenjal Bračko. Na prvi telovadni akademiji smo imeli tudi vaje s palicami. Ker smo dobro telovadili, smo dobili ugodno oceno. Kasneje sem vodil svojo skupino telovadcev.« »Najljubša mi Je bila bradlja« Spomini Franca Flegarja sežejo daleč v preteklost. »Po končani meščanski šoli sem šel leta 1923 za vajenca v trgovino. Še danes stoji trgovina Heimerjevih na vogalu glavne soboške ulice, ki vodi proti železniški postaji. Vajenec sem bil tri leta. Leta 1925 je bila v Soboti povodenj, ko je voda tekla z glavne ulice proti stari bolnici in železniški postaji. Zalilo je tudi našo trgovino. Tedaj mi je šef dejal, da v vodi vidi glavo in lase. Ker sem se plavanja naučil v Sokolu, sem pogumno skočil v vodo in iz nje potegnil deklico. Poskušal sem jo oživljati, kar mi je kmalu uspelo, saj je začela bruhati Nato je prišel dr. Brandi, ki je ugotovil, da je to njegova hči Žal pa je čez tri leta umrla zaradi vnetja slepiča, ki je bilo takrat še smrtno nevarno.« V ospredju je bilo seveda njegovo telovadno delovanje. »Prvič sem začel tekmovati s 14 leti Prve resne vaje pa sem izvajal 1. decembra 1927 ob prazniku Sokola. Zjutraj smo šli najprej v cerkev, nato pa v uniformah na proslavo. Tako sem začel telovadno kariero. Leta 1930 sem se vpisal v zvezno telovadno šolo v Mariboru. V njej je bilo kar 45 mladih iz vsega Prekmurja, pri Čemer je delovalo že 19 sokolskih Čet. Poleg tega smo prepevali, plesali in telovadili. Kasneje so me poslali v češko Prago, kjer sem se izpopolnil v gimnastiki. Postal sem telovadni vaditelj. Moji dečki so na vsakoletni akademiji prikazali vaje, ki sem jih sam zasnoval. Ker je bila moja mama odlična plesalka, po rodu Avstrijka, sem približno 15 let vodil plesno šolo« »Bil sem dober telovadec, zlasti na bradlji in krogih. Jaz sem skočil najvišje in najdalje. S Sokoli smo šli telovadit tudi v Varaždin, kjer sem skočil kar J 8 metrov in naredil še dvojni salto, s čimer sem navdušil vse gledalce. Ob Kljub 95-letom še vedno živahen možakar neki priložnosti sem tekmoval v Mariboru. Najboljši sem bil na bradlji, saj sem bil na okrožnem tekmovanju celo tretji. Poleg bradlje so bili moje najljubše telovadno orodje krogi. S tekmovanji sem končal pri 36 letih. Nikoli pa nisem hotel iz gimnastike narediti kariere Če jo iščeš, izgubiš težo!« je prepričan. Z ničemer pretiravati! Seveda nas je zanimalo, kakšen je njegov recept za visoko starost. »Normalno je treba jesti, sc izogibati alkoholu in cigaretam, piti čaj in živeti brez kakršnegakoli pretiravanja. Jejte normalno zajtrk, in ko si v letih, ko bi rad obdržal normalno težo, si kupi dobro tehtnico. Nanjo stopi vsakih 14 dni. Če tehtnica pokaže več kilogramov Franc Flegar (levo zgoraj) s svojimi učenkami in učenci telovadbe kot prej, »Škrtaj« pri hrani. Po vsakem kosilu lahko spiješ po dva kozarca vina, česar sem se držal vse življenje Sicer pa sem se vsako jutro, od deset minut do pol ure, razgibaval, kar je priporočljivo za cirkulacijo krvi in mišice. Potem je treba počivati, ne pa se takoj naprezati. Sele kasneje sem se razgibaval tudi z vožnjo s kolesom,« nam je zaupal slavljenec Franc Flegar, ki je prejel za svoje delo vrsto zasluženih visokih priznanj. Zdaj preživlja z ženo Marijo mirne upokojenske dni, ki jih nemalokrat popestrijo spomini na mladost. Še vedno si rad zapoje kako domačo pesem. Želi pa si, da bi še letos obiskal sestro Julko, ki živi v Splitu, ter svoje otroke, vnuke in pravnuke. Milan Jerše, foto: M. J. I 20 ŠPORT 12. avgust 2004 - MW Nogomet Umetna trava v soboškem Partizanu Za nekaj ur so imeli minulo soboto mladi v soboškem Partizanu umetno travo, ki so jo položili predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez in Nogometna zveza Slovenije ob turnirju Nogometna ulica s Sasom Udovičem Med tričlanskimi ekipami so bili v Murski Soboti zmagovalci: U-8 Mura (Sašo Kapuno-vič, Nino Čurman injernej Baranja), U-10 Mura (Niko Kisilak, Matej Kelemen in Mitja Kolmanko), U12 Tišina (Jernej Hanc, Aleš Bogdan, Nino Kouter) in U-14 Prleški asi (Patrick Jelen, Andrej Fajfar, Denis Kramar), Naslednji, predzadnji turnir od skupno desetih v Sloveniji bo v soboto, 14. avgusta, v Lendavi, finale najboljših ekip pa bo 21 avgusta najverjetneje v Ljubljani. Tekst in posnetek: Tonček Gider Tenis Velik uspeh Goluboviča V Domžalah je bil 9 turnir ITF za igralce in igralke do 18 let, ki šteje tudi za svetovno lestvico. Skupno je nastopilo kar 230 tekmovalcev iz 23 držav. Zelo uspešen je bil mladi igralec tenisa Zoran Golubovič s Hotize, ki je v dvojicah s Slovencem Kavčičem celo zmagal. V finalu sta z 2 : 1 (6: 1,6 : 7, 6 : 3) premagala vrstnika Brtghiua in Galiciua iz Romunije. Tudi v posamični konkurenci je prišel Golubovič do finala, kjer pa je z 0 : 2 klonil proti Hrvatu Jeliniču. Čeprav je šele 617. na svetovni lestvici, je že v 1. kolu pripravil veliko presenečenje z zmago 2 : 0 (6: 3,6 : 2) nad drugim nosilcem, Romunom Emanuelom Brighiujem. Nato je ugnal Kristofer ja Wachterja, v polfinalu pa četrto postavljen ega Slovaka Petra Paulenka s 6 : 1, 6 : 2, Vsekakor gre za velik uspeh Zorana Goluboviča, saj se bo na novi jakostni lestvici svetovnih mladincev povzpel za 300 mest višje in bo zasedal okrog 330 mesto na svetu. Ker je igral šele na tretjem turnirju, kjer se zberejo najboljši mladi igralci tenisa z vsega sveta, je ta uspeh toliko večji Milan Jerše Prvi krog pokala NZS Naprej le Lendavčani Veržej - Nafta 0 : 2 Ker polovica nogometašev prve postave Nafte m pravočasno dobilo potrdila o registraciji, so morali igrati nekateri rezervni igralci, ki so se dokaj izkazali. Domačini so sicer skušali izničiti premoč gostov na igrišču, vendar jim to ni uspelo. Z rutinirano igro so igralci Nafte povedli v 24. minuti po lepi akciji napada, ko je v polno zadel Bunc, drugi zadetek pa je 17 minut pred koncem tekme dosegel Benko. Pred 200 gledalci je sodil Tošeski (Medvode). Tišina - Železničar 6 : 7 Čeprav je na Tišino pripotovalo Kasaške dirke v Ljutomeru V derbiju zmagala Fanta Ljutomerski hipodrom je bi! prizorišče šeste in hkrati najpomembnejše letošnje kasaške prireditve V okviru osmih točk sporeda, kjer je nastopilo 81 kasačev iz osmih klubov, je okoli 2200 gledalcev z veliko pozornostjo spremljalo državno prvenstvo štiriletnih konjev Že 14. slovenski kasaški derbi je bil v znamenju domačih tekmovalcev, saj je od devetih nastopajočih kar osmeri ca zastopala barve KK Ljutomer, pa tudi Maksimiljana Tušak iz KK Komenda je vodila žrebca domače reje Na 2600 metrov dolgi, tudi tokrat odlično pripravljeni samo 12 nogometašev Železničarja, so ti že v 26. minuti povedli z 2 : 0 (strelca Glamočič in Krona-veter). Domačim so prek Con tale v prvem polčasom znižali na 1:2, v 49. minuti pa je Ulen izenačil. Po izključitvi Lukiča so gostje prek Kronavetra povedli s 3:2, že v naslednjem napadu pa so Tišin-čani izenačili z golom Ulena. V podaljšku - izključen je bil Krona-veter - domačini niso znali izkoristiti Številčne prednosti. Neučinkoviti so bili tudi pri streljanju enajstmetrovk, saj sta zgrešila Kranjc in Čontala. Pri domačinih so z bele točke zadeli Kous, Poredoš in Verban, pri gostih, ki so tekmovalni stezi, so se domala vsi nastopajoči po predhodnem z žrebom določenem štartnem položaju enakovredno podali v boj za najvišji naslov Po taktično mirnih uvodnih metrih sta se pognala pred zadnjim zavojem pred ciljno ravnino v silovit finiš Fanta II (na posnetku) v navezi Branko Slana (lastnik) in Jože Hojs (voznik) ter Denver MS z Markom Slavičem. Rahlo prednost je imela vseskozi Fanta, ki je ohranila dovolj moči tudi za končnico in zasluženo slavila. Rezultati tekmovalcev KK Ljutomer -1. dirka za 2-letne kasače zmagali z rezultatom 7:6, pa Pavlin, Letonja, Mačukat in Turk. So- Nogomet dil je Likič (Ljubljana) Hotiza - Aluminij O : 4 Peščica gledalcev je videla le igro enega moštva. Skozi ves prvi polčas so imeli pobudo gostje, ki so dosegli tri zadetke. Posebno lep je bii zadnji, ki ga je z roba kazenskega prostora dosegel Kelene Njegov močan strel je namreč končal v desnem kom vratarja Žižka, sicer najboljšega moža v domači ekipi. Dvakrat je bil uspe šen Pekez, enkrat pa Fridauer. Gostitelji so le redko prihajali pred vrata gostov, ki so zadnji zadetek dosegli iz najstrožje kazni. Najzrelejšo priložnost za častni zadetek je v 85. minuti zapravil Tibaut. Sodil je Horvat (Ljubljana). M. J. , F. H. na 1600 m: 1 Izza (M. Slavič) 1:20,9, 2. Ani November (Ja. Sa-gaj) 1 21,0, 3- Amito (Da. Jureš) 1:21,6. 2. dirka za 3-do 12-L, zaslužek 45 000 SIT, 1600 m: 1, Luigi (Gaal) 1:21,2, 2. Iron Way (Babič) 1:21,5, 3 Ferara AS (S.Slavič) 1:21,8. 3. dirka za 3- do 12-1, zaslužek do 150.000 SIT, 1600 m: 3. Fara Ga (R. Hanžekovič) 1:21,1. 4. dirka za 3- do 12-1., zaslužek do 400.000 SIT, 1600 m: 1. Alain Delon (M. Šonaja). 5. dirka za 3- do 12-L, zaslužek do 800 000 SIT, 1600 m: 1 Sara MS (M. Slavič) 1:17,2,2. Alja (Jo. Sagaj) 1:18,1,3. Fax (R. Hanžekovič) 1:18,1.6. dirka za 3- do 12-L, zaslužek do 1,500.000 SIT, 2100 m: 1 Davos MS (M. Slavič ml.) 1:17,9,4. Perla (Osterc) 1:18,6,7. dirka - kasaški derbi, 2600 m 1. Fanta II (Hojs) 1:21,1, 2. Denver MS (M. Slavič) 1:21,3, 4. Diola MS (D. Heric) 1:22,5, 5. Larson 1 (Antolin) 1:22,8. 