293. Stav.
izhaja rasacs RedsSji in praznikov vsak ti a n cb 10. uri tiegsoitine.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
Poštnina platana v gotovini.
V Mubllanl, v sredo 28. decembra 1921.
pplpij	i
m	189
B	b
H	mm
tiiisllo jusesio«. socUnlno - eemokraifine stranke.
Posamezna štev. 50 par = 8 2.
Leto V.
Telefonska št. 3f2.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pel leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Xa inozemstvo mesečno K 46. letno H 540.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna.
Statut Socijalističke partije
Jugoslavije.
I.	Ime.
Čl. 1. Socijalistična stranka Jugoslavije je član socijalistične mednarodne zajednice in deluje v smislu odlokov mednarodnih socialističnih kongresov.
II. Članstvo.
Čl. 2. Člani stranke zamorejo biti oni, ki usvjajo program in statut stranke, delujejo na njenem okrep-Ijenju in plačujejo določeno članarino.
Čl. 3. Od članov se pričakuje, da pripadajo svoji strokovni organizaciji in da delujejo pri svojih drugovili na socialističnem prosvit-ljevanju in strankinem organiziranju.
Čl. 4. Nobeden č!an Socijalističke partije Jt . - sme biti član kake dru^c stranke, niti jo podpirati.
Čl. 5. Iz stranke se izključujejo oni, ki namerno ne spoštujejo programa, štatuta ali odlokov stranke ali ki napravijo kako nepošteno deio.
Ravno tako se izključujejo iz stranke tudi poslodajalci, ki bi stopili v kartel proti delavcem.
III. Organizacija stranke.
ČV-0-. V svrho lažje administracije in izvrševanja agitacije je S. P. J. razdeljena v oblastne organizacije. Broj oblastnih organizacij in njihove meje odrejuje strankin kongres.
Čl. 7. Oblastne organizacije sestoje iz krajevnih organizacij in poverjeništev.
Vsak kraj, ki ima najmanj 10 članov zamore po odobrenju oblastne uprave osnovati krajevno organizacijo; v krajih pa, kjer ni 10 članov more se osnovati poverjeništvo.
Čl. 8. Krajevne organizacije in poverjeništva stoje pod kontrolo svoje oblastne uprave, katere odloke so dolžne izpolnjevati.
Ako je potrebno zamore en kraj po odobrenju oblastne uprave imeti več strankinih organizacij. V tem slučaju upravlja vse zajedničke strankine posle krajevni strankini svet, ki je sestavljen iz uprave vseh organizacij dotičnega kraja. Bliže odredbe o tem predpiše pravilnik.
IV.	Upravni organi stranke.
a)	Glavni partijski odbor.
čl. 9. Posle cele stranke vodi glavni partijski odbor, ki sestoji iz 15 članov in 5 namestnikov, ki jih voli strankin kongres s tajnim glasovanjem in proporcionalno. V slučaju, da se katero mesto izprazni, izpopolnjuje se glavni partijski odbor z namestniki po vrstnem redu.
Partijski odbor konstituira se sam.
čl. 10. Dolžnost glavnega partijskega odbora je, da vrši in razvija organiziranje, agitacijo in propagando pismeno in ustno, z zbori in konferencijami in vsemi drugimi uspešnimi sredstvi in da, v smislu socijalističnih principov in v soglasnosti z odloki kongresa, opravlja vse posle stranke.
Samo glavni partijski odbor jc pristojen za odločevanje o akcijah, ki se tičejo celega delavskega razreda in ki imajo obči politični ali gospodarski značaj.
čl. 11. Za izvrševanje kontrole celokupnega strankinega gospodarstva izvoli kongres z listami po tajnem glasovanju in proporcionalno tri osebe, ki tvorijo financijsko kontrolo.
Kontrola ima neomejeno pravico pregledati strankine račune, knjige ln blagajne vsak čas in je dolžna, da tromesečno oveniva bilance ■strankinega gospodarskega stanja.
Dolžna je dajati o svojem poslu poročilo kongresu.
V.	Oblastna in krajevna strankina uprava.
čl. 12. Za izvajanje sklepov strankinega kongresa, izvrševanje strankinih akcij in socijalističke propagande v pojedinlh oblastih, kakor tudi za vodstvo strankinih poslov v oblastih sestavlja se oblastna uprava potom volitev na oblastnih skupščinah tajno in proporcionalno.
Oblastna uprava sestoji iz 7 članov in 3 denarnih preglednikov. Uprava se sama konstituira.
čl. 13. Uprava krajevne organizacije je sestavljena iz K	To
število se more po	p.	rigati.
Istočasno se volijo tudi ti ».-c denarni pregledniki.
Uprave in pregfeuniki s^ volijo na letnih skupščinah tajno in proporcionalno.
Čl. 14. Krajevene organizacije in poverjeništva so dolžne izvrševati odločbe oblastne strankine uprave in stoje neposredno pod njeno kontrolo. Nepravilno obstoječe organizacije zamore glavni partijski odbor na predlog oblastne uprave ukiniti.
čl. 15. Poleg ostalih dolžnosti so krajevne organizacije in poverjeništva dolžna pošiljati oblastnim upravam trimesečna poročila o svojem delu in točno po statutu izpolnjevati materijelne obveze na-pram stranki.
Čl. 16. Glavni partijski odbor predpiše pravilnik za delo oblastnih in krajevnih organizacij.
VI.	Pariijski kongres.
Čl. 17. S. P. J. upravljajo vsi njeni člani preko kongresa, ki je j najvišje telo v stranki.
Čl. 18. Partijski kongres se sestaja vsako leto. Seziva ga glavni I partijski odbor, ki odreja čas in kraj obdržavanja kongresa in začasni dnevni red. Seziv kongresa z začasnim dnevnim redom se mora objaviti v glavnem strankinem glasilu najmanj 3 mesece pred kongresom. Poziv za volitev delegatov se mora objaviti najmanj trikrat.
Poročiio glavnega partijskega odbora o delovanju, kakor tudi vse resolucije se morajo tiskati v strankinem glasilu najmanj mesec dni pred kongresom.
Predlogi strankinih članov in organizacij za dnevni red kongresa sc morajo predložiti glavnemu partijskemu odboru najmanj mesec dni pred kongresom in tiskati v strankinem glasilu najmanj 15 dni pred kongresom. Člani so dolžni pošiljati svoje predloge preko organizacij, katerim pripadajo.
Isto velja tudi za pritožbe strankinih članov in organizacij.
Kongresu se zamorejo predložiti samo pritožbe proti rešitvam glavnega partijskega odbora in oblastne strankine uprave.
čl. 19. Pravico udeležiti se kongresa imajo:
1. Delegati krajevnih strankinih organizacij, Izbrani po listah in proporcionalno na kraljevnih skupščinah. Vsaka organizacija do 100 članov voli po 1 delegata in za vsakih nadaljnih 100 članov šc po enega. Ostanek od najmanj 60 članov daje pravico za enega delagata več. To število se računa po presečnem številu članov krajevne organizacije, za katero je organizacija za poslednjih 6 mesecev plačala prispevek glavnemu partijskemu odboru. Stroške za pošiljanje delegatov nosijo organizacije same.
2. Člani glavnega partijskega odbora in fiuaneijske kontrole.
3. Predstavnik strankine parlamentarne delegacije; ostali člani parlamentarne delegacije morejo sodelovati na kongresu ali brez pravice glasovanja.
Čl. 20. Edino kongres je pristojen da utrjuje taktiko, da daje direktive za vse akcije, ki se tičejo celokupnega strankinega življenja ali ki po svoji važnosti segajo globlje v politično in gospodarsko življenje zemlje.
Njegove naloge so še:
1. Da da svoje mišljenje o poročilu glavnega partijskega odbora, fiuaneijske kontrole in strankinih poslancev.
2. Da voli glavni partijski odbor in financijsko kontrolo.
3. Da odločuje o organizaciji stranke in v vseh vprašanjih, ki se tičejo strankinega življenja, in
4. da rešuje o pojedinih predlogih in pritožbah.
Čl. 21. Kongres otvarja glavni partijski odbor. Takoj po otvoritvi izvoli kongres iz svoje srede 5 članov v odbor za pregled in overenje polnomočij. Ta odbor upravlja posle kongresa do volitve stalnega predsedništva.
Na to izvoli kongres tri člane za utrditev dnevnega reda.
Čl. 22. Po završeni verifikaciji polnomočij se kongres konstituira iz svoje sredine z izvolitvijo 2 predsednikov in 5 tajnikov. O vseh vprašanjih odločuje kongres s prosto večino glasov, razen ako ni izrečno drugače predpisano.
Čl. 23. V slučaju nujne potrebe zamore glavni partijski odbor sam ali na predlog dveh tretjin strankinih organizacij sezvati iyredni kongres, ki se mora z začasnim dnevnim redom objaviti najmanj 14. dni poprej.
Za njegovo konstituiranje in de-
lo	veljajo iste odredbe kakor za redni kongres.
VII.	Oblastne Skupščine.
Čl. 24. Oblastna skupščina sestaja sc vsako leto. Njo seziva oblastna uprava, ki odreja čas iu kraj obdržavanja skupščine, kakor tudi njen začasni dnevni red. Te skupščine se morajo obdržati naj-dalje v teku drugega meseca po kongresu. Seziv skupščine se mora objaviti v strankinem glasilu najmanj 1 mesec dni poprej objediicm s pozivom krajevnim organizacijam, da izvolijo delegate.
