3 Kje je naše mesto? V preteklosti je bilo zelo jasno, kaj je mesto in kaj je podeželje. Mesto so zaznamovale njegove funkcije in dejavnosti ter svoboščine, ki so jih imeli prebivalci. Mesta so bila svetle točke razvoja, centri gospodarstva, znanja in kulture. Njihov zgodovinski razvoj je sosledje korakov in prilagajanje danim razmeram, virom in vrednotam, zato lahko rečemo, da so bolj proces kot rezultat. Posledično niti dve mesti nista enaki ‒ vsako ima svojo identiteto, ki jo lahko razberemo iz prostora, značilnih ulic in stavb, iz načina življenja prebivalcev, iz urbanega utripa. V razvoju vsakega mesta se vedno pojavijo tudi ovire, ki jih mesto ali uspešno zaobide ali pa se razvoj upočasni in mesto izgubi svojo konkurenčnost. Do uspeha vodi več strategij, danes poznamo pametna mesta, trajnostna mesta, zelena mesta, najboljša mesta za življenje in najslabša mesta za življenje. Nekje se približujejo idealu vrtnega mesta, druga mesta pa so z rastjo izgubila človečnost in svoje bistvo. V junijski številki Urbanega izziva lahko preberete štiri članke, ki so vezani na prob- lematiko obravnavanega mesta. V dveh pakistanskih mestih: Pešavar in Hafizabad se srečujejo z rastjo števila prebivalcev in prometa, avtorji so raziskali vplive na izbiro lokacije doma ter na uporabo odprtega mestnega prostora, v Tokiu dinamičen ritem mesta sili ljudi k preoblikovanju življenjskih navad in občutka navezanosti na dom, v Odesi na podlagi izkušenj iz evropskih pristaniških mest iščejo rešitve za regeneracijo mestnega središča in obenem za vzdržno rast pristaniške dejavnosti, ki je bila ključna za nastanek mesta. Vsebino revije dopolnjujeta še članek o vplivu kakovosti prostor- skih podatkov na učinkovitost obdavčenja nepremičnin in predstavitev mednarodne- ga projekta, ki je namenjen razvoju in izvedbi na naravi temelječih rešitev v mestih. V nasprotju z dnevnimi novicami so znanstvene objave dokaj optimistične, širijo obzorja in prinašajo uporabne ugotovitve. Čeprav se vsaj objave v humanistiki in družboslovju morda zdijo manj ključne za reševanje življenj, je dobro že to, da nas spodbudijo k zavedanju problemov, podrobnejšemu raziskovanju in iskanju novih rešitev. Želim vam prijetno in poučno branje! Damjana Gantar, glavna urednica