8. dirka za 3- do 12-L, 1600 m: 1. Den MS (M. Slavič) 1:14,8. Tekst in foto: Niko Šoštarič Oblak izbral Božiča in Semlerja NOVI gometasev Brane ■ 4 4 1 * javil spisek za prijateljsko tel®’ s Srbijo in Črno gmA b avgusta v Ljubljani- ZanioWI'-da na seznamu n Zbtb vica, manjkata tudi 'tan in Marko Simeuno'. ■ ' povsem prevetril depu»V'1 seznamu kar devet drbn11' Med Oblakovimi izbrana iti di zvezni igralec NK Mura ko Božič in nas ro/ak B c ler, ki nastopa za Bayern. v 1 Športni ribolov Davor Ser®® deseti na “ Na svetovnem I' u Kutini detski konkurenc jo je zastopa M. Sobota, sesta. ■ r Francija. Za slove«' J tanco, ki jo je vančec, trener repr-je bil Štefan Gj«8Jek, J pila tudi KranjcVposan^m^ a se je Serec uvrstiln J sto. V mladinski bila Slovenija dese < sko reprezentanco P tudi Dominik Bas. ■ i prvi tekmi 12-^^^ nastopil. j* Kolesarstvo p Špilak zmagal na tekmi Na eni največjih mladinskih dirk za svetovni '1- ; v Gleize je bil prvi Simon Špilak, ki je uprizoril po 11 jI)Uto pravo šolo dirkanja. V 3 etapi je nadomestilt,Jf sekund zaostanka dotlej vodilnih Francozov Te je p1^ pred ciljem, saj je tekmovalec v rumeni majici z**-1 mm večal S svojo drugo zmago za svetovni pokal je Špilak po zdaj pred zasledovalci že na več kot 100 točk, zato se la pripravlja na svetovno prvenstvo v Veroni. Zenski nogomet . Pomurje LEN - Viktoria 4:4 9. rekreativni kolesarski maraton ŠD Radenci V Banovcih več kot tisoč kolesarjev Igrišče v ŠRC Filovci, 50 gledalcev, sodnik Tošelj (MS), strelke: 0 1 Fenvvesi (35), 1 1 Korpič (40), 1 ’ 2 A. Toth (42), 1 : 3 Fe-nyvesi (49), 1: 4 A. Toth (53), 2: 4 Niki (70), 3 : 4 Govek (78), 4 : 4 Glavač (88). Pomurje LEN: Vuri, Korpič, Garič, Zelko, Gabor, Glavač, Kozic, Jevtič, Tibaut, Govek, Niki. Filovčanke so v prijateljskem srečanju gostile prvakinje Madžarske, Viktorio iz Sombotela, in maloštevilnim gledalcem prikazale izjemno borbeno in kvalitetno igro. Obe ekipi sta si ustvarili nekaj priložnosti, ki sta jih tri izkoristili v prvem delu. Prve so povedle Madžarke po napaki obrambe gostiteljic, izenačila pa je Korpiče-va, ki je bila prehitra za obrambo gostij in z močnim udarcem ugnala Papovo. Ko so v drugem delu gostje vodile že s 4 . 1, so borbene domačinke uspele izenačiti in doseči lep mednarodni uspeh. Domačinke bi lahko celo zmagale, če bi Govekova in Korpičeva zadeli v 25. in 39. minuti, ko sta se sami znašli pred vratarko Papovo, vendar je nista uspeli ugnati. Franc Horvat Nesrečen poraz Slovenk V prvem od dveh prijateljskih srečanj mladih nogo-metašic do 19 let, odigranem v Brežicah, je Slovenija z 1 : 2 izgubila proti reprezentanci Srbije in Črne gore Kljub porazu so Slovenke pokazale zelo dobro igro in nesrečno izgubile v zadnjih minutah tekme. Za Slo venijo, ki je vodila z 1 : 0, je dosegla zadetek Saška Makovec, članica ŽNK Pomurje LEN, za gostje pa sta bili uspešni Pavičevic v 81. in Malinič v 83. minuti. V reprezentanci je nastopilo kar 7 igralk Pomurja LEN: Ploj, Zelko, Zver, Milkovič, M. Makovec, S. Makovec in Špur. V povratnem srečanju z istimi nasprotnicami pa so Slovenke klonile kar z 1: 5, Tudi tokrat so povedle z 1 : 0 z zadetkom Mateje Zver (Pomurje LEN) iz prostega strela s kakih 25 metrov. F. B. Nedeljski tradicionalni 9. rekreativni kolesarski maraton s startom izpred Term v Banovcih v organizaciji kolesarske sekcije Športnega društva Radenci je bil tudi letos po številu udeležencev' eden S Starta banovskega kolesarskega maratona. Foto: J. Z. največjih v Sloveniji. Udeležilo se gaje 1090 kolesarjev (lansko leto 1163), ki so lahko prevozili 68 km - maraton Terme Banovci s tremi vzponi - ali mali maraton na 52 km (en vzpon). Po pozdravnih besedah predsednika kolesarske sekcije Jožeta Kagerja, župana občine Veržej Draga Legena in starterja Milana Hojnika, direktorja Zdravilišča Radenska Radenci, se je točno ob 10. on množica v glavnem Bih kolesarjev zapeljal3 ‘ P° Jeruzalemu in okolij Po prihodu na vil deljeni številni p"kJl' h , Prejeli: najmiapa ^‘^0 letni Tadej Zadravec 1' ‘n Urban Kolarič mlajši kolesarki 1 nika čonč m yaivm najstarejša udeleženka finega kolesarskega ”'r letna Majda Bogataj P'U tor ZUletm in Maribora hr radi Ičm n i ekipa kolesar ‘Z Medvod z P~'udck-n ■ Vt/ odele.-envi ‘ 1 startnino so dobili top 1 pripravili sn 3 4. »ova 1, brrxp:iL'n['"^ot' denske pri okrepi ob prehodu skozi ^'Lie^ top V Terme Banovci sko majico z h 'g' •1' j ja Radenska, d d ■l e/: ■' Športno druD1 * roki ali pa mogoče čas, da Uberete kakšno dobro knjigo. T(*b ali mladi sploh radi berejo? Je ■■ hi seznamih prebranih knjig 'J literatura, ki jo v sklopu slo-' iez*ka berejo za domače bra-tt mogoče tudi sami odločijo in "utnicami vstopijo v knjižnico mnun ali pesniško zbirko. pravijo, da tako kot v svetu 1 tin net r narašča število izda-. ^ližtiih naslovov, vendar pa pada *1' preoranih knjig. In res je, da je rj^rikrv prav med mladimi, toda obvezno literaturo, Ta50'"’ Xniki ‘n strokovne knjige. /^Pogost;, jj m izobraževanje dtl svojega prostega časa, "uat pa s končanim šolanjem tovr-°»vade opešajo navada je mogoče spodbujati ^’čne načine. K temu lahko veliko Jnorer, dnižina U1 šola. »prva daje u n, lobitno zadovoljstvo ob knji-kulmira, poglablja, odpira spremlja bralca skozi te-»" ■ lin. bralnega razvoja, od otro-praga trtic* n A obeh imajo r^bno vvzgojitelji in učitelji. W»n» taiJosiujt čustvena in social- p3 morajo imeti drugi ■ _■ : široko literarno in kultur- ^^rdAitost ter pedagoško usposo- 1» g J8” |t 5« J 4 ^a'a anketa A danes še kdo bere? Prav zanimivo je bilo, ko smo se podali po ulicah Murske Sobote, da bi poiskali v teh poletnih dneh kakšne zagrizene bralce. Zanimalo nas je, kaj mladi berejo, ali sploh kaj ali raje gledajo televizijo, kdo bere več, zakaj in kako se z leti bralne navade spreminjajo. Osnovnošolci in fantje so jo hitro ucvrli mimo, še najbolj so bila zgovorna dekleta. oia, čisi porabim jj brinje knjig W »t« nii za kaj dni n« ostane čisa Brinje >c ' t '"de n je obzorij na različnih 1 ^ditm ko televizija usme-drugam. Več berejo 1 nu ""*ca branja), ker morajo, in A 'c P’ nu|de|. tudi starejši, ki Tj • izobraževati. Mlajši bi S p'■'»•’oviu kaj jih zanima, i na’151 ponujale vsebino, v ka-, ^'’di nadt. Najljubša knjiga “° Čarovnik iz Oza« bljenost,« pravi Boža Krakar Vogel, izredna profesorica in predstojnica katedre za didaktike slovenskega jezika in književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani, in dodaja, da lahko bralne navade spodbujajo tudi različna bralna društva in klubi, ki po njenem mnenju »konkurirajo« šolskemu bralnemu pouku z večjo demokratičnostjo, saj imajo bolj motivirane bralce in bralke, ki jim pri- Helena Horvat, Velika Polana »Rada veliko berem- resne knjige, svetovne uspešnice, še najbolj mi je všeč Henty Miller. Študij mi vzame ogromno Časa, a zvečer vseeno najdem čas tudi za branje. Niso mi všeč knjige z ljubezensko vsebino. Te prebirajo punce, da lahko zraven sanjajo in si ustvarjajo iluzije. Sama raje preberem kaj bolj življenjskega. Več berejo starejše ženske v pokoju, moškega, ki bi bral, ne poznam. Razlog, zakaj mladi ne posegajo toliko po knjigah, bi lahko iskali v vzgoji, obveznem domačem branju. Res pa je, da je v današnjem času veliko dobrih avtorjev, ki pišejo zanimive knjige medtem ko moramo za šolo prebirati tiste, ki za nas niso več aktualne in so preveč zgodovinske « lagajajo bralno gradivo. »Toda kakovostno branje se privzgaja ob branju kakovostnega izbora literature, reprezentativnih del, ki omogočajo posamezniku oblikovanje kompleksih predstav o tem, kaj vse sodi v literaturo, To področje človekove ustvarjalnosti pa zna biti pogosto na prvi pogled neznano m nerazumljivo in skozenj se ni vedno lahko prebiti. Je pa zato zadovoljstvo Aleš Doma in ko, Ropoča »Razen obvezne študijske literature knjig ne berem. Že v srednji Šoli sem prebral le tisto, kar je bilo obvezno, česa drugega ne. Raje gledam televizijo, kjer vidim zanimivejše stvari. Več berejo starejši - ženske, ki so v pokoju in nimajo drugega dela Mladina bere manj, predvsem zaradi čedalje modernejše tehnologije, ki je pripomogla k temu, da so mladi branje začeli opuščati. Najljubša knjiga mi je Rdeči lev, ki sem jo prebral v osnovni šoli.« potem toliko večje. Ta pot se mi zdi za vzgojo kakovostnih bralnih navad tista prava. Ali bo posameznik zaradi nje bolj ali manj ljubil branje in cenil književnost kot vrednoto, pa je v svetu številnih izbir vprašanje, ki presega zgolj književni pouk,« meni Voglova. Branje torej krepi našo domišljijo, Širi naša obzorja ali nas za trenutek preseli v drug svet. Vendar pa večina mladih pogosteje vzame v roke daljinski upravljalec kot kakšno knjigo, češ da je gledanje televizije manj naporno, da dovolj knjig preberejo že v šoli, da je treba slediti novim medijem, da knjige niso dovolj zanimive... Zato so osnova za to, da bi mladi začeli več brati, dobra literarna besedila in razlage Po besedah Voglove pa je treba slediti tudi interesom sodobnih učencev, »zato je treba izkoristiti to splošno zanimanje mladih za nove medije kot motivacijo in nagrado za doseganje temeljnih ciljev. Medijska taznolikost omogoča, da so učenci na spodbuden način vpeljani v branje, pa tudi, da je njihovo branje in uspešno reševanje nalog nagrajeno in nadgrajeno z zvočnim, vizualnim ali spletnim učinkom« Novi mediji, kot je na primer internet in tiskana različica knjige, so torej združljivi. Če torej radi sedimo za računalnikom, lahko širimo svoja obzorja, krepimo domišljijo in spoznavamo svetove likov tudi s pomočjo elektronske knjige, treba si je najti le takšno, ki nam bo dovolj zanimiva. Ta pa se zagotovo najde, za vsakogar. Pa naj vam povem Še to, nič ne de, če se vam knjiga, ki ste si jo izbrali, ker vam je bil všeč njen naslov, ne zdi zanimiva, lahko jo odložite in začnete brati drugo, no, to seveda ne velja za tiste obvezne z učno snovjo ali pa tiste, ki so na seznamu za domače branje. Vanja Poljanec Monika Lenarčič. Gornji Slaveči »Berem v prostem času, in to knjige z razburljivo vsebino, saj me le te pritegnejo. Vseeno pa raje gledam televizijo. Nekatere knjige za obvezno domače branje so mi zanimive, spet druge ne Nezanimivi so mi romani, raje preberem kakšno novelo. Več berejo starejši, in sicer ženske, ki nimajo drugega dela, saj jim televizija (razen telenovel) ni tako zanimiva, nam mladim pa roji po glavi le »žutiranje«. Mogoče bi več brali, če bi imeli avtorji zanimivejše zamisli in bi že v uvodu znali pritegniti bralca Nazadnje sem prebrala knjigo z naslovom Skrivnosti..., sem že pozabila točen naslov« Besedilo In foto: Andreja Kur bos Dadu! Ker se U bojim zazreti se v oči in ti povedati, kaj mi roji po glavi, ti raje pišem. Ne zmorem več tako naprej. Moje življenje je, odkar si končal najino zvezo, pusto, sivo, brezsmiselno ...Jezna sem, ker si imel pogum, da si vsemu tem u naredil konec Jezna sem nase, ker sem delala napake, in jezna sem na vse, ki mi govorijo, da te bom že prebolela Ker vem, da te ne bom. Kako pa naj prebolim nekoga, ki ga neskončno ljubim? Kako naj pozabim na dve nepozabni leti, ki sta mi spremenili življenje? Pogrešam te, pogrešam tebe, tvojo družino (še posebej sestri in nečaka), tvoje prijatelje... vse, ki so bili del tvojega življenja. Sedaj le upam in si želim, da si srečen. Packa Vaše pesmi Sanje Tiho dan se v noč poveša, moje srce te bolj in bolj pogreša, v mislih obujam si spomine in se tolažim, da vse enkrat mine. Počasi se zazibam v nove sanje, v novi svet, v nove zarje. In ko tako se v novi svet zbudim, pred lepo hišico na hribu obstojim. Vsa v cvetje je odeta, okrog pa po pomladi zadiši. Na klopci pred hišo fant in dekle sedita, si poljube med seboj delita. Šele sedaj v glavi zaslišim glas: »Saj to sva vendar ti in jaz!