čl. 25. Pravico udeležiti sc te skupščine imajo:
1. Delegati krajevnih organizacij, izbrani na krajevnih skupščinah po listah in proporcionalno. Organizacija do 50 članov ima pravico do 1 delegata in za vsakih nadaljnih 50 članov šc po enega. Ostanek od 30 članov daje pravico na 1 delegata več. To število se računa po presečnem številu članov, za katere je krajevna organizacija za poslednje 3 mesece plačala odgovarjajoči prispevek oblastni upravi.
2. člani oblastne uprave in njeni računski pregledniki.
3. En predstavnik strankine parlamentarne delegacije izbrane v dotičui oblasti; tudi ostali poslanci te oblasti se morejo udeležiti skupščine, a brez pravice odločevanja.
4. Po 1 predsavnik glavnega partijskega odbora, osrednjega strankinega glasila in strankinega glasila dotične oblasti.
Čl. 26. Naloge oblastne skupščine so:
1. Da raziskuje socijalne politične in gospodarske razmere v svoji oblasti in da daje navodila za najboljše izvrševanje sklepov partijskega kongresa, izvedbe organiziranja in vodstva socijalistične propagande v masi.
2. Da izrazi svoje mišljenje o poročilu oblastne uprave in računskih preglednikov.
3. Da voli oblastno upravo in m čunske preglednike iu
4.	Da rešava o pojedinih predlogih in pritožbah.
VIII.	Materijaina sredstva.
Čl. 27. Člani stranke plačujejo pri svojih krajevnih organizacijah vpisnino in redni članski prispevek vsak mesec.
Od mesečnega prispevka vsakega člana pošilja krajevna organizacija Vz dinarja vsak mesec za blagajno glavnega partijskega odbora preko svoje oblastne uprave.
Oblastne skupščine predpisujejo koliko znašaj celokupni mesečni prispevek enega člana in koliko od tega prispevka — po odbitku V2 dinarja za blagajno glavnega partijskega odbora — ostane krajevni organizaciji za pokritje krajevnih potreb in koliko da se pošilja oblastni upravi za njene potrebe.
čl. 28. Glavni partijski odbor v sporazumu z oblastnimi upravami izda jednake članske knjige za celo stranko in potrebne znamke, s katerimi se bodo plačevali prispevki. Ta materija! bo glavni partijski odbor predal oblastnim upravam proti povrnitvi stroškov za članske knjižice in znamke.
IX. Strankina posvetovanja od časa do časa.
Čl. 29. Glavni partijski odbor more od časa do časa imeti posvetovanja z upravami oblastnih organizacij, na katerih se pretresajo vsa aktuelna vprašnja, ki v kakemkoll oziru zanimajo stranko, kakor tudi vprašanja agitacije in organizacije.
X. Kandidiranje in volitve.
Čl. 30. Volilni boj vodi glavni partijski odbor preko oblastnih uprav in krajevnih organizacij.
Kandidiranje vrši: o) Pri občinskih volitvah dotična krajevna organizacija na skupščini svojili članov z listami po sistemu proporcionalnosti.
b) Pri volitvah za srezka samoupravna predstavništva skupščine krajevnih organizacij dotičnega sreza. Delegati se volijo po sistemu volitev delegatov za oblastne skupščine (čl. 24.). Srezka konferencija teh delegatov izabere kandidate po listah in po sistemu proporcional-
! nosti.
Oblastne uprave potrjujejo predložene kandidate pod a in b.
c) Pri volitvah za okrožna (oblastna) samoupravna predstavništva in za narodno skupščino zbor delegatov krajevnih organizacij dotičnega okrožja. Volitev delegatov in izbiranje kandidatov se izvrši kakor
j pod b.
Oblastna uprava konečno potrjuje te kandidature za okrožne (oblastne) volitve, a glavni partijski odbor v sporazumu z dotično oblastno upravo kandidaturo za narodno skupščino.
XI. Strankin tisk.
Čl. 31. Kot strankin tisk smatrajo se samo listi strankinih organizacij in inštitucij, ki jih izdajejo po odobrenju oblastne uprave in glavnega partijskega odbora.
Čl. 32. Člani stranke morejo zasebno izdajati liste in časopise. Njihovo delo je podvrženo kontroli strankinih organov.
X!I. Strankino sodišče.
Čl. -33. Strankino sodišče ima nalogo, da rešuje o predlogih za izključitev Iz stranke v slučajih, ki jih predvideva čl. 4. statuta. Predlog za sestavo strankinega sodišča more predložiti samo strankina organizacija in o njem odločuje oblastna strankina uprava. Proti njenim odio-1 kom je možna pritožba glavnemu partijskemu odboru.
Sirankino sodišče tvori 5 članov: po 2 imenujejo sporne stranke, a predsednika odreja oblastna strankina uprava. Člani strankinega so-1 dišča morejo biti samo člani stranke.
Čl. 34. Proti odločitvi strankinega sodišča, ki se izdaja pismeno, imajo obe stranke pravico pritožbe oblastni strankini upravi v roku od 1 meseca po dostavitvi. Rešitev O izključitvi'objavlja se šele po odločitvi oblastne strankine tmrave.
Proti odločitvi oblastne strankine uprave Imajo izključeni člani pravico pritožbe oblastni skupščini, ki donese konečno odločitev.
čl. 35. Če se strankin član, prott kateremu je vložen predlog za Izključitev, odreče strankinemu sodišču ali ako v roku, ki mu ga uprava njegove organizacije odredi, ne imenuje članov strankinega sodišča od svoje strani, smatra se, da je izključen.
čl. 36. Ponovni sprejem v stranko izključenih članov more vršili *n-mo partijski kongres na prošnjo vloženo na predpisani način.
XIII. Častno razsodišče.
čl. 37. Častno razsodišče ima nalogo, da razsoja medsebojne sp o-, rc strankinih članov.
Sestavlja se iz 3 članov: Po enega Imenujejo obe stranki, a pred-« sednlka postavlja organizacija toženca, od katere se zahteva sestavitev razsodišča. Razsodba se odpravlja pismeno.
Nezadovoljna stranka ima pravico proti tej razsodbi se pritožiti v teku enega meseca oblastni strankini upravi, ki odloči konečno in izvršno.
XIV. Sprememba organizacije.
Čl. 38. Spremembe v organizaciji
S.	P. J- zamore vršiti samo partijski kongres.
Kongres bo reševal samo «ae predloge za spremembo organizacije, ki so v glavnem strankinem glasilu objavljene najmanj mesec dni pred kongresom.
XV. Prehodne iiaredbe.
Čl. 39. Do seziva prvega kongresa ujedinjene stranke sestavlja se začasni glavni partijski odbor od 16 članov in 6 namestnikov, ki bo v duhu sprejetega programa in statuta opravljal strankine posle. Isto tako se izberejo 3 člani financijske kontrole in isto število namestnikov.
Čl. 40. V začasni glavni partijski odbor in financijsko kontrolo voli ec iz vsake dosedanje grupe enako število članov.
Čl. 41. Ta glavni partijski odbafj ima poleg ostalega i te dolžnosti:
aJ da podvzame takoj živahno deio za izvedbo organizacijskega edinstva stranke.
b) da Izdela potrebne članske knjiižce,
c) da v sporazumu s dosedanjimi strankinimi upravami izvrši likvidacijo dosedanjih strankinih organizacij.
d) da v sporazumu z oblastnimi upravami odredi meje poedinih oblastnih organizacij.
čl. 42. Glavni partijski odbor ia-vrši priprave za seziv občega partijskega kongresa, ki se mora obdr-žati najdalje v teku leta 1922.
Čl. 43. Sestava začasnih oblastnih uprav se izvrši v sporaziaaui med glavnim partijskim odborom h» oblastnimi organizacijami.
čl. 44. Krajevne strankine organizacije izvršijo sestavo uprav «a isti način kakor oblastne in v sporazumu z oblastnimi upravami.
Čl. 45. Oblastne uprave so dote-nc obveščati glavni partijski odbor o celokupnem poslu za izvedbo *!«-dinjenja.
Čl. 46 Glavni partijski odbor odloča tudi o izhajanju in urejevanju osrednjega strankinega glasila, kakor tudi o izhajanju pokrajinskih listov; poslednje se izvrši v sporazumu z upravami oblastnih organizacij.
Čl. 47. Organizacijske odredbe tega štatuta in prehodne odredbe ss j začno izvajati najdaljc od početi«* i novega leta 1922.
'Štev. 293.
Stališče socialističnega kluba o dvanajstinah.
Zakonski načrt za proračunsko dvanajstino za januar in februar i922 je finančni odbor predložil narodni skupščini, ki bo o njem razpravljala 30. t. m. Socialistični zastopnik s. Korun jc v finančnem odbora glasoval proti dvanajstinam in oddal pri tej priliki sledeče odvoje-«o mišljenje:
Votiranje budžeta ali budžetskili dvanajstin je eminentni akt političnega zaunanja v vlado. Tega zaupanja sedanja vlada nc uživa. Sestavljena je fz istih večinskih strank, kakor prejšnje vlade. In ta vladna večina je ravno tista, ki je izglasovala ustavo, ki ni zadovoljila nikogar v zemlji. Ustava ni ustvarila politične, gospodarske in socialne pravice, postala je orožje kapitalističnih in im-pcrijalističnih nagonov buržoazije. Ta vladna večina je s svojo nesposobnostjo in zlonamernostjo ustvarila hrvaško vprašanje, ki grozi postati vprašanje državne eksistence.
Ta ista vladna večina sabotira — namerno ali nenamerno — vsako parlamentarno delo. S tem diskreditira parlamentarni režim, onemogo-čuje demokratični razvoj v državi ter ustvarja in podpira oligarhijo partijskih in posebno neodgovornih vojaških klik.
Iz te večine obrazovani vladi tnenjka vsaka smemost v zunanji in aotranji politiki, ona ne pristopa k reševanju težke finančne in gospodarske krize, v kateri se nahajamo. Vprašanje izenačenja davkov, odprava sistema indirektnih davkov, trgovinske in tarifne politike, so ne-
rešena. Železniški in poštni proi.net je v razsulu.
Viadna večina je pokazala o priliki glasovanl o socialno političnih zakonih, posebno glede 8urnega delavnika, svoje delavstvu sovražno lice. Dragima v državi raste, izvozna politika se nadaliuje, konsument se nezaščiten prepušča eksploataciji špekulanta.
Državni nastavljene! stradajo, vprašanje nove moderne službene pragmatike se odlaga, dočim se vrši nastavljenje partijskih pristašev v javne službe po oficijelno dogovorjenem razmerju. Korupcija se širi in vlada nima volje in zmožnosti, da jo prepreči.
iz vladne večine, ki dela tako politiko, obrazovani vladi ne morem kot zastopnik kluba poslancev socialistične stranke Jugoslavije dati niti dvanajstini, niti rekrutnega kontingenta. tembolj, ker je imela vlada priliko poskrbeti za pravočasno rešitev rednega proračuna za 1. 1922.
Sama sestava predležečega poročila odborske večine kaže neverjetno neresnost in nelojalnost večine. S soglasnim sklepi finančnega odbora je bilo zaključeno, da morajo nekatere konstatacije nerednosti v državni upravi priti v izveštaj odbora. To se ni zgodilo. Odbor je poleg tega sklenil zahtevati od vlade znižanje števila vojakov v kadru. Tudi ta zahteva ni v izveštaju precizirana.
Iz navedenih razlogov oddvajam svoje mišbmje.
13 e 1 g r a d, 20. decembra 1921.
Bo^ za agrarno reformo v
mariborskem okrožiu.
Okrožni agrarni urad v Maribora je svoječasno nameraval podeliti zemljo, ki spada pod agrarno reformo, veleposestev Schonborn v Slivnici in pa Scherbaum v Sv. Mi-plavžu državni ustanovi, t. j. pravosodni upravi odnosno kr. moški ka-znainici v Mariboru. Proti tej nameri. ki je nastala vsled tega, ker so zastopniki klerikalnih gruntavjev izjavljali, češ da v teh krajih ni malih kmetov in bajtarjev ter poljskih delavcev, ki so notrebni zemlje, so pa BHodušno nastopili občinski agrarni •dbori iz Rogoze, Spod. ian Zgor. Koč, Bohove, Sv. Miklavža, Slivnl-«ee. Skok, Orehove vasi, Hotinje vasi in Črete po svojem pooblaščencu aar. poslancu s. Fil. Kisovarju.
Vršili so se nato komisijonelni ugledi na licu mesta v Slivnici dne 25. novembra t. I. in v Sv. Miklavžu dne 24. novembra t 1. Zastopniki vseh agrarnih odborov so protestirali proti ustanovitvi posrednega zavoda moške kaznilnice v Sv. Miklavžu, oziroma na Slivnici. V njih knenu je izjavil poslanec s. Kisovar, da je potreba -> zemlji v občini Sv. Miklavž prevelika, da bi se mo-
lože Golmayer:
Delavske zfeoroiee.
Važnost in pomen zbornic za delavce in nameščence vidimo že v uredbi sami, ki našteva naloge in agende teh zbornic. 2e pri razmo-trivanju razmerja napram oblastem, se vidi, da je oddaja mnenja pri ustvarjanju gospodarskih — in socijalno političnih uredb zelo velikega pomena in skoro neomejena.
LISTEK.
F. M. Dostojevski.
Duhoven in hudič.
Pred oltarjem krasne cerkve^ osvetljenega od Ogromne množice sveč, v svetlobi katerih je blestel srebrni in zlati kinč, je stal duhoven v krasni obleki in sijajnem plašču. Bil je korenjaški in dostojen mož ro-Žičastega obraza in lepo gojene brade. Njegov glas je bil zvočen in njegove kretnje so izražale neprestop-bo vzvišenost. Cela njegova prikazen sc je popolnoma vjemala s cerkvijo, ki je žarela in bliščala v razkošnem sijaju.
Zbrana občina je izglodala čisto drugače. To so bili večinoma delavni, kmeti, stare ženske in berači. Njih obleka'je bila slaba in jc razširjala o*t posebni duh revščine. Njih upadli obrazi so kazali sledove gladu m njih fokc sledove robotnnja. Bil jc to po-(5liid na bedo in revščino.
Ko jc pokadil pred vsemi svetimi
gla zemlja upotrebiti za kaj drugega, ne da bi se dala upravičencem, ki so za zemljo prosili. Dokler niso zadovoljeni mali kmetje in bajtarji, tako dolgo se kaj drugega ne sme zgoditi. Iz občine Sv. Miklavž se je oglasilo 64 prosilcev za podelitev zemljo.
Tudi v Slivnici in okoliških občinah je še veliko število malih kmetov, ki niso potom ograrne reforme dobili zemljišča in imajo oni edini pravico, da dobe zemljo z veleposestev Scherbaum in Schonborna.
To stališče je končno tudi pri komisi" prodrlo in je bilo nato sklenjeno, da dobijo interesirani kmetje iz okoliških občin zemljišča Scherbau-ma in Schonborna, ki spadajo pod agrarno reformo, za posredni zavod mariborske moško kaznilnice pa se razlasti veleposestvo V. Post v Zg. Polskavi, in sicer približno 250 ha (njiv, travnikov, vrtov, gozdov, skupaj z zgradbami), ker bo to posestvo oddalieno od Maribora 15 km prikladno za kaznilnico in za vzorno gospodarstvo in v tej občini ni potreba po zemlji tako velika, kakor pa je v okolici Maribora.
Kakor je potrebno, da se delavec
zavzema za šolo in poduk, tako je potrebno, da se delavec zavzema poleg svojih gospodarskih interesov za oskrbo zdravstva, osebno blagostanje ljudstva, ljudsko politiko sploh, organizacijo produkcije, promet, davek itd. Tudi kdor misli, da je poljedelstvo stvar kmetov in
podobami, je povzdignil duhoven pobožno in slavnostno svoj glas:
..Ljubljeni bratje v Kristli!11 je govoril, ..ljubi naš gospod Bog je Vam dal življenje in Vaša dolžnost je. biti z njim zadovoljni. Ampak ste ii zadovoljni? Nikakor.
Predvsem nimate prave vere v našega ljubega gospoda Boga in v svete njegove čudeže. Ne darujete cerkvi tako radodarno od svojega
■	pridelka kakor bi morali.
Drugič: ne poslušate zadosti oblasti, upirate se posvetni moči, carju in njegovim uradnikom. Smešite zakone.
V	sv. pismu stoji: „Dajte cesarju, kar js cesarjevega in Bogu, kar jc j božjega,“ toda vi tega ne delate. Ve-; sto li, kaj jc to?
Smrtni greh. Resnično, povem vam, hudič vas hoče speljati od prave poli. Ta vede vaše duše k pohujšanju, medtem ko mislite vi, da vas vzpodbuja vaša svobodna volja, da delate tako. Njegova volja je to, nikakor vaša. Čaka samo na vašo ; smrt. Gori od poželjivosti, da bi imel
da se to vprašanje mora prepustiti samo agrarcem, ta je v zmoti. Delavske zbornice bodo torej morale vse pritegniti k sodelovanju.
Posebno je naloga delavske zbornice: 1. Oddaja poročil, predlogov in mnenj. 2. Sodelovanje pri gospodarskih upravah in izvedba socijalno - političnih ukrepov in enakih naprav. 3. Udeležitev pri posvetovanju sorodnih korporacij. 4. Vodenje evidence strokovnih in delavskih društev. 5. Vodenje delovne statistike in statistične poizvedbe.
6.	Ustanavljanje in upravljanje socijalno - političnih naprav in institucij vseh vrst. 7. Oddaja letnih poročil
o	delovanju državni socijalni upravi.
Delokrog delavskih zbornic obsega vse, kar se tiče socijalne politike, gospodarske politike. Njihov delokrog je takorekoč deljen v dve glavni skupini agend: v zakonodaji in ono, ki je vezana z upravo.
Vsa poročila, predloge in mnenja so namenjena pospešiti in upli-vati na zakonodajo v prid delavstva in nameščencev. K temu pride še praktično sodelovanje pri obrtnih In gospodarskih upravah, pri socijalno političnih institucijah in s posvetovanjem pri sorodnih korporacijah.