* Sonce pa vedno bolj in bolj pripeka in že je tu poletja čas, zagledam cerkvico domačo, pred oltarjem pa znani obraz. To si ti, ki čakaš damo v belem, korak za korakom proti tebi hiti. In ko že stoji blizu tebe, v dami v belem prepoznam sebe. Nežno sonce se poslavlja, listje z dret ja že leti, po parku se sprehajava jaz in ti. Brez besed se privijam k tebi, ti držiš me za roko, vse je pravljično lepo. Toda sonce je svojo moč izgubilo, nebo je natrosilo snežinke na zemljo. Spet se znajdem pred tisto hiško, iz nje po piškotih zadiši, stopim še korak en bliže, skozi okno obstrmim. V sobici je majhna zibka, nemo v njo strmiva jaz in ti, v kotu pa razkošna jelka, ki naznanja božični čas. Še bolj se povzpnem na prste, da vidim detetov obraz, razločne njegove so poteze: »Da! To je sin, ki sva ga ustvarila ti in jaz!* Kako lepo je, sama pri sebi ponavljam. tako toplo, čeprav je mraz. In kot bi Še nerazcveten cvet utrgal, spet nazaj v resnični čas. Zbudim iz sanj se teh čarobnih, le bledo obnemim, kajti bridka in boleča je resnica, da se v življenju nikoli ne bo rodil najin sin! Zvezdica K. Odhod Spomnim se poletja, njegovih lepih trenutkov, kje vse so tiste poti, ki sva jih obhajala jaz in ti. Tisti žarki z neba, tista sreča najina, a je tudi ta odšla, ne da bi se poslovila. Odšel si kot poletje, ko sem se privila v tvoje zavetje, zdaj sem ostala sama in globoka rana. Majica 24 DOBRO JE VEDETI 12. avgust 2004-VKTHU Rok za upravičence je podaljšan Začele so veljati spremembe Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki podaljšuje rok za zahtevke za vračila. Prej določeni rok je bil 7. junij, novi pa je 7. december. Vlada je posredovala novelo zakona v državni zbor po nujnem postopku v začetku junija. Podaljšanje roka so utemeljili s težavami, ki jih imajo upravičenci pri nabiranju dokumentacije. Vir za vračilo vlaganj bo kupnina od prodaje 62,5-odstotnega deleža Telekoma, ki je v lasti države. Ta naj se ne bi zgodila pred letom 2005. Kot so državljani odločili na referendumu, bodo upravičencem vrnili celoten znesek vložka. M. J. Kako z mozoljem? Majhni rdeči odebelini, ki ponavadi nastane na koži obraza, pravimo mozolj Okužba kože, ki nastane okoli Jasnih mešičkov, je bakterijska okužba, imenovana tur. Rdeča in boleči koža se napolni z gnojem in nabrekne. Turi pase najpogosteje pojavljajo na obrazu ali zadnjici. Zaradi mozoljev na otroški koži si ni treba delati skrbi, saj bodo v nekaj dneh sami izginili. Lahko jih le mažete z zaščitno kremo, Če pa se ponavljajo turi, je to lahko znamenje bolezni. Ture ali mozolje, ki se zdijo vneti, obrišite z vato, namočeno v razkužilo, ter jih ne stiskajte. Da otroka tur ali mozolj manj boli, da se ob njega ne bi drgnil ali občutil pritiska, ga obložite z vato in prelepite z obližem Tur bo dozorel v nekaj urah in sam po sebi počil. Ko se bo to zgodilo, ga očistite z razkužilom in prelepite z obližem, dokler se ne pozdravi. Še bolj priporočljivo pa bo, če boste otroka odpeljali k zdravniku, ta bo tur predrl in iztisnil gnoj, kar bo za otroka manj boleče, kakor da to počnete sami doma Tudi oteklina bo manjša. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje «tefonotanfo d. d., UL a. Novaka 13, Murska Sobota www.pomurske-lekarne.si Ušesno maslo Se vam je kdaj zazdelo, da prav vsi okrog vas šepetajo? Verjetno ste kmalu ugotovili, da je slabemu sluhu vzrok ušesno maslo. Notranjost sluhovoda prekriva koža z lojnicami in znojnicam podobnimi žlezami. Le te s svojim izločkom skupaj z oluščenimi celicami tvorijo ušesno maslo ali cerumen. Ušesno maslo še zdaleč ni produkt patološkega stanja, pač pa čisti in varuje uho. Torej je neke vrste obrambni sistem. katerega velikokrat podcenjujemo. Težave nastanejo, ko se čezmerno nakopiči v ušesu. To se pogosteje dogaja posameznikom z anomalijami sluhovoda, ki preprečijo normalno iztekanje ušesnega masla. Prav tako so bolj izpostavljeni tisti, ki ' uporabljajo slušni aparat ali ušesne čepke. Znaki Zamašenost in pritisk v ušesih, glavobol, vrtoglavica, slabši sluh, zvonjenje v ušesih, srbenje, bolečina. Velikokrat se želimo ušesnega masla znebiti na nepravilen način. Uporaba vatiranih paličic in drugih pripomočkov je neustrezna, saj lahko povzroči poškodbe sluhovoda in izgubo sluha, ušesno maslo pa potisnemo še globlje v notranjost ali se zlepi na bobnič. Odstranjevanje ušesnega masla Mehčanje ušesnega masla je pri odstranitvi bistvenega pomena. Uporabljamo ustrezne raztopine: - peroksid karbamid v glicerolu - glicerol razkrivajo zdravilne skrivnosti - 3-odstotni vodikov peroksid z vodo v razmerju 1 : 1 - olivno olje - natrijev karbonat v glicerolu in vodi Uporaba kapljic - Stekleničko pretresite in kapljice med dlanmi ogrejte na telesno temperaturo. - Uležite se in glavo obrnite na stran. - Uhelj nežno povlecite nazaj in navzgor in počasi kapljajte ustrezno število kapljic v uho Pri tem pazite, da se s kapalko ne dotaknete ušesa. Bazo uhlja nežno zmasirajte, da se kapljice porazdelijo - Zmehčano ušesno maslo nato previdno odstranite. Kapljice so v lekarnah v prosti prodaji, zato je najbolje, da se o načinu uporabe posvetujete s farmacevtom. Če se kljub uporabi kapljic ušesno maslo ni izločilo, je potreben pregled pri zdravniku, ki se običajno odloči za izpiranje ušes. Polonca Fiala, mag. farm. Koliko je stara koža? Če še niste dopolnili 40 Ih gube pa jo vidne, st nsi koža prezgodaj stara Pigm® taci j a je prav tako znak prezgodnjega staranja. Preverimo lahko, v kakšnem 'Lnrujtm ša koža. Roko pokrčirt" glavi, tako da se dotal• ušesa na drugi strani, od&r del nadlakti pa jeoboiw ' ogledalu primerjamo kožo m obrazu s kožo na nadlakti, b ■ pretirano izpostavljenir-• ■ nim negativnim vplivom Večja je razlika, bolj je koža poškodovana. Kako skriti kilograme? *-----— _ — —_ Preveč hrane in alkoholi st hitro pozna tudi na tehtmc,‘t na našem trebuhu. MaleOT okrogel trebuh lahko spn^1' no obleko priknjetno. kim dekoltejem bomozago® vo pritegnili pogled takoda kakšnega odvečnega kM* n>a ah dveh na trctubuoe nihče opazil. (Ho'ltrl b-i muni opazen rudi vtfl^ hlačah. ki w splicers: /gornji del aMačil bluze, jope) naj vecuu ' sredine bokov, saj tako dez prepolovi predel ircf* Tudi poševno odrezan spod rob krila ni najboljša izbira h to trebuh še bol) poudari Ekomurje Očistimo svojo notranjost Tudi piknik ni brez nevarnosti Kakovost vode Voda je življenjskega pomena za vsa živa bitja, saj je potrebna za obstoj živalskih in rastlinskih vrst, prav tako pa odloča o življenju ljudi in družbeni blaginji. Zaenkrat imamo srečo, da imamo pitno vodo, dosegljivo iz pipe. Čeprav bi želeli vodo uživati v čimbolj naravni obliki, ji moramo dodajati kemikalije za dezinfekcijo, kar pa ima včasih tudi neželene posledice, kot je obarvanost, neprimeren vonj ali okus. V vodi so raztopljene snovi, zato neoporečnost vode ugotavljamo po kakovostnih standardih Ti upoštevajo točno določena kakovostna merila, kot so obarvanost, motnost, okus, vonj vode, njena temperatura, električna prevodnost, količina kloridov, kalcija, magnezija, aluminija, sulfatov, raztopljenega kisika idr. Pitna voda ne sme vsebovati neželenih snovi v čezmernih količinah (nitratov, fenolov, amonijevih spojin...), predvsem pa ne strupenih snovi, kot so arzen, živo srebro, svinec, kadmij m drugih. Pomembno pa je rudi, da v vodi ni zdravju nevarnih bakterij. Spremembe v kakovosti pitne vode so lahko tudi posledica močnih padavin in spiranja meteornih vod v zaledjih vodnih virov. Za zagotovitev zdrave pitne vode sta izredno pomembna stalen strokovni nadzor kakovosti voda z ocenjevanjem osnovnih podatkov, zbranih v okviru monitoringa kakovosti voda v Sloveniji. Na podlagi letnih programov posameznih monitoringov opravi del raziskav Hidrometeorološki zavod RS, del pa po pogodbah druge institucije. Na posameznih vodnih zajetjih se analizira prisotnost kovin in organskih spo jin v vodi ter izvedejo fizikalne, kemijske in biološke analize. Obseg raziskav je odvisen od tipa vodnega telesa in od onesnaženosti zajetega mesta. V naravnih vodah so povsod živi organizmi, katerih sestava in pogostost je odvisna od sestave vode, predvsem kisika, hranilnih snovi, temperature in svetlobe. Na osnovi najdenih organizmov se po dogovorjeni metodi razvrščajo vode v kakovostne razrede po stopnjah. Kvaliteti vode se lahko poslabša tudi zaradi neustreznega stanja lokalnega omrežja, zato je pomembno, da pustimo vodo pred uživanjem nekaj minut teči, da izperemo postano vodo. Mrežice na ustjih pip in Čistilni filtri so primerno mesto za razvoj bakterij, zato jih je treba dovolj pogosto menjavati oz. vzdrževati. Pri načrtovanju raznih posegov v naravi se moramo zavedati pomembnosti vode ter se čim bolj prilagoditi njeni naravi. Ohranimo to nenadomestljivo vrednoto v čim boljšem stanju ne le za nas, ampak rudi za naslednje generacije. B. Žajdela, ekomurje@emall.si Z modrostjo rešimo in odpravimo vse nerešene težave in neprijetne izkušnje, ki so se nakopičile v naši podzavesti. S tem ko dosežemo raven pete čakre, imenovane višuddhi, se miselno in Čustveno uravnovesimo. Čakra višuddhi, ki na telesni ravni ustreza grlenemu predelu, je čakra diplomacije, Čistih odnosov z drugimi in igrive nenavezanosti Ponazarja prehod k obema čakrama glave ter skrbi za ravnovesje med intelektom in občutki. Omogoča nam, da z modrostjo rešimo in odpravimo