Pred vsem je potrebno in važno sodelovanje pri zakonodaji. Tukaj je zbornicam dana precejšnja možnost, da pospešijo vprašanja, ki se tičejo delavskih Interesov direktno ali indirektno. Iniciativna pravica se razteza čez vso gospodarsko politiko, kakor tudi socijalno politiko, pri zadnji v najširšem obsegu. To se pravi, da spada v kompetenco zbornic sledeče:	Delovno
razmerje, delavska zaščita, socijalno zavarovanje, delovni trg, stanovanjska vprašanja, ljudska prehrana, ljudsko zdravje in ljudska izobrazba.
S temi problemi, ki so za delovni razred vsak zase več ali manj pomembni, se bodo delavske zbornice v prvi vrsti bavile. I udi produkcijska in trgovska politika spada
v	njih kompetenco. V vprašanjih obrtništva, industrije, trgovine m prometa, v kolikor se bodo tikala
interesov delavstva, bodo morale
zbornice soodločevati. V tem bodo imele zbornice zelo širok delokrog. Z uredbo je delavcem in nameščencem priznana popolna pravica, da samostojno pospešijo obnove in zboljšanje gospodarskih političnih vprašanj. Ne no evč zaprek, zakonodajo in upravo nagibati k ukrepom, ki bodo v interesu proletariata. Vsekakor bo pa to odvisno od zmožnosti in sposobnosti v te zbornice izvoljenih zastopnikov in seveda od volje vlade, če bo hotela nasvete vpoštevati.
Demagogija vsake vrste bo morala biti izključena in se bo vedno moralo ozirati le na splošne gospodarske interese ljudstva. Nesmiselno bi bilo stavljati pretirane zahteve, ali pa izsiljevanje posebnih prednosti za posamezne strokovne odseke. Uspeh posameznih odsekov bo odvisen od skupnosti.
Še večja, kakor pravica do inict-jalive, je pravica neposrednjega ui praktičnega sodelovanja pri zakonodaji, kakor to predvideva člen 2 točka 2 in 3 uredbe. Zbornice ne bodo pospeševale samo reform so-cijalnega in gospodarskega značaja s tem, da bodo vladi' pošiljale vloge in predlogde, temveč one bodo tudi imele priliko izražati svoja mnenja pri vseh vladnih uredbah in zakonih, ter ravno tako pri napravah in javnih institucijah, ki služijo obrti,
vaše duše. Plesal bo pred peklenskim plamenom, v katerih bodo trpele vaše duše peklenske muke. Zato vas
■	svarim bratje, in vas zaklinjam, zapustite cesto, ki vede k pogubljenju! Se je čas, usmili se, o Bog!“
Groze trepetajoč ga je poslušalo ljudstvo. Verjelo je slavnostnim besedam duhovna. Ljudje so vzdihovali, se križali in goreče poljubljali zemljo. Tudi duhoven se je pokrižal, obrnil z hrbtom proti ljudstvu in se smejal.
Slučajno je šel mimo cerkve hudič ravno ko je duhoven tako govoril ljudstvu in ko je slišal, da se govori o njem, je postal pri odprtih vratih in poslušal. Videl je, kako ljudje poljubtijejo roke, videl je, kako je duhoven, sklonjen k pozlačeni podobi, hitro smuknil v mošnjo denar, ki ga je darovalo ubogo ljudstvo.
To je vzbudilo hudičevo jezo in ko je zapuščal duhoven cerkev, je šel hudič za njim in ga zgrabil trdno za posvečeni talar.
„I1ale, tolsti gospodček!“, je zaklical, „zakaj se lažeš temu uboge-
j Industriji, trgovini in prometu. Tudi j teh vprašanj se bodo morale zbornice poprijeti, da se njihov delokrog ne bo skrčil na ožja socijalna - politična vprašanja, temveč da se bo < razširil na splošno produkcijsko in konsumentsko politiko, tako, da j bodo delavske zbornice v vpraša-I njih obrta, industrije, trgovine In j prometa ravno tako mogle ugovar-I jati, kakor ugovarjajo in so ugovarjale trgovske in obrtniške zbornice v vprašanjih socijalne in de-j lavske politike, ustvarjajoč nekako j ravnotežje v gospodarsktvu dela-j jočih sil.	(Dalje prih.)
Pelifi£n@¥«stl.
+ Sam skuhal, sam pojedel. Kadar mu v pravdi sape zmanjka, pošten Slovenec terorist postane — tako nekako je bil nekoč v svoji polemiki zoper Mariborske »Taborite« »Narod« zapisal. Mi bi dodali še to, da ta Slovenec, če je malomesten, tačas gotovp tudi porogljiv postane. In tako zdaj tudi »Jutro«. Na naš stvarni članek o vladni zavoženi politiki z prehrano naših mest in industrijskih krajev, je politiški vest-ničar »Jutrov« reagiral — zopet moramo to lepo besedo zapisati — z demagoškim žuganjem za prihodnje mestne volitve in pa povrh še s »salonskim (člankarjem) socialistom«. Kar se tiče našega člankarja samo nasvet: pustite v tei
resni stvari osebo in streljajte rajši v vsebino članka, zakaj kdor, preden sproži, zamiži, temu vojaki — bo-i jazljivec pravijo. Glede žuganja z volitvami pa po pošteni azijski na-, vadi »klin s klinom«; Kaj ko bi za-žugali tudi mi, pa ne z mestnimi, ampak z državnimi volitvami, postavimo s kakim organiziranjem mest na odpor zoper sestradovalno politiko vladnih demokratov?
f Italijanski parlament proti vzpostavitvi odnošajev z Rusijo, V italijanski zbornici je bila po dolgi razpravi odklonjena resolucija republikanskega poslanca Chiese za upostavitev odnošajev z Rusijo. Za resolucijo je glasovalo 86 poslancev, proti 220.
+ Madžarsko Horthyjanstvo stopa v ozadje. Z ministrsko naredbo se odreja ukinjen je pospešenega kazenskega postopanja in istočasno uvedba navadnega kazensko - pravnega reda za vse kazenske zadeve.
+ Vstaja v Egiptu. Londonski poročevalec lista »Journal« javlja: Po izjavah, od danih v Foroigne Office, obvladajo angleška oblastva v Egiptu položaj. Nad Port Saidom in Suezom je proglašeno obsedno stanje. Pri nemirih v Kairi je bilo usmrčenih več oseb, med katerimi se baje nahaja profesor Orth, o katerem govore, da je bil avstrijski nadvojvoda. Umorjen je bil baje z ubodi z bodalom v hrbet.
OitfrifM kronika.
Afera polkovnika Vasiča. Izvemo iz Belgrada. da se znani polkovnik Vasič kljub težki obtožbi, da je hotel ogoljufati državo za 100.000 dinarjev, — svobodno izprehaja po Belgradu... Preiskovalni zapori za take gospode baje ne prihajajo v poštev.
Glede ponarejenih 5-dlnarskih bankovcev sporočajo:	Ministrstvu
za notranje zadeve je bilo poslanih 12 izdaj ponarejenih novčanic po pet dinarjev izdaje finančnega ministrstva. Deset falzifikatov je slabo napravljenih, tako da jih lahko vsakdo spozna. Dve vrsti, št. 8 in 9. pa sta napravljeni jako dobro. Glavne karakteristike teh falzifilcatov so nastopne: Falzifikat št. 8: 1. Violefc-na risba na originalu je na ponarejeni novčanici preveč rožnata. 2. Rja-
vi	tisk je na ponarejeni veliko bolj jasen. 3. Horicontalna siva barva naličja je višnjeva na originalu, na ponarejeni novčanici pa sivkasta. 4. Jezik zmaja na šlemu Miloša Obili-ča se na pravi novčanici vidi jasno, na ponarejeni pa se ne vidi. 5. Senca. ki jo dela brada M. Obilica, dela na ponarejeni novčanici odsekano črto brez senčenja s svobodnimi robovi. Na originalni novčanici je senca sestavljena od senčenj, ki se spajalo in prehajajo v senčenja vratu. 6. Očesna vrečica na spodnji trepalnici je na originalu jasno modelirana s senčenjem. Na ponarejeni novčanici je obraz na tej strani skoro raven. 7. Na originalu kaže obraz Obilica ušnika jasno očrtano obliko čeljusti. Obraz je na ponarejeni novčanici skoro raven. 8. Na originalu se vidita na vratu zmaja dva majhna izrastka (vidita se samo s povečevalnim steklom), katerih na ponarejeni novčanici ni. 9. Drugi del bršljanovega listja, začenši od centra ravno na vrhu glave M. Obibča. ni isti. kakor na originalu. — Falzifikat izdaje št. 9: 1. Vijoličasti ohr:s ie preveč rdeč. 2. Glava M, Obillča ni modelirana, do-
pravljena. 3. Očesna vrečica spodnje trepalnice se na ponarejeni novčanici vidi slabo. 4. Senca, ki se nahaja blizu ušnikov na »kaski« in se na originalu dobro vidi, na ponarejeni novčanici skoro ni. 5. Vrat ponarejene novčanice je raven, ker nima sence, dočim je na originalu zelo lepo modeliran. 6. Oko je na pravi jako osenčeno, na ponarejen! pa ga skoro ni. 7. Rob Obiličevega vrata je osenčen s slabimi črtami, na originalu pa se senca pozna zelo dobro. 8. Šlem na glavi Obiliča je na originalu zelo v senci, na ponarejeni pa je skoro raven in brez sence. 9. Jezik zmaja je na pravi
novčanici zavit navzgor, na. ponarejeni pa je popolnoma raven. 10. Na ponarejeni novčanici ni dveh izrastkov na vratu zmaja. 11. Rep zmaja je na ponarejeni novčanici veliko tanjš in slabše izveden kakor na originalu. 12. Osnovna siva barva je posebno z desne strani in pri dnu nepravilna — netočna in se jasno razlikuje od iste barve na pravi novčanici. — Sumi sc, da se te novčanice izdelujejo v Avstriji in da se preko Slovenije prenašajo v našo kraljevino.
Trboveljska premogokopna družba je na seji upravnega sveta definitivno sklenila, da osnuje v Ljubljani svoje centralno ravnateljstvo. Obenem je družba sklen la, da prenese tudi glavno knjigovodstvo z Dunaja v Ljubljano. Štirje jugoslovanski člani upravnega sveta bodo tvorili eksekutivo družbe in bodo samostojno sklepali v vseh zadevah, ki se tičejo družbenih podjetij v Jugoslaviji.
Kralj Aleksander v Sloveniji. V
pondeljek se je z dvornim vlakom pripeljal v Ljubljano kralj Aleksander, odtod pa v Kamnik. V kamniških planinah se udeleži lova na divje koze.
Ddavčev Jubilej. Delavec Franc Seničar v Slovetijgradcu je te dni obhaial 50letn'co svojega službova-
čim je na
originalu zelo dobro na- nja pri tovarni za usnje F. Potočnik
mu, prevaranemu ljudstvu? Kakšne peklenske muke si mu opisoval? Ne veš li, da pretrpi to ljudstvo že v po-zemskem življenju peklenske muke? Ne veš li, da ste ti in državne avtoritete moji zastopniki na zemljip VI ste oni, ki mu date občutiti peklenske muke, s katerimi mu grozite po smrti! Ali tega res ne veš? ~ „Dobro, potem mi sledi.“ •— Hudič je duhovna zgrabil za vrat, dvignil v zrak in ga nesel k tovarni, k livarni železa. Tam je videl duhoven, begati delavce mrziičnosem in tje in se truditi v vročini. Kmalu duhoven ni mogel več prenesti soparnega zraka in vročine. S solzami v očeh je prosil hudiča: „Pusti me! Daj mi oditi iz
tega pekla!11 — „Ljubi prijatelj, moram ti pokazati še več krajev." — Znova je zgrabil hudič duhovna in ga vlekel na neko veleposestvo. Tam je pokazal hudič duhovnu delavce, kako mlatijo žito. Prah in vročina, da se ni dalo prenašati. Paznik je prebil neusmiljeno z bičem vsakogar, ki je omahoval, premagan od dela ali od gladu. — Nato je povcl duhovna
k bajtam, kjer so stanovali ti delavci s svojimi rodbinami; bile so zakajene, umazane in smrdljive luknje. Hudič se je skremžil. Pokazat je bedo, ki je bila tukaj doma. Povprašal je: „Nimaš-li tega že dosti?" in iz-gledalo je, kakor da pomiluje hudič sam te ljudi. Pokorni božji sluga js to že komaj prenašal. S sklenjenimi rokami je milo prosil: „Daj mi iti odtod! Da, da, to je peklo na svetu!"
»Vidiš ga dobro. ln vendar prerokuješ ljudem drugo peklo. Mučiš in strašiš duševno one, ki so telesno že takorekoč polmrtvi.« — »Pojdi naprej! Hočem ti pokazati še eno peklo. Eno — edino, ki pa je naj-gorše.«
Hudič je vedel duhovna v ječo, mu pokazal zaporno celico, smrdečo od zgnitega zraka, napolnjeno z mnogimi ob zdravje in silo oplenjenimi bitji, ležečimi na tlaku, pokri-
timi od črvo\
tzjedajočih njih ubo-
ga, naga in propala tele::::.
»Sleci svojo svileno obleko,« je dejal hudič duhovnu, »priveži si na noge težke verige, kakor jih nosijo
Stev. 293. >   —
V	Slovenjgradcu. Jubilantu naše čestitke! Kakor se nam sporoča, bo jubilant tudi odlikovan.
Poštni urad v Kranju je podržavljen ter je razpisana služba uradnega voditelja. Voditelj bo premeščeni na državne stroške.
Preureditev sslske službe pri pošti Grosuplje. S 1. januarjem 1922 se preuredi pri pošti Grosuplje dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši tako-le: I. okraj bo obsegal kraje: Jerova vas, Mala Stara vas. Velika Stara vas, Gradišče, Perovo, Hrastje, Vrbače, Cikava. Sela in Brezje, II. okraj pa kraje: Dolenja Slivnica, Malo in Veliko Mlače-va, Boštanj, Zagradec, Ootina, Dole-»ja Dublica. Gorenfe Dublice, Blato ia Prapreče. — Dostavljalo se bo v I. okraju vsak pondeljek, sredo in petek, v II. okraju pa vsak torek, Četrtek in soboto. Dostava se je uvedla na novo le za kraje: Brezje, Jsrova vas, Cikova in Sela.
Pregledovanje parnih kotlov. Trgovinsko ministrstvo je preneslo v pristojnost inšpekcije dela pri ministrstvu za socialno politiko službo pregledovanja parnih kotlov v vsej državi. V tej inšpekciji se bodo osredotočili vsi posli te vrste, da se pospešuje delavnost, ki je pri nas ne-obhodno potrebna in kateri se doslej ni posvečalo dovolj pozornosti.
Statistični podatki oddelka za zaščito dece in mladine v ministrstvu sat socialno politiko ugotavlja, da je po dosedaj dospelih poročilih v vsej »aši državi 589 slepih otrok, 1862 gluhonemih, 1802 duševno omejena, 1915 škrofuloznih in 286 sifilitičnih otrok. Končno število pa je v resnici aaatno večje.
Nesreča na šayl. V nedeljo sta »dela ob izlivu Save v Donavo pri Kalimegdanu vlačilec »Prizrena in potniška ladja »Strossmayer« drug cfo drugega. »Prizren« se potopil, » k sreči ni bilo nobene žrtve. Krivda še ni dognana.
Nov svetnik. V Dalmaciji se je pojavil neki Božidar Rel.iič, ki potuje od sela do sela in propoveduje konec sveta. S sabo nosi 1 m visok križ. Splitski policiji pa možakar s križem očividno ne ugaja in ga je Vtaknila v luknjo. Morda bi mu kaka, ljubljanskemu Studencu podobna. -mnmrva bolje pomagala.
Ljubljanski vodovod. Pišejo nam: Nekaj čujerno, da hočejo v Savo pragove vzidati, zato da bi podtal-Rica, ki je izza uravnavanja savske struge že tako upala, da je ena čr-plka ljubljanskega vodovoda že več ■e doseže, še naprej ne upadala. Nismo nasprotniki novega, ker je novo, ali na nekaj bi radi opozorili. Voda ljubljanskega vodovoda gotovo ni slaba, ali z višave ui, kar pa j® od^ nekdaj ideal za vsak vodovod. Če že-ne drugo: človek ve, od kje je voda, ki jo pije, in že ta občutek ni, da bi štel med predsodke, ker z nižinsko vodo je pri vodovodih že obilo slabih skušenj za icdravje. Pa tudi če ljubljansko vodo brez skrbi za zdravje pijemo, naj bi se, preden se v Savo milijo-Ki vtaknejo, vseeno prej povprašali ed kdaj ima ljubljanska mladina goše?! Iz svoje mladosti sigurno vem, da te velike kvare pri znani lepoti ljubljanskih deklet poprej ni Wlo, pač pa je dognano, da je goša znak domovinske pravice Gradčanov, ki pijejo Muro, in pa še tudi to, da v Gradcu goš ni več toliko aii tolikih, odkar so srebalke za vodovod na kraju, kjer gorski potok Maro doteka. — Naj se ta reč pre-Rče še, dokler je čas.
Odvetniški izpit. Dr. Vinko Ra-potec je pri višjem deželnem sodi-
šču v Ljubljani napravil odvetniški izpit. Čestitamo!
AinbalatoriJ za kožne in spolne bolezni otvori Okrajna bolniška blagajna ljubljanska v svojih ordinacij-skih prostorih Gradišče št. 2. Ordi-niral bo g.dr. Franc Virant. Am-bulatorij bo obenem posvetovalnica za spolno bolne, v kateri se bodo j vporabliala vsa sredstva poučeva-
i	nja, da se nadaljnje razširjanje spol-* ne bolezni, posebno tudi infekcij po
1	rodbinah, kolikor mogoče omeji in zatre. Ambulatorij je dostopen vsem blagajničnim članom. Legitimacija se bo zahtevala le od onih bolnikov, ki postanejo delanezmožni in imajo torej pravico do boleznine. Ordinacije se vrše ob pondeljkih in četrtkih za ženske, ob torkih in petkih za moške, vsakokrat od pol 18. do pol 19. Prva ordinacija v torek, 3. januarja 1922.