vse nerešeno in neprijetne izkušnje, s katerimi se moramo, potem ko smo jih odložili v podzavest, vnovič spoprijeti. Grlno središče, kot tudi pravimo čakri višuddhi, vpliva na sposobnost sprejemanja in oddajanja komunikacije. Človekov glas, ki je temelj verbalne medčlove ške komunikacije, nam služi za govor. Govorniki, pesniki, pisatelji, igralci in politiki zavestno uporabljajo neizmerno moč besede Prvi pogoj za to je razvito grlno središče, ki omogoča in olajša komunikacijo in obvladovanje »jezika«. S to peto čakro sta povezani rudi sposobnost učenja in koncentracije ter odprtost za mnenja drugih. Čakra se odziva na zven glasu, saj v njem odseva vsa paleta občutkov' in stanja zavesti. Uravnovešena peta čakra omogoča globoko zlitje poslušalca z zvenom besede in glasbe. Enako deluje tudi na mišljenje, saj misel ni nič drugega kot »mišljena beseda«, ki ima kot zvočna podoba velik vpliv na razpoloženje in občutenje življenja. Če je peta čakra premočna, se to izraža v posameznikovi želji in potrebi po prevladi, manipuliranju z močjo in obvladovanju sočloveka, če pa je prešibka, se to kaže v sramežljivosti, zadregah in strahu pred konflikti. Ljudje, pri katerih grlno središče preslabo deluje, nimajo poguma, da bi izrazili svoje lastno mnenje, s čimer je ogroženo izražanje človeku lastne identitete. Peta čakra ima tudi vlogo pri izražanju resnice. Resnično osvobojene osebnosti, ljudje z razvito in uravnovešeno grlno čakro, so resnicoljubni, torej nimajo težav pri stremljenju k resnici in so jo sposobni tudi suvereno izražati Ko dosežemo raven te čakre, izginejo vse naše krivde in kesanja ter težnje, da bi dominirali nad drugimi ali da bi čutili dominacijo drugih nad nami. Tako izginejo občutki superiornosti ali manjvrednosti ter ljubosumja. Čakra višuddhi nas poveže s celoto in dejstvo, da smo del in delček celote, tudi občutimo. Omogoča nam, da se miselno in Čustveno uravnovesimo, doživimo brezmejno srečo in svobodo. Na tej stopnji razvoja razvijemo čut za petje, govor oz. lep glas. Harmoničen glas, neovirano dihanje in sproščeno mišično tkivo v vratnem delu, tilniku in ramenih nakazujejo na razvito in neobremenjeno peto energijsko središče oz. čakro višuddhi. Motnje pri pretoku energije v vratnem delu so največkrat slišne. Pojavlja se hripavost, glas se zatika, deluje trdo ali celo napoveduje, da bo usahnil Tudi vneto grlo ali žrelo, vnetje mandljev ali težave pri požiranju, v prenesenem pomenu besede tudi tako imenovani »cmok v grlu«, nakazujejo oslabljeno delovanje grlnega središča. Poleg težav v vratnem delu se lahko pojavijo tudi težave s ščitnico, golšavost, bolečine v ušesih ali težave z zobmi in obzobnim tkivom. V tesni povezavi z delovanjem pete čakre so tudi govorne motnje. Barva te čakre je vijolična, njen element pa je prostor Simbol čakre temelji na lotosu, ki je sestavljen iz šestnajstih listov, ki upodabljajo šestnajst sposobnosti, ki jih lahko razvije človek Bistveni komponenti simbola sta poleg božanstev slon, ki simbolizira znanje in modrost, ter luna, ki predstavlja duha. Grlno središče lahko prebudimo z afirmacijo: »Izražam se svobodno in odkrito. Poslušam vse, kar meni in drugim razveseljuje srce«. Omenjeno čakro lahko aktiviramo z vizualizacijo modrega neba ali zrcaljenjem neba v vodi ali s polaganjem ak-vamarina, azurita, turkiza ali kalcedona na vrat Lahko pa jo spodbudimo tudi z aromo evkalipta, petjem pesmi in manter. Čakro višuddhi lahko prebudimo tudi z jogo. Mag. Simona Šardtar Žižek ■-------------------------------------------T* ■ Ste se odločili, da boste sredi poletne vročine id "-r dan preživeli v naravi s svojimi najdražjimi in se or M in žeje ne boste vračali domov ali začeli iskati prim1' M Piknik, kakor imenujemo preživljanje prostega časa z ■ ■ . ravi, ki pomeni izlet s skupnim kosilom na prostetn, Jc pega vremena zelo priljubljen. .. [ovfS^ Piknik ponuja celo vrsto prednosti in ugodnosti, n । oblika aktivnosti v naravi predstavlja za posamezni -1 piknika je odvisna od možnosti in časa pa tudi od ■'j^ifliop1' stanja in počutja posameznika. Tako se na morje P, c »vdihavanje svežega in slanega zraka«. Zrak ob morju dom in kisikom, zato na človeka deluje krepčilno " V piknik na morju vključite kopanje, plavanje m ''J' plaži, Po drugi strani pa je zrak v planinah čistejši *n »era^ kisika, hkrati pa na organizem dobro vplivajo tu h te p razlike med dnevom in nočjo Piknik ali izlet je i^ bregovih rek in potokov, ki s svojim enakomerni® .p v sproščajo in pomirjajo. Poleg ugodnih in prijetnih P ■ |!fjvrr nik tudi nekaj slabih strani, ki ogrožajo čim eko1 ''^a ’1^ najpogostejše neprijetnosti in nevarnosti Tej se izognemo tako, da na piknik potujemo z vl^ ;, pik^ se kar peš odpravimo do bližnjega kotička, primer1" nasprotnem primeru pa si pomagamo z naravni n, u oSa ■ slabosti. Da ne govorimo posebej o nadležnih n* ■ lahko s svojim pikom pokvarijo dobro razpoloženi1 Vročinski udar j I lll^ Letošnje poletje je sicer dosti manj vroče, k^1 B -ut'1^, vendar je treba biti na soncu vedno pazljiv. Naf*4 da"', blem, to pa ne velja le za dopustnike, temveč za dje dehidrirani Še vedno se nismo navadili, d1 T 'tlik°?J' pl11 liko tekočine, najbolje vode. Dehidracija povzro- |CtP • predvsem pri starejših ljudeh Kadar je torej vf več kot običajno. Če navadno popijete do liter h11 dan, potem to količino raje kar podvojite p Na vročinski udar vas bodo opozorili nekJ"■r,,3 znaki, najprej krči v nogah, lahko pa tudi drug’ “ so namreč zanesljiv znak, da telo izgublja sol m ■ ' rf£nje < se začne rahlo potiti, glava postane čudno lah njuje, človeku začne postajati slabo. Če ne o ■ ’ .jin" živite vročinski udar, ko se telo ni več sposodi' Tudi potenje se ustavi. Kaj torej storiti, če začutite takšne znake? 1r boko senco, da se počasi ohladite, predvsem veliko tekocme. V tem primeru je še bolje, če j11 |VOd-vsebuje tudi sol Če to ni mogoče, pa bo tudi nn" .11 došla. Še nekaj znakov vročinskega udara: ^ii' vroča in suha, pospeši se srčni utrip, pojavi postane zmeden in se mu rahlo vrti. Tedaj p1 , . p bolniku nekaj ledu vsepovsod po telesu, kjer s» f | fe jf' 11 na vratu in na prsih, na rokah. Lahko zleze v 1' -^r* |t tudi po hladno prho, ali pa ga zavijte v hladne 1'1 i rjuhe. Če se preveč potite, je čas, da greste v ne ostanete na soncu zdržema več kot 15 ali - ttSTNIK-12. avgust 2004 DOBRO JE VEDETI 25 ^hkotna ^potovanja Besede Mode so pomemb- P*«3 tii*„ J.”' “nhre kombina-'a ma,° več pri- n i kr°zniket v vsakega položimo P*ttrir’K:,"LI 2 drobno narezanim Svetujeta Beltwte. Sr, m«l,,4n Gordana Toth, univ. dipl. Inž. živil. tehn. Bodimo telesno dejavni in hujšajmo Kako porabiti presežek energije, ki jo vnesemo s hrano? Tako, da smo telesno dejavni. Vir vnesene energije je hrana. Telo porablja energijo na tri načine: 1. za opravljanje življenjsko pomembnih funkcij, kot so bitje srca, proizvajanje toplote in vzdrževanje telesne temperature, 2. za opravljanje telesne dejavnosti, 3. za presnavljanje... Torej, če želite shujšati, lahko zmanjšate vnos energije (hrane) ali povečate porabo le-te s telesno dejavnostjo. Vendar to ni vedno enostavno, kajti včasih se telo na zmanjšan vnos energije odzove tako, da zniža raven porabljene energije (raven presnove ali metabolizma). Ko se to zgodi, se telesna teža ne znižuje, četudi človek upošteva strogo shujševalno kuro. To stanje je mogoče preseči s telesno dejavnostjo, ki spodbuja telo k hitrejši porabi energije. Torej zato zdravo jejte in se gibajte! Ob tem si pridobite večjo telesno pripravljenost in ste polni energije, kajti mišice, ki si jih ob tem pridobite, so veliki porabniki energije v mirovanju in med gibanjem. Pospešijo vaše hujšanje in preprečujejo, da bi se zredili. Telesna dejavnost pomaga krepiti tudi vaše srce, prav tako zmanjšuje vpliv stresa in sprošča. Po telesni dejavnosti se boste vsekakor bolje počutili Ob telesni dejavnosti lahko sklepate tudi nova prijateljstva. Najboljši način hujšanja je aerobna vadba, to pa ne pomeni, da morate takoj odhiteti v studio za fitnes, dovolj je le dolgo časa trajajoča telesna dejavnost, pri kateri se ogrejete in zadihate. Pazite le, da telesa preveč ne obremenite. Primerne dejavnosti so že plavanje, hitra hoja, kolesarjenje, zmeren tek, ples. Tudi domača dela v hiši ali na vrtu štejejo med aktivnosti, kjer porabljate dovolj kalorij. Izberite takšno telesno dejavnost, ki jo boste lahko izvajali redno in se bo ujemala z vašim načinom življenja. Hodite raje peš, malo hitreje, in namesto dvigala uporabite raje stopnice. Ne pretiravajte in ne mislite, da morate v najkrajšem Času poskusiti največ Modre oči njamo kot kameleon. Na večer pa koža ljubi tudi zdrs svilene bluze s krilom iz viskoze. Čez dan naj nas raje hladi bombaž Obleke so poletne že zato, ker so posute s cvetličnimi vzorci. Izbor v odtenkih peska, tobaka in bele kave v kombinaciji s temnejšo rjavo in črno bo dajal bolj sofisticirani videz. Dodatki naj bodo smeli in individualni. Privoščimo si velike plastične uhane, zapestnice in verižice iz različnih materialov in barv Vse, česar si ne upamo kombinirati z vsakdanjimi, tudi poslovnimi oblačili, je več kot dobrodošlo. Če pa nakita sploh ne maramo, se odenimo tako, da nam bo prijetno kot še nikoli. Seveda k dodatkom spadajo še vse plastične ure, očala, sa-rongi, barvite gumice za lase in še in še. Včasih smo rekli, da smo bili na dopustu, ker nismo gledali na uro Danes govorimo o neprebrani elektronski pošti in občasno izklopljenem mobilnem telefonu. Tudi dlančnik je le vir dobrih igric in zabave. Je že tako, da nas je tehnologija vseeno dobro omrežila. Tatjana Kalamar Morales Barvo oči določajo geni, gre za kombinacijo, ki jo nasledimo od starsev. Veliko otrok ima ob rojstvu modre oči Pigment, ki obarva oči, se namreč še ni razvil. V prvih mesecih življenja je očesni pigment skrit v šarenici, spodbuja pa ga izpostavljenost svetlobi. V tem procesu se lahko sprva modre oči dojenčka spremenijo v rjave ali zelene. Ocvrte puranje palčke v sirovem testu 600 g puranjih prsi (oz. 4 zrezki po 150 g), 2 jajci, 100 g sira, 100 g moke, sol, poper, olje