Sosvet bolniške blagajne v Ljubljani. Pokrajinski namestnik je pri-delil upravitelju bolniške blagajne v Ljubljani sosvet 12 članov, ki je sestavljen tako-le: Melhijor čobal iz Zagorja, Ivan Širca, tovarna Will-man iz Ljubljane; Ivan Vrečar, zidarski pomočnik pri mestnem magistratu v Celju; Ivan Hojnik pri produktivni zadrugi krojačev v Mariboru; Anton Krajcer. čevljar v Mariboru; Avgust Cvikelj, privatni nameščenec v Ljubljani; Rudolf Juvan, zasebni uradnik v Ljubljani; Ivan Bizjak, krojaški mojster v Celju; fng. Josip Boncelj, tovarniški ravnatelj v Ljubljani; Ferdo Primožič, mizar v Ljubljani; Ivan Kravos, sedlarski mojster v Mariboru In Fran Majcen, zasebni uslužbenec v Ljubljani.
Prvi čin novega ministra za socialno politiko. Včerajšnji »Avtonomist« poroča, da je novi minister za socialno politiko (dr. Žerjav) zahteval od okrajne bolniške blagajne za Slovenijo v Ljubljani 2 milijona kron kot ustanovni fond za ustanovitev bolniških blagajen v Srbiji. Ravna-
teljstvo imenovane blagajne nas naproša ugotoviti, da ni ono v nobeni zvezi z notico v »Avtonomistu«, ki je tudi sicer netočna.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 11. do 17. decembra 1921 dela 110 moških in 39 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 81 moških in 36 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 89. Dela iščejo: rudarji, kovinarji, viničarske družine, zidarji, tesarji, trgovski sotrudniki, prodajalke, strojniki, kurjači, sluge, natakarji, natakarice, dninarji, dninarice, pjsarniške moči, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: rudarji, ključavničarji, mizarji, usnjarji, čevljarji, kolarji, drvarji, slaščičarji, elektromonterji, šteparice za čevlje, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Trbovlje. Naš kongres se je vršil letos v Trbovljah, kjer so nas tamkajšnji sodrugi jako gostoljubno sprejeli. Priznati moramo, da nas ljubeznivost in napredek trboveljskega delavstva silno veseli in hvaležni smo jim za gostoljubni sprejem. Na Štefanovo zvečer so nam v »Delavskem domu« priredili lep koncert rudarske godbe, petje In nam predočili krasno uspelo živo sliko rudarskega trpljenja v rovu. V torek ob 3. popoldne je bil na dvorišču lep shod, na katerem je govoril kot glavni govornik sodr. Golouh. Ob tel priliki samo kličemo sodru-gom v Trbovljah: na svidenje!
Razpisane so nekatere tobačne trafike v »Uradnem listu« št. 152.
Poziv. Gospodu, ki je opazoval incident po končanem koncertu dne
7.	decembra 1921 v »Unionu« pri izhodu uljudno prosim, da takoi javi svoje ime in naslov moji pisarni. Dr. Josip Klepec, odvetnik v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št. 8.
Železničarji v boju za izboljšanje
svojega položafa.
ti nesrečneži. Vlezi sc na mrzli, nesnažni tlak in govori jim o peklu, ki }Sk pričakuje.«
»Nikdar!« je odgovoril duhoven. »Ne morem si izmisliti bolj groznega nego je to. — Prosim te najlep-ž«: Pusti me odtod!«
»Ha, to je peklo! Ali boš sedaj razumel, da živijo ti možje in žene, ki jim groziš s peklom po smrti, že v tem življenju kakor v peklu in to predno sploh izdihnejo svojo dušo?«
Duhoven je povesil glavo. Ni ve-jSel od razburjenja, kam bi pogledal. Hudič se je škodoželjno smejal. »Da, SosDodček. Hočeš reči, da hoče biti ljudstvo goljufano. Dobro toraj! — ia ga je spustil. Duhoven je zgrabil svoj plašč in odtekel, kakor so ga »ore nesle. Hudič je gledal za njim ** ae smejal.
Te povesti sem sc domislil, ko fcMB poslušal pridigo jetniškega du-jiavnika in napisal sem jo na ta zid, d«!os 11. L. grudna 1849.
Snoči od pol osme ure do 10. ure zvečer se je vršil v »Mestnem do-| mu« v Ljubljani velik železničarski shod vseh koaliranih železničarskih organizacij. Shoda se je udeležilo okrog 500 železničarjev.
Predsednik shoda g. Korošec (zastopnik Zveze) je poročal o korakih, ki jih je doslej storil koalicijski odbor pri ministrstvih v Belgra-du, kjer je dobil samo obljube, da se bo zahteve po finančni možnosti upoštevalo. Isto je poročal tudi g. Beltram (zastopnik PromeUie zveze).
Poslanec sodrug Jos. Kopač je nato stvarno poročal o zadevi. Povedal je, da se je socialističnim poslancem v zakonodajnem odboru po
dolgem prizadevanju posrečilo, da se je v predlog o proračunskih dvanajstinah posrečilo v zakonodajnem odboru vriniti postavko, ki predvideva povišanje oziroma izenačenje draginjskih doklad. Po poročilu »Jutra« je zakonodajni odbor to postavko tudi sprejel. Glede trinajste plače pa bo treba urediti stvar tako, da bodo železniške uprave iz svojih rezervnih fondov krile ta izdatek železničarjem. Izjavil je, da se bodo — kakor doslej vedno — tako tudi za naprej socialistični poslanci energično zavzemali za železničarske zahteve.
Nastopili so potem še razni govorniki, ki so vsi govorili več ali manj za enotno strokovno organiza-
cijo vseh železničarjev. Pri tem je prišlo tudi do nekaj burnih scen. Snreiota je bih koncev konca naslednja resolucija :
Resolucija.
Koalirani železničarji vseli kategorij zbrani na javnem shodu v Mestnem domu v Ljubljani dne 27. decembra 1921.
Protestirajo proti naravnost de-moralizajočem zavlačevanju rešitve predlogov vrhovnega vodstva koaliranih železničarskih organizacij s strani vlade.
Beda med železničarstvom je prikipela do vrhunca po krivici železniških uprav odnosno merodajnih faktorjev vlade.
I^ozivljajo zadnjič Centralno vlado, da s takojšnjo izpolnitvijo stavljenih predlogov obvaruje državo anarhije na železnicah, ki vsled obupnega gmotnega stanja celokupnega železničarstva neizogibno mora nastopiti.
Apelirajo na predsedstvo narodne skupščine in vse parlamentarne , klube, da izpolnijo svoje obljube, da- : ne vrhovnemu vodstvu koalicije. Zahtevajo da vrhovno vodstvo koalicije tudi vnaprej podvzame vse v čimprejšnjo ugodno rešitev.
Železničarski delegati danes ponovno odpotujejo v Belgrad. da se nadalje pogajajo za izboljšanje gmotnega položaja železničarjev.
MINISTRSKI SVET O DOGODKIH
V	ŠIBENIKU.
LDU. Belgrad, 27. dec. Danes od 17. do 19.30 je imel sejo ministrski svet, na kateri je trgovinski minister dr. Spaho izjavil, da smatra, da pomenja zadnji sklep zakonodajnega odbora kršitev sporazuma med muslimani in vlado, ki stremi po izenačenju davkov v vsej državi. V sklepu zakonodajnega odbora se vi- , di razlika v obdavčenju posameznih delov države. Treba je samo opo- ! zoriti na razlike med dohodki, ki so v proračunu za 1. 1921122 predvideni za Bosno in Srbijo. Medtem, ko so ti davki v Bosni predvideni z zneskom 70 milijonov dinarjev, so pred- ! videni za Srbijo samo s 30 milijoni dinarjev. Zatem je notranji minister dr. Voja Marinkovič ponovno poročal o dogodkih v Šibeniku. Italijani zahtevajo, da se mora njihovi vojni ladji izkazati po vojaških in civilnih oblastih čast, kakor da bi jih mi ža- 1
lili. Italijani so težko žalili naše ta-mošnje prebivalstvo, nakar so s streli iz strojnic ranili veliko število našega naroda v Šibeniku. Sklenjeno je, da se v Šibenik odpošlje višji uradnik notranjega ministrstva, da preišče dejansko stanje, in da se šele po poročilu tega uradnika ponovno razpravlja o tem vprašanju in sprejme končni sklep. Nato se je prečitala deklaracija vlade, v kateri se označuje program in zakoni, ki se imajo predložiti na prihodnji seji ministrskega sveta. Deklaracijo bo na jutrišnji seji skupščine prečita! ministrski predsednik Nikola Pašič. Končno je bilo sklenjeno, da se izvede odgoditev trgovskih plačil v inozemstvu ter uporabi v vsej državi zakon o prisilni nagodbi, ki velja na Hrvatskem. Nato je bila pre-čitana ponudba o nabavi petroleja potem Standard Cii Co., vendar pa se je ta zadeva odgodila, ker bi se s sprejemom ponudbe moral izprc-
meniti zakon o monopolu, kar se
more le zgoditi potom narodne skupščine.
VLADA BO ŽELJAM ŽELEZNI-CARJEVUGODILA — V KOLIKOR BO TO MOGOČE NA PODLAGI
PRORAČUNA.
LDU. Belgrad, 27. dec. Na snoč-nji seji ministrskega sveta se je poleg ostalih prijavljenih zadev razpravljalo tudi o poročilu novega ministra za promet Andre Staniča glede želj železničarjev z ozirom na zboljšanje njihovega gmotnega stanja. Upoštevajoč važnost teh državnih uslužbencev, od katerih se pričakujejo veliki napori pri ureditvi pravilnega funkcioniranja prometa, je ministrski svet sklenil, da se želje železničarjev upoštevajo v kolikor bo to mogoče na podlagi proračuna.