za cvrenje Puranje prsi narežemo na zrezke, ki jih rahlo potolčemo, nato pa narežemo na za prst široke rezine. Solimo in popramo. Jajca razžvrkljamo in dodamo drobno nariban sir. Olje segrejemo. Pri pravljene puranje rezine povaljamo v moki, nato pomočimo v jajčno maso in jih v olju zlato rumeno ocvremo Ocvrte rezine položimo na papirnat prtiček, ki vpije odvečno maščobo, in jih Še vroče ponudimo s poljubno prilogo. Pikantni špageti 250 g špagetov, 80 g čebule, 50 g masla, 150 g paradižnika v koščkih (iz konzerve ali svežega, ki ga narežemo), 100 g hamburške slanine, 15 el mesne juhe, 10 d belega vina, sol, poper, timijan, rožmarin, šopek zelenega peteršilja Špagete skuhamo v slanem kropu, pri tem pazimo, da jih ne razkuhamo. Posebej na maslu prepražimo sesekljano čebulo in na rezance narezano hamburško slanino, dodamo paradižnik, začimbe ter zalijemo z juho in vinom. Za hip povremo, omaki dodamo kuhane špagete in vse skupaj narahlo pomešamo. Preden ponudimo, špagete še posujemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. Osvežilna solata 200 g rabarbare, 1 jedilna žlica sladkorja, 3 sveže breskve, 200 g mehke glavnate solate, Če se do nedavnega niste ukvarjali s telesno dejavnostjo, začnite to zmerno. Sčasoma naj postane vas cilj 20 do 30 minut vadbe 5-krat tedensko. Če začutite pri telesni dejavnosti bolečino, vrtoglavico, neobičajno utrujenost ali slabost, takoj nehajte! Če se simptomi ne poležejo ali se povrnejo ali Če ste zaskrbljeni, se posvetujte z zdravnikom. Tako torej, veselo na telovadbo! Zvitki iz jajčevcev (za 4 osebe) 1 velik jajčevec, 3 žlice olivnega olja, 165 g mozzarelle, narezane na 8 rezin, 2 jajčasta paradižnika, 8 listov bazilike, balzamični kis, sol, poper Jajčevec po dolgem narežemo na 10 tankih rezin. Zunanji dve zavržemo. Rezine posolimo in pustimo stati 20 minut, nato jih oplaknemo in osušimo s papirnato brisačko. Segrejemo zar in rešetko obložimo s folijo. Osu šene jajčevce položimo na žar in premažemo z oljem. Pečemo 10 minut, da se zmehčajo. Vmes jih obrnemo. Jajčevce vzamemo z žara, na sredino vsakega položimo kos mozzarelle, kos paradižnika in list bazilike ter solimo in popramo. Oba konca jajčevca prepognemo čez nadev, nato jajčevce položimo s prepognjeno stranjo navzdol. Pečemo tako dolgo, da se sir začne topiti. Po želji jih pokapljamo z balzamičnim kisom in olivnim oljem. Na osebo: 248 kcal, 18 g maščob, vlaknine +++. 100 g korenčka, sadni kis, sončnično olje, 100 g orehovih jedrc, sol, poper Rabarbaro očistimo in narežemo na 2-3 cm dolge poševne rezine. Pristavimo vodo, ki jo sladkamo, in v njej blanširamo narezano rabarbaro. Nato jo odcedimo in ohladimo Solato natrebimo in operemo. Breskve izkoščičimo, olupimo in narežemo na tanke lističe. Korenček prav tako očistimo, operemo in narežemo na tanke kolobarje. Vse pripravljene sestavine zložimo v solatno skledo, solimo in popramo ter prelijemo s kisom in oljem. Narahlo premešamo ter po vrhu posujemo z grobo sesekljanimi orehovimi jedrci. Lubenično-smetanova zmrzlina 600 g lubenice (brez lupine), 4 rumenjaki, 50 g sladkorja, 100 g malinove marmelade, 3 cl rdečega vina, 40 d sladke smetane, melisi-ni listi za dekoracijo Lubenici odstranimo semenje, 8 manjših lepih rezin shranimo za dekoriranje, ostanek sesekljamo z mešalnikom. Tej masi primešamo rdeče vino in malinovo marmelado. Rumenjake s sladkorjem nad soparo stepemo v čvrsto peno. Maso ohladimo. Sladko smetano stepemo. Smetani najprej pazljivo primešamo sadno maso, nato še jajčno Kremo naložimo v primerno posodo in postavimo v zamrzovalnik vsaj za 6 ur. Zmrzlino serviramo na dobro ohlajenih krožnikih, oblikujemo jo s kleščami za sladoled ali narežemo na rezine. Dekoriramo z rezinami lubenice in svežimi melisinimi listi. Dober tek! Antibakterijska mila Mila za roke in telo z oznako antibakterijsko nič bolje ne uničujejo bakterije kot povsem običajna mila, so ugotovili znanstveniki. Eno leto SO spremljali več kot 200 gospodinjstev oziroma navade njihovih družinskih članov, kar zadeva umivanje rok - polovica jih je uporabljala običajna mila, polovica pa tista z oznako anti bakterijska. Pri vseh so ob jemanju bakterijskih kultur ugotovili, da imajo na rokah manj bakterij, kot če bi si roke umivali samo z vodo, pri čemer antibakterijska mila niso nič izstopala. Onesnažen zrak-krajše življenje V britanski prestolnici so lani namerili rekordno onesnaženost zraka, ki je posledica avtomobilskih izpušnih plinov Zaradi tega lahko Londončani pričakujejo tudi do deset let krajšo življenjsko dobo. Kot kažejo delni izidi Študije, ki jo bodo v celoti objavili konec leta, je bila onesnaženost zraka nevarno povišana kar 60 dni Meritve so izvajali na 80 točkah v Londonu. Po ocenah stro kovnjakov zaradi posledic onesnaženosti vsako leto umre 1600 Londončanov, 1500 pa jih potrebuje zdravljenje v bolnišnicah. Pričakujejo tudi več primerov astme in alergij. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Označevanje cen storitev Potrošnika, ki sc je oglasil v naši pisarni, je zanimalo, kakšna so zakonska določila glede označevanja cen ponudnikov storitev. Zakon o varstvu potrošnikov določa, da mora podjetje za storitve, ki jih ponuja, vidno označiti ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost v primeru, da je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Podjetje pa mora tako označeno ceno upoštevati. V primeru, da gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave. Način označevanja cen storitev, ki jih ponujajo podjetja potrošnikom, je določen s Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga in storitev, ki je bil sprejet na podlagi ZVPol Ta določa, da je cena storitve cena storitve skupaj z davkom in vsemi drugimi dajatvami. Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene storitve skupaj z davkom in vsemi drugimi dajatvami, se lahko označi na naslednje načine: - kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve, - kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem, - kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve, - kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto, - kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev. Če podjetje ponuja potrošniku veliko storitev, pa bi bila zaradi tega objava cen na ceniku dvoumna, slabo vidna in težko razpoznavna, ali če podjetje opravlja storitve izključno na terenu in nima poslovnih prostorov za opravljanje storitev, so lahko cene storitev potrošniku dostopne in razvidne na drug ustrezen način: - katalog storitev s cenami, - posebna brošura z nedvoumnim opisom storitev s cenami, - prospekti z nedvoumnim opisom storitev s cenami ali na drug ustrezen način. Označitev cen za storitve mora biti za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu, v tistem delu poslovnega prostora, kjer so potrošniki, ter na takšen način, da je ni mogoče zamenjati s ceno druge storitve. Pravilnik določa tudi velikost črk in številk na ceniku za storitve, da se šteje za čitljivo (najmanj 5 mm). Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 10. do 13- ure, v torek, četrtek in petek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Andrej Čimer, vodja pisarne 26 12. avgust 2004 - VESTNIK Po ponedeljkovem neurju s točo na terenu s strokovno službo soboškega Triglava Hitra in natančna ocenitev f ” "5 in poravnava škod - ena ** I poglavitnih odlik zavarovalnice 1 V ponedeljek, 9. avgusta 2004, smo bili priča hudemu neurju s točo, ki je klestila tako po večjem delu Goričkega kakor tudi na ljutomerskem, veržejskem in kapelskem območju. Zanimalo nas je, kako se na tovrstne dogodke odzovejo v Zavarovalnici Triglav, naši največji zavarovalnici, ki ima v Pomurju več kot 80-odstotni delež. _______________________________ ________ Ponedeljkovo neurje v Rogašovcih skozi okno. Dan po neurju smo se že zgodaj zjutraj z njihovo strokovno službo odpravili na teren. Naša sogovornika sta bila g. Jaroslav Karba, pomočnik direktorja za premoženjska zavarovanja, in ga. Jožica Caf, vodja oddelka za kmetijska zavarovanja v Zavarovalnici Triglav, d. d.. Območni enoti Murska Sobota. Pomurje pogosto imenujemo žitnica Slovenije. Koliko pomurskih obdelovalnih površin pa je pravzaprav zavarovalnih pri soboški Zavarovalnici Triglav? Jaroslav Karba: Pri nas je zavarovanih več kot 20.000 hektarjev površin, to pa je skoraj 18 odstotkov celotne površine Pomurja oziroma kar 43 odstotkov vseh potencialnih obdelovalnih površin v Pomurju. Če te številke izrazim slikoviteje, imamo pri nas zavarovanih površin v velikosti približno 25 tisoč nogometnih oziroma več kot 200 tisoč rokometnih igrišč. Na veliki večini zavarovanih površin rastejo poljščine, na manjšem delu pa vinogradi m sadovnjaki Tako je pri naši območni enoti zavarovanih kar 70 odstotkov vseh zavarovanih kmetijskih površin v celotni Zavarovalnici Triglav, zaradi česar lahko rečemo, da smo kmetijska zavarovalnica. Koliko za varovalne premije od zavarovanj posevkov in plodov zbere soboški Triglav in koliko škod iz istega zavarovanja letno poravna? Jaroslav Karba: Lani smo zbrali s premijami za zavarovanje posevkov in plodov 138 milijonov tolarjev, s čimer jamčimo za posevke in plodove v višini 3,5 milijarde tolarjev. Del zavarovalne premije smo zaradi katastrofalne suše zavarovancem tudi vrnili, podobno pa smo storili že leta 2001. Ob tem je treba poudariti, da so tudi letos svojim kmetom s subvencijami za zavarovanje posevkov in plodov priskočile na pomoč vse pomurske občine, razen treh. Višine subvencij se gibljejo od 20 do 40 odstotkov, k temu pa Zavarovalnica Triglav doda še polovico višine občinskega prispevka, torej od 10 do 20 odstotkov, V prejšnjem letu pa smo zaradi manj hudih neurij s točo poravnali tudi nekoliko manj škod kot prejšnja leta Letos nas je toča presenetila že večkrat. Koliko neurij s točo je bilo v letošnjem letu in kolikokrat je padala v zadnjih letih? Jožica Caf: V zadnjih dvajsetih letih smo imeli v Pomurju točo vsako leto, k sreči ne vedno na istih območjih, v povprečju pa je letno nekaj več kot 10 neurij s točo. V zadnjih dveh bolj sušnih letih jih je bilo nekoliko manj. Tako smo v letu 2002 evidentirali 6, leta 2003 pa 7 neurij s točo, vsa pa so bila po obsegu in intenzivnosti manjša. Letos so bila že 4, žal pa so bila vsa obsežnejša m intenzivnejša kot v prejšnjih letih. To pomeni, da so zajemala večja območja in da je toča padala bodisi dlje časa, bodisi je bila gostejša ali pa so bila zrna toče večja. Tudi zadnje neurje je gotovo spadalo med večja v zadnjem obdobju. Jožica Caf Res je. Ponedeljkovo neurje s točo je zajelo območje rogašovske, can- kovske in puconske občine na Goričkem, nato pa je pustošilo še naprej v ljutomer- ski občini, predvsem v Krapju, na Cvenu in Pristavi. Toča je padala tudi ponekod v občini Veržej, prijave pa smo prejeli tudi s Franc Rogan, Rogašovci: »Toča nam je v 15 minutah močno prizadela pridelek. Nazadnje je divjalo podobno neurje s točo leta 1987 « t'^1 Jožica Caf iz soboške enote Zavarovalnice Triglav pri prvih ogledih in predogledih škode, ki jo je povzročilo neurje. Neurje ni prizaneslo niti domačim vrtovom. Kapele. Nekateri domačini na Goričkem pravijo, da podobnega neurja že dolgo ni bilo. Kakor že rečeno, smo imeli letos poleg tega neurja še tri, podobno močno neurje s točo pa je bilo v začetku julija, ko je toča klestila vse od Vratje vasi prek Radgonsko-Kapelskih goric do Ljutomera Kolikšno škodo pa je povzročilo to zadnje neurje? Jožica Caf: Točen odgovor na to vprašanje bomo lahko dali šele pred spravilom pridelkov, ko bodo opravljene končne ocene škod. Dejstvo pa je, da je toča popolnoma uničila ali pa hudo prizadela nekatere kulture, še posebej buče, sladkorno peso in ponekod še nespravljeno pšenico, rž in oves. Tudi koruza je na nekaterih območjih zelo prizadeta, bo pa dala ob normalnih vremenskih razmerah kljub temu nekaj pridelka. Hudo prizadeti so nekateri trajni nasadi in vrtnine. Tudi škode na objektih je nekaj, gre predvsem za razbita okna, poškodovane rolete in kritine. Poškodovani pa so tudi številni avtomobili, za katere pa krije škodo polno zavarovanje avtomobilskega kaska. Če bi bil veter, ki je neurje spremljal, še nekoliko močnejši, bi bila škoda še večja, saj bi lahko prišlo do odkrivanja streh in s tem povezanih drugih škod Kako se zavarovalnica odzove na škode v takšnih primerih in kdaj bodo zavarovanci prejeli denar od vaše zavarovalnice? Jožica Caf: V primeru škod so pri zavarovanju posevkov in plodov določene značilnosti. Tudi v tem primeru zbirajo prijave naši zastopniki takoj po škodnem dogodku, torej takoj po neurju. Prijave predajo cenilni službi, ki nato na terenu opravi ogled ali predogled škode. Ogled in končna cenitev se opravita pri kulturah, ki so v fazi spravila, predogled pa pri kulturah, ki še niso v fazi spravila. V primeru tokratnega neurja se opravlja ogled kultur, kot so pšenica, rž, oves, predogled pa pri tistih kulturah, katerih spravilo bo jeseni: koruza, buče, sladkorna pesa, vrtnine ter sadje v sadovnjakih in grozdje v vinogradih. Pri slednjih se torej končna cenitev opravi šele pred spravilom pridelka, ko se lahko tudi natančno ugotovi, kakšno škodo je zaradi tega škodnega dogodka utrpel pridelek Po opravljeni končni cenitvi se zavarovancu ob podpisu pobočne izjave tudi izplača ocenjena škoda. Kdaj bodo zavarovanci prejeli denar za Škodo, je torej odvisno tudi od posamezne zavarovane kulture, trudimo pa se, da škodo poravnamo, kakor hitro je mogoče Kar pa se tiče premoženjskih Škod, pa lahko povem, da so zavarovanci ob prejšnjem neurju prvi denar prejeli že tretji dan po neurju. Gotovo je zadovoljstvo zavarovancev poleg hitre poravnave Škod, dobrih zavarovalnih produktov in ugodnih plačilnih pogojev odvisno še od drugih dejavnikov. S čim še poskušate zadovoljiti svoje stranke? Jaroslav Karba: Zavarovanje danes ni več stvar sreče in naključja, ampak natančnih izračunov, dobrega poznavanja naravnih in drugih pojavov ter iskrene skrbi za ljudi in njihovo premoženje. Zagotovo drži, da sta hitra in natančna ocenitev in poravnava škod poglavitni odliki kakovosti zavarovalnice V Zavarovalnici Triglav v Murski Soboti se zavedamo, da je potreben za zadovoljstvo zavarovancev in tudi zavarovalnice partnerski odnos. Ta temelji na zaupanju, prijateljstvu in pomoči v težkih trenutkih. Odnos je torej središče naše zavarovalniške ponudbe, zaposleni pa s svojim zna njem, pripadnostjo, zavzetostjo in motiviranostjo jamčimo za zadovoljstvo zavaro- PRIPRAVLJENI NA VSE. ZAVAROVALNICA TRl^^ , Ju :ia vancev in poslovni uspeh i 1 . menom dolgoročnega razvoja -■ Jt; djetja smo se v soboški enoti / [V ce Triglav odločili za popolno okolju, v katerem živitno m i dihamo Ker je naš uspeh 11 ] predvsem od zadovoljstva in ših zavarovancev, smo uve ■' CRM (Customer Relationship r.fl. ment oz. Celovito upravljanj' mi). Vemo, da jim je poleg * cene storitve najdragocenep' smo z izgradnjo Središča za stra beli za še hitrejše, lažje m pol* td I sl o van je z nami. Kako pa v zavarovalništvu, P#1'. v kateri sta tradicija in izredno pomembni, sledil spremembam v okolju? Jaroslav Karba. »Edina stalnica • nem poslovnem svetu je stalna sjir«^ ba< je fraza, ki jo danes pozna it m«* vsakdo. Zato v naši območni enod sledim3 dobnim spoznanjem poslovne^ uvajamo najnovejše metode H> E' za izboljšanje in racionalizaciji procesa. V podjetju rešujemo prov-kreativno in v heterarhičm , Poleg že omenjenega kwnctj”*1 ', več let uporabljamo tudi sWeni ur teženih kazalnikov iHalanced scor- .. ali BSC), ki nam omogoča spn '" * , stavljenih ciljev vsakega nosilaJ ‘ delovnem procesu z vec vid 1 " vljanjem s človeškimi viri11luC'"' r, ce Management ali HRM) pa sPr^’jUk« ----- razvoj m naptcuca ------- ter izvajamo projekt nasledstev Pf ‘u ključnih kadrov. Je bila res soboška Obmel Zavarovalnice Triglav P* valna hiša v Slovenji J kakovosti iz družine ( Jaroslav Karba: Da, to drži Zc .fr smo kot prva zavarovalnica v S ° j ■ • jeli certifikat kakovosti 1*1 ^^Ji$ pa smo prejeli tudi standard % 9000. Kakovost naših 'i"t|U ' ^j7i^i*' potrditev pri vsakdanjem del11 v tudi z omenjenima certify" seljem se še pohvalimo,||J jemniki dveh priznanj »m D.. |:0^ se podjetju«, ki nam ju K P° ^,0 učečega se podjetja, I"I'1 braževalni management 2002 Obema hvala za ta uspeha tudi v prihodi । O podrobnejših info: vanjih Zavarovalnice Trig^ .. -ših izračunih lahko povp1 e pl? £ bližjega zastopnika Zavar 4 -se oglasite v najbližji P^-10 .JiO-kar na Območni enoti /n glav, d d, v Lendavski ul*1 fP bori, kjer boste skupaj5 *' poiskali najustreznejšo Vprašanja lahko po elektronski p0"11 info-msazav-triglavS FRANCIJI TIRNICA KISLA ŽIVINSKA KRMA OŽMANA MALAKI SUMERSKI BOGWBA VULKAN HA SICILIJI AVTOR ARIANE GORNJA OKOWdNA TBISAČICA KURNIKOVA CLAIRE TREVOR PRPRAVA NA JAHALNIH Škornjih KUHAŠ 70 ZAŠITA GUBA NADUTEŽ, GIZDALIN ODDELKA KOZAŠKE VOJSKE JUTRANJA PADAVINA SLIKAR (BOWS) SESTAVINA ČESA PAPEŽEVO POKRIVALO PRITOK DONAVE V NEMČUI STARO-BOLGARSKI KRALJ TOVOR« ZABOJNIK mesa V ZAČINJENO KISLO POUVKO SODNI SISTEM ZGORNJI DEL USTNE VOTLINE ZMEČKAN KROMPIR upodobitev DEPARTMA P0VEUH,K V SEVERNI KLADA ZA SEKANJE RAJČAZA ČIŠČENJE PLUG* & PODOBNA DOM. PTICA ŽELATINA IZ ALG NASPROTJE MOLA 1 VOLOVSKA ANTE0PA STREL ČEZ VRATARJA KOREJSKI AVTO ČASTNIK TEKMEC, NASPROTNIK NAJ VIŠJA GORA V TURČUI IGRALEC (WARREN) AVTOR: ŠTEFAN HAJOMJAK ČLOVEK. KI MA VSO OSKRBO V DOMU, ZAVODU REVNOST PRITISK RADIJ JERMEN V KAČAH DRŽAVNI PRAVMK ŠVIC.SUKAR (JOHANNES) AMERIŠKA SMUČARKA (PtCABO) BARE RA TITAHOV hWERAL MESTO NA POLJANSKI DOUNI LUKAV MJANMARU TERUEPRI PADOVI NJIVA VOJAŠKI PRATEŽ POMAHJK. s NA KONCU NJIVE toBEC ^RRi KRAJ PRI LJUBLJANI SKUPINA ŽUŽELK ORGANSKO VEČANJE TOM MEMINEN LJUBEZEN-SK1PESNK OTOK V ALEUTIH CM -Ti & brezplačno Čestitko v Vestniku Delo preložite rajši na kasneje in se Pssteno odpočijte. Vaš življenjski ritem je ^bdflr VJ]m । jnhu se maščuje, ■end 91 b< Podlagal nekaj precej nespametne-69 n® boste Poslušali. ON: Dobro bi bilo, ' ^jj^ “""^ie«'. ponudbo in se mu pridružili. ' j'-j mg . 9 lah!l0 dosegla veliko več kot vsak zase, ^stitsjoj6 On'ahuj,e- imate odlično priložnost, ZIDARSKA ŽLICA FRANCOSKI IGRALEC DELON JEDRSKI DELEC BREZ NABOJA MLEČNI PESNIC (JOHN) nasprotje DNEVA MB.OŠ EKAR MESTO V GUMASTE POSODE OTOŠKA DRŽAVA V POLINEZIJI HUDA JEZA DOMOTOŽJE ŠVICARSKI DRAMATK (ARNOLDI PREDSTOJ. PRAVO SLAV. ŽUPMJE ČEHOV OLGA Izžrebanci nagradne križanke Rešitve VESTNtKOVE KRIŽANKE z dne 29. julija - Jure Robič, zmagovalec Dirke čez Ameriko 1. nagrada v vrednosti 10.000 SIT Štefan Maučec, Štefana Kovača 103, 9224 Turnišče - OŠ 84977914 2. nagrada kuharska knjiga Bougžegnjaj Goran Kovač, Staneta Rozmana 12,9000 Murska Sobota 3. nagrada - čestitka na radiu Murski Val Karel Huber, G. Slaveči 82,9263 Kuzma 4, in 5. nagrada - Vestnikova majica Franc Stražišar, Matena 38,1292 Ig Marjan Berden, Černelavci, Jurčičeva 2, M. Sobota K« Cik VEČJA KONCERTNA SKLADBA PESW (LEOPOLD SEDAR) REKAV PARIZU TOVARN* V SLADKEM VRHI/ ’ BARU ITALIJANSKA IGRALKA (LAURA) ARGON *■ EŠ> POLAGALEC TAPET NASUT. ZGODOVINAR (ALFONZ) AMERIŠKA PEVKA BAEZ VELJKA UREJENA VEŽA STAR SLOVAN RIŽEVO ŽGANJE OLEG VIDOV NIKELJ FRANCOSKA IGRALKA (ANNA) RUDNIŠKO RAZSTRELIVO Med reševalce bomo razdelili 1. nagrada v vrednosti 10.000 sit, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka , 20. avgusta 2004. Rešitev: Ime In prllnek: Kislim Davčni številka: ONA: Dejstvo je, da se boste morali prifa-4; ' goditi novi okolici in družbi, drugače vas ne bodo sprejeli v svoj krog. Trenutne možnosti so resnično več kot odlične, zato ni nobene bojazni za neuspeh. ON: Povsem boste spremenili svoj pogled na osebo, ki vam je bila še do pred kratkim docela nezanimiva, sedaj pa boste vendarle našli kar nekaj privlačnih točk. Nikar se preveč ne obirajte. ampak vizite svoje mreže. m -J ONA: Izkazali se boste predvsem v očeh { svojega izvoljenca, ki bo nad vašim de-"* il ja nje m več kot presenečen. Kar naenkrat bodo vse težave iz preteklosti popolnoma pozabljene, to pa boste na vsak način tudi kaj hitro izkoristili. ON: Storite vse, da boste partnerki ponovno dokazali ljubezen, saj vašim besedam ne verjame več. Potrebna bodo dejanja! In nikar si ne delajte skrbi zaradi poslovnih načrtov, saj je tam vse v najlepšem redu. f V | česarkoli se boste lotili, vse vam bo ■ Opevalo celo bol je, kot ste pri čakoval i. To ^at reSn ?U!11 vašega prijatelja, ki vam bo na pomoč. ON: Obeta se 7^. " ki vas bo zelo presenetil, ven- W jo -ev'dni'da se ne boste razgovorili o neki pripravljate. Če boste previd-11WC j ^arne oklevajte začeti resno raz- *' 'u'sai So vam zvezde v tem trenutku , naklonjene. Počutili se boste izred- Dn 0°°’t0 ua 1 Pripomoglo h končnemu 1,1 b0 ' n rje povsem očara la. ON: Ona Bla 'r-sl t ulu je ;e najbolje, da ji k|i J 9ush'a Seveda paJe najpomembnej-'Zhi:,, prave Na koncu vam bo A 7 “spelo. I TJ Km h Sč?i Dosle prekršili pravila in si privo-l’r9i»vHdjnci stvar .ar bo življenje Prt: ' način lePše. forej spremenite do-(7 ip Sj ^€nia> ki je prav dolgočasen. Potru-»en^SnotT^'1® življenje srečno! ON: Nega bn nakopal celo goro skrbi, z, ° ^Vas v * VSe®n° veseli. Izvedeli boste tudi k 'ra vas. ^enutku najbolj zanima, to pa je .. . _ Partnerke. Toda nikar se ne prenagli- ust, ampak zagrizite v vabo, dokler je se topla. Nekdo se bo opekel, toda to vsekakor ne boste vi. W M Pri poslovnosti si boste privoščili manjši premor, ki bo koristil vašim razrahljanim živcem, ki že zelo potrebujejo počitek. ON: Zadnji čas je, da opusti te grdo razvado. Življenje ponuja dovolj drugih užitkov, ki vam lahko polepšajo vsakdanjik. Raje se oprimete česa konkretnega, saj bo vsesplošna kriza počasi zajela tudi vas. ONA: Ne pozabite izpolniti obljube, ki ste jo dali, saj bi steni razočarali osebo, pri kateri sl tega nikakor ne morete dovoliti. Torej se ONA: S prepiri ne boste prišli ravno daleč, zato Je še najbolje, da se poskusite sprijazniti s trenutno situacijo in iz celotne zadeve potegnete kar največ. To vam bo sprva sicer povzroči- lo nekaj preglavic, a se boste kaj hitro znašli. ON: Stiskalo vas bo prt srcu, vendarto ne bo zaradi bolezni, ampak ljubezni. Razkrijte svoja čustva in videli boste, da vam bo lažje, lažje pa bo tudi osebi, ki vam je všeč, a si tega ne upa od koto priznati. & ONA: Pred vami je precej pozitivno obdob-* ’ je, zato se odpočijte in se skušajte umiriti. Pa na svoje najbližje ne pozabite, saj ste jih v preteklem obdobju kar nekoliko preveč postavljali na stranski tir. ON: Prisluhnite prijateljem, ki vam želijo samo pomagati, saj so opazili, da se v trenutni situaciji ne znajdete ravno najbolje. Skupaj vam bo na vsak način uspelo tudi tam, kjer ste bili sami povsem brez moči. ONA: Prej ko boste opravili svoje obveznosti na poslovnem področju, prej se boste lahko posvetili uresničevanju svojih načr- tovz vašim partnerjem. Nikar se ne obotavljajte, ampak pošteno popri mite za delo, ki vam je ostalo. ON: Vse preveč ste se navadili na svobodno življenje, da bi se sedaj pustili podjatmiti, čeprav se vam zdi, daje ta jarem prav prijeten. Ali ne bi še maio počakali, da se vam poleže trenutno preveliko navdušenje. r TH ONA: Zavzeto se boste lotili uresničevanja IfTTj va$'b ljubezenskih želja, ki pa sploh niso “■ tako skromne, kot si misli marsikdo okoli vas. Nikar se ne ustrašite teh omahljivcev, ampak dokažite, iz kakšnega testa ste. ON: Tudi vi si zaslužite srečo v ljubezni, zato se nikar ne ustavljajte pred manjšimi problemi, ki so se pojavili. Prijateljica vam je vsekakor naklonjena, saj v vas vidi osebo, ki ji zagotavlja tako ljubezen kot tudi zvestobo. ONA: Pridobili si boste novega prijatelja, ki vam bo pomenil več kot boste pričakovali. raje potrudite in naredite tisto, kar ste obljubili, drugače boste zašli v velike težave. ON: Začeli boste premišljevati na povsem nov način, karvas do privedlo do prav osupljivih rezultatov. Toda nikar ne stojte odprtih Brat Džouzi Na severovzhod! Slovenije že mamo avtocesto. Se pravi mamo falajček avtoceste, štera povezuje lipovske njive z njivami v Vučjoj vesi. Je pa edna velka istina, ka mamo najdukši moust prejk Mure v cejlon njenon toki. Se pravi, ka li mamo nekši rekordni podatek. Rekord pa mamo tudi v ton, ka so pred lej ti poslanci obečali, ka de avtocesta od Maribora do vogrske grantee gotova že lani. Samo tisti poslanci so bili neresni. Zdajjegrata-lo malo več vupanja, ka je gospoud Rop, šteri malo bole resno vo vijdi kak ovi, obečo, ka de se te del avtoceste začno delati kleti pa de goto/ dvajezero osmoga leta. Či bi tou nej bilou obečano malo.pred volitvami, bi Bela torni bole vorvo. Ker pa ma un že bogate izkušnje okoli mnogi obečanj, štere so bile pred volitvami dane, si na vse ton samo tak popejvle: Volivka kukav’caje prepevala, pela je glasno, je skoz ušesa šlo: »Ste poslanci vi nam obljubljali, da avtocesto bomo imeli mi.« Je cesta v planu b’la, se malo delala, njive z mostom je lepo povezala, most čez Muro zdaj, najdaljši bil bi naj, v knjigi Guinnessovi bo še kdaj. Na Dolenjskem pa je avtocesta b la, jo še naša je brigada delala, in zdaj po pravem bi na vrsti mi bili, bi avtocesto nam napravili. 28 12. avgust 2004 - VB iZDBPi.Si Mili P«I.) na . Ugodne cene oglasov na rumeni sfrani 4tdl«tn«m portalu l2b«n,sll ' 20 % p o pust s za naročnike Vestnika Mal* «ik ddevnlK od 8. do 1 in prižgano svečko na naj lepša hvala. V SPOMIN <■ 12. avgusta minevata a ko nas je zapustila na a hi Marija Fe^0 iz Vidonec 88 Ni te na pragu ne v hiši, nihče več tvojega g1' pot nas vodi tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti vs ST1” VESTNIK Žalujoči vsi njeni WlBKrl2. avgust 2004 29 Ni te na pragu niti v hiši, nihče tvojega glasu ne sliši, zato pot vodi nas tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. V SPOMIN 1 w^sta je minilo leto žalosti od takrat, ko je za vedno zatisnila oči Marija Škafar iz Beltinec ^^’epo misel, položen cvet in prižgano svečo na njenem grobu - iskrena hvala! Vsi njeni * f* p Ni te na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. ZAHVALA nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica in sorodnica l t Irma Grabar Lipič, iz Moravskih Toplic, Cuber 35 Mtči ^Qfii . ■ se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, J ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ter n. 11 f 3 '^čeno sožalje, darovane vence, cvetje in S.1 • dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku psijQ^ “J11 lep pogrebni obred in pevcem za odpete P'^rehiiiMvu Banfi. Posebej hvala osebju doma akicanu za vso nego in pomoč v njenih zadnjih letih življenja. Žalujoči vsi njeni najdražji S Tiho, skromno si živel, za nas si delal in trpel, zdaj ostala je praznina. v naših srcih bolečina. ZAHVALA letu nas je tragično zapustil naš najdražji Erno Osvald •z Domanjševec 100 ,'I' 'e zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, h "i'Poti o 'in< cn'in vs«m, ki so ga spremljali na njegovi ^i l^s aroval> cvetje, sveče, v dobrodelne namene, nam 's^tij h e M^ia Lepa hvala sodelavcem Občine Hodoš. 1^ ■ osebju intenzivne terapije v mariborski ' • bolnišnici. pevCei ' ' '1 :’1 Beznecu za opravljen pogrebni obred, 1 odpete pesmi in pogrebništvu Banfi. še enkrat - prisrčna hvala! brat Jožef z družino izŠalamenec a Srce je omagaio, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek, pradedek in brat Jožef Casar ,' iz Strehovec 72 . ■ h 1 % ,r' Zn „■11 'l zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, ilteJd^eni 'n vsem> ki ste ga pospremili na zadnji dotn, 1So^alje ter darovali cvetje, sveče, za sv. maše 1 Hi J^ene. Iskrena hvala mag. Stanku Zveru in za pogrebni obred in pevcem za odpete f*in Lt> i žalostinke. 6ov( . °brovnik in rogistom, govorniku Zdravku in lc> Mileni ter pogrebništvu Banfi. VSi tvoji najdražji ZAHVALA V 94. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedi Aleksander Šarkanj iz Tomšičeve 12 v Murski Soboti V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje, sveče, prispevke za bolnico ali druge dobrodelne namene Iskrena hvala duhovniku g. Leonu za lep pogrebni obred, evangeličanskim in katoliškim pevcem, se posebej osebju Doma starejših Rakičan, kjer so ga zadnje mesece negovali. Srčna hvala zdravnikom internega oddelka, zlasti dr. Horvatu, osebnemu zdravniku ZD dr. Aladiču za večletno zdravljenje, g. Merklinu za ganljive besede slovesa godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Žalujoča žena Darinka in sin Aleksander z družino Molitev, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V 56. letu je po hudi bolezni prenehalo biti plemenito in ljubeče srce naše drage žene, mame, babice, hčerke in sestre Terezije Hozjan iz Velike Polane 134 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, za cerkev in Halasov sklad ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka intenzivne nege v Rakičanu in osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani za vso pomoč med njeno boleznijo. Hvala g. župniku Francu Rodili za pogrebni obred in duhovnikoma sorodnikoma g. Jožetu Hozjanu in g. Lojzetu Ternarju za pomoč pri obredu. Hvala še pevcem za odpete žalostinke, govornici za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi njeni najdražji Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. (S. Kosovel) ZAHVALA V SJMetu nas je v tragični nesreči zapustil naš dragi sin, brat, nečak, stric, bratranec in sorodnik Robert Gerlec iz Beznovec 46 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej gospodu Kolomanu Benkiču, sodelavcem podjetja Roto, gasilcem, sošolcem, motoristom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče, za svete maše in dobrodelne namene ter izrekli sožalje Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pevkam TD Vrtnica, govornikoma in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi najdražji Dragi stric, pogrešamo te -nečakinje Natalija, Tina, Katarina in Nastija Kogar imaš rad, nikoli ne umre... ZAHVALA V 93 letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek, tast in brat Ivan Smej iz Beltinec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev, nam pa izrekli sožalje. Hvala duhovnikom, pevcem, pevkam, govorniku in gasilcem PGD Beltinci ter pogrebništvu Jurič. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi! Vsi njegovi 1 Zdaj ftrazen dom je in dvorišče, naše oko vedno in povsod zaman te išče. Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, da te ni, še vedno verjeti noče. V SPOMIN Boleč je spomin na 8 avgust 2003, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast Marko Skalar iz Ižakovec 123 Hvala vsem, ki mu poklonite cvet, prižgete svečko spomina in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Zaman sprašujemo se, zakaj, saj tebe več ne bo nazaj. Na dolgo pot si se podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. Zato tvoj grob rožice krasijo in za ljubezen lučke ti gorijo. V SPOMIN 12. avgusta mineva šest let žalosti od takrat, ko si nas za vedno zapustil, naš dragi, Jožko Kopinja iz Lendave Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko spomina. Njegovi najdražji Odšel si tiho, brez slovesa, niti roke nisi nam podal, a v naših srcih vedno boš ostal ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Štefan Horvat - Likačov dedi iz Beltinec, Na kamni 16 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v druge namene. Hvala g. župniku in g. kaplanu za pogrebni obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Jurič. Vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi! 30 QULASI 12. avgust 2004- Yplflln • kvalitetna garažna vrsta vseh vrst po ugodnih cenah AMONT * velika izbira aken, vrat in zimskin vnov Pred tj« in montm: Robtrt KOZAR * p. 'ki 9250 Gornji Radgona tel 02 563 10 4B GSM: 041 535 204 ^RELAX’TTWmM NAJUGODNEJŠE POČITNICE NA HRVAŠKEM Grčija, Boglarya, Tunizija, Španija, Turčija ____ LAST MINUTE ponudba _ Obiščite RELAX Turizem, Slovenska 25, M. Sobota, tel: 02 539 37 80 Poletje v TERMAH LENDAVA Vročim dnevom navkljub ne pozabite, da je sedaj pravi čas, da se pripravite na zimske dni, Za vse informacije o nakupu kurilnega olja ter ugodni ponudbi ra servisiranje peči pokličite na 030 22 66. Društvo vinogradnikov Dobrovnik vas vljudno vabi v soboto, dne 14. 08.200^ -------------------------------—-K na IX. mednarodne vinogradniške igre in na nanje prekmurske vinske kraljice. Prireditev se Vili pred Kulturnim domom v Dobrovniku ob ■ Za jedačo, pijačo in glasbo je poskrbljeno! Pridite •1 bitelji trte, vina, plesa in zabave! A Dobronaki Szolo- es Bortermelok Egyesijlete meghivja Ont a IX. nemzetkoziboraszatijatekO' Vlil. murantuli borkiraiynd megkoronazasam, a sombaton 2004.08.14-en kerii! sor a dobronaki ku thon elotti teren. , Az etelrol, az italrol es a zenerol sem feletkeztunk^ Szeret^ttel varunk mindekit aki szereti a szofota jatekokat es a tancot! 1TJEIWE UENIiMSRia www.terme-lendava.si Otroci! Kopanj* * kosilom 1« od 1.800,00 sit, celodnevno kopanja pa i« od 700 sit. tURUNO oue is ene EVROPSKE KOKOVOSrt 080 22 66 Robert Kukovec, s. p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor Do 6 let za vse zaposlene in upokojence (01,09). Možnost obremenitve dohodka prek tretjine. Stari kredit ni ovira. GEO-VRTINA, d. o. o., Obrtno ulica 40,9000 Murska Sobota tel./faks: 02 530 06 70, GSM: 041 741 809 Izdelava vrlin in vodnjakov za zajem podzemnih vod, piezometričnih in poniicovolnih vrtin, geomehanika, čiščenje vodnjakov | VEDEŽEVANJE, ETOVANJE 142 84 MEDIAFIN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA; 031797 715,031589 448 I KURILNO 0UE, PREMOG Ugodne cene in motnosti plačila! KURIVO ■ PflEVOZ, Jaklič Bojan, j. p.. Gornja Bistrica Sl,tel.:SIM200 Pomurske društvo j raku Murska So11 Ul. arh, M* ® zbira prostovoljk občanov in organi^11' pri Ljubljanski 02340-001«^ ZA DAROVANA ^ SE ZAHVAU^^> — “ . S250 0- BETONARNA PETELIN, G. Radgona 02/564 30 60, GSM 041 346 881, Puconci 02/545 9590, O’ Q^TOYOTA lamm MS d.o.o? 02 530-46-60, Industrijska 1a, 9000 Murska Sobota, www.fiamin V ekskluzivnih odtenkih modre barve TERACERSTVO IN KAMNOSEŠTVO, d. o. o. Kopališka 2, M. Sobota, tel. 02 531 14 02. faks: 02 521 15 09 izdelujemo in oblikujemo: • notranje in zunanje ureditve: tlake, stopnišča in stenske obloge • okenske police --------- • spomenike iz različnega marmorja in granita • obloge sten in tlakov s keramičnimi ploščicami - — NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAFIN, d. o. O. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije: osebni dohodek, pokojnina MS, Staneta Rozmana 16, tel,: 02/524 16 30 U, Slovenska 27, tel.: 01/425 20 75 EKOLOŠKO KURILNO OLJE POSREDNIŠTVO KURILKO Tel.: 54 59 280 POREDOŠ, s. p., Brezovci 69a, 9201 Puconci ARAVTO GORNJA RADGONA, D. D. Ljutomerska cesta 29, 9250 Gornja Radgona v stečaju objavlja na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti naslednjo JAVNO DRAŽBO 1. NEPREMIČNINE 1.1. kompleks zemljišč ob avtoportu, ki obsega: - pare. Št. 441, travnik površine 33627 mi vpisana v vi. št. 171 k. o. Mele ■ pare, št. 463/1, zelenica površine 3375 m vpisana v vi. št. 114 k. o. Mele - pare, št 410/2, travnik površine 186 nr in pare. št. 438/2, travnik, površine 8 m1, obe vpisani v vi, št. 231 k. o. Mele vse po izklicni ceni 51.133.480,00 1.2. kompleks zemljišč za opekamo, ki obsega: - pare. št. 492/1, odprt kop površine 38201 mi vpisana v vi. št. 719 k. o. Gornja Radgona za izklicno ceno 42.021.100,00 SIT 2. PREMIČNINE 1,1. Pisarniška oprema: omare, mize, predalniki, stoli in drugo pisarniško pohištvo, vse po izklicni ceni 136.990,00 SIT. 1.2. Nadomestni deli: za motor, karoserijo in stekla za vozili Mercedes in MAN, vse po izklicni ceni 1.168.600,00 SIT. POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 30.08.2004 ob 13.00 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti soba št 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s plačilom 10 % varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št. 02341-0253547567. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo varščina vrnjena v 8 dneh brez obresti. Kupci morajo skleniti pogodbo najkasneje v 15 dneh po javni dražbi in plačati kupnino najkasneje v 15 dneh od dneva sklenitve pogodbe oz. pri prodaji nepremičnin v roku treh mesecev ob predložitvi nepreklicne bančne garancije domače banke, unovčljive na prvi poziv. Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine. Nakup nepremičnin In premičnin se opravi po principu videno ■ kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin in premičnin je mogoč po dogovoru z dr. Štefanom Ščapom po telefonu št. 02 534 99 50 od 16. do 22. ure. Sferi tetr”' r-aarCruTi vrsf Bsus riški .rdetici štet- - -škarpniki. rczauki. -sapnice, m uide. ■ vrtne r >,6. ■ - mrv C* POSEBNI GOTOVINSKI POPUSTI. —1 um REPUBLIKA SLOVENIJA SZLOVEN KOZTARSASAG UPRAVNA ENOTA LENDAVA KOZIGAZGATASI EGYSEG LEN DVA । (8 Na podlagi Zakona o spremembah m dopolnitvah zakona o on4p 1 73/2004), ki je začel veljati 20. 7. 2004, Upravna enota Lend JAVNI POZIV ZA LEGALIZACIJO OROŽJA Po zgoraj navedenem zakonu lahko imetniki, ki posedujejo crozj' listine za posest ali nošenje orožja, do 20.7.2005 zaprosijo za1 _jem* ne orožne listine po Zakonu o orožju (Ur. I. RS št. 61/2000) P0'1 orožje ne izvira iz kaznivega dejanja. ,cju, * * Vlogo za legalizacijo orožja je treba oddati na predpisani-° naje I dobijo na upravni enoti ali so na voljo prek interneta,. vložitvi vloge ne prinaša na upravno enoto. Vloge lahko oddate osebno v sobi 14 med uradnimi urami, v pnn do 12. In od 13. do 15. ure; v sredo od 8. do 12. in od 13- d®■ • tek od 8. do 13. ure ali pošljete po pošti na Upravno enoto Lendav. pravice 5,9220 Lendava. , j^tnik'^ Za izdajo ustrezne orožne listine v postopku legalizacije bo mo* jj b1 njevati pogoje iz 2. odstavka 14. člena Zakona o orožju ‘ s :■■■' da ni zadržkov javnega reda, daje zanesljiv, da ima upravičen ■■ jf orožne listine, da ima opravljen zdravniški pregled, da je dp^'11 ‘r o ravnanju z orožjem). Če imetniki posedujejo eksplozivno orožje, naj o tem obves , stajo, ki bo poskrbela za strokovno odstranitev in uničenje takes lastne varnosti m varnosti drugih ljudi naj imetniki tega oro J osebno na upravno enoto ali policijsko postajo. -ur- .P** , UPRAVNAt- ■ TOLAR DO BREZSKRBNOSTI AVTOMOBILSKA ASISTENCA 1 SIT PRAVNA ZAŠČITA 1 SIT TRIGLAV POLETJE - posebna ponudba za vse, ki boste med 1.7. in 30.9.2004 sklenili avtomobilsko zavarovanje za osebna in kombinirana vozila: • pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti ali polnega avtomobilskega kaska -* razširitev zavarovalnega kritja na avtomobilsko asistenco za 1 tolar; * pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti in polnega avtomobilskega kaska — razširitev zavarovalnega kritja na avtomobilsko asistenco in pravno zaščito za 2 tolarja. Razširitev zavarovalnega kritja velja za eno leto. PRIPRAVLJENI NA VSE ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. I I I I i I I I 1 s t ! I I I I I t I I i i I ! KIIIK ~ 12. avgust 2004 NAPOVEDNIK 31 e i * it [ti K f * Spored na radiu Murski val Wv> 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz avgust - 05.00 Vedro v novo jutro, Ukv " Mariborsko pismo, Asja Matjaž -. f vii narisi - no i?n Poročila - 09.10 TV T IS Kultura in šport ob koncu “Mur.ičila- 10.30 Mah oglasi -11.00 Po-J ^u^nci. kabaret Dušana Radiča, in Mlfka - 12.00 Poročila BBC - -11«, J : 2 IS Od petka do petka (Vida Toš) ‘■WJ 13 00 Poročila - 13-15 h. '1520 Predstavljamo vam, nova gla-!, Poročila - 14.05 Obvestila - 14.30 Rom- Dogodki in odmevi - 16.15 ti Varili -17.00 Osrednja poročila - 17 40 MUr'kt val nagrajuje - 18,00 Al-^49Mi- ' knjižni sejem (Nevenka Emri) 'j|'glasba za mlade, vašarazmi-a 'in Timotej) - 20.00 Ugasni '■ “Jian Peček -24.00 SNOP Mlin u Uh ' *VSUst 05 00 Dobro jutro! - 8.30 'N K j je novega? - 10.00 Poročila -10.30 Potepanje -11-00 Poročila ^Obv' Se z nl,Ul 1 200 Poročila BBC -^estiia _ 12.30 Nagrada tedenskega spon-htyp ' pMočila - 13.15 1. oseba ednine -^■hia: ’ ’^ ®5 Obvestila - 14.15 Oddaja ■ ‘tinskimi vrelci (Bojan Rajk) -1 .M J m odmevi -] 6.15 Napoved sporeda -- 17.30 Murski val nagrajuje । j^.1 ~ 19.00 Poročila-19.15 Najlepše SE ’"U Iti pozdravi - 20.00 Naj terasa, ’ prenos prireditve iz gostišča Ma- ■">1» °?fMaIa Blagdan in drugi gostje), , WSN0P "■l1.54 k ' avgust - os.00 Vedro v nedeljsko jutro! ’"vri 1," / vode bo ostalo za / / ■ c-ilrin.etciv na ijvtfb^' / mrchiiib. 'ahoca n r--