OSTAVKA VOJNEGA MINISTRA Z&ČEVIČA.
LDU. Belgrad. 27. dec. Sodijo, da se bo vprašanje o imenovanju novega vojnega ministra odgodilo radi odhoda kralja v Slovenijo. Verjetno je, da bo za namestnika vojnega ministra medtem Imenovan Nikola Pašič.
ŽELEZNIŠKA ZVEZA MED NAŠO KRALJEVINO IN GRŠKO. BOLGARIJO TER TURŠKO.
LDU. Belgrad, 27. dec. Dne 2. januarja prične v Belgradu poslovati konferenca, ki bo razpravljala o vprašanju železniških zvez med našo kraljevino in Grško, Bolgarijo ter Turško. Ta konferenca se ima smatrati kot nadaljevanje bernske in salzburške konference. Na konferenci bodo zastopane vse štiri prizadete države. Konferenca bo sklepala tudi o vprašanju Izpremetnbe voznih redov, ki naj bi stopila v veljavo s 1. junijem 1. 1922.
KRALJ O VOLILNEM ZAKONU.
LDU. Zagreb, 27. dec. »Jutarnjl List« poroča iz Belgrada. da so 24. t. m. položili novoimenovani ministri na dvoru prisego. Po prisegi je kralj čestital ministrom in Izrazil željo, naj se čim prej uveljavi novi volilni zakon, ker so mu kot ustavnemu vladarju in kot simi svojega naroda vedno pri srcu zadeve naroda in ker želi biti v stiku s svojim narodom ter čuti njegove besede.
VOLITVE SE BODO VRŠILE V NAJKRAJŠEM ČASU.
LDU. Zagreb, 27. dec. »Jutarnji List« doznava Iz Belgrada, da skuša vlada čimprej pripraviti teren za nove volitve, ki bi se mogle vršiti že v mesecu aprilu- najpozneje pa v mesecu maju 1. 1922.
STRAŠNA LAKOTA NA RUSKEM.
LDU. Pariz, 27. dec. Moskovski vladni krogi ne prikrivajo več, da so vesti, ki dohajajo Iz gladovalnih ozemelj, vedno obupnejše. V tatarski republiki, v okraju Kazan že ne morejo več pokopavati trupel umrlih za lakoto, tako da jih le še skta dajo druge na druge kakor polena." 90% živine so že poklali. V bankirskem ozemlju je 300.000 otrok brez strehe in hrane. Ljudje uživajo le še mešanico, pečeno in zmleto slamo iz koruznih Storžev, česar bo pa tudi krralu zmanjkalo. Ljudje lezejo radi prevelikega mraza v sode, da bi se ogreli. V Samari peljejo otroke na prosto, da tam hitreje poginejo od mraza, kakor pa da bi počasi umirali od lakote. Brez velikopotezne in takojšnje mednarodne pomožne akcije ne bo mogoče premagati gladu.
VOJAŠTVO V RUSIJI.
LDU. Pariz, 27. dec. Ruska vlada je izdala naredbo, s katero se določa vojaška službena doba na dve leti in velja vojaška obveznost za mladeniče od 18. leta dalje. Do-služeni vojaki se štejejo do 40. leta k rezervi. „Journal“ poroča, da bo znašalo mirovno stanje rdeče armade dva in pol milijona vojakov. Vsako leto bo okoli pet milijonov mladeničev vživalo v raznih šolah nekake vrste vojaško predizobrazbe.
TUDi V EGIPTU SO IZBRUHNIL! I NEMIRI.
LDU. Kairo, 26. dec. V mestnem delu, kjer bivajo domačini, je došlo do resnih izgredov. Vojaška patro-la, ki se je vozila po ulicah na tovornem avtomobilu je otvorila na množico ogenj, pri čemer sta bila ubita dva upornika, štirje pa .so bili ranjeni. Včeraj je bilo baje 14 ljudi ubitih, 40 pa ranjenih. V Sifti so streljale egiptovske čete na množico. Ena oseba je bila ubita, dve ranjeni. Pri nadaljnjih nemirih sta bili v Port Saidu ubiti dve osebi, tri pa
ranjene. V Tanti je razkropila policija demonstracijski izprevod, ki so ga vodile ženske. V Aleksandriji je bilo pri izgredih aretiranih okoli 100 oseb. Sedaj vlada v mestu mir. Vladni uradniki so zopet pričeli delati, vendar pa se je razširila vstaja posamično na razne kraje v pto-. vinci. 	^
d©gp@ciarst¥€i>s
= Poštni čekovni zavod v Ljubljani izkazuje za mesec november 1921 sledeče poslovne uspehe: Število vlog v 151.903: v oktobru 1921 138.095; v novembru 1920 87.667 s prometom v iznosu 683.750.330.08 K 692.863.390.9S K, 325.582.226.40 K; Število izplačila 52.354:	61,778;
47.755: s prometom v iznosu kron 651.245.687.44,	665.367.908.54 K,
335.172.054.20 K. Imovina na raču-i nih je znašala dne 30. novembra 1921: 188.789.027.50, dne 31. oktobra 1921: 156.284.348.86, dne 30. novembra 1920: 71.173473 88.
= Nabava različnega materiala j za Izdelavo protez. Državna protez-' na delavnica želi nabaviti večje množine raznega materijala za izdelavo protez za vojne invalide, kakor železne, medene in jeklene pločevine, razne vrste želza, jekla, zako-vic, vijakov, žico, volna, gumbov, svedrov, oglja, različne vrste gor-« njega In podplatnega usnja ter potrebščin za izdelovanje protezn h čevljev, nadalje mavca, gumijastih trakov in cevi, različnih ponildanih zaponk itd. itd. Natančna množina materijala in dobavni pogoji se lab-ko upogledajo pri upravitljstvu Drž. protezne delavnice v Ljubljani. In-* teresenti se vabijo, da vložijo pisme-ne, zanečatene in pravilno kolkova« ne ponudbe z vzorci vred do vključno 25. januarja 1922 v pisarni Invalidskega odseka (Št. Peterska kasar-na) v Ljubljani, soba št. 2.
—	Pobiranje takse od avtomobilov, fljakersklh voz in drugih vozil, a) Vsi, ki imajo avtomobile, fijakar-ske vozove na vzmotah (fedrlh); b) motorne ali navadne biclkle, jih mo-< rajo — ne glede na to, leako se uporabljajo — n a j k a s n e j e do 30. januarja 1922 prijaviti, in sicer ako se ta vozila stalno nahajajo v rajonu policijskega ravnateljstva v Ljubljani, ali policijskega komisari-jata v Mariboru, tema oblastvoma, sicer pa pristojnemu občinskemu uradu. Taksni zavezanci se opozar-jajo na razglas v »Uradnem listu«, iz katerega je razvidno, da se mora vložiti za vsako vozilo poseb-< no r.ismeno prijavo, kako morajo bi*« ti prijave kolkovane in katere izdatke morajo vsebovati. Vsi taksni zavezanci, posebno pa oni. ki morajo plačati letno takso, naj se držo določenega prijavnega roka, ker mora biti letna taksa poravnana najkasneje do 15. februarja 1922, sicer zapadejo zamudniki kazni. Letno takso je plačati nri onem dav^--”« uradu, pri čigar okolišu se stalno nahaja taksi podvrženo vozilo. Od katerih vozil se ne plačuje letna taksa, je določeno v tar. post. 100 začasnega zakona o taksah in pristojbinah (»Uradni list« št. 100/1921) oziroma točki 3., čl. 49 taksnega in pristojbinskega pravilnika (»Uradni list« št. 104/1921). Vsake takse prosta so navadna kmečka vozila, katera služijo izključno potrebi lastnikov, vsled česar jih sp!oh ni prija---'1J Taksni zavezanci, ki ne ulaču-<--'o letne takse, morajo poleg pravilno kolkovane prijave donesti za izkaznico o vozilu, katero izstavlja policijsko odnosno občinsko oblast-vo, takso po 3 din. v kolkih.
z©P©S res!?!© ©s-žšžasira
sa učesac, uiasna En sasne vratna B»o5g?bP,
mm,
— Hoteli v New Vorku. Ne\v York ima okrog 1500 hotelov. Da si
moremo ustvariti sliko, kakšni so ti hoteli, naj pove to-ic: Eden izmed njih ima 20C0 sob in je največji hotel na svetu. Vsak velik ima povprečno 1500 uslužbencev, katerih skupna plača znaša v nekaterih slučajih do 50.000 delarjev. En hotel ima po 125 kuharjev in le leteni strošek za nove kozarcc in krožnike cenijo v njem na 100.000 dolarjev. — Je pa seveda Se cele vrste restavracij, manjših hotelov, salonov itd.
— 7,680.093! Angleške uradne statistike poročajo, da je število nezaposlenega delavstva v Veliki Britaniji naraslo preko 7,090.000 duš!
S Iran 4.
N A P R E J.
S tov. 293
.Več kot polovica vsega jugoslo- f vanskega prebivalstva!
— Grki bežijo iz Male Azije. 1000 armenskih bcguncev je prišlo v Atene* Pričakuje se prihod nadaljnih bcguneev. Vlada je dovolila nov kredit za pomoč beguncem. Po ve steh iz Smirne so kemalisti odvedli iz mesta Sparte 500 grških otrok do 10. do 15. leta.
— Velik udarec za strokovne unije v Ameriki. Vrhovno zvezno sodišče je dne 5. decembra podalo razsodbo, ki je dalekosežnega pomena za bodoči boj med delavskim in kapitalističnim razredom v Združenih državah.
Razsodba se tiče tožbe, katero je uložila American Steel Foundries kompanija v Granite City, 111., proti ondotnemu Tri City Trades Councl-lu. Tožba izvira iz stavke. Sodišče je razsodilo, da piketiranje (postavljanje stavkovnih straž), kot se običajno vrši v štrajkih, je nepostavno. Drugi del razsodbe se pa glasi, da imajo delavske organizacije popolno postavno pravico organizirati delavce v neunijskih delavnicah, čeprav še
nimajo nobenega člana v takih delavnicah, ako se drže v mejah postavne propagande in drugih zakoni-, tih sredstev. Prvi del razsodbe je velik udarec za delavske strokovne unije, kajti na temelju razsodbe je odslej vsaka stavkovna straža nepo-stavni čin in stavka brez straž je navadno izgubljena, dokler ne bo popolne delavske solidarnosti. Drugi del razsodbe je pa velika zmaga za organizirane delavce, ker pomeni, da kapitalisti se ne smejo več spotikati nad takozvanimi »zunanjimi agitatorji", ki pridejo organizirat delavce v ne linijski delavnici. Seveda je treba zdaj definirati, kje so „meje postavne propagande in drugih postavnih sredstev'1'.
—	Novi ameriški trust. Poleg velikega ameriškega trusta »Steel Gor-poration1*, se snuje sedaj drugi veliki trust, ki bi obsegal 7 organizacij ped vostvom najmočnejše, ki ]e »Republik lron And Steel". Kapital bi znašal 400 milijonov dolarjev, ali polovico kapitala Steel Corporation.
—i	Prioravc za mednarodno
umetnico izložbe v Benetkah. Ita-
lijanska vlada je porabila nemško ministrstvo prosvete s prošnjo, da bi
ii	nemška vlada dovolila razstaviti nekoliko Bocklinovih slik, ki so last berlinske narodne galerije In miin-chenske Schak-galerije.
feepisi.
Velenje. (Klerikalna polomija.) V nedeljo, dne 18. t. m. se je vršil shod Jugoslovanske strokovne zveze v Velenju. Shod je bil zelo slabo or-iskan (navzočil je bilo 31 oseb, med temi 17 socialistov). Na dnevnem redu je bila prva točka: Le vkup, le vkup uboge ovčice, da vas zabeležimo v naš zlati zapisnik, da pridete do končnega cilja tja, kjer bodemo vsi skupaj pri eni pogrnjeni mizi sedeli, delavci bodete kašo pihali, mi jo bodemo pa jeli. Predsednik Zajc je orisal današnji položaj In z jedrnatimi besedami sam sebi zažugal, za kaj se on bojuje že mnogo let, pa še ni dosegel niti najmanjšega uspeha. Toraj g. Zajc! Na dan in povejte in dokažite, da se res bojuje naša organizacija za interese delavnega ljud-
stva! Kdo je bil tisti, ki je v stavki železničarjev povzročil žrtve? Zaloška cesta je naš spomin! Shod je zaključil g. Zajc s pozdravom »Živio«, pa mu zborovalci niso pomagali. K besedi bi se bili radi oglasili naši sodrugi, pa jim je bilo od predsednika Zajca zabranieno, ker ga je bilo strah, da bi ga razkrinkali. Ljudstvo je opazilo, da se boji poštene besede slišati in se je takoj razšlo. Torej delavci! Proč od provokatorjev, ki za vas delavce še niso niti s prstom i. i-gnili, pač pa so bili vaši najhujši tla-čitnlji!	Zavedni delavci.
Šikole. (Naši shodi.) Shod dne 11. t. m. je bil jako dobro obiskan. Poročal je poslanec s. Kisovar. Veliko zanimanje je bilo posebno za vprašanje o agrarni reformi. Navzoči so se povsem strinjali z izvajanji našega sodruga glede nezakonite volitve v občinske agrarne odbore, ki so Jih klerikalni gerenti povzročili s tem, da so obvestili okrožni agrarni odbor, češ, da v tem okraju ni ljudi, ki bi zahtevali zemljo, kar pa je naš poslanec povdarjal in dokazal, dr< imamo v nekaterih občinah mariborske-
ga okrožja Čez 600 prebivalcev. X navdušenjem je bil shod končan. Ustanovila se je obenem nova kra-jevna organizacija Kmetsko - delavske zveze Šikole. Vpisalo se je 24 članov in se jih 20 naročilo na »Ljudski Glas«.
Kupujte Cankarjevemu spominu posvečeno številko „ Kresa".
fondu Men
ijn&liaiia.
Hamesio posetnili obvestil.
^_____________________________________________ y
Ivana Treo, Ljubljana,
Cesta na gorenjsko železnico štev. 6.
Nerastržlljivi kavčukovi podpelniki za čevlje.
m
Tovarna cementa Zidanmosi
pričela izdelovati in priporoča: Selektor Portlandcemenf (fšugstaub) nejfinejše zmlet, ne vsebuje nobenega zrna v PortJandcementn, konkurira kvaliteta vsem svetovnim znamkam ter ima garantirano 400 kg pritiska na 1:3 cin3. Selektor Fin-Porfilandcentsnft počenja vezati v poldrngi uri in zvršuje v petih urah in Je i za vse železobetonske zgradbe najboljši cement in s tem fino i mletim cementom bc bode tudi izdelovalcem cementne opeke in sploh cementnih izdelkov zelo ustreglo.	|
Ker se vsled pomanjkanja premoga^ izdeluje samo mala, količina, se priporoča za pravočasna naročila
Ravnateljstvo tovorne cementa Zidsnmost.
Medič, Rakove & Zanki,:
prej A. Zanki sinovi.
livarna kemičnih in riicEn* barv ter lakov
Centrala: Lfublfsna. d z o. z SkladiiJe: Kovisad.
Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL, Ljubljana.	Telefon	64.
Ima{fHB lafcf. Prava flrnež. Barva za pede.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwei6), strojno olje, ltarbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. * MERAKL", Lak za pode. „ MERAKL", Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL“, Brunoline. -.....——	cenik! se začasno ne razpošiljajo l =====
Več krojaških pomočnikov
treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurano. Vpraša se: EMONSKA CESTA št. 8 v pisarni.;
>3aJ*e?ja zaSoga
lin in m i
se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih to-
TVRDKA J. DOLENC,
Ljubljana. HilSerjeoa uiica S« S m nizkih conn.i.
C@SyLKH°LSME
(prej HUSTRe-AMERIKRHft)
i®.	Ko «=c> prevaža potnike v New-York redno
B ■	IKo 3 krat, v Južno-Auieriko po 1 krat
mesečno. — Pojasnilu in prodaja voznih listkov.
OSMA Al I/ M p TT f1 6iavnl zastopnik zn Slovenijo ijlli&vis isl tu fi 1L \jf v Lju ljan!, Kolodvorska nllca 20.
i. SANDRIN
LJUBLJANA.
Velika zaloga vsah ovrstnega
usula
na debelo.
ko5, pcdplaSov, gonil-nSfi Jermenov In bokza
MESTNI TRG 6.
Najnižje cene!
i„i,n |,,,  cusnmuM
VULKAN
Na nižie cene!
tvernSca gumijevSta KzdeiScov m Kranju
« B O
S st:
m
s
Naročajte ..NAPREJ
tu
Ezdelufe
prvovrstne
"gisto domače podietje!
m,
Ivi
<6
B
U-.	fo w d §! I« e, n’» ]
H d Isa ke,kG3-S£ise, sEatr. iKO, sretor« i ;• o, oials in poročne prstane
kupite najbolje pri
A. Lečnik,
urar in zlatar,
C e 81 e, Glavni trg St. 4
Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
Štiri novi ali rabljeni
skobelniki
se kupijo.
Olerte na tovarno Keršič.
Priporolamo tvrdko
Uubliana =
Petra nasip §■■ 7.
za rodbinsko in obrtno rabo, vse pcSsrefeščiRS za šivilje, krojače, Čevljarje.
Srajce, tarcle, žlice, vilice, r.ole i. f. d.
IfHjii ia debelo.
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami.
Velika izbera vsakovrstnih zimskih potrebščin.
Potrebščine za krojače in šivilje.
mmm
-——	(vpfzana zadruga z omejenim poroštvom) esc—s—ebbss
sprefama
hranilne vi©g@» ki ii oMi P 4V
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1033 članov tor sledeče društvene sklade:
Rezervni delež..................K	41.647	42
Društveni sklad.................K	30.939	43
Blagovni promet za leto 1919 je znašal K 2,329 207 94.
Gl a n postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 2‘50 in delež K 40'-.
Pisarna v Zagorju Slov. 0».
D 0013!
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod
najugodnejšimi pogoji.	—	=
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji*
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovi<5> Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, ...........-	-	Trst, Wien. ...............-
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-~ in inozemstvu.
iGi
izdajatelj: Ivan Mlinar.
0
memm
Tisk Učiteljske t*^fcarnc v Ljubljani.
Odgovorni urednik; Maks